predelava podstrešja v bivalni prostor z uporabo ... - Academia

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ACADEMIA,
MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
PREDELAVA PODSTREŠJA V BIVALNI PROSTOR Z
UPORABO SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV
Kandidat: Aleš Fras
Študent študija ob delu
Številka indeksa: 11190060005
Program: Gradbeništvo
Mentor: Benedikt Boršič
Maribor, november 2011

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKE NALOGE
Podpisani Aleš Fras, številka indeksa 11190060005, izjavljam, da sem avtor diplomske
naloge z naslovom:
PREDELAVA PODSTREŠJA V BIVALNI PROSTOR Z UPORABO
S svojim podpisom zagotavljam, da:
SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV
- je predložena diplomska naloga izključno rezultat mojega dela;
- sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženi nalogi,
navedena oz. citirana skladno s pravili Višje strokovne šole Academia;
- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del oz. misli kot moje lastne - kaznivo
po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah; UL št. 16/2007 (v nadaljevanju ZASP),
prekršek pa podleže tudi ukrepom VSŠ Academia skladno z njenimi pravili.
- skladno z 32. členom ZASP dovoljujem VSŠ Academia objavo diplomske naloge na
spletnem portalu šole.
Maribor, november 2011
Podpis študenta:
Aleš Fras

ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju Benediktu Boršiču za vso pomoč, pozitivno kritiko in strokovne
nasvete.
Zahvaljujem se tudi profesorici Andreji Krstić za pregled in lektoriranje diplomskega dela, ter
profesorici Mateji Kokol za strokovni prevod.
Posebna zahvala gre moji družini, ki me je podpirala, stala ob strani in mi med študijem dajala
dragocene nasvete.
Največja zahvala gre moji partnerki Anji, ki mi je v najtežjih trenutkih stala ob strani, me
vzpodbujala ter vedno verjela vame.
Hvala vsem!

POVZETEK
Večina hiš je grajena tako, da ima pod streho neizkoriščen prostor, v katerem se nalaga
neuporabna navlaka. S preureditvijo takšnega prostora v bivalni prostor pa pridobimo
ogromno prostora, ki lahko zadovolji vse namene bivanja, hkrati pa izboljša tudi energetsko
bilanco hiše.
Namen diplomske naloge je bil predstaviti preureditev podstrešja s sodobnimi materiali, ki s
kvalitetno izvedbo strokovnjakov pripomorejo k izvedbi zelo kvalitetnih bivalnih površin.
Poudarek je bil na toplotni izolaciji in zrakotesnosti ostrešja, saj je to najpomembnejša faza
pri sami izvedbi.
V diplomski nalogi so opisane tudi vse ostale faze dela, od vrst podkonstrukcij, nosilnih
elementov, izbire mavčnih plošč do bandažiranja spojev z uporabo različnih vrst bandažirnih
trakov. V drugem delu diplomske naloge je izgradnja mansarde prikazana na praktičnem
primeru.
Ključne besede: mansarda, toplotna izolacija, mavčne plošče, suhomontažni sistemi, požarna
varnost, zrakotesnost, Blower-Door test.

ABSTRACT
The reconstruction of attics into living space using dry-assembly systems
The majority of buildings is built in a way, in which the roof becomes a place, where useless
things are being put aside. By reconstructing such a space into a functional room for living we
can gain a lot of space, which can cover all purposes of living and at the same time improve
the energy bilance of the house.
The aim of this diploma paper was introducing the reconstruction of the attic with the help of
modern materials, which over a qualitative performance of professionals lead to a qualitative
construction of living areas. The focus was put on thermal insulation and air tightness of the
roof, since this presents the most important phase of the construction.
The diploma paper also describes other construction phases, from the types of under
construction, supporting elements, the choice of plaster boards to covering ceiling joints with
the use of different types of joint tapes.
The second part of this paper shows a practical example of attic construction.
Key words: attic, thermal insulation, plasterboards, dry-assembling systems, fire safety, air
tightness, Blower-Door test.

KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................................ 8
1.1 Opredelitev obravnavane teme ................................................................................... 8
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela ...................................................... 9
1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................ 9
1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................ 9
2 MANSARDA .................................................................................................................. 10
2.1 Na kaj moramo biti pozorni pred pričetkom izgradnje ............................................ 11
3 ZRAKOTESNOST ........................................................................................................ 13
3.1 Vgradnja parne zapore ali parne ovire .................................................................... 13
3.2 Preverjanje zrakotesnosti ......................................................................................... 14
4 TOPLOTNA IZOLACIJA PODSTREŠJA ................................................................. 16
4.1 Vrste toplotnih izolacij .............................................................................................. 18
4.1.1 Ekspandirani polistiren ................................................................................. 18
4.1.2 Ekstrudirani polistiren .................................................................................. 19
4.1.3 Kamena volna ............................................................................................... 19
4.1.4 Steklena volna ............................................................................................... 20
4.1.5 Celulozni kosmiči .......................................................................................... 21
4.1.6 Lesna vlakna ................................................................................................. 22
4.1.7 Pluta .............................................................................................................. 22
4.1.8 Kokosova vlakna ........................................................................................... 23
4.1.9 Bombaž .......................................................................................................... 24
4.1.10 Konoplja ........................................................................................................ 25
4.1.11 Lan ................................................................................................................ 25
4.1.12 Ovčja volna ................................................................................................... 26
5 MAVČNOKARTONSKE PLOŠČE ............................................................................ 28
5.1 Vrste mavčnokartonskih plošč .................................................................................. 28
5.2 Sestava mavčnokartonskih plošč .............................................................................. 29

6 PODKONSTRUKCIJA ................................................................................................. 31
6.1 Obešanje kovinske podkonstrukcije .......................................................................... 31
7 POŽARNA VARNOST ................................................................................................. 33
7.1 Požarna zaščita z mavcem ........................................................................................ 33
7.2 Požarna odpornost .................................................................................................... 34
8 KITANJE STIKOV ....................................................................................................... 36
8.1 Kvalitetni razredi bandažiranja ................................................................................ 36
8.2 Izbira ojačevalnih trakov .......................................................................................... 37
8.3 Profili za zaščito robov ............................................................................................. 37
9 IZDELAVA MANSARDE SKOZI PRAKTIČNI PRIMER ..................................... 39
9.1 Uporabljeni material ................................................................................................ 39
9.2 Začetek del ................................................................................................................ 40
9.3 Delovne faze .............................................................................................................. 40
9.4 Normativi za izvedbo mansardne obloge .................................................................. 45
10 STROŠKI PROJEKTA ................................................................................................. 46
11 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 47
12 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... 48
12.1 Literatura ................................................................................................................. 48
12.2 Spletni viri ................................................................................................................ 49

