ATL_5_KK.pdf

Učiteljica: Klavdija Kodrun Čas: 10. 10–10. 55
Šola: OŠ Franja Goloba Prevalje Št. učencev: 23
Datum: 7. 4. 2006 Spol učencev: 9 deklic, 14 fantov
Razred: 4. a Prostor: nova telovadnica
����Glavni cilji ure Učenci se učijo osnov pravilne tehnike skoka v daljino s krajšim
zaletom z odrivne cone.
����CILJI
1. Športna (gibalna in teoretična) znanja:
- učijo se osnov pravilne tehnike skoka v daljino;
- poznajo osnovne atletske pojme: odrivna noga, odrivna cona, ritem teka;
- poznajo pomen ritma pri gibanju.
2. Razvoj funkcionalnih in gibalnih sposobnosti:
- razvijajo koordinacijo gibanja in eksplozivno moč.
3. Čustveno-socialna raven:
- razvijajo samozavest;
- spodbujajo strpno in prijateljsko vedenje v skupini;
- privzgajajo si odnos do varovanja šolske lastnine in športne oprem.
Tip ure:
����po vsebini: Atletika
����po etapi učnega procesa: podajanje nove učne snovi,
utrjevanje
Metodične enote
1. Merjenje in vadba zaleta pri skoku v daljino;
2. vaje za učenje in izpopolnjevanje zaleta, odriva, leta in doskoka prirodne tehnike skoka
(iz odrivne cone s pomočjo odskočne deske);
3. skok z mesta na blazino na zadnjo plat;
4. skok v daljino z odrivne cone z enonožnim odrivom in sonožnim doskokom.
Učne metode:
���� demonstracija ����
���� razlaga
���� pogovor
����
neposredna
posredna
����
����
zaporedna
posamična
Učne oblike:
���� frontalno delo ���� poligon
���� štafeta
���� delo v vrsti ali koloni, polkrogu
���� delo v parih
���� skupinsko
delo
���� delo v homogenih skupinah Glede na vadbena mesta:

���� delo v heterogenih skupinah ���� klasična vadba po postajah
���� delo z dodatnimi nalogami
���� delo z dopolnilnimi nalogami
���� obhodna vadba
���� igralne skupine
���� individualno delo ���� z osebnimi kartoni
Glede na pomagala:
���� z merilci srčne frekvence
���� z organizacijskimi kartoni
���� z osebnimi kartoni
���� z vsebinskimi kartoni
���� slika
���� kinogram
���� videoposnetek
���� računalniški program
Varnost: Umaknemo vse predmete, ki bi ovirali varen potek dela. Za varen
doskok uporabimo blazine.
Učni pripomočki: 2 odskočni deski, 6 blazin za skok v daljino s kratkim zaletom, 2
oviri, nekaj koščkov krede, 2 svinčnika z radirkama, plakat na
katerem je narisana tabela z imeni učencev in dolžinami skokov,
osebni karton- str. 78, kinogram pravilnega in prezgodnjega doskoka-
str. 47
Literatura: - Šturm, J. (1971). Gimnastika za atlete. Ljubljana: Šolski center za
telesno vzgojo in Visoka šola za telesno kulturo.
- Pistotnik, B., Pinter, S., Bučar, M. (2003). Gimnastične vaje:
študijsko gradivo. Ljubljana: Fakulteta za šport.
PRIPRAVLJALNI DEL URE Trajanje:15 min
1. SPLOŠNO OGREVANJE (5 min)
Elementarna igra: Morska pošast
Na polovico odbojkarskega igrišča poljubno položimo več večjih blazin, ki predstavljajo
otoke. Določimo lovca – morsko pošast, ki lovi otroke po poteh med blazinami (morje).
Otroci bežijo pred pošastjo tako, da skačejo iz blazine na blazino. Kadar otrok stoji na
blazini– otoku, ga pošast ne more uloviti. Pošast lahko otroka ulovi samo takrat, kadar stopi
na pot (morje) med blazinami. Otrok se na blazini ne sme zadrževati več kot tri sekunde
(prešteje do tri in zapusti blazino).
Pošast označimo s kapo. Najprej lovi samo ena pošast, čez čas povečamo število pošasti na
dve oziroma tri. Ko učenec, ki je pošast, ulovi otroka (se ga dotakne z roko), mu preda kapo
in tako postane ulovljeni otrok pošast.
2. SPECIALNO OGREVANJE – GIMNASTIČNE VAJE (letvenik) (10 min)

