ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

RAČUNSKO SODIŠČE 

REPUBLIKE SLOVENIJE 

Prežihova 4, 1000 LJUBLJANA 

Telefon: 178 58 88 

Telefax: 178 58 91 

Na podlagi 24. člena Zakona o Računskem sodišču (Ur.l.RS, št. 48/94) in v skladu s 23. 

členom Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 20/95) izdajam 

1. UVOD 

PREDHODNO POROČILO 

o reviziji računovodskih izkazov za leto 1997 

ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 

SLOVENIJE 

Miklošičeva 24, Ljubljana 

Številka: 1213-24/98-7 

Ljubljana, 30.12.1998

V program dela Računskega sodišča za leto 1998 je bila uvrščena revizija računovodskih 

izkazov za leto 1997 Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana, 

Miklošičeva 24 (v nadaljevanju: ZZZS). 

Revizija je bila opravljena na podlagi sklepa št. 1213-24/98-1 o izvedbi revizije ter v 

skladu s 4. odstavkom 21. člena Zakona o Računskem sodišču. Na osnovi pogodbe št. 

1312-98-00023 z dne 09.10.1998, sklenjene med Računskim sodiščem kot naročnikom in 

DEJ 3, d.o.o., Podjetjem za revizijo kot izvajalcem ter na podlagi pooblastila, so dr. A. 

Žnidaršič Kranjc, pooblaščena revizorka in sodelavke A. Kirn, , Z. Furlan, L. Gabrijelčič, 

K. Hiti, S. Lukančič, M. Babnik in deloma revizijski asistent J. K. Petrovič v dneh od 

19.10.1998 do 09.11.1998 opravili revizijo računovodskih izkazov ZZZS za leto 1997, s 

poudarkom na Direkciji in na območnih enotah (v nadaljevanju: EO) Ljubljana, Koper, 

Novo mesto, Nova Gorica, Kranj, Celje ter Maribor. Njihovo poročilo daje ustrezno 

podlago za izdajo mnenja o resničnosti in verodostojnosti računovodskih izkazov ZZZS. 

Podatki o nadzorovani osebi 

ZZZS je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: 

OZZ) za območje Republike Slovenije. Kot nosilec OZZ je pristojen in zadolžen za vse 

naloge, ki jih določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za 

območje Slovenije. Kot izvajalec OZZ pa sprejema podrobnejše predpise o obveznem 

zavarovanju, s partnerji oblikuje in določa program zdravstvenih storitev v državi, 

zagotavlja in zbira ter razporeja sredstva za izvajanje zavarovanja ter zagotavlja 

zavarovanim osebam pravice v skladu z zakonom. 

ZZZS je tudi nosilec in izvajalec prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (v 

nadaljevanju: PZZ) za doplačila k vrednosti storitev, ki se štejejo v OZZ za dodatno 

zdravstveno zavarovanje. 

ZZZS je pravna oseba z imenom “Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije”. Sedež 

ZZZS je v Ljubljani, Miklošičeva 24. 

Delo ZZZS je javno. ZZZS zagotavlja javnost tako, da objavlja informacije o izvajanju 

dejavnosti zdravstvenega zavarovanja, predpise s področja zdravstvenega zavarovanja, 

obvešča o delu organov ZZZS, zavarovane osebe pa obvešča o njihovih pravicah, 

obveznostih in dolžnostih. 

Dejavnost ZZZS je predvsem da: 

• sodeluje pri pripravi plana zdravstvenega varstva, 

• opravlja poslovno-finančne funkcije za izvajanje zdravstvenega zavarovanja, 

• sodeluje pri dogovorih o programu storitev OZZ, opredelitvi zmogljivosti in določitvi 

obsega sredstev za ta namen, 

• sklepa pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev, plačuje račune opravljenih 

zdravstvenih storitev ter nadzira uresničevanje pogodb, 

• zagotavlja nadzor nad uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, nadzor nad 

obračunavanjem in plačevanjem prispevkov in premij ter izterjavo zapadlih 

prispevkov in premij za zdravstveno zavarovanje, 

1

• določa podrobnejši obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, 

• rešuje zahtevke za uveljavljanje in varstvo pravic iz OZZ in PZZ, 

• izvaja OZZ po mednarodnih konvencijah, 

• PZZ izvaja po načelih profitne dejavnosti za razliko do polne vrednosti storitev iz 

OZZ in PZZ za večji obseg pravic, višji standard storitev in za dodatne pravice, ki niso 

zajete v OZZ, 

• vzpostavlja in vodi podatkovne baze in evidence, 

• izdaja in prodaja obrazce in listine za izvajanje zdravstvenega zavarovanja ter opravlja 

založniško in izdajateljsko dejavnost za obveščanje javnosti o zdravstvenem 

zavarovanju, 

• zavarovanim osebam nudi pravno in drugo strokovno pomoč ter opravlja druga 

administrativna, dokumentacijska, tehnična in podobna dela, 

• izvaja promocijsko dejavnost in opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem 

zdravstvenega zavarovanja. 

Organi ZZZS so: 

• Skupščina, 

• Upravni odbor, 

• generalni direktor. 

ZZZS upravlja Skupščina, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalcev in predstavniki 

zavarovancev. V obravnavanem obdobju je predsednik Skupščine Miloš KOVAČIČ, 

mag. farm. 

Skupščina ima predvsem naslednje naloge: 

• določa politiko in strategijo razvoja zdravstvenega zavarovanja, 

• sprejema statut ZZZS in izhodišča za organizacijo ZZZS, 

• sprejema splošne akte za uresničevanje zdravstvenega zavarovanja, 

• določa finančni načrt, sprejema poslovno poročilo z zaključnim računom ZZZS in 

odloča o razporeditvi presežkov nad odhodki, 

• predlaga stopnje prispevkov za OZZ in določa pavšalne zneske prispevkov, 

• določa smernice za pripravo izhodišč za izvajanje programov ter za oblikovanje cen 

storitev in podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi in drugimi zavodi ter 

organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in zasebnimi zdravstvenimi 

delavci, 

• v soglasju z Ministrstvom za zdravstvo določa obseg pravic do zdravstvenih storitev, 

standarde in normative iz OZZ, 

• v soglasju z Vlado Republike Slovenije določa odstotke vrednosti, ki se zagotavljajo z 

OZZ za posamezno obdobje, 

• določi najvišji letni znesek doplačil, nad katerimi lahko zavarovane osebe v celoti 

uveljavljajo pravice iz OZZ, 

• sprejema merila za odlog, zmanjšanje ali dopis prispevkov za OZZ posameznim 

zavarovancem ter za zvišanje prispevne stopnje za poškodbe pri delu in poklicne 

bolezni, 

• imenuje in razrešuje generalnega direktorja s soglasjem državnega zbora, 

• spremlja problematiko zdravstvenega varstva in uresničevanja pravic in obveznosti 

zavarovanih oseb ter v zvezi s tem daje pobude in predloge za dopolnitev predpisov, ki 

niso v pristojnosti ZZZS. 

2

Upravni odbor je izvršilni organ Skupščine. Opravlja naloge, ki so določene s statutom in 

zadeve, za katere ga pooblasti Skupščina. Upravni odbor ima 11 članov. V obravnavanem 

obdobju je predsednik Upravnega odbora Sandi BARTOL. 

Poslovodni organ ZZZS je generalni direktor ZZZS. Generalni direktor je odgovoren za 

strokovnost in zakonitost dela ZZZS, za svoje delo in za delo ZZZS pa je odgovoren 

Skupščini. V obravnavanem obdobju je generalni direktor ZZZS Franc KOŠIR, dipl.iur. 

Podatki o obsegu in vrsti nadzora 

Računovodski izkazi so sestavljeni na osnovi Zakona o računovodstvu (Ur. l. SFRJ, št. 

12/89 z dopolnitvami in spremembami) in ostalih predpisov, ki urejajo vodenje poslovnih 

knjig. V letu 1997 je ZZZS sestavil računovodske izkaze za posamezne območne enote in 

za Direkcijo. Tako računovodski izkazi ZZZS predstavljajo zbir informacij vsebovanih v 

računovodskih izkazih posameznih območnih in področnih enot ter Direkcije. 

Predmet preiskovanja so bili računovodski izkazi v uvodu navedenih OE, Direkcije in 

zbirni računovodski izkazi za ZZZS za leto 1997. V preiskovanje so bili zajeti 

računovodski izkazi OZZ. 

Pomembnejša področja preiskovanja bilance stanja so: 

• osnovna sredstva, 

• denarna sredstva, 

• terjatve in obveznosti 

• trajni viri sredstev. 