KAZALO SLIK
Slika 1: Mansarda je lahko zelo poseben bivalni prostor ..................................................... 11
Slika 2: Detajl naknadne izvedbe sekundarne kritine (Tyvek folija) .................................. 12
Slika 3 : Parna ovira z lepljenimi stiki .................................................................................. 14
Slika 4: Meritev zrakotesnosti (Blower-door test) .............................................................. 15
Slika 5: 20 cm izolacije iz steklene volne med špirovci ....................................................... 17
Slika 6: 20 cm izolacije iz steklene volne med špirovci + 5 cm v prečni smeri ................... 17
Slika 7: Ekspandirani polistiren ............................................................................................ 18
Slika 8: Ekstrudirani polistiren ............................................................................................. 19
Slika 9: Kamena volna .......................................................................................................... 20
Slika 10: Steklena volna ....................................................................................................... 21
Slika 11: Celulozni kosmiči .................................................................................................. 21
Slika 12: Lesna vlakna .......................................................................................................... 22
Slika 13: Pluta ....................................................................................................................... 23
Slika 14: Kokosova vlakna ................................................................................................... 24
Slika 15: Bombaž ................................................................................................................. 24
Slika 16: Konoplja ................................................................................................................ 25
Slika 17: Lan ......................................................................................................................... 26
Slika 18: Ovčja volna ........................................................................................................... 27
Slika 19: Sidrno obešalo ....................................................................................................... 31
Slika 20: Direktno Obešalo .................................................................................................. 32
Slika 21: Kovinska podkonstrukcija iz CD profilov, pritrjena na direktna obešala ............. 32
Slika 22: Samolepljiva mrežica…………...……………………………………….……….36
Slika 23: Stekleni voal .......................................................................................................... 37
Slika 24: Uporaba plastičnega upogljivega vogalnega profila ............................................. 38
Slika 25: Uporaba alu vogalnega profila .............................................................................. 38
Slika 26: Kovinska konstrukcija pritrjena na direktna obešala ............................................ 41
Slika 27: Prvi sloj toplotne izolacije ..................................................................................... 42
Slika 28: Drugi sloj toplotne izolacije, položena prečno na prvi sloj ................................... 43
Slika 29: Položena parna ovira ............................................................................................. 43
Slika 30: Mansarda zaprta z mavčnimi ploščami ................................................................. 44
Slika 31: Fugiranje stikov ..................................................................................................... 44
KAZALO TABEL
Tabela 1: Razredi materialov glede na gorljivost………………………………………….34

1 UVOD
1.1 Opredelitev obravnavane teme
V mnogih starejših hišah so podstrešja neurejena in prašna skladišča, kjer se dan za dnem
kopičita neuporabna šara in staro pohištvo. Takšno podstrešje pa lahko kar hitro preuredimo v
uporaben prostor, kot je soba za goste, prostor za sprostitev ali pa celo v samostojno
stanovanje. Podstrešni prostor nam omogoča veliko razgibanost, saj lahko s poševnimi
stropovi in mansardnimi okni ustvarimo romantičen in bivanju prijazen ambient.
V diplomski nalogi bom opisal postopek preureditve starega podstrešja v bivalni prostor z
uporabo suhomontažnih sistemov. V poglavju z naslovom Mansarda bom opisal postopek
vgrajevanja oken in hkrati opozoril na pasti, na katere je pred samo izgradnjo potrebno biti
pozoren. V poglavju z naslovom Zrakotesnost sem se ukvarjal predvsem s pravilno vgradnjo
parne zapore. Posebno podpoglavje pa sem namenil preverjanju zrakotesnosti, ki jo merimo z
Blower-Doorjevim testom.
Pri sami izgradnji je zelo pomembna toplotna izolacija. Pravilno vgrajena in izbrana toplotna
izolacija poleti zmanjšuje pregrevanje prostora, pozimi pa preprečuje izgubo toplote.
Poznamo več vrst toplotnih izolacij, kot so steklena volna, kokosova vlakna, bambus, pluta,
lesena vlakna in drugo. Z opisom le-teh sem se ukvarjal v tretjem poglavju.
V nadaljevanju sem podrobno razdelal vrste mavčnokartonskih plošč, njihovo sestavo, vrste
podkonstrukcij in nosilnih elementov. Dotaknil sem se tudi faze bandažiranja spojev z
uporabo različnih vrst bandažirnih trakov. V poglavju Požarna odpornost sem podrobno
razdelal klasifikacijo požarne odpornosti, ki temelji na nemških oziroma evropskih predpisih.
V drugem delu diplomske naloge sem opisal izgradnjo mansarde na praktičnem primeru.
Ukvarjal sem se predvsem z opisom postopka pred samim začetkom del in nato podrobno
opisal posamezne delovne faze izgradnje. Vsaka faza izgradnje je podkrepljena tudi s
slikovnim materialom.
8

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega dela
Namen moje diplomske naloge je bil predvsem ugotoviti, ali je steklena volna najboljša
izolacija mansarde, ali je za požarno varnost zadostna enoslojna obloga ognjevarnih plošč in
ali je potrebno lepiti stike parne zapore.
1.3 Predpostavke in omejitve
Z raziskavo želim potrditi ali zavrniti naslednje trditve:
- steklena volna je najboljša izolacija mansarde,
- za požarno varnost je zadostna enoslojna obloga ognjevarnih plošč,
- stike parne zapore je potrebno lepiti.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
Diplomsko delo z naslovom Predelava podstrešja v bivalni prostor z uporabo suhomontažnih
sistemov je teoretično – praktičnega značaja, zato bomo podatke pridobivali na podlagi
strokovne literature, s pomočjo lastnih opažanj na gradbišču ter z zastopniki podjetij, katera se
ukvarjajo s proizvodnjo materiala, s tehničnimi listi samih proizvajalcev ter s posvetom pri
pooblaščenih trgovinah, ki se ukvarja s prodajo materialov za suhomontažno gradnjo.
V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode raziskovanja:
- metoda deskripcije ali opazovanja,
- metoda kompilacije (pridobivanje podatkov s pomočjo različne strokovne literature),
- metoda komparacije ali primerjava dejstev.
9

2 MANSARDA
Z ureditvijo starega neuporabljivega podstrešja ne dobimo le novih bivalnih prostorov,
temveč izboljšamo tudi energetsko učinkovitost celotne hiše. Ker je starejše podstrešje
ponavadi slabo izolirano ali pa sploh ne, se pojavijo visoke toplotne izgube, kar pomeni, da
toplota uhaja preko stropa spodnjih prostorov v podstrešje, kjer se le-ta izgubi (Golmajer,
2010, 28).
Mansarda je zelo priljubljen in iskan bivalni prostor, saj je tlorisno podoben ali enak spodnjim
etažam, vendar sta prostornina in oblika zelo drugačna. Mansarda ima veliko prednosti, med
katerimi so tudi strešna okna. Zaradi vgradnje strešnih oken na sredini in ne s strani,
osvetlimo celoten prostor z najboljšo dnevno svetlobo, kar pa pri spodnjih prostorih ni možno,
ker so lahko okna vgrajena le s strani. Tudi pogled na okolico je veliko boljši, saj je mansarda
najvišja točka hiše. Seveda pa moramo paziti, da okna niso vgrajena previsoko. Priporočljivo
je, da spodnji rob stekla ni nižji od 110 cm. Veliko ljudi meni, da v mansardi ni dovolj
kubature zraka, ki je bistvenega pomena za dobro počutje in zdravje ljudi. Ta problem je
možno rešiti tako, da imamo mansardo odprto do slemena, kar pa daje prostoru še poseben čar
(Golmajer, 2010, 28).
S pravilno postavitvijo oken lahko pozimi prihranimo veliko energije, saj prostore ogrevamo
s sončno energijo. Okna morajo biti postavljena proti vzhodni, zahodni in južni strani, pri
čemer pa se postavlja vprašanje, kaj bo poleti, ko je vročina. V poletnih dneh pa se na oknih
lahko uporabljajo zunanja senčila, na katera ljudje prevečkrat pozabijo, vendar so zelo
pomemben element pri izboljševanju energijske bilance hiše, ki kar za 80 odstotkov
zmanjšajo prehod sončne energije v prostor (Golmajer, 2010, 28).
10