VAJA
1
2
3
4
5
6
ZAČETNI
POLOŽAJ
Stoja razkoračno;
majhen korak pred
letvenikom;
priročenje.
Stoja snožno,
korak pred
letvenikom.
Stoja oporno
desnobočno,
zanožno z desno;
odročenje gor z
desno, nadprijem
za letev.
Leža na trebuhu;
opora na
podlahteh; noge
zataknjene za prvo
prečko letvenika.
Leža na hrbtu;
skrčno, noge
zataknjene za
drugo prečko
letvenika; roke v
zaročenju; glava
na tleh.
Stoja razkoračno,
korak pred
letvenikom; opora
na letvenik,
predročenje gor,
nadprijem za
letev; noge in trup
so iztegnjene.
OPIS VAJE
Glavo obrnemo na
desno stran, istočasno
desno roko
predročimo v levo
stran in se dotaknemo
letvenika, levo roko
zaročimo. Vajo
ponovimo še v
nasprotno smer in z
levo roko.
Vzročimo roke in
naredimo zaklon do
vese stojno z
nadprijemom
letvenika. Boke
potiskamo naprej- gor.
Preštejemo do deset in
naredimo predklon ter
nihamo s trupom.
Z desno nogo
zamahnemo v visoko
prednoženje, z levo
nogo se povzpnemo na
prste. Pazimo da je
trup pokončen.
Z opore na podlahteh
dvignemo zgornji del
telesa, se opremo na
roke in pogledamo čez
desno ramo proti desni
strani letveniku, pri
čemer globoko
vdihnemo. Počasi se
spustimo na tla,
izdihnemo in se pri
naslednjem dvigu
ozremo čez levo ramo
proti levi strani
letvenika.
Roke sunemo naprej
med nogami in pri tem
dvigujemo zgornji del
trupa. Pri dviganju
napnemo trebušne
mišice ter močno
izdihujemo.
V poševnem položaju
iztegnjenega trupa
hitro in temeljito
iztegujemo noge v
gležnjih, pri čemer
pazimo, da obdržimo
kolčni sklep iztegnjen.
ŠTEVILO
PONOVITEV
8 ponovitev z
vsako roko
3 x raztezanje 10
sekund,
3 x nihanje v
predklonu 5
sekund
10 x desna noga,
10 x leva noga
10 x v vsako
stran
2 x 10 ponovitev
2 x 10 ponovitev
SKICA
NAMEN
VAJE
Raztezanje
vratnih
mišic in
mišic
ramenskega
obroča.
Raztezanje
upogibalk
trupa in
ramen.
Raztezanje
mišic
kolčnega
sklepa in
stegenskih
mišic.
Krepilna
vaja za
iztegovalke
trupa in
mišic
ramenskega
obroča.
Krepilna
vaja za
upogibalke
trupa.
Krepilna
vaja za
mišice
golena.
7 Stoja razkoračno, Z rokama se Krepilna