V okviru preiskovanja bilance prihodkov in odhodkov je bil dan poudarek zlasti na: 

• prihodkih, 

• materialnih odhodkih in amortizaciji, 

• plačah in prispevkih in 

• ugotavljanju presežka prihodkov nad odhodki. 

Podatki o odgovornih osebah ZZZS 

Osebe odgovorne za zakonitost poslovanja ZZZS so: 

• Franc Košir - direktor ZZZS, 

• Zdenka Cerjak, pomočnica generalnega direktorja za finance in računovodstvo, 

• Irena Žagar, pomočnica generalnega direktorja za obvezno OZZ, 

• Drago Petrič, pomočnik generalnega direktorja za zdravstveno ekonomiko, 

• Martin Toth, pomočnik generalnega direktorja za razvoj zdr. zavarovanja, 

• Mira Anterič, svetovalka generalnega direktorja za kadre in 

• direktorji območnih in področnih enot. 

Računovodski izkazi za leto 1997 

BILANCA STANJA - AKTIVA NA DAN 31.12.1997 

3

A. STALNA SREDSTVA 

I. Nematerialne naložbe 

II. Materialne naložbe 

1. Zemljišče 

2. Gradbeni objekti 

3. Oprema 

4. Druga delovna sredstva 

5. Materialne naložbe v pripravi 

6. Predujmi za materialne naložbe 

III. Dolgoročne finančne naložbe 

1. Naložbe v vrednostne papirje 

2. Krediti dani v državi 

3. Druge dolgoročne finančne naložbe 

B. OBRATNA SREDSTVA 

I. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 

1. Predujmi, depoziti in varščine 

2. Kupci 

- v državi 

- v tujini 

3. Terjatve iz skupnega poslovanja 

II. Kratkoročne finančne naložbe 

1. Naložbe v banke 

2. Druge kratkoročne finančne naložbe 

III. Druge kratkoročne terjatve 

AKTIVA 

1. Terjatve do državnih in drugih institucij 

2. Druge terjatve do delavcev 

3. Razne terjatve 

IV. Vrednostni papirji in denarna sredstva 

1. Vrednostni papirji 

2. Denarna sredstva 

C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 

D. POSLOVNA AKTIVA 

E. IZVENPOSLOVNA AKTIVA 

I. Sredstva skupne porabe za stan. potrebe 

1. Stanovanja in stanovanjske hiše 

2. Krediti za stanovanjsko graditev 

3. Druge terj. skupne porabe za stan. potrebe 

II. Sredstva skupne porabe za druge potrebe 

SKUPAJ AKTIVA 

F. ZUNAJBILANČNA AKTIVA 

4 

Pojasnila 

II. 2.1. 

II. 2.2. 

II. 2.3. 

II. 2.4. 

II. 2.5. 

II. 2.6. 

II. 2.7. 

II. 2.8. 

II. 2.9. 

v 000 SIT 

7.576.479 

154.321 

3.280.322 

85.810 

1.302.021 

953.567 

67.240 

649.564 

222.120 

4.141.836 

4.069.692 

24.287 

47.857 

12.105.663 

1.294.773 

170.956 

1.117.586 

111.522 

1.006.064 

6.231 

9.818.724 

7.994.671 

1.824.053 

266.874 

298 

1.373 

265.203 

725.292 

31 

725.261 

30.267 

19.712.409 

398.328 

346.293 

153.620 

106.779 

85.894 

52.035 

20.110.737 

180.382

BILANCA STANJA - PASIVA NA DAN 31.12.1997 

A. TRAJNI KAPITAL 

I. Nominirani kapital 

1. Družbeni kapital 

II. Nenominirani kapital 

1. Zakonske, statutarne in proste rezerve 

2. Nerazporejeni dobiček iz prejšnjih let 

B. DOLGOROČNE REZERVACIJE 

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 

D. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 

I. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja 

1. Predujmi, depoziti in varščine 

2. Dobavitelji 

3. Obveznosti za osebne dohodke 

II. Kratkoročne finančne obveznosti 

III. Druge kratkoročne obveznosti 

PASIVA 

1. Obveznosti za davke, prispevke in dr. dajatve 

2. Druge obveznosti 

3. Razne obveznosti 

E. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 

F. POSLOVNA PASIVA 

G. IZVENPOSLOVNA PASIVA 

I. Viri sredstev skupne porabe za stan. potrebe 

1. Stanovanjski sklad 

2. Druge obveznosti za stanovanjske potrebe 

II. Viri skupne porabe za druge potrebe 

1. Sklad za druge potrebe 

2. Obveznosti za druge potrebe 

SKUPAJ PASIVA 

H. ZUNAJBILANČNA PASIVA 

IZKAZ USPEHA ZA POSLOVNO LETO 1997 

5 

Pojasnila 

II. 2.10. 

II. 2.11 

II. 2.12. 

II. 2.13. 

II. 2.14. 

II. 2.15. 

II. 2.16. 

II. 2.17. 

II. 2.18. 

v 000 SIT 

9.114.780 

6.149.136 

6.149.136 

2.965.644 

2.965.644 

114 

9.589 

15.345 

7.469.469 

6.546.731 

7 

6.374.116 

172.608 

210 

922.528 

94.504 

14.966 

813.058 

2.893.245 

19.502.542 

608.195 

550.956 

550.855 

101 

57.239 

56.451 

788 

20.110.737 

180.382

ODHODKI 

A. POSLOVNI ODHODKI 

I. Materialni stroški in amortizacija 

1. Stroški materiala, energije, nadomestnih 

delov in drobnega inventarja 

- stroški materiala 

- stroški energije 

- stroški nadomestnih delov 

- odpis drobnega inventarja 

2. Storitve z naravo materialnih stroškov 

- prevozne storitve 

- druge storitve z naravo material. stroškov 

3. Amortizacija 

- amortizacija 

- revalorizacija amortizacije 

II. Nematerialni stroški 

1. Vkalkulirani nematerialni stroški 

2. Vkalkulirani davki in prispevki, neodvisni od 

dohodka oziroma dobička 

III. Vkalkulirani bruto osebni dohodki 

1. Vkalkulirani bruto osebni dohodki 

2. Vkalkulirana bruto nadomestila osebnih 

dohodkov 

B. ODHODKI FINANCIRANJA 

1. Obresti 

2. Negativne tečajne razlike 

3. Zmanjšanje vrednosti dologoročnih fin. naložb 

4. Drugi odhodki financiranja 

C. IZREDNI ODHODKI 

1. Izredni materialni odhodki 

2. Izredni nematerialni odhodki 

D. ODHODKI SKUPAJ 

PRIHODKI 

A. POSLOVNI PRIHODKI 

I. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 

1. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 

na domačem trgu 

2. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 

na tujem trgu 

3. Prihodki od prispevkov 

4. Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev 

6 

Pojasnila 

II. 2.19. 

II. 2.20. 

II. 2.21. 

II. 2.22. 

II. 2.23. 

II. 2.24. 

v 000 SIT 

191.153.813 

1.606.131 

197.844 

155.413 

31.998 

1.180 

9.2531 

766.456 

156.953 

609.503 

641.831 

623.782 

16.049 

187.718.291 

187.346.638 

371.653 

1.829.391 

1.798.868 

30.523 

11.588 

498 

5.384 

3.707 

1.999 

145.146 

13.572 

131.574 

191.310.547 

189.979.092 

189.979.092 

170.710 

422.827 

188.714.680 

670.875

B. PRIHODKI OD FINANCIRANJA 

1. Prihodki od obresti 

2. Pozitivne tečajne razlike 

3. Drugi prihodki od financiranja 

C. IZREDNI PRIHODKI 

D. PRIHODEK SKUPAJ 

E. BRUTO DOBIČEK 

II. U G O T O V I T V E 

1. Osnovne računovodske rešitve 

7 

II. 2.25. 

II. 2.26. 

Pri revidiranju računovodskih izkazov za leto 1997 so bile uporabljene naslednje glavne 

računovodske rešitve: 

Splošne računovodske rešitve 

Direkcija in območne ter področne enote vodijo ločene poslovne knjige za dejavnost 

OZZ in PZZ, pri čemer se skupni oziroma splošni stroški delijo na dejavnost OZZ in PZZ 

na podlagi ključev. 

Direkcija in območne ter področne enote ločeno spremljajo stanje in spremembe sredstev 

ter obveznosti do virov sredstev, odhodke in prihodke, stroške in učinke ter rezultat 

poslovanja. Za potrebe izdelave zaključnega računa se izpišejo bruto bilance na vseh 

enotah, ki se združijo v eno bruto bilanco. Tako računovodski izkazi ZZZS predstavljajo 

skupne izkaze vseh organizacijskih delov ZZZS in sicer za dejavnost OZZ. 