Slika 1: Mansarda je lahko zelo poseben bivalni prostor
Vir: http://www.gradim.si/prejsnje-stevilke/gradim-14.html, 24. 4. 2011
2.1 Na kaj moramo biti pozorni pred pričetkom izgradnje
Pred pričetkom izgradnje podstrešnega stanovanja, je potrebno predhodno preveriti v
kakšnem stanju je podstrešje. Namreč nobeno podstrešje ni enako drugemu, kljub temu da
dve hiši izvirata iz enakega obdobja in so uporabljeni enaki materiali ter enaka tehnologija
gradnje. Razlike so lahko že v sami kritini, kjer je pri eni hiši lahko kritina še
nepoškodovana, pri drugi pa manjkajo ali pa so poškodovani strešniki. V enem primeru je
lahko les strešne konstrukcije zdrav, v drugem so lahko v lesu poškodbe zaradi lesnih
škodljivcev. Veliko je dejavnikov, ki jih je potrebno preučiti preden se odločimo za izgradnjo,
saj v nasprotnem primeru ni možna varna izvedba, niti ni možno pripraviti ustreznega
predračuna stroškov, kar lahko privede do negospodarnega izračuna. Odgovor na vprašanje v
kakšnem stanju je podstrešje, lahko zagotovita arhitekt in statik, ki podata oceno trenutnega
stanja in predlagata možnosti posegov v samo leseno konstrukcijo, ki bo omogočala varno
bivanje (Zbašnik-Senegačnik, 2007, 46).
11

Osnova za izgradnjo podstrešnega stanovanja, je v prvi vrsti zadostna trdnost ostrešja, pa tudi
nepoškodovana talna konstrukcija, ki je v starejših objektih običajno lesena. Potrebno je
ugotoviti, kakšno obtežbo prenaša, kar je zelo pomembno pri kasnejši izbiri estriha, ki je
lahko klasični ali suhi (Zbašnik-Senegačnik, 2007, 46).
Zelo pomembno vlogo ima tudi oblika strehe. Vsaka streha, ki ima zadosti stojne višine, ki je
lahko od 230 do 240 cm na vsaj 2/3 tlorisa, je primerna za izgradnjo, v nasprotnem primeru pa
ne. Najprimernejši naklon strehe je od 35 do 55 stopinj. Možen je tudi dvig strehe z nadzidavo
kolečnega zidu, s čimer se bistveno poveča bivalna površina (v primeru, da je kolečni zid zelo
nizek) (Zbašnik-Senegačnik, 2007, 46–47).
Pri starejših objektih je ponavadi problem sekundarna kritina, saj se v preteklosti ni
vgrajevala. Problem sekundarne kritine pa lahko rešimo s spodnjim detajlom:
Slika 2: Detajl naknadne izvedbe sekundarne kritine (Tyvek folija)
Vir: Trgovina Kalcer, vse za suho gradnjo d.o.o., 2011
12

3 ZRAKOTESNOST
Pri izgradnji podstrešnega stanovanja je poleg vgradnje toplotne izolacije med špirovce,
vijačenja obešal, montaže podkonstrukcije, vgradnje folije ter oblaganja z mavčnokartonskimi
ploščami, potrebno poskrbeti za preprečevanje toplotnih izgub skozi toplotne mostove in
netesna mesta. Velikokrat se pozablja na zrakotesnost objekta, ki je zelo pomembna
karakteristika objekta, saj zagotavlja boljši energetski izkoristek objekta. Napake storjene v
fazi gradnje je včasih težko odpraviti, za investitorja pa so stroški odprave napak neprimerno
večji, kot če bi že v fazi načrtovanja upoštevali vse detajle in jih tudi pravilno izvedli.
Pri slabi zrakotesnosti objekta prihaja do velikih toplotnih izgub, kar pa lahko rešimo s
pravilno izbiro gradbenih folij, ki so vgrajene na pravih mestih. S pravilnim izborom
omogočimo pravilno delovanje strehe, saj v nasprotnem primeru lahko pride do kondenzacije
vlage v zimskem času. Na zunanji strani strehe je potrebno vgraditi paropropustno folijo ali
sekundarno kritino, katere Sd vrednost mora biti manjša ali enaka 0,02 m (Sd je oznaka za
paroprepustnost folij, kar pomeni, čim manjša je vrednost, večja je paropropustnost). Nad njo
se izvede le še prezračevani kanal in strešna kritina. Na notranji strani ali topli strani strehe
pa je potrebno vgraditi parno zaporo ali parno oviro. Priporočljivo je vgraditi parno oviro, saj
prepušča zračno vlago, vendar le v manjših količinah, tako da ni nevarnosti za kondenzacijo.
To pa zagotovimo z izbiro gradbene folije, katere vrednost Sd je približno 2 m (Zrakotesnost,
2006, 41).
3.1 Vgradnja parne zapore ali parne ovire
Z vgradnjo parne zapore (PE, alu folija, ipd. ), nastanejo težave pri netesnih stikih, ki pa jih v
praksi ni možno 100-% zatesniti. Danes že obstajajo programi, ki nam z izračunom gradbene
fizike dajo teoretične podatke o količini kondenza in času sušenja v konstrukciji strehe. Toda
pri izračunu je upoštevana parna zapora 100 m 2 v enem kosu, prav tako toplotna izolacija ter
sekundarna kritina. V praksi so na voljo folije in izolacije v rolah, tako da ni možno vgraditi
100 m 2 v enem kosu. Zato se v zadnjem času vse bolj uporabljajo parne ovire, pri katerih
vodna para enakomerno prehaja skozi celotno površino in se zaradi tega ustrezno porazdeli.
Pri parni zapori, se vodna para zaradi neprepustnosti materiala koncentrira na netesne stike,
zaradi česar pride do velikih težav. To pa ne pomeni, da pri parnih ovirah ni potrebno dobro
13

tesniti stike, pomeni le, da so težave veliko manjše. Pri izbiri lepilnega traku za lepljenje
stikov moramo biti zelo pazljivi, saj se večina trakov pod vplivom vlage s časom odlepi. Zato
je priporočljivo lepiti s trakom preverjenega proizvajalca, ki daje garancijo na svoj proizvod.
(http://www.ekoprodukt.si/eko_natur_parne_ovire.html, 24. 4. 2011)
3.2 Preverjanje zrakotesnosti
Slika 3 : Parna ovira z lepljenimi stiki
Vir: Lasten
V primeru, da želimo pridobiti nepovratna sredstva iz Eko sklada pri novogradnjah, je
potrebno izvesti in predložiti protokol meritev. Meritve je smiselno napraviti pred finalizacijo
objekta, ko je objekt že zatesnjen z vsemi okni in vrati, ko so končane vse inštalacije ter
opravljeni vsi preboji in pred izvedbo estrihov. Pri tej fazi je odpravljanje napak ter izvedba
izboljšav še možna in je tudi cenejša, kot pa če se meritev opravlja, ko je objekt dokončan.
Priporočljivo pa je opraviti meritev tudi po finalizaciji objekta (Boršič, 2011, 46–47).
14

Test, s katerim se opravljajo meritve zrakotesnosti, se imenuje BLOWER-DOOR TEST.
Izvede se tako, da na vrata ali okno pritrdimo napravo, ki ustvarja 50 Pa tlačne razlike, nato
pa s posebnimi merilnimi napravami ugotavljamo netesne stike
(http://www.ekoprodukt.si/zrakotesnost.html, 24. 4. 2011).
Slika 4: Meritev zrakotesnosti (Blower-door test)
Vir: http://www.energyconservatory.com/products/products1.htm, 26. 4. 2011
15