8
9
10
hrbtno na letvenik;
zaročenje,
nadprijem za
letev; telo je
iztegnjeno in
nagnjeno naprej.
Čep na drugi letvi
letvenika;
vzročenje,
nadprijem za
letev.
Leža na hrbtu;
prednožno;
vzročenje,
podprijem za prvo
letev letvenika.
Stoja na lopaticah.
potegnemo k letveniku
in se vrnemo v začetni
položaj.
Iz globokega čepa na
letveniku energično
dvignemo telo
navzgor, ter si pri tem
kar najmanj
pomagamo z rokami.
Iz začetnega položaja
spuščamo noge v
prednožen, raznožen
položaj. Nato jih
vrnemo v začetni
položaj(odpiramo in
zapiramo noge). Glava
in trup sta ves čas na
tleh.
Lahkotno stresamo
noge s popolnoma
ohlapnimi mišicami.
Vstanemo in stresemo
še roke.
2 x 10 ponovitev vaja za
iztegovalke
in
upogibalke
rok.
2 x 10 ponovitev
2 x 10 ponovitev
10 sekund
stresamo noge,
10 minut
stresamo roke
GLAVNI DEL URE Trajanje: 25 min
Krepitev
iztegovalk
kolen in
gležnjev.
Krepilna
vaja za
mišice
kolčnega
sklepa.
Sproščanje
mišic
zgornjih in
spodnjih
okončin.
SNOVNA PRIPRAVA
Skok v daljino je zaradi svoje relativno preproste tehnike zelo primeren za učence. Še
največ težav povzroča otrokom odriv, ker se preveč obremenjujejo z odrivno črto. Prav
zaradi tega, v drugi triadi skačejo oz. se odrivajo s poljubnega mesta oz. z odrivne cone, ki
je dolga 80 cm in je v širini odrivne deske (za odrivno cono lahko uporabimo kar odskočno
desko). Tako skačejo brez obremenitve, saj se dolžina skoka meri od sprednjega odtisa
stopala odrivne noge v odrivni coni do doskoka in ne od odrivne deske do doskoka.
Merjenje zaleta
Otroci so prepričani, da je dolžina skoka odvisna od dolžine zaleta in se zato vedno bolj
oddaljujejo od skakališča. Zaradi predolgega zaleta pa pridejo na odriv utrujeni, njihov skok
pa ni tako dolg, kot bi sicer lahko bil. Ravno zaradi tega jih je potrebno naučiti, kako se
zalet izmeri.
Za začetek vadbe zadošča že skrajšani zalet s 5. tekalnimi koraki. Izmerimo si ga tako, da
napravimo 8 korakov v hoji od mest odriva proti zaletišču. Na zaletišču si začetek zaleta
tudi označimo. Na označeno mesto postavimo zamašno nogo, odrivna je zadaj.
Otroke moramo opozoriti tudi na pravilen ritem teka v zaletu, zlasti na ritem zadnjih treh
korakov. Zaključek zaleta mora biti izveden v pospešenem ritmu korakov, tako da je
predzadnji korak nekoliko daljši in zadnji nekoliko krajši. Večina učencev pa stori ravno
obratno (podaljšajo zadnji korak), posledica česar je nizka in kratka faza leta in s tem
dolžina skoka. Do nepravilnega ritma zadnjih treh korakov prihaja, ker otroci zavestno ali
podzavestno gledajo odrivno desko (oz. cono odriva) in »lovijo« korak, da bi prišli točno na

odriv. Zato moramo otroke že na začetku opozoriti, da mora biti pogled usmerjen naravnost
naprej in ne v tla.
Prirodna tehnika skoka – tehnika korak in pol je najprimernejša tehnika za začetnike.
Skakalec poskuša v zraku zadržati položaj, ki ga je zavzel v trenutku odskoka. Po
enonožnem odrivu ostaneta nogi močno razkrečeni, trup je pokonci, pogled pa usmerjen
naprej. Gibanje v fazi leta mora spremljati pravilno delo rok. Roka, ki je nasproti odrivni
nogi, ostane v predročenju, druga roka pa opravi krožni gib v smeri navzgor in naprej. Pri
doskoku skakalec priključi odrivno nogo zamašni in zamahne z rokama navzdol in nazaj,
ter sonožno doskoči na obe nogi.
Pri vajah za izpopolnjevanje tehnike skoka v daljino uporabljamo odskočno desko, saj z njo
otrokom podaljšamo fazo leta, kar jim olajša tehniko skoka. Deska je sama po sebi dovolj
dolga, da že predstavlja odrivno cono, od koder se morajo odriniti.
Skok v daljino se meri od najbližjega odtisa kateregakoli dela skakalčevega telesa v
doskočišču, pravokotno na mesto odriva.
Skok z mesta na blazino na zadnjo plat: učenec se sonožno odrine z mesta, nakar obe nogi
prednoži in doskoči na zadnjo plat; noge skoraj popolnoma iztegne in jih malo raznoži (da
se ne bi udaril s koleni v nos), trup in glavo predkloni.
METODIČNA PRIPRAVA
1. Merjenje in vadba zaleta pri skoku v daljino.
2. Vaje za učenje in izpopolnjevanje zaleta, odriva, leta in doskoka prirodne tehnike skoka
(iz odrivne cone s pomočjo odskočne deske):
- skok z enonožnim odrivom in sonožnim doskokom,
- skok v daljino z doskokom v »telemark«,
- skok v daljino s ploskom pod zamašno nogo, s sonožnim doskokom,
- skok v daljino preko ovire z doskokom v »telemark«.
3. Skok z mesta na blazino na zadnjo plat.
4. Skok v daljino z odrivne cone z enonožnim odrivom in sonožnim doskokom (brez
pomoči odskočne deske).
Demonstriramo jim, kako se izmeri zalet pri skoku v daljino ter vsako vajo za učenje in
izpopolnjevanje zaleta, odriva in doskoka prirodne tehnike.
Izberemo enega izmed učence, ki demonstrira skok z mesta na blazino na zadnjo plat, pri
čemer smo pozorni predvsem na njegov doskok. Pogovorimo se o tem, kako lahko z dobrim
doskokom izboljšamo dolžino skoka tudi za pol metra. Pravilen in prezgodnji doskok si
ogledamo tudi na kinogramu. Pravilen doskok jim demonstriramo. Prav tako jim
demonstriramo skok v daljino z odrivne cone z enonožnim odrivom in sonožnim
doskokom. Razložimo in pokažemo jim, kako se izmeri dolžina skoka.
KOLIČINSKA PRIPRAVA
1. Merjenje 1 minuta (vsak učenec si izmeri svoj zalet) in vadba zaleta – 2 minuti
2. vaje za učenje in izpopolnjevanje zaleta, odriva, leta in doskoka prirodne tehnike skoka
(iz odrivne cone s pomočjo odskočne deske):
- skok z enonožnim odrivom in sonožnim doskokom – 3 minute,