ZZZS je v letu 1997 izdelal ločena zaključna računa, in sicer za dejavnost OZZ in PZZ in 

ju ločeno posredoval Agenciji za plačilni promet. 

Posamezne računovodske rešitve 

a) Prihodki 

Prihodke sestavljajo prihodki OZZ, ki jih zagotavljajo zavezanci s plačilom prispevka za 

OZZ. Poleg tega so med prihodki zajeti tudi prihodki, ki jih zagotavljajo druge osebe s 

plačili odškodninskih zahtevkov, s povračilom stroškov po mednarodnih pogodbah o 

zagotavljanju zdravstvenega varstva, s plačilom dela, ki ga opravi za druge organizacije 

in iz drugih virov. Med prihodki so tudi prihodki od obresti za sredstva deponirana pri 

bankah ter izredni prihodki. 

b) Odhodki 

Odhodki zajemajo materialne in nematerialne stroške, vkalkulirane bruto osebne dohodke 

in stroške amortizacije. 

1.408.797 

1.332.189 

38.714 

37.894 

401.591 

191.789.480 

478.933

c) Osnovna sredstva 

Osnovna sredstva so vrednotena po nabavnih vrednostih zmanjšanih za amortizacijo. 

Nabavna vrednost osnovnega sredstva je fakturna vrednost dobavitelja, povečana za 

odvisne stroške iz naslova njihove nabave in priprave na uporabo. Nabavna vrednost in 

popravki vrednosti so revalorizirani na zadnji dan v letu s koeficientom rasti cen 

industrijskih proizvajalcev. Za učinke revalorizacije osnovnih sredstev se poveča 

poslovni sklad. Osnovna sredstva se odpisujejo v odhodkov. Ustrezno so upoštevani tudi 

nakupi in prodaje, in sicer tako, da so pri nakupu vrednosti revalorizirane od prvega 

meseca po pridobitvi sredstva oziroma pri prodaji do dneva prodaje ali izločitve. 

Amortizacija osnovnih sredstev je bila obračunana po minimalnih amortizacijskih 

stopnjah Uredbe o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi 

stopnjami. Uporabljene amortizacijske stopnje so za gradbene objekte 1,3% in za opremo 

10 do 20 %. Obračunana amortizacija poslovnih sredstev je izkazana kot strošek tekočega 

obdobja. Obračunana amortizacija izvenposlovnih sredstev pa znižuje sklad skupne 

porabe. 

d) Dolgoročne finančne naložbe in obveznosti 

Finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena 

denarna ali drugačna sredstva. V tem okviru so zajete tudi naložbe v vrednostne papirje 

in krediti dani v državi. Vrednostni papirji, ki so nominirani v tuji valuti so ob koncu 

poslovnega obdobja preračunani na nov devizni tečaj. Tečajna razlika je obravnavana kot 

odhodek oziroma prihodek financiranja. Nekatere delnice vodene v domači valuti 

izkazuje ZZZS po nominalni vrednosti. Delnice, ki so vodene v domači valuti niso bile 

revalorizirane. 

e) Kratkoročne finančne naložbe 

Med kratkoročnimi finančnimi naložbami so izkazane predvsem terjatve do bank v višini 

danih depozitov po sklenjenih depozitnih pogodbah. 

f) Denarna sredstva 

Denarna sredstva se vodijo na računih pri Agenciji za plačilni promet pri kateri ima 

ZZZS odprtih več žiro računov oziroma podračunov (Direkcija in vsaka območna ter 

področna enota). 

g) Dolgoročne rezervacije 

Dolgoročne rezervacije so bile oblikovane v višini stroškov za katere se domneva, da 

bodo nastali v naslednjih letih. Nanašajo se na rezervacije za investicijsko vzdrževanje 

osnovnih sredstev ter druge verjetne stroške. Dolgoročne rezervacije se črpajo v dobro 

izrednih prihodkov. 

h) Pasivne časovne razmejitve 

V okviru pasivnih časovnih razmejitev so zajeti vnaprej vračunani stroški in kratkoročno 

odloženi prihodki. Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki so stroški, ki se še niso 

pojavili so pa pričakovani (npr. rezervacija sredstev za zdravstvene storitve, za cepiva). 

Kratkoročno odloženi prihodki so prihodki od opravljenih in zaračunanih storitev za 

katere ni mogoče oceniti končnega realnega roka zapadlosti v plačilo (npr. obračunani 

prihodki v zvezi s konvencijami). 

8

i) Obdavčitev 

ZZZS - dejavnost obveznega zavarovanja, ni zavezanec za plačilo davka na dobiček, 

razen za pridobitno dejavnost. 

2. Pojasnila k pomembnejšim postavkam računovodskih izkazov 

2.1. Nematerialne naložbe 

Nematerialne naložbe na dan 31.12.1997 v višini 154.321.000 SIT predstavljajo naložbe 

v programsko opremo. Preiskovanje nematerialnih naložb je obsegalo pregled 

dokumentacije v zvezi z obstojem le-teh in njihovim vrednotenjem, dokumentacije o 

opravljenem popisu za leto 1997, pregled obračuna amortizacije in revalorizacije. 

Amortizacija nematerialnih naložb je bila obračunana po stopnji 20 %, kot je določeno v 

Uredbi o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami. 

Navedene naložbe so se konec leta revalorizirale s kumulativnim koeficientom rasti cen 

industrijskih proizvodov. Amortizacija in revalorizacija na novo nabavljene programske 

opreme v letu 1997 je bila pravilno obračunana. 

2.2. Materialne naložbe 

Materialne naložbe na dan 31.12.1997 zajemajo: 

(v 000 SIT) 

1. Zemljišče 85.810 

2. Gradbene objekte 1.302.021 

3. Opremo 953.567 

4. Druga delovna sredstva 67.240 

5. Materialne naložbe v pripravi 649.564 

6. Predujme za materialne naložbe 222.120 

------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 3.280.322 

Preiskovanje materialnih naložb je obsegalo pregled dokumentacije v zvezi z obstojem 

le-teh in njihovim vrednotenjem, dokumentacije o opravljenem popisu za leto 1997, 

pregled obračuna amortizacije in revalorizacije. 

Amortizacija materialnih naložb je obračunana po skupinah sredstev določenih v 

Nomenklaturi sredstev za amortizacijo, po amortizacijskih stopnjah za posamezne 

skupine materialnih naložb, kot so določene z Uredbo o nomenklaturi sredstev za 

amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami.Materialne naložbe so se konec leta 

revalorizirale s kumulativnim koeficientom rasti cen industrijskih proizvodov. Obračun 

amortizacije in revalorizacije med letom nabavljenih in odtujenih materialnih naložb je 

bil pravilen. 

Poleg revalorizacije zemljišč se je vrednost povečala za zemljišče v Domžalah, ker je na 

podlagi Pogodbe o prenosu idealnega deleža pravice uporabe občina Domžale 

neodplačno prenesla idealni delež zemljišča na ZZZS. 

9

Povečanje gradbenih objektov v letu 1997 je v glavnem iz naslednjih naslovov: 

• na podlagi Pogodbe o prenosu idealnega deleža pravice uporabe, ki jo je ZZZS sklenil 

z občino Domžale, v višini 22.801.000 SIT, 

• nakup poslovnega prostora v Lenartu v vrednosti 29.026.000 SIT. 

Povečanje opreme se nanaša na nabavo računalniške opreme preko področne enote 

Informacijski center Ljubljana. V letu 1997 je bila nabavljena pisarniška oprema osebni 

avtomobili, medicinska oprema, klima naprave, umetniške slike. 

Investicije v teku na dan 31.12.1997 se v glavnem nanašajo na: 

• adaptacijska dela na poslovni stavbi na OE Kranj v vrednosti 412.302.000 SIT, 

• objekt s pripadajočim zemljiščem, ki ga je ZZZS pridobil s strani družbe TAM 

Maribor d.d. v skladu s Pogodbo o ureditvi medsebojnega dolžniškoupniškega razmerja, 

sklenjeno v letu 1995 v vrednosti 180.713.000 SIT. 

Struktura pomembnejših predujmov za nakup materialnih naložb na dan 31.12.1997: 

• največja vrednost je izkazana na področni enoti Informacijski center, in sicer v 

vrednosti 174.580.000 SIT. Glede na to, da na tej enoti ni bil opravljen revizijski pregled, 

ni navedeno komu in s kakšnim namenom je bil dan naveden predujem, 

• dan predujem za nakup poslovne zgradbe za izpostavo Ptuj v višini 14.984.000 SIT. 