4 TOPLOTNA IZOLACIJA PODSTREŠJA
Da bi zmanjšali toplotne izgube, tudi do 40-%, mora biti toplotna izolacija izbrana preudarno
in vgrajena pravilno. Pravilno vgrajena in izbrana toplotna izolacija poleti zmanjšuje
pregrevanje prostora, pozimi pa preprečuje izgubo toplote. Za dobro toplotno izolacijo je
priporočljiva debelina minimalno 20–25 cm, lahko pa tudi več. Na tržišču lahko najdemo
različne proizvajalce izolacijskih materialov. Razlike med njimi so v glavnem v sami sestavi,
faktor prevodnosti pa je med njimi precej podoben (Gradnja in oprema, 2007, 53).
Pri izvedbi izolacije, je potrebno upoštevati naslednje načelo (Lenarčič, 2007, 55):
- Prostor je potrebno obložiti z načrtovano debelino izolacije na vseh mestih, kjer je le
možno, da se prepreči kondenzacija pare v izolaciji ali na lesu.
Vzroki, ki preprečujejo kvalitetno izvedbo toplotne izolacije (Lenarčič, 2007, 55):
- Predelne stene, čelni zidovi in preklade so pozidani tik do rezervne kritine.
- Strešne lege so postavljene neposredno na betonski venec.
Vidne posledice neprimerno vgrajene izolacije so (Lenarčič, 2007, 55):
- plesen, odpadanje beleža ali celo ometa,
- razvoj gob na lesenih elementih,
- pozimi večje toplotne izgube,
- poleti pregrevanje prostora.
Kakovostno izolirana mansarda v praksi pomeni (Lenarčič, 2007, 55):
- Izolacija med škarniki, če je dovolj prostora, drugače pod ali nad njimi.
- Izolacija dimnika, zračnikov, nosilcev, predelnih sten, betonskih vezi.
- Elektroinštalacijske cevi naj bodo na notranji strani izolacije.
- Parna ovira na topli strani in paroprepustna membrana na hladni strani.
16

Slika 5: 20 cm izolacije iz steklene volne med špirovci
Vir: Lasten
Slika 6: 20 cm izolacije iz steklene volne med špirovci + 5 cm v prečni smeri
(skupna debelina 25 cm )
Vir: Lasten
17

4.1 Vrste toplotnih izolacij
Poznamo več vrst toplotnih izolacij:
- ekspandirani polistiren
- ekstrudirani polistiren
- kamena volna
- steklena volna
- celulozni kosmiči
- lesna vlakna
- pluta
- kokosova vlakna
- bombaž
- konoplja
- lan
- ovčja volna
4.1.1 Ekspandirani polistiren
Ekspandirani polistiren je bolje poznan kot stiropor in ima dobre toplotno izolacijske lastnosti
(λ = 0,040 W/mK). Stiropor je brez vonja in je kemično nevtralen. Zaradi zaprte celične
strukture je vodoodbojen. Zaradi neodpornosti proti UV žarkom, ga je potrebno primerno
zaščititi. Prenaša temperature do 75 stopinj in je gorljiv le ob prisotnosti plamena, sicer sam
ugasne (Gradnja & oprema 2007, 53).
Slika 7: Ekspandirani polistiren
Vir: Gradnja in oprema, 2006
18

4.1.2 Ekstrudirani polistiren
Ekstrudirani polistiren ali stirudur ima zelo dobre fizikalne lastnosti:
- odlično toplotno izolativnost (λ = 0,024 – 0,033 w/mk)
- visoko tlačno trdnost
- ne vpija vode
- odporen na staranje
Da ga lažje ločimo od stiropora, je vedno obarvan. Za strešno izolacijo ga uporabljamo
predvsem pri ravni strehi, pri kateri služi kot zaščita hidroizolacije (Gradnja & oprema, 2007,
53).
4.1.3 Kamena volna
Slika 8: Ekstrudirani polistiren
Vir: Gradnja in oprema, 2007
Kamena volna je sestavljena iz dveh kamenin, diabaza in dolomita. Najprej se ti dve kamenini
raztalita, nato pa z razvlaknjevanjem mase nastane kamena volna (λ = 0,038 W/mK). Zaradi
prepletene strukture mineralnih vlaken, ima kamena volna zelo dobre izolacijske lastnosti. Je
dober toplotni in zvočni izolator, služi pa tudi kot dober protipožarni izolator. Kamena volna
je (Gradnja & oprema, 2007, 54):
- vodoodbojna
- paroprepustna
- odporna na delovanje mikroorganizmov
- brez vonja
- kemično
- nevtralna
19

4.1.4 Steklena volna
Slika 9: Kamena volna
Vir: Gradnja in oprema 2007
Toplotna izolacija je sestavljena iz steklenih vlaken, stisnjena v plošče različne gostote in
trdnosti. Ta vrsta izolacije je najprimernejša za izolacijo mansarde, saj so steklena vlakna
dolga, čvrsta in elastična. Izolacijo vedno režemo 1–2 cm večjo, kot je dejanska mera med
špirovci, saj les deluje in se špirovci čez čas nekoliko zvijejo. Steklena volna zaradi svoje
elastičnosti zapolni prostor, tako da ne prihaja do toplotnih mostov, kar pa je lahko problem
pri togih ali trših, neelastičnih izolacijskih materialih. Ima dobre toplotno izolacijske lastnosti
(λ = 0,035 – 0,040 W/mK).
Steklena volna je (Suha gradnja, 2006, 40):
- paroprepustna
- negorljiva
- kemično nevtralna
- odporna proti vlagi
- odporna proti staranju
- odporna na delovanje mikroorganizmov
20

4.1.5 Celulozni kosmiči
Slika 10: Steklena volna
Vir: http://www.ursa.si/izdelki_steklena- volna.htm, 3. 5. 2011
Pridobivajo se iz starega časopisnega papirja, ki se ga impregnira z borovo soljo. S tem
dosežemo odpornost proti ognju, plesni in škodljivcem. Vgrajujejo se lahko ročno, veliko bolj
učinkovito pa je strojno vpihovanje med obe foliji. S strojnim vpihovanjem zapolnimo ves
vmesni prostor, tudi če so konstrukcijski elementi nepravilnih oblik. S tem se zapolnijo vse
reže. (λ = 0,0333 W/mK) (Gradnja & oprema 2007, 54).
Slika 11 : Celulozni kosmiči
Vir:
http://www.ekoizolacije.si/index.php?option=com_content&view=article&id=28&Itemid=42,
3. 5. 2011
21

4.1.6 Lesna vlakna
Les ima zelo dobre izolacijske sposobnosti in je naravno gradivo (λ = 0,040 W/mK).
Za primerjavo lahko damo 160 cm debelo betonsko steno, ki jo glede toplotne izolativnosti
lahko enačimo z 10 cm debelo steno iz masivnega lesa iglavcev. S predelavo lesa v lesna
vlakna še izboljšamo izolativne lastnosti. Tako da je pri prej omenjeni debelini stene 10 cm iz
lesa iglavcev, 3 cm debela plošča iz lesnih vlaken enako toplotno izolativna. Plošče se
pridobijo po posebnem proizvodnem postopku, kjer se vlakna najprej navlažijo, nato pa
stisnejo v plošče. Pri postopku se ne uporabljajo nobena sintetična lepila, saj se pri
proizvodnji izrabi naravna lepljivost lesa (Gradnja & oprema, 2007, 54).
4.1.7 Pluta
Slika 12: Lesna vlakna
Vir: http://www.baumit.si/front_content.php?idart=6832, 3. 5. 2011
Pluta se pridobiva z mletjem lubja hrasta plutovca. Faktor toplotne prevodnosti je λ
= 0,041 – 0,046 W/mK. Lastnosti plute so :
- lahek material
- odporen na vlago
- odporen na zmrzal
- ne trohni in ne gnije
Pluta je lahko vnetljiva, vendar se pri gorenju ne ustvarjajo nevarni plini. Obstojna je na
temperature od –200 do +120 stopinj. Slaba stran je majhen vir surovin, saj uspeva le na
določenih področjih (Gradnja & oprema, 2007, 54).
22

4.1.8 Kokosova vlakna
Slika 13: Pluta
Vir: http://www.parketarstvo-zgonec.si/pluta.html, 3. 5. 2011
Kokosova vlakna so izredno obstojna, žilava in elastična, zato so zelo dober toplotni izolator.
Faktor toplote prevodnosti znaša λ = 0,045 W/mK. Neobdelana vlakna spadajo med lahko
vnetljiva gradiva, če pa se obdelajo z amonijevim sulfatom, pa spadajo v razred B2, kar
pomeni normalna vnetljivost materiala.
Izolacija iz kokosovih vlaken je odporna proti (Gradnja & oprema, 2007, 54):
- vlagi
- plesnim
- bakterijam
- žuželkam
- glodavcem
- staranju
- posedanju
- trohnenju
23