- skok v daljino z doskokom v »telemark« –3 minute,
- skok v daljino s ploskom pod zamašno nogo, s sonožnim doskokom – 3 minute,
- skok v daljino preko ovire z doskokom v »telemark« – 3 minute;
(vsako vajo izvede vsak učenec vsaj enkrat);
3. skok z mesta na blazino na zadnjo plat – 2 minuti (demonstracija in pogovor), 2 minuti
(vadba);
4. skok v daljino z odrivne cone z enonožnim odrivom in sonožnim doskokom – 6 minut.
ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA
Učenci se postavijo v vrsto. Preštejejo se na prvi, drugi in tako dobimo dve skupini. S
pomočjo organizacijskega kartona postavijo dve vadbeni mesti. Določimo 12 učencev, ki
gredo iskat 6 blazin, 4 učenci gredo iskat 2 odskočni deski, 2 učenca gresta po 2 oviri.
Ovire postavijo na rob telovadnice ob steno, ker jih na začetku vadbe še ne potrebujejo
(uporabimo jih pri skoku v daljino preko ovire z doskokom v telemark).
Učenci se v dveh skupinah razporedijo na obe vadbeni mesti. Vsak učenec si izmeri dolžino
zaleta z osmimi hodnimi koraki od začetka odrivne cone (odskočne deske). Na zaletišču si s
kredo označijo začetek zaletnega mesta.
Določimo 2 učenca, ki prilepita na steno, na sredino med obe postaji, 2 tabeli, na kateri
vpišeta imena članov vsake skupine. Med tem prilepimo 4 metrski trak (označeni so
centimetri) ravno na tla, ob levo stran blazine, pravokotno na odrivno cono (0 cm je na
koncu odrivne cone). Merjenje poteka tako, da eden od učencev v skupini (npr. merilec 1)
stoji ob blazini poleg metra in izmeri dolžino prvemu učencu, ki skoči. Rezultat skoka pove
na glas, tako da ga lahko slišijo tudi ostali člani skupine in ga v cm vpiše na tabelo na steni.
Nato se učenec (merilec 1) vrne k skupini učencev, ki čakajo na svoj skok, učenec, ki je
ravnokar skočil, pa postane merilec 2 in izmeri dolžino naslednjemu skakalcu, ter jo zapiše
v tabelo… .
Skica telovadnice:

ZAKLJUČNI DEL URE Trajanje: 5 min
Učenci pospravijo športna orodja in pripomočke na mesta, kjer so jih dobili. Med tem
pregledamo rezultate učencev, ki so zapisani v tabeli. Učencem razdelimo osebne kartone,
kamor si vsak zapiše svoj najboljši rezultat.
S pomočjo tabele ugotovimo, kdo v posamezni vadbeni skupini je skočil najdlje in koliko.
Pogovorimo se o tem, zakaj so nekateri učenci skočili dlje kot drugi (kako so izvedli skok).