Območnim enotam je bilo s strani Direkcije posredovano navodilo, da v postopku nabave 

osnovnih sredstev, izvedbe investicijsko vzdrževalnih del katerih vrednost ne presega 

500.000 SIT pred odločitvijo o dobavitelju zberejo najmanj tri pisne ponudbe. Pri 

nabavah in vzdrževalnih delih nad vrednostjo 500.000 SIT je postopek enak (pri večjih 

delih javni razpis), vendar se mora obvezno skleniti pisna pogodba, ki mora biti tudi 

pravno in finančno pregledana. S tem navodilom Direkcija ni natančno definirala 

vrednosti investicije, za katero je potreben javni razpis. 

Revalorizacija materialnih naložb je bila na enoti Direkcija obračunana z uporabo 

koeficientov rasti cen industrijskih proizvodov za leto 1996, zato so revalorizacijske 

rezerve izkazane prenizko za 865.000 SIT. 

Med investicijami v teku se vodi objekt s pripadajočim zemljiščem pridobljen od družbe 

TAM Maribor d.d.. Ker je ZZZS dne 14.04.1997 od Okrožnega sodišča v Mariboru prejel 

Sklep o dokončni predaji nepremičnine v last ZZZS, bi morali nepremičnino v letu 1997 

aktivirati. To pa tudi pomeni obračunati amortizacijo in revalorizacijo (tako nabavne 

vrednosti kot popravka vrednosti). 

Revalorizacija materialnih naložb je bila na OE Celje obračunana z uporabo koeficienta 

rasti cen industrijskih proizvodov 0,069 in ne 0,068, torej je bila obračunana previsoko. 

Dne 19.06.1997 je ZZZS plačal predujem Gradis-u, Ptuj v skupni višini 14.000.000 SIT 

kot del kupnine za nakup poslovnega prostora na Ptuju. Dne 20.11.1997 sta Gradis in 

ZZZS sklenila kupoprodajno pogodbo za odkup poslovnih prostorov na Ptuju. S to 

pogodbo sta se pogodbeni stranki dogovorili za obročno odplačevanje preostalega dela 

kupnine. V okviru salda na kontu predujmi za delovna sredstva na dan 31.12.1997 je 

zajet tudi že plačan davek na promet nepremičnin. OE Maribor mora omenjeno zadevo 

prenesti na konto investicij v teku in obračunati revalorizacijo. 

10

Na OE Celje je bil 08.02.1997 aktiviran poslovni prostor zdravniške komisije v Šmarju. 

Ker je bila revalorizacija navedenega objekta, ki je bil evidentiran med delovnimi 

sredstvi v pripravi, obračunana previsoko za 295.000 SIT, je nabavna vrednost 

aktiviranega objekta izkazana previsoko, kar vpliva tudi na pravilnost obračuna 

amortizacije in revalorizacije objekta. 

OE Ljubljana v okviru konta predujmi dani za delovna sredstva vodi tudi predujem dan 

TT Trbovlje v letu 1995 na podlagi pogodbe št. 11/95 z dne 28.12.1995. Ker TT Trbovlje 

ne spoštuje rokov dobave in montaže pohištva, bi morala območna enota v skladu s 

pogodbo zaračunati ustrezne penale. 

Pri pregledu prejetih faktur je bilo ugotovljeno, da OE Maribor nima točne opredelitve 

kaj knjižiti kot osnovno sredstvo in kaj kot drobni inventar (npr. 3 kom kalkulatorjev 

znamke C375 v skupnem znesku 23.000 SIT je poknjižila kot osnovno sredstvo, kavni 

mlin La San Marco SM 90 A v skupnem znesku 54.000 SIT pa je zaveden kot drobni 

inventar. Omenjeni kavni mlin se mora knjižiti kot osnovno sredstvo in zanj obračunati 

amortizacijo in revalorizacijo za obdobje avgust - december 1997). 

2.3. Dolgoročne poslovne naložbe 

Stanje na dan 31.12.1997 se nanaša na: 

1. Naložbe v vrednostne papirje 

(v 000 SIT) 

4.069.692 

2. Kredite dane v državi 24.287 

3. Druge dolgoročne poslovne naložbe 47.857 

SKUPAJ 4.141.836 

Med naložbami v vrednostne papirje predstavlja največjo vrednost zadolžnica 

Ministrstva za finance v vrednosti 3.233.092 tisoč SIT zaradi izpolnitve obveznosti 

Republike Slovenije iz zadolžnice izdane 31.03.1994 za tranšo B kredita iz 4. člena 

Pogodbe o načinu poravnave dolžniških obveznosti po pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 

2/92. 

V poslovnih knjigah je naložba v podjetje PLUTAL d.d. izkazana v bruto višini 

45.706.000 SIT, oblikovan pa je popravek vrednosti naložbe v višini 13.472.000 SIT, ki 

zmanjšuje vrednost navedene naložbe. 

V bilanci stanja je prikazana vrednost dolgoročno danih posojil na dan 31.12.1997 v 

bruto znesku 37.759.000 SIT ter popravek vrednosti v višini 13.472.000 SIT. 

Bruto vrednost se nanaša na terjatev do občine Cerknica in Loška dolina v znesku 

28.759.000 SIT, ki izhaja iz kreditne pogodbe z dne 16.11.1992, izkazana terjatev na dan 

31.12.1997 je usklajena z občinama. Poleg tega ZZZS v okviru te postavke vodi tudi 

posojilo dano Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Mozirje na podlagi kreditne 

pogodbe z dne 29.05.1997. 

V okviru drugih dolgoročnih poslovnih naložb vodi ZZZS stroške povezane s projektom 

izdelave kartice KZZ, in sicer potne stroške, stroške dnevnic, sejnin, izobraževanja. 

11

Delnice Nove LB konec leta niso bile pravilno revalorizirane zato so na dan 31.12.1997 

previsoko izkazane za 8.000 SIT. 

2.4. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 

Stanje na dan 31.12.1997 se nanaša na: (v 000 SIT) 

1. Predujme, depozite in varščine 170.956 

2. Terjatve do kupcev 1.117.586 

3. Terjatve iz skupnega poslovanja 6.231 

----------------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 1.294.773 

Predujmi in varščine zajemajo: 

(v 000 SIT) 

1. dane predujme izvajalcem OZZ 125.519 

2. dane predujme za zdravljenje v tujini 26.815 

3. dane predujme - služba 18.568 

4. preplačila dobaviteljem 54 

------------------------------------------------------------------------------------------------ 

SKUPAJ 170.956 

Dani predujmi izvajalcem OZZ predstavljajo terjatve za dane avanse izvajalcem od 

katerih do dneva sestave bilance stanja niso prejeli obračuna opravljenih storitev. Dani 

predujmi za zdravljenje v tujini predstavljajo tolarsko protivrednost deviznih nakazil za 

stroške zdravljenja pacientov napotenih v tujino. Dani predujmi dobaviteljem službe so v 

najvišjem znesku, to je 13.892.000 SIT izkazani na OE Ljubljana in so bili dani za 

obnovitvena dela na izpostavi Domžale in sami OE Ljubljana. 

Zavod ločeno izkazuje terjatve do kupcev doma in v tujini. 

Terjatve do kupcev doma znašajo v bruto znesku 120.882.000 SIT. Popravek vrednosti 

teh terjatev je 9.360.000 SIT. Izkazane terjatve so iz naslova OZZ in službe. Terjatve 

službe zajemajo v glavnem terjatve za najemnine, terjatve iz naslova prefakturiranja 

stroškov (ogrevanja, električne energije, vodarine), terjatve iz naslova posredovanja 

podatkov.Popravek vrednosti je oblikovan za terjatve pri katerih je od dneva zapadlosti 

poteklo več kot 60 dni. 

Vrednost izkazanih terjatev do tujine je 1.006.064.000 SIT; bruto vrednost terjatev je 

1.029.644.000 SIT, popravek vrednosti znaša 23.580.000 SIT. Navedene terjatve do 

drugih držav so izkazane na podlagi podpisanih konvencij s tujimi državami v zvezi z 

nudenjem zdravstvenih storitev tujim zavarovancem v Sloveniji. Poročila o opravljenih 

storitvah zbira Direkcija, ki na podlagi poročil vzpostavi terjatev do tujine. Popravek 

vrednosti je oblikovan za terjatve pri katerih je od dneva zapadlosti poteklo več kot 60 

dni. 