4.1.9 Bombaž
Slika 14: Kokosova vlakna
Vir: Gradnja in oprema, 2007
Bombaž je novejše naravno gradivo. Je gradivo z zelo dolgo življenjsko dobo. Zelo dobro
obija vodo in je odporen proti moljem. Edina težava lahko nastane pri tem, da bombaž
večinoma pridelujejo v Indiji, kar pomeni velike razdalje pri transportu. Je pa pridelava tudi
okolju škodljiva, saj zahteva intenzivno gnojenje in uporabo pesticidov. Faktor toplotne
prevodnosti pa znaša λ = 0,040 W/mK (Gradnja & oprema, 2007, 55).
Slika15: Bombaž
Vir: http://www.slonep.net/eko-bivanje/sonaravna-gradnja/bombaz, 3. 5. 2011
24

4.1.10 Konoplja
Surovina, ki se uporablja za toplotno izolacijo, so vlakna iz stebel konoplje. Vlakna se najprej
uležijo na polju, nato pa se stisnejo v velike kvadraste bale in se posušijo. Da se izboljša
požarna varnost, se vlakna obdelajo z raztopino sode. Po obdelavi vlaken jo uvrstimo v razred
B2. Toplotna izolacija iz konoplje se lahko po uporabi reciklira, tako da je možna ponovna
uporaba. Faktor toplotne prevodnosti znaša λ = 0,045 Wm/K. Slaba lastnost toplotne izolacije
iz konoplje je visoka cena (Gradnja & oprema, 2007, 55).
Dobre lastnosti:
- je vodoodbojna
- odporna proti plesni
- odporna proti napadu glodavcev
- odporna proti gnilobi
4.1.11 Lan
Slika 16: Konoplja
Vir: www.ekoprodukt.si/konoplja.html, 3. 5. 2011
Lan je hitro rastoča rastlina, ki raste tudi pri nas. Surovina, ki služi kot toplotna izolacija so
lanova vlakna. Pri izdelavi izolacijskih plošč ni odpadkov ali umazanih odpadnih voda. Na
tržišču se pojavlja v obliki trdih plošč, pletenjač in kot razsuto gradivo. Da se izboljša
25

protipožarna zaščita, se vlakna impregnirajo z amonijevo soljo. Faktor toplotne prevodnosti
znaša λ = 0,040 W/mK (Gradnja & oprema, 2007, 55).
Dobre lastnosti:
- odporen proti škodljivcem
- odporen proti plesnim
- izravnava vlago
- ne povzroča prahu
- ne obremenjuje okolja po odstranitvi
4.1.12 Ovčja volna
Slika 17: Lan
Vir: Gradnja in oprema, 2007
Toplotna izolacija iz ovčje volne je živalskega izvora. Proizvodni proces zahteva minimalne
količine energije. Strižena volna se opere z milom in s sodo, obdela z naravnimi borovimi
solmi in s sečninskimi derivati. Uporablja se v obliki kosmičev ali blazin. Faktor toplotne
prevodnosti znaša λ = 0,040 W/mK. Ovčja volna ustvarja zdravo in prijetno klimo prostora,
saj zelo dobro izravnava prostorsko vlago. Ko je vlaga v prostoru visoka, jo volna absorbira,
ko pa je zrak v prostoru suh, pa vlago oddaja (Gradnja & oprema, 2007, 55).
26

Slika 18: Ovčja volna
Vir: Gradnja in oprema, 2007
»Ilustracija vsakdanje situacije. Primerjava je neposredna, brez približno, tako kot:
objekt, ki posameznih delov nima primerno izoliranih, je podoben človeku, ki v dragi zimski
bundi, dragih rokavicah, moderni kapi in hlačah bos skače po snegu, zato da privarčuje denar
za čevlje.« (Lenarčič 2007, 55).
27

5 MAVČNOKARTONSKE PLOŠČE
Sestavni del mavčnokartonskih plošč je mavec, ki je naravni material in ne vsebuje škodljivih
snovi, ki bi škodile zdravju. Zaradi velikega deleža makro por, odlično uravnava mikroklimo
v prostoru. To pomeni, da lahko za določen čas vsrka odvečno vlago v prostoru in jo v
trenutku, ko je premalo vlage v prostoru tudi odda. Mavec spada med gradbeni material z
nizko sposobnostjo prevajanja toplote, kar pomeni da spada med tople in bivalno prijetne
materiale, podobno kot les (www.gradim.si/gradnja-in-gradiva/suhomontazna-gradnja.htm,
16. 6. 2011).
Mavec vsebuje 20-% kristalno vezane vode, zato je tudi odličen pri zagotavljanju požarne
varnosti. Kot primer: 15 mm debela mavčnokartonska plošča, vsebuje približno 3 litre vode
na kvadratni meter, tako da v primeru požara, deluje kristalno vezana voda kot vgrajena
gasilna voda.
Mavčna plošča je sestavljena iz mavca v sredici, okrog mavca pa je ovit karton
(www.gradim.si/gradnja-in-gradiva/suhomontazna-gradnja.htm, 16. 6. 2011).
5.1 Vrste mavčnokartonskih plošč
V suhomontažni gradnji poznamo več vrst mavčnokartonskih plošč:
- navadne plošče
- vlagoodporne plošče
- ognjevarne plošče
- vlagoodporne ognjevarne plošče
Na tržišču poznamo različne oznake za plošče. Na trgu obstajata dva velika ponudnika
suhomontažnih sistemov, ki sta tudi zelo velika konkurenta. To sta podjetji KNAUF in
RIGIPS.
Za plošče proizvajalca KNAUF so oznake naslednje:
- GK je oznaka za navadno ploščo
- GKB je oznaka za vlagoodporno ploščo
- GKF je oznaka za ognjevarno ploščo
28

- GKB-I je oznaka za vlagoodporno ognjevarno ploščo
Za plošče proizvajalca RIGIPS, pa so oznake naslednje:
- RB je oznaka za navadno ploščo
- RBI je oznaka za vlagoodporno ploščo
- RF je oznaka za ognjevarno ploščo
- RF-I je oznaka za vlagoodporno ognjevarno ploščo
Vse plošče so na voljo v različnih debelinah (12.5 mm, 15 mm, 20 mm).
5.2 Sestava mavčnokartonskih plošč
Vse mavčnokartonske plošče so sestavljene iz mavca, ki je ovit v karton. Razlika med njimi je
v dodanih snoveh, ki naredijo ploščo ali vlagoodporno ali ognjevarno.
Navadna plošča ima moder napis in je sestavljena iz mavca, ki je ovit v karton brez
dodatkov.
Vlagoodporna plošča je zelene barve, ima moder napis in je sestavljena enako kot navadna,
le da je mavcu v jedru plošče dodan silikon, ki skrbi za vlagoodpornost plošče.
Ognjevarna plošča ima rdeč napis in je sestavljena enako kot navadna, le da so mavcu
dodana steklena vlakna, ki skrbijo da plošča ohrani svojo obliko in trdnost v primeru požara
toliko časa, kot zahtevajo požarni predpisi.
Vlagoodporna ognjevarna plošča je zelene barve z rdečim napisom in je sestavljena enako
kot navadna, le da je mavcu dodan silikon za vlagoodpornost in steklena vlakna za požarno
odpornost.
Pri izgradnji mansarde je najbolje uporabiti ognjevarne plošče, saj se v primeru požara lahko
varneje odstranimo iz objekta, kot pa če je vgrajena navadna plošča, vendar se stranke zaradi
cene odločajo za navadne mavčne plošče, pa čeprav gre za zelo majhno razliko v ceni.
V preteklem letu smo v našem podjetju naredili deset mansard in v nobenem primeru se
stranka ni odločila za vgradnjo ognjevarnih plošč, čeprav so ji bile predstavljene vse prednosti
29

le-teh. Njihova odločitev je temeljila na predpostavki in prepričanju, da v primeru požara vse
zgori, neodvisno od kvalitete in števila vgrajenih plošč.
30

6 PODKONSTRUKCIJA
Preden lahko pričnemo z vijačenjem mavčnokartonskih plošč, se mora napraviti nosilna
podkonstrukcija, ki nosi težo plošč in izolacije. Podkonstrukcija se lahko izdela iz lesenih
letev (redkeje) ali pa se izdela kovinska podkonstrukcija, ki je iz pocinkane pločevine, in je v
današnjem času najpogostejša izbira.
6.1 Obešanje kovinske podkonstrukcije
Pri izdelavi podstrešne podkonstrukcije najpogosteje uporabljamo (Katalog Knauf, 3):
- Sidrno obešalo, ki spada v razred nosilnosti 0,25 kN (25 Kg). Na njega se pritrdi
stropni CD profil 60 mm x 27 mm. Obešalo se privijači na špirovce z vijaki TN 35.
Razdalja med špirovci ne sme presegati 100 cm.
Slika 19: Sidrno obešalo
Vir: Lasten
- Direktno obešalo, ki spada v razred nosilnosti 0,40 kN (40 Kg). Na njega se pritrdi
stropni CD profil 60 mm x 27 mm. Obešalo se privijači na špirovce z vijaki TN 35.
Razdalja med špirovci prav tako ne sme presegati 100 cm. CD profili pa se pri tej vrsti
obešal pritrdijo na obešalo z vijaki za pločevino LN 9,5 mm. Direktno obešalo po
nastavljeni želeni višini odrežemo ali zapognemo.
31

Slika 20: Direktno Obešalo
Vir: Lasten
Osni razmak med profili pri uporabi navadnih plošč znaša 50 cm, če pa je zahtevana požarna
varnost in s tem ognjevarne plošče debeline 15 mm, pa se mora osni razmak med profili
zmanjšati na 40 cm (Suhomontažni sistemi Knauf, 7).
Slika 21: Kovinska podkonstrukcija iz CD profilov, pritrjena na direktna obešala
Vir: Lasten
32

7 POŽARNA VARNOST
Požarna zaščita objekta pomeni, da v primeru požara ostane konstrukcija toliko stabilna, da se
omogoči varna evakuacija ljudi iz objekta ter da gasilci opravijo svoje delo brez večje
nevarnosti, da bi se zgradba porušila. Osnovna zahteva požarne zaščite pa tudi pomeni
preprečitev širjenja požara in dima na druge objekte (Pajek, 2010, 4).
7.1 Požarna zaščita z mavcem
Gradbeni materiali iz mavca in gradbeni sistemi na osnovi mavca so uvrščeni med najboljše
materiale za doseganje požarne zaščite v gradbeništvu, saj mavec že po naravi deluje požarno
zaviralno in s tem prevzema pomembno funkcijo obvladovanja požara in njegovega
omejevanja na mesto nastanka.
Dobre požarne lastnosti mavca izhajajo iz njegove kemične sestave. Mavčni gradbeni
materiali so anorganska negorljiva gradiva in spadajo med klasične požarnozaščitne gradbene
materiale. Kalcijev sulfat (mavec) ima v svoji kristalni strukturi vezani dve molekuli vode, kar
ustreza približno trem litrom vode na en kvadratni meter mavčne plošče debeline 15
milimetrov. Pri požarni obremenitvi se kristalna voda spremeni v paro, kar pomeni, da mavec
odda vodo, ne da bi pri tem temperatura na hrbtni strani plošč narasla čez 110 stopinj Celzija.
Poleg požarnotehničnega učinkovanja kristalne vode učinkuje dehidrirani mavčni sloj tudi kot
dodatni izolator, saj ima v primerjavi z nedehidriranim mavcem nižjo sposobnost toplotnega
prevajanja. Z večjo debelino plošče ali podvojitvijo števila plošč lahko podaljšamo proces
uparjevanja, s tem pa povečamo tudi trajanje požarne upornosti
(http://www.knauf.si/3_2_2.php., 27. 7. 2011).
33

7.2 Požarna odpornost
Požarna odpornost se ugotavlja za sestavljene konstrukcije. Možni sta klasifikaciji po
nemških (SIST EN CE 1182) ali evropskih predpisih (smernica SZPV 103)
(http://www.knaufinsulation.si/sl/slovar-technicnih-izrazov#PozarnaOdpornost, 27. 7. 2011).
Razredi materialov glede na gorljivost
SMERNICA SZPV 103
(Evropska klasifikacija)
Klasifikacija požarne odpornosti - časovna
odpornost v min
Vsi gradbeni elementi >=30 >=60 >=90 >=120 >=180
Izpolnjen kriterij nosilnosti R 30 R 60 R 90 R 120 R 180
Izpolnjena kriterija nosilnosti in
celovitosti
Izpolnjeni kriteriji nosilnosti,
celovitosti in toplotne izolativnosti
RE 30 RE 60 RE 90 RE 120 RE 180
REI 30 REI 60 REI 90 REI 120 REI 180
Izpolnjen kriterij celovitosti E 30 E 60 E 90 E 120 E 180
Izpolnjen kriterij celovitosti in toplotne
izolativnosti
EI 30 EI 60 EI 90 EI 120 EI 180
Tabela 1: Razredi materialov glede na gorljivost
Vir: http://www.knaufinsulation.si/sl/slovar-technicnih-izrazov#PozarnaOdpornost, 27.7.2011
34

Za doseganje požarne zaščite EI 30, EI 60, EI 90 so zahtevane naslednje sistemske rešitve
(Rigips Dachbekleidungen, 2010, 27):
- EI 30, je potrebna ognjevarna mavčna obloga 1 x 15 mm, minimalno 15 cm izolacije,
osni razmak konstrukcije 40 cm.
- EI 30, je potrebna ognjevarna mavčna obloga 2 x 12,5 mm, poljubna debelina
izolacije, osni razmak konstrukcije 40 cm.
- EI 60, je potrebna ognjevarna mavčna obloga 2 x 15 mm, poljubna debelina izolacije,
osni razmak konstrukcije 40 cm.
- EI 90, je potrebna ognjevarna mavčna obloga 3 x 15 mm, poljubna debelina izolacije,
osni razmak konstrukcije 40 cm.
- EI 90, je potrebna ognjevarna mavčna obloga 2 x 20 mm, poljubna debelina izolacije,
osni razmak konstrukcije 40 cm.
35

8 KITANJE STIKOV
Po končani montaži finalne obloge iz mavčnih plošč sledi kitanje stikov ali bandažiranje.
Pred pričetkom kitanja stikov, je potrebna pravilna izbira fugirne mase, saj lahko v primeru
napačne izbire pride do pokanja stikov.
8.1 Kvalitetni razredi bandažiranja
Bandažiranje pomeni fugiranje stikov z uporabo ojačitvenega armiranega traku. Izvaja se v
štirih kvalitetnih razredih in zajema (Standardizirani opisi in normativi, 4):
- K1: polnjenje rež na stikih mavčnih plošč, vstavljanje ojačitvenega armiranega traku
in kitanje vidnih delov pritrdilnih sredstev.
- K2: polnjenje rež na stikih mavčnih plošč, vstavljanje ojačitvenega armiranega traku,
kitanje vidnih delov pritrdilnih sredstev. Dodatno fugiranje, s katerim dosežemo
brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče.
- K3: polnjenje rež na stikih mavčnih plošč, vstavljanje ojačitvenega armiranega traku,
kitanje vidnih delov pritrdilnih sredstev. Dodatno fugiranje, s katerim dosežemo
brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče. Široko fugiranje in
kitanje ostale kartonske površine. Po potrebi je treba zafugirano površino tudi obrusiti.
- K4: polnjenje rež na stikih mavčnih plošč, vstavljanje ojačitvenega armiranega traku,
kitanje vidnih delov pritrdilnih sredstev. Dodatno fugiranje, s katerim dosežemo
brezstopenjski prehod zafugirane površine na površino plošče. Široko fugiranje in
kitanje ostale kartonske površine. Po potrebi je treba zafugirano površino tudi obrusiti.
Fugiranje širše površine ob fugah ter kitanje in glajenje z izravnalnimi masami do 3
mm.
Kvaliteti K1 in K2 izvajajo monterji suhe gradnje, kvaliteti K3 in K4 pa izključno
slikopleskarji. Če ni drugačne zahteve, se za standardno kvaliteto šteje kvaliteta K2.
36