Na vseh enotah, vključno z Direkcijo, popis terjatev ni bil pripravljen ustrezno. Popisna 

lista terjatev mora vsebovati dolžnikovo ime, datum in znesek terjatve, datum zapadlosti 

terjatve v plačilo. Terjatve, za katere ni ustrezne dokumentacije, popiše inventurna 

komisija v posebne popisne liste. Posebej popiše tudi sporne in dvomljive terjatve. 

12

Pri knjiženju terjatev iz naslova konvencij imajo dokaj previden pristop prikazovanja 

prihodkov, predvsem zato, ker so navedene terjatve plačane šele čez 3 do 12 mesecev. 

Tako se raje poslužujejo knjiženja preko razmejitev. 

Zakon o računovodstvu: V prihodek obračunskega obdobja se všteva vsaka prodaja 

oziroma storitev, pri kateri je nastalo dolžniško upniško razmerje do konca obračunske 

dobe in je bila obračunana v listini, ki ima naravo knjigovodske listine in se nanaša na 

obračunsko dobo. Glede na navedeno bi bilo pravilno prikazovanje prihodkov ob 

izstavitvi obračuna oziroma terjatve. V kolikor terjatve ne bi bile plačane v roku 60 dni 

od zapadlosti, bi moral biti oblikovan popravek vrednosti. 

Slovenski računovodski standardi: Po načelu previdnosti družbe naj ne bi izkazovale 

terjatev, ki so sporne oziroma katerih rok plačila je zelo dolg (daljši od 3 mesecev), med 

prihodki. Tako bi lahko v primeru terjatev do tujine iz naslova konvencij ob vzpostavitvi 

terjatev le-te prikazali kot kratkoročno odložene prihodke. V tem primeru se potem sproti 

ne tvorijo popravki vrednosti, tako odpade večje število knjižb. Vendar pa bi se morale 

vsaj ob koncu obračunskega obdobja pregledati vse terjatve ter na osnovi izkušenj in 

prejetih plačil v mesecu januarju 1998 ustrezno povečati prihodke tekočega obračunskega 

obdobja. Terjatev se vzpostavi na podlagi dokončnega obračuna (na 3,6,9 ali 12 

mesecev), torej šele takrat, ko je že “dogovorjeno”, da bo terjatev plačana. Zato velik del 

terjatev iz tega naslova sploh ni zaveden v knjigah. 

Terjatve iz naslova konvencij in dani predujmi v tujino po konvencijah se vodijo v 

domači valuti. Ker so to terjatve do tujine, bi bilo smiselno voditi terjatve vzporedno tudi 

s tujo valuto, in vsaj ob koncu obračunskega obdobja obračunati tečajne razlike, saj se na 

drugi strani obveznosti vodijo v tuji valuti in ob koncu obračunskega obdobja se 

obračunajo tečajne razlike. Pri vodenju terjatev in obveznosti iz istega naslova bi se 

morala namreč upoštevati ista načela in isti način vodenja, saj so le tako podatki med 

seboj primerljivi. 

Nekateri predujmi za dobaviteljske račune so zajeti že v otvoritvenem saldu. ZZZS bi 

zanje moral pridobiti ustrezne dokumente (obračune) in tako pravilno obremeniti 

odhodke. 

Na Direkciji stanje danih predujmov iz naslova konvencij z Anglijo na dan 31.12.1997 ni 

usklajeno z analitično evidenco, saj je izkazano prenizko za 2.000 SIT. Na OE Celje se 

na osnovi Pogodbe o izvajanju storitev in sprotnega dogovora za zdravstveno področje 

izkazuje predujem dan dr. V. F. dne 07.06.1995 v višini 154.000 SIT, za katerega bi 

moral ZZZS tvoriti popravek vrednosti. Torej so zaradi navedenega odhodki prenizko 

izkazani za 154.000 SIT. 

Pojavlja se neobračunavanje prometnega davka pri prefakturiranju stroškov npr. voda, 

elektrika (Direkcija, OE ljubljana, OE Celje). Velik problem predstavlja tudi obračun 

plač. Na OZZ so namreč zaposleni tudi delavci, ki določeno število delovnih dni delajo 

na PZZ. To bi moralo biti delno fakturirano PZZ z ustrezno obračunanim prometnim 

davkom, medtem, ko Direkcija opravi le stornacijo stroškov pri sebi in preko kontov 

medsebojnih razmerij vzpostavi terjatev do PZZ. Naveden problem bi bil rešen, če bi bil 

PZZ samostojna pravna oseba, zato bilo treba zadeve statusno in pravno urediti, saj se 

PZZ na nek način pokriva in vodi v okviru ZZZS, knjigovodsko pa je ločeno. Tudi pri 

13

prejemkih od najemnin za neprofitna stanovanja (OE Ljubljana) ni bil obračunan 

prometni davek. 

Na OE Celje in OE Novo mesto niso oblikovali popravka vrednosti terjatev do kupcev z 

rokom zapadlosti starejšim od 60 dni. Tako je odhodek na OE Celje izkazan prenizko za 

285.000 SIT, na OE Novo mesto pa za 3.000 SIT. 

Na OE Celje so pošiljali kupcem v potrditev IOP obrazce z dne 30.11.1997, vendar 

nekaterih vrnjenih potrjenih IOP obrazcev niso usklajevali s svojimi analitičnimi 

evidencami. 

Pri pregledu izdanih računov na OE Kranj je bilo ugotovljeno, da si računi ne sledijo po 

številčnem zaporedju (manjkajo številke). 

2.5. Kratkoročne finančne naložbe 

Saldo kratkoročnih finančnih naložb na dan 31.12.1997 zajema: 

(v 000 SIT) 

1. Naložbe v banke 7.994.671 

2. Druge kratkoročne finančne naložbe 1.824.053 

-------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 9.818.724 

Struktura največjih naložb v banke: 

(v 000 SIT) 

• SKB BANKA d.d. Ljubljana 1.515.000 

• Nova KBM d.d. Maribor l.321.309 

• Nova LB d.d., Ljubljana 1.381.063 

• Banka Celje d.d., Celje 600.000 

Med drugimi kratkoročnimi finančnimi naložbami predstavljajo največji delež 

zadolžnice Ministrstva za finance, in sicer 1.820.000.000 SIT, ki zapadejo v plačilo v 

januarju (1.000.000.000 SIT) in februarju 1998 (820.000.000 SIT). 

Poleg tega je v stanju na dan 31.12.1997 zajeta tudi terjatev do Zveze društev za 

cerebralno paralizo Slovenije iz naslova Kreditne pogodbe št. 2 z dne 01.09.1997 v višini 

4.000.000 SIT. 

Na OE Celje se vodi terjatev v višini 53.000 SIT, ki je bila že v otvoritvenem stanju., za 

katero ni nobenih dokumentov in jo je potrebno raziskati. 

2.6. Druge kratkoročne terjatve 

Stanje na dan 31.12.1997 vključuje: (v 000 SIT) 

1. Terjatve do državnih in drugih institucij 298 

2. Druge terjatve do delavcev 1.373 

3. Razne terjatve 265.203 

14

------------------------------------------------------------------------------------------- 


Terjatev do državnih in drugih institucij se nanašajo na terjatve do Upravnih enot iz 

naslova refundiranja sredstev za delo komisije za umetno prekinitev nosečnosti. Terjatev 

je v celoti na OE Kranj. 

Druge terjatve do delavcev se v glavnem nanašajo na terjatve iz naslova prejetih 

akontacij za dnevnice in potne stroške, terjatve iz naslova letovanj delavcev,... V okviru 

te postavke pa na OE Novo mesto vodijo terjatev do dveh delavcev iz naslova 

izobraževanja, saj delavca ne izpolnjujeta svojih obveznosti v skladu s pogodbo. Terjatev 

je izkazana v višini 980.000 SIT. 

Razne terjatve so izkazane v bruto znesku 277.368.000 SIT. Oblikovan popravek je 

12.165.000 SIT. Navedena postavka vključuje predvsem terjatve za obresti - OZZ, ki 

predstavljajo terjatve do bank za plačilo obresti za depozite ter terjatve do podjetij 

oziroma bolnic in zdravstvenih domov, katerim so bili med letom odobreni kratkoročni 

krediti.Popravek vrednosti se predvsem nanaša na terjatve iz naslova obresti do družbe 

TAM Maribor, to je v višini 8.080.000 SIT. Terjatev je prijavljena v stečajno maso. 