8.2 Izbira ojačevalnih trakov
Na tržišču obstaja veliko različnih vrst ojačevalnih trakov iz različnih materialov.
Najpogosteje uporabljena sta ojačevalni trak iz steklenih vlaken in samolepilna ojačitvena
mrežica. Redkeje se uporablja ojačevalni trak iz papirja. Sam najpogosteje uporabljam
ojačevalni trak iz steklenih vlaken, ki se potopi v fugirno maso in se z njo prepoji, in ker je
tanjši od mrežice, je prehod med površinami plošč manj viden.. Nekateri drugi izvajalci se
odločajo za samolepilno mrežico, tako da je izbira odvisna od presoje posameznega izvajalca.
Oba, tako trak kot tudi mrežica, pa izpolnjujeta standardne zahteve.
Slika 22: Samolepljiva mrežica Slika 23: Stekleni voal
Vir: Suha gradnja, 2006 Vir: Suha gradnja, 2006
8.3 Profili za zaščito robov
Zunanje robove mavčnih plošč moramo ojačati z vogalnimi profili, saj bi se v nasprotnem
primeru prehitro poškodovali, pa tudi estetskega videza ne bi dosegli. Najpogostejša izbira so
različne vrste alu vogalnikov, poznamo tudi plastične, ki so upogljivi in se uporabljajo za
okrogline in neravnine.
37

Slika 24: Uporaba plastičnega upogljivega vogalnega profila
Vir: Lasten
Slika 25: Uporaba alu vogalnega profila
Vir: Lasten
38

9 IZDELAVA MANSARDE SKOZI PRAKTIČNI PRIMER
Skozi praktičen primer bom predstavil izvedbo mansarde. Hiša je bila sicer novogradnja,
vendar se princip dela ne razlikuje od izgradnje mansarde v starejših objektih. Cilj tega
poglavja je predstaviti posamezne faze dela, izbiro materiala in način same izvedbe.
9.1 Uporabljeni material
Pri izgradnji mansarde so bili uporabljeni naslednji materiali:
- Direktna obešala, ki se privijačijo na špirovce in je glavni nosilni element
- UD profil iz pocinkane pločevine, ki se pritrdi na steno in tvori osnovno linijo
poševnine
- CD profil iz pocinkane pločevine, ki se pritrdi na direktna obešala in se vstavi v UD
profil. Na njega se kasneje vijačijo mavčne plošče
- Steklena volna ISOVER 20 cm + 5 cm, tako da je skupna debelina 25 cm
- Parna zapora Ampatex DP 90
- Lepilni trak za lepljenje stikov folije Ampacoll
- Navadne mavčne plošče Rigips
- Vlagoodporne mavčne plošče Rigips, za kopalnico in sanitarije
- Fugirna masa Rigips Super
- Bandažni trak iz steklenih vlaken
Mansarda je pravilno izdelana z ognjevarnimi ploščami, vendar se je stranka v našem primeru
odločila za navadne mavčne plošče, čeprav je razlika med ceno navadnih in ognjevarnih
plošč, pri površini 110 kvadratnih metrov, približno le sto evrov.
39

9.2 Začetek del
Pred pričetkom del smo naleteli na zaplet, saj na objektu ni bilo narejenih strojnih ometov in
estrihov. Stranki smo predlagali, da se naj ta dela zaključijo pred izvedbo mansarde, saj bo v
nasprotnem primeru preveč vlage v objektu in bi mavčne plošče vsrkale veliko količino vlage
in bi se ob izsuševanju lahko deformirale. Posledica tega pa je pojav neravnin. S stranko smo
se dogovorili, da bomo z deli nadaljevali po končanih delih z ometi in estrihi.
Na ta problem smo opozorili, ker smo že imeli podobno situacijo, ko smo na zahtevo stranke
naredili mansardo, preden je bil narejen estrih. Dela so se izvajala v zimskem času, ko je bilo
sušenje zelo slabo, poleg tega pa so bila zaprta še vsa okna. Po enem tednu so bile mavčne
plošče tako mokre, da so se od lastne teže med profili deformirale. Plošče so se čez nekaj dni
sicer osušile, vendar so ostale deformirane, saj jih ni bilo več možno popraviti. Edina rešitev
je demontaža in ponovna montaža novih plošč, kar je povezano z dodatnimi stroški. Zaradi
tega stranko vedno opozorimo na možne posledice takšne izvedbe, da ne bi kasneje prišlo do
nepotrebnih težav.
9.3 Delovne faze
Prva faza
V prvi fazi smo določili višino mansardne obloge, ki je odvisna od debeline izolacije, ki se
vgrajuje. V tem primeru je skupna debelina izolacije 25 cm, kar pomeni, da je 20 cm izolacije
položene med špirovce. Ta podatek nam pove, da mora biti kovinska konstrukcija spuščena
vsaj za 25 cm od sekundarne strešne kritine, ki je položena nad špirovci na hladni strani
strehe.
Druga faza
Ko smo določili ustrezno višino, smo s pomočjo rotacijskega laserja nastavili linije, po katerih
se bo montirala kovinska konstrukcija. Rotacijski laser se uporablja zaradi lažjega zrcaljenja
točk iz ene stene na drugo, zraven tega pa je tudi bolj natančen od klasičnih libel.
40

Tretja faza
Ko smo z rotacijskim laserjem začrtali linije bodoče mansardne obloge, je prišla na vrsto
določitev pozicij in montaža direktnih obešal. Ker pri projektu ni bilo zahtevane požarne
varnosti, smo obešala pritrdili na osni razdalji 50 cm, v nasprotnem primeru bi jih morali
pritrditi na razdalji 40 cm. Obešala smo pritrdili na vsak špirovec in ker so bili oddaljeni med
seboj manj kot 100 cm, ni bilo potrebno izdelati dodatnih nosilnih elementov. Obešala smo
privijačili z lesnimi vijaki dolžine 35 mm, po dva vijaka na obešalo.
Četrta faza
Ko smo obešala pritrdili, smo začeli z montažo profilov. Na linije, ki smo jih zarisali na steno
v prvi fazi, smo pritrdili UD profile. UD profile smo pritrdili na steno s pomočjo udarnega
vrtalnika, s katerim smo povrtali luknje. V povrtane luknje smo vstavili posebne vijake s
plastičnim vložkom. Nato smo v UD profile vstavili CD profile, ki so na medsebojni razdalji
50 cm, enako kot direktna obešala. CD profile smo nato privijačili na predhodno pritrjena
obešala. S pomočjo rotacijskega laserja pa smo nastavili točno višino in ravnino konstrukcije.
Slika 26: Kovinska konstrukcija pritrjena na direktna obešala
Vir: Lasten
41

Peta faza
Ko smo končali z montažo konstrukcije, so bili na vrsti elektroinštalaterji, da so razpeljali
inštalacije.
Šesta faza
Ko so elektroinštalaterji končali s svojim delom, smo začeli z polaganjem prvega sloja
toplotne izolacije. Izolacijo smo položili med špirovce in na kovinsko konstrukcijo. Izolacijo
smo rezali dva centimetra večjo od dejanske mere med špirovci, zaradi boljšega prileganja.
Nato smo položili še drugi sloj toplotne izolacije, ki pa se je položila prečno na prvi sloj
izolacije in med profile.
Slika 27: Prvi sloj toplotne izolacije
Vir: Lasten
42

Sedma faza
Slika 28: Drugi sloj toplotne izolacije, položena prečno na prvi sloj
Vir: Lasten
Ko smo končali s polaganjem izolacije, je bila na vrsti parna ovira. Preden smo začeli s
polaganjem parne ovire, smo na konstrukcijo zalepili obojestransko lepilni trak, na katerega
se prilepi parna ovira. Po končanem polaganju parne ovire, smo nato vse spoje in preboje
zlepili s posebej zato namenjenim trakom, zaradi dobre zrakotesnosti mansarde.
Slika 29: Položena parna ovira
Vir: Lasten
43

Osma faza
Po končani vgradnji parne ovire, smo začeli z montažo mavčnih plošč. Mavčne plošče smo
vijačili na CD profile z vijaki TN 25 mm. Razdalja med vijaki ne sme biti večja od 15
centimetrov.
Deveta faza
Slika 30: Mansarda zaprta z mavčnimi ploščami
Vir: Lasten
Ko smo mansardo zaprli z mavčnimi ploščami, smo začeli s fugiranjem stikov in vgradnjo
ojačitvenih robnih alu profilov. Fugiranje smo izvedli do razreda kvalitete K2.
Slika 31: Fugiranje stikov
Vir: Lasten
44

Po zaključku devete faze, delo nadaljujejo slikopleskarji, ki dokončno zgladijo in prepleskajo
površine po želji stranke in pripravijo prostor za selitev.
9.4 Normativi za izvedbo mansardne obloge
Pri izvedbi mansardne obloge smo izhajali iz naslednjih normativov:
� Normativ za podstrešno stropno oblogo debeline 1 x 12.5 mm ali 1 x 15 mm je 60
min/m 2
� Normativ za polaganje dvoslojne toplotne izolacije v podstrešnih stropnih oblogah
je 15 min/m 2
� Normativ za polaganje parne ovire je 5 min/m 2
V normativih je zajeto bandažiranje v kvaliteti K2.
Skupna površina opisane mansarde znaša 110 m 2 .
Po zaključku del smo primerjali dejansko porabo časa z zgornjimi normativi in ugotovili
odstopanje, saj bi po normativih morali porabiti 147 ur, kar pomeni, da bi dva delavca
porabila nekaj več kot devet delovnih dni, z upoštevanjem osem urnega delavnika. Pri tem
projektu pa je bilo dejansko porabljenih 100 delovnih ur, tako da smo beležili 47 ur manjšo
porabo od normativa. Ugotavljamo, da je med normativi in dejanskim stanjem prišlo do
odstopanja zaradi dobre organiziranosti dela in usklajenega sodelovanja med monterji.
45

10 STROŠKI PROJEKTA
Stroške projekta predstavljajo:
� material,
� transport materiala in
� transport delovne sile.
Cena izdelave mansarde z materialom se giblje od 29 evrov naprej, brez upoštevanja davka
na dodano vrednost. Cena se sorazmerno viša v odvisnosti od izbire kvalitete materialov, za
katere se odloči stranka. Praviloma je kvaliteta pogojena s ceno, pri čemer izhajamo iz
dejstva, da kvalitetnejši so materiali, višja je cena.
46

11 ZAKLJUČEK
Pri predelavi podstrešja v bivalni prostor, je ključnega pomena pravilen pristop že v fazi
načrtovanja, ustrezna izbira kvalitetnih materialov ter pravilna izvedba.
Zelo pomembna je toplotna izolacija, ki pa mora biti izbrana preudarno in predvsem pravilno
vgrajena, saj lahko tako zmanjšamo energetske izgube tudi do 40 odstotkov. Po naših
izkušnjah je najboljši izolator še vedno steklena volna, ki je povrh vsega še paropropustna,
negorljiva ter odporna proti vlagi in staranju.
Zelo velikega pomena je tudi test zrakotesnosti (Blower-door test), s katerim ugotavljamo, kje
so netesnosti, skozi katere vstopa hladen zrak. Cene testa se gibljejo med 300 in 400 evri, kar
pa je v primerjavi s kasnejšimi stroški raznih sanacij zanemarljiv strošek.
S pomočjo suhomontažnih sistemov lahko hitro in enostavno predelamo staro neizkoriščeno
podstrešje v bivalno podstrešno stanovanje in tako ustvarimo čisto nov bivalni kotiček, prav
tako pa lahko ob pravilni izbiri materialov in pravilni vgraditvi le-teh zagotovimo kakovostno
in energetsko varčno bivanje, kar pa je pri današnjih cenah energentov zelo pomembno.
Bivanje v mansardi je nekaj posebnega, ker je mansarda že sama po sebi poseben prostor, saj
sta njena oblika in prostornina precej drugačni.
47

12 VIRI IN LITERATURA
12.1 Literatura
1. Boršič, B.: Zrakotesnost objekta in ustrezne meritve, Gradim, številka 16, stran 46-47,
2011.
2. Golmajer, V.: Mansarda, Gradim, številka 14, stran 28-29, 2010.
3. Knauf podstrešne obloge, Tehnični list D61, 02/2004, stran 3-4, 2004.
4. Lenarčič, J.: Toplotna izolacija podstrešja, Gradnja in oprema, marec 2007, stran 55,
2007.
5. Pajek, L.: Gradbena preventivna-pasivna požarna zaščita, Suha gradnja, številka 2,
stran 4-5, 2010.
6. Rigips Dachbekleidungen, Rigips.Planen und Bauen.Kompakt, december 2010, stran
27, 2010.
7. Sekcija gradbincev, Odbor izvajalcev suhomontažnih del, Standardizirani popisi del
za suhomontažno gradnjo, Suhomontažna gradnja – standardizirani opisi in normativi,
(b.l.), Obrtna zbornica Slovenije, Ljubljana, b.l.
8. Spuščeni stropi podstrešja, Udobno bivanje s Knaufom, 05 /2009, stran 6-7, 2009.
9. Steklena volna URSA- najprimernejša izolacija mansarde, 2006, Suha gradnja, stran
40, 2006.
10. Vrste toplotnih izolacij, Gradnja in oprema, marec 2007, stran 53 – 55, 2007.
11. Zbašnik-Senegačnik, M.: Kako rešiti stanovanjski problem, Gradnja in oprema, marec
2007, stran 46-47, 2007.
12. Zrakotesnost, Suha gradnja, 2006, stran 41, 2006.
48

12.2 Spletni viri
1. http://www.gradim.si/prejsnje-stevilke/gradim-14.html, dne 24.4.2011
2. http://www.ekoprodukt.si/eko_natur_parne_ovire.html, dne 24.4.2011
3. http://www.ekoprodukt.si/zrakotesnost.html, dne 24.4.2011
4. http://www.energyconservatory.com/products/products1.htm, dne 26.4.2011
5. http://www.ursa.si/izdelki_steklena- volna.htm, dne 3.5.2011
6. http://www.ekoizolacije.si/index.php?option=com_content&view=article&id=28&Ite
mid=42, dne 3.5.2011
7. http://www.baumit.si/front_content.php?idart=6832, dne 3.5.2011
8. http://www.parketarstvo-zgonec.si/pluta.html, dne 3.5.2011
9. http://www.slonep.net/eko-bivanje/sonaravna-gradnja/bombaz, dne 3.5.2011
10. www.ekoprodukt.si/konoplja.html, dne 3.5.2011
11. www.gradim.si/gradnja-in-gradiva/suhomontazna-gradnja.htm, dne 16.6.2011
12. http://www.knauf.si/3_2_2.php., dne 27.7.2011
13. http://www.knaufinsulation.si/sl/slovar-technicnih-izrazov#PozarnaOdpornost, dne
27.7.2011
49