V okviru terjatev za obresti so zajete terjatve za a vista obresti, ki se nanašajo deloma 

tudi na leto 1998, zato je prihodek iz tega naslova v letu 1997 izkazan previsoko (OE 

Ljubljana, OE Kranj, OE Maribor, OE Novo mesto, OE Nova Gorica, OE Celje). 

V okviru konta “Razne terjatve” v skupni višini 332.000 SIT vodi OE Nova Gorica 

terjatev do dr. D.G.J. kot izvajalke zdravstvenih storitev. V preteklih letih je bilo dr. 

D.G.J. izplačanih preveč sredstev za izvajanje zdravstvenih storitev. Ker je sodelovanje z 

ZZZS prekinila, predujma pa ni vrnila, je območna enota zadevo predala pravni službi v 

izterjavo. OE Nova Gorica bi morala za omenjeno terjatev tvoriti popravek vrednosti v 

celoti. 

Prav tako naj se oblikuje popravek vrednosti za terjatev do podjetja ABING iz naslova 

reklamacije zaradi nekvalitetnega opravljanja dela na poslovni stavbi v Novi Gorici v 

višini 59.000 SIT. Terjatev je iz prejšnjih let in je predana v izterjavo pravni službi. 

2.7. Vrednostni papirji in denarna sredstva 

Stanje vrednostnih papirjev in denarnih sredstev na dan 31.12.1997 zajema: 

(v 000 SIT) 

1. Vrednostni papirji 31 

2. Denarna sredstva na žiro računu 699.336 

3. Izločena denarna sredstva in akreditivi 3.397 

4. Gotovina v blagajni 6.567 

5. Druga denarna sredstva 15.961 

----------------------------------------------------------------------------------------------- 


15

Na enotah, na katerih je bil opravljen revizijski pregled, je stanje denarnih sredstev na 

žiro računu usklajeno z izpiski Agencije RS za plačilni promet na dan 31.12.1997. 

Območne enote imajo odprte akreditivne račune, preko katerih posredujejo izpostavam 

denarna sredstva v skladu s potrebami. Na enotah, v katerih je bil opravljen revizijski 

pregled, je stanje izločenih denarnih sredstev in akreditivov usklajeno z izpiski 

Agencije RS za plačilni promet na dan 31.12.1997. 

Enote vodijo glavno blagajno in porto blagajno. Na enotah, v katerih je bil opravljen 

revizijski pregled, je stanje denarnih sredstev v blagajni usklajeno z zadnjim 

blagajniškim dnevnikom na dan 31.12.1997. 

Druga denarna sredstva so denarna sredstva na posebnem žiro računu, ki so namenjena 

za izplačilo potnih stroškov povezanih z zdravljenjem občanov v drugem kraju, 

pogrebnin, posmrtnin preko nakaznic. Na enotah v katerih je bil opravljen revizijski 

pregled je stanje teh sredstev usklajeno z izpiskom Agencije RS za plačilni promet na dan 

31.12.1997. 

2.8. Aktivne časovne razmejitve 

Stanje aktivnih časovnih razmejitev na dan 31.12.1997 znaša 30.267.000 SIT in se 

nanaša v glavnem na: 

• obresti od vrednostnih papirjev, ki so se natekle od zapadlosti zadnjega kupona do 

31.12.1997 in 

• vnaprej plačane stroške vezane na naročnine za revije za leto 1998. 

V okviru aktivnih časovnih razmejitev vodi OE Maribor terjatev do družbe Nipcon d.o.o. 

v skupni višini 468.000 SIT z dne 04.07.1997 iz naslova nakupa telefonskega registra 

SRS. Račun je območna enota poravnala 08.07.1997. Ker register še vedno ni 

izdobavljen, je omenjeno terjatev kratkoročno razmejila. OE Maribor bi morala za 

omenjeno terjatev bremeniti stroške leta 1997. 

2.9. Izvenposlovna aktiva 

Izvenposlovna aktiva na dan 31.12.1997 predstavlja: (v 000 SIT) 

1. Stanovanja in stanovanjske hiše 153.620 

2. Kredite za stanovanjsko graditev 106.779 

3. Druge terjatve skupne porabe za 

stanovanjske potrebe 85.894 

4. Sredstva skupne porabe za druge potrebe 52.035 

------------------------------------------------------------------------------------------------- 


V okviru postavke stanovanja in stanovanjske hiše so zajeta stanovanja v Ljubljani, 

Trbovljah, Zagorju, Idriji, Radovljici, Kranju, v Novem mestu, v Kopru, v Celju, v 

Mariboru in v Ajdovščini (v tem okviru so zajeta stanovanja območnih enot na katerih je 

bil opravljen revizijski pregled). Bruto vrednost stanovanj v lasti ZZZS je 281.911.000 

16

SIT. Revizija je obsegala pregled dokumentacije v zvezi z obstojem in njihovim 

vrednotenjem, dokumentacije o opravljenem popisu za leto 1997, obračuna amortizacije 

in revalorizacije. Uporabljena amortizacijska stopnja pri stanovanjih je 1,5 %. Obračun 

amortizacije in revalorizacije stanovanj je pravilen. 

V postavke krediti za stanovanjsko gradnjo so zajeti krediti dani delavcem in tudi 

dolgoročno vezan depozit pri SKB banki v višini 36.246.000 SIT. Pogodba je bila 

sklenjena v letu 1994. 

V okviru postavke druge terjatve skupne porabe za stanovanjske potrebe predstavlja 

največji delež dolgoročno vezan depozit pri SKB banki v višini 30.000.000 SIT. 

V okviru postavke sredstva skupne porabe za druge potrebe so zajeti gradbeni objekti 

(počitniški) in oprema skupne porabe v bruto vrednosti 100.961.000 SIT: 

• gradbeni (počitniški) objekti 79.842.000 

• oprema 20.992.000 

• terjatve do koristnikov počitniških kapacitet 127.000 

Popravek vrednosti počitniških objektov, opreme in drobnega inventarja v njih je 

48.926.000 SIT. 

Na nekaterih območnih enotah terjatve do kupcev stanovanj na dan 31.12.1997 niso bile 

revalorizirane z vrednostjo točke, objavljene v Uradnem listu. Tako so terjatve ter na 

drugi strani tudi viri prenizko izkazani. 

V letu 1994 je ZZZS sklenil z SKB Banko depozitno pogodbo št. 5217 v višini 

35.819.532.000 SIT po 2% obrestni meri brez revalorizacije. Na osnovi te pogodbe je 

SKB Banka odobrila delavcem kredite po 2% obrestni meri. 

V letu 1996 je ZZZS s SKB Banko d.d. sklenil depozitno pogodbo za dobo 15 let, 

obrestna mera je TOM + 7%. Istočasno je SKB Banka d.d. sklenila kreditne pogodbe z 

delavci ZZZS, v katerih so naslednji pogoji odplačevanja kredita: 

obrestna mera je TOM + 7%, pri čemer obresti v višini TOM + 4% plačujejo 

kreditojemalci sami, razliko do obresti obračunanih po TOM + 7% pa mesečno plačuje 

banki ZZZS. Gre torej za vprašanje bonitete delavcev. 

Pri pregledu konta 06 “Stanovanja in stanovanjske hiše” je bilo ugotovljeno, da je OE 

Ljubljana lastnica 14 stanovanj. Dejansko pa ima v svojih knjigah navedenih le 13 

stanovanj, saj eno stanovanje ni knjigovodsko evidentirano. Omenjeni problem je 

ugotovila tudi inventurna komisija. Problem pa so začeli reševati v letu 1998. 

V okviru sredstev skupne porabe za druge namene vodi OE Ljubljana počitniške 

kapacitete v stanovanjskih hišah, v lesenih objektih in počitniške prikolice. Po pregledu 

potrebnih dokumentov je bilo ugotovljeno, da je območna enota lastnica dveh lesenih koč 

na Veliki Planini, knjigovodsko pa ima izkazano samo eno kočo. To je ugotovila tudi 

inventurna komisija, s strani Direkcije pa je bil dne 04.02.1998 sprejet predlog za 

odpravo razlike med knjigovodskim in dejanskim stanjem. 

17

Pri pregledu konta 06 “Sredstva skupne porabe za stanovanjske potrebe” je bilo 

ugotovljeno, da OE Koper razpolaga s tremi stanovanji, ki pa knjigovodsko niso 

zavedena. Gre za eno stanovanje v Sežani in dve stanovanji v Ilirski Bistrici. Glede na to, 

da za omenjena stanovanja v letu 1997 OE Koper ne razpolaga z nobeno dokumentacijo 

(pogodbe z najemniki, pogodba s Komunalnim podjetjem za upravljanje stanovanj so bile 

sklenjene šele v letu 1998, kljub temu, da najemniki stanovanja že več let uporabljajo), bi 

morala OE Koper ta stanovanja prikazovati v svojih knjigah vsaj izvenbilančno. OE 

Koper mora urediti pravni status teh stanovanj. 

2.10. Nominirani kapital 

Stanje nominiranega - družbenega kapitala na dan 31.12.1997 znaša 6.149.136.000 

SIT. Povečanje kapitala v letu 1997 je v glavnem posledica prerazporeditve 

revalorizacijskih rezerv. 

2.11. Nenominirani kapital 

V tem okviru se vodijo zakonske, statutarne in proste rezerve ter nerazporejeni dobiček iz 

prejšnjih let. V letu 1997 so se zakonske rezerve povečale za 450.000.000 SIT iz naslova 

ustvarjenega dobička v letu 1997. 

Dne 25.02.1993 je Skupščina ZZZS sprejela sklep o razporeditvi presežka prihodkov nad 

odhodki na rezerve 3.500.000.000 SIT in poslovni sklad 5.846.856.000 SIT. Upravni 

odbor ZZZS je dne 25.04.1997 sprejel Finančni načrt službe ZZZS za leto 1997, kjer je v 

V. točki omenjenega načrta navedeno, da je “v letu 1997 za uvedbo sistema Kartice 

zdravstvenega zavarovanja predvideno 1.300.000.000 SIT in da so vir financiranja 

denarna sredstva poslovnega sklada OZZ”. Finančni načrt je sprejela tudi Skupščina 

ZZZS. Poreklo sredstev naj bi bila delitev dobička iz leta 1992. Za omenjeni znesek je 

ZZZS v letu 1997 odprl posebno analitično evidenco (900001) na katero ločeno izkazuje 

za Kartico zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: KZZ) predvidena sredstva in 

njihovo porabo. Ker se investicija vodi iz poslovnega sklada, struktura stroškov vezana 

na KZZ ni neposredno razvidna iz bilance uspeha, temveč se z njo povezani stroški 

izkazujejo, kot: 

- druge dolgoročne finančne naložbe (konto 047) - 47.832.000 SIT, 

- stroški za projekt KZZ (konto 2619001) - 33.556.000 SIT, 

- zmanjšanje vrednosti poslovnega sklada KZZ (konto 900001) - 8.219.000 SIT in ZZZS 

mora vzpostaviti evidenco stroškov vezanih na KZZ skupaj na enem kontu. 

2.12. Dolgoročne rezervacije 

Stanje dolgoročnih rezervacij na dan 31.12.1997 znaša 9.589.000 SIT. Dolgoročne 

rezervacije so bile oblikovane v višini stroškov, za katere se domneva, da bodo nastali v 

naslednjih letih. V letu 1997 so se dolgoročne rezervacije vkalkulirane za investicijsko 

vzdrževanje izpostave v Grosupljem ter dodatno oblikovane rezervacije za investicijsko 

vzdrževalna dela na Miklošičevi 24 v Ljubljani v okviru OE Ljubljana izčrpale v višini 

106.302.000 SIT, tako da stanje dolgoročnih rezervacij na OE Ljubljana na dan 

31.12.1997 znaša 6.298 SIT. 

18

2.13. Dolgoročne obveznosti 

Stanje na dan 31.12.1997 zajema: (v 000 SIT) 

1. Druge kredite v tujini 9.346 

2. Druge dolgoročne obveznosti 5.999 

---------------------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 15.345 

V okviru konta drugi krediti v tujini v višini 9.346.000 SIT je zajeta obveznost 

Informacijskega centra. 

Med drugimi dolgoročnimi obveznostmi vodi družba obveznost do Zavoda Lekarna 

Ljubljana iz naslova sofinanciranja adaptacije poslovnih prostorov - lekarne na 

Miklošičevi 24. Na osnovi dogovora med ZZZS in Zavodom Lekarna Ljubljana z dne 

19.04.1996 bo sofinanciranje navedene adaptacije s strani ZZZS potekalo tako, da bo 

Zavod Lekarna Ljubljana oproščen plačevanja najemnine dokler ne bodo izčrpana 

sredstva v višini 7.500.000 SIT. Stanje obveznosti iz tega naslova na dan 31.12.1997 

znaša 1.744 SIT. 

2.14. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja 

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja predstavljajo predvsem dobavitelji, kjer 

so zajete predvsem obveznosti iz decembra 1997 za: 

( v 000 SIT) 

1. dobavitelji v državi 6.129.453 

2. dobavitelji v tujini 244.663 

---------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 6.374.116 

V okviru dobaviteljev v državi vodi zavod predvsem: 

(v 000 SIT) 

• dobavitelji - OZZ 5.565.503 

• dobavitelji - služba 481.883 

• obveznosti na podlagi konvencij 26.803 

• drugi dobavitelji 16.515 

• dobavitelji za osnovna sredstva 38.102 

V okviru obveznosti do dobaviteljev za storitve OZZ so zajete obveznosti do izvajalcev 

teh storitev, ki so bile v poslovne knjige vknjižene na podlagi obračuna izvajalcev za 

zadnje trimesečje leta 1997 in še niso bile poravnane. Med obveznostmi do dobaviteljev 

v tujini izstopajo tiste na podlagi koncesij v višini 189.573.000 SIT. 

Obveznosti za osebne dohodke vključujejo obveznosti za čisto plačo, nadomestila čiste 

plače, prispevke in davke iz plač za mesec december 1997. 

19

Na vseh enotah, vključno z Direkcijo popis obveznosti ni bil pripravljen ustrezno. 

Popisna komisija predvsem ni preverila pravilnost izkazanih obveznosti ter ugotovila, 

zakaj posamezne obveznosti niso bile plačane in zastaralni rok posameznih obveznosti. 

Večina prejetih faktur služb se po določenem ključu prenaša na stroške PZZ. Ker pravni 

status enote PZZ ni natančno določen niso natančno določena tudi razmerja med OZZ in 

PZZ. 

Pri pregledu vseh prejetih faktur v vzorcu, ki zajema tri naključno izbrane mesece v letu, 

je bilo ugotovljeno naslednje: 

• določeni prejeti računi, ki se dejansko nanašajo na stroške leta 1996 so bili knjiženi na 

stroške leta 1997; 

• med prejetimi računi je veliko računov, ki se nanašajo na stroške reprezentance. V 

prilogi teh računov ali na samem računu ni navedena oseba, katero so pogostili oz. ni 

navedenega seznama udeležencev seminarja. Taki računi bi morali biti opremljeni z 

imeni gostov oz. s seznamom udeležencev seminarjev in ustrezno likvidirani; 

• v letu 1997 so nastali visoki stroški iz naslova seminarjev, pogostitev in sej članov 

kolegija, ki se vedno odvijajo v sejnih sobah različnih hotelov (npr. Ribno, Otočec). 

Poleg polnih penzionov so udeleženci deležni tudi drugih pogostitev. Tu gre za 

neupravičeno porabo sredstev in s tem nastanek poslovno nepotrebnih stroškov: 

• v letu 1997 je ZZZS po računu št. 921 plačal direktorju članarino Društvu Manager v 

skupni višini 8.000 SIT za obdobje april 1997 - april 1998. Ker pri tem ni obračuna 

bonitete, se krši Zakon o dohodnini. Poleg tega so odhodki leta 1997 previsoko izkazani, 

saj omenjeni znesek ni pravilno razmejen, vprašljiva pa je tudi poraba javnih sredstev. 

2.15. Kratkoročne finančne obveznosti 

Stanje kratkoročnih finančnih obveznosti na dan 31.12.1997 znaša 210.000 SIT in se 

nanaša na obveznost do SKB Banke d.d. iz naslova benificiranih obresti za mesec 

december 1997 iz naslova danih posojil, ki jih je zaposlenim odobrila SKB Banka d.d. 

Ljubljana. 

2.16. Druge kratkoročne obveznosti 

Druge kratkoročne obveznosti na dan 31.12.1997 predstavljajo: 

(v 000 SIT) 

1. Obveznosti za davke, prispevke in druge dajatve 94.504 

2. Druge obveznosti 14.966 

3. Razne obveznosti 813.058 

------------------------------------------------------------------------------------------------- 


V okviru postavke obveznosti za davke, prispevke in druge dajatve predstavljajo 

največji delež obveznosti za plačilo prispevkov od plač za mesec december 1997 v višini 

36.773.000 SIT (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno 

zavarovanje, porodniško varstvo, za nesreče pri delu, za zaposlovanje) in obveznosti za 

20

azporejen in še ne porabljen del dobička iz leta 1993 v višini 26.289.000 SIT. Navedena 

sredstva se porabljajo za izvedbo projekta KZZ. 

Postavka druge obveznosti zajema obveznosti do delavcev iz naslova decembrskih plač 

za povračilo stroškov prehrane, prevoza na delo, kilometrine. 

Razne obveznosti zajemajo predvsem obveznosti za refundacije v višini 763.924.000 

SIT. 

2.17. Pasivne časovne razmejitve 

V okviru postavke so na dan 31.12.1997 predvsem zajeti: 

(v 000 SIT) 

• Rezervirana sredstva za zdr. st. in denarne dajatve - Hrvaška 1.364.000 

• Obračunani stroški za osnovno zdravstveno dejavnost 235.000 

• Rezervirana sredstva za bolnišnično dejavnost 290.955 

• Obrač. prihodki za stroške storitev, ki 

nastanejo v zvezi s konvencijami 994.344 

2.18. Izvenposlovna pasiva 

Izvenposlovna pasiva na dan 31.12.1997 zajema: 

(v 000 SIT) 

1. Vire sredstev skupne porabe za stanovanjske potrebe 550.956 

2. Vire skupne porabe za druge potrebe 57.239 

------------------------------------------------------------------------------------------- 


Viri sredstev skupne porabe za stanovanjske potrebe predstavljajo stanovanjski sklad v 

višini 550.855.000 SIT in druge obveznosti za stanovanjske potrebe v 

višini 101.000 SIT. Stanovanjski sklad imajo oblikovane tiste enote, ki imajo v svoji 

aktivi vodena stanovanja in terjatve iz naslova kreditov za stanovanjsko gradnjo in odkup 

stanovanj. 

Viri skupne porabe za druge potrebe zajemajo: 

1. sklad za druge potrebe 

(v 000 SIT) 

56.451 

2. obveznosti za druge potrebe 788 

------------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 57.239 

Sklad za druge potrebe se pretežno nanaša na počitniške kapacitete (objekte in opremo), 

ki se zmanjšuje zaradi stroškov v zvezi z vzdrževanjem sredstev počitniških kapacitet in 

za obračunano amortizacijo. 

Pri pregledu konta 97 “Sklad skupne porabe za druge potrebe skupne porabe” je bilo 

ugotovljeno, da je Direkcija na podlagi zahtevka, dobljenega s strani OE Ravne na 

21

Koroškem dne 19.06.1997 za preureditev 33 garsonjer v počitniškem naselju Červar v 

skladu s podpisano pogodbo, iz sklada skupne porabe nakazala 1.383.000 SIT. Omenjeni 

znesek vključuje tudi znesek v višini 163.000 SIT, ki bi moral dejansko biti nakazan na 

PZZ. 

IZKAZ USPEHA 

2.19. Materialni stroški in amortizacija 

Med materialnimi stroški in amortizacijo ZZZS prikazuje: 

(v 000 SIT) 

1. Stroške materiala 155.413 

2. Stroške energije 31.998 

3. Stroške porabljenih nadomestnih delov 1.180 

4. Odpis drobnega inventarja 9.253 

5. Prevozne storitve 156.953 

6. Druge storitve z naravo materialnih stroškov 609.503 

7. Amortizacijo 641.831 

---------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 1.606.131 

Stroški materiala zajemajo stroške porabljenega pisarniškega materiala, materiala 

porabljenega za družbeno prehrano (kuhinja na območni enoti Celje in območni enoti 

Maribor), stroške materiala za čiščenje in higienske potrebščine, stroške goriva za 

ogrevanje in stroške ostalega potrošnega materiala. 

V okviru stroškov prevoznih storitev so vključene poštne, telegrafske in telefonske 

storitve, cestnine, parkirnine, takse, storitve zvez internet in prevozne storitve drugih. 

Druge storitve z naravo materialnih stroškov predvsem zajemajo: 

(v 000 SIT) 

• stroške investicijskega in sprotnega vzdrževanja 257.017 

• najemnine in zakupnine 218.620 

• druge storitve 133.786 

Druge storitve se nanašajo v glavnem na: 

(v 000 SIT) 

• čiščenje poslovnih prostorov 47.817 

• druge neproizvodne storitve 24.078 

• ogrevanje poslovnih prostorov 19.204 

• storitve varovanja 12.680 

• revijo Občasnik 10.927 

2.20. Nematerialni stroški 

V okviru postavke nematerialni stroški so zajeti: 

(v 000 SIT) 

1. Vkalkulirani nematerialni stroški 187.346.638 

2. Vkalkulirani davki in prispevki neodvisni od 

22

dohodka oziroma dobička 371.653 

--------------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 187.718.291 

Med vkalkuliranimi nematerialnimi stroški so izkazani stroški storitev OZZ v višini 

163.048.612.000 SIT, ki so jih opravili izvajalci teh storitev. 

Struktura vkalkuliranih nematerialnih stroškov je predvsem naslednja: 

(v 000 SIT) 

• specialistična bolnišnična dejavnost 64.817.668 

• lekarne - zdravila in injekcije 24.763.908 

• osnovna zdravstvena dejavnost 24.702.513 

• specialistična ambulantna dejavnost 19.426.403 

• zobna nega in protetika 9.037.749 

• socialni zavodi 5.555.688 

• ortopedski in drugi pripomočki 5.223.399 

• posebni zavodi 3.081.271 

• zdravilišča 1.838.698 

Med drugi stroški zdravstvene dejavnosti izstopajo: 

• nadomestila zaradi bolezni 14.653.906 

• nadomestila zaradi nege družinskega člana 1.955.943 

• pogrebnine 1.420.954 

• nadomestila zaradi nesreč pri delu 1.397.715 

• poškodbe izven dela 948.797 

V okviru stroškov nadomestil delavcem in prebivalstvu v višini 306.897.000 SIT so 

zajeta povračila potnih stroškov, dnevnic, nočnin, avtorskih honorarjev, štipendij, 

povračila stroškov za prevoz na delo iz dela,.. Stroški neproizvodnih storitev zajemajo 

storitve izobraževanja, svetovalne in druge strokovne storitve, delo študentov in dijakov 

prek študentskih servisov. 

V okviru vkalkuliranih davkov in prispevkov, neodvisnih od dohodka oziroma 

dobička predstavljajo največji delež prispevki za socialno varnost v višini 284.486.000 

SIT, preostali del stroškov pa se nanaša na prispevke in davke od avtorskih pogodb in 

pogodb o delu, prispevke za uporabo stavbnega zemljišča, druge prispevke in davke 

neodvisne od rezultata. 

Pri pregledu izplačil po avtorskih pogodbah je bilo ugotovljeno, da so bili avtorski 

honorarji izplačani tudi zaposlenim zaradi povečanega obsega dela, vendar je iz opisa del 

in nalog razvidno, da so bili nekateri honorarji izplačani za dela in naloge, ki so sestavni 

del rednega dela. 

2.21. Vkalkulirani bruto osebni dohodki 

V okvir vkalkuliranih bruto osebnih dohodkov so šteti: 

(v 000 SIT) 

1. vkalkulirane bruto osebne dohodke 1.798.868 

2. vkalkulirana bruto nadomestila osebnih dohodkov 30.523 

23

-------------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 1.829.391 

V okviru postavke vkalkulirani bruto osebni dohodki so zajete vkalkulirane plače 

zaposlenih, plače prek polnega delovnega časa, regres, odpravnine, jubilejne nagrade 

izplačane v letu 1997. 

Postavka vkalkulirana bruto nadomestila osebnih dohodkov se nanaša na boleznine 

do 30 dni. 

Individualno pogodbo o zaposlitvi je z generalnim direktorjem sklenil predsednik 

Upravnega odbora ZZZS z dne 22.09.1994. V skladu s sklepom Ministrstva za zdravstvo 

Republike Slovenije je delovno mesto generalnega direktorja uvrščeno v VII. tarifno 

skupino s količnikom 8,50. Po pogodbi pripadajo generalnemu direktorju nadomestila, 

dodatki, materialni stroški in ostala izplačila po določilih Kolektivne pogodbe delavcev 

zdravstvenega zavarovanja. Generalni direktor je po pogodbi zavezan konkurenčni 

klavzuli po 46. in 47. členu Kolektivne pogodbe delavcev zdravstvenega zavarovanja 2 

leti ter vsem posledicam njenega kršenja, zato mu pripada mesečni dodatek k plači v 

višini 20 %. Po pogodbi se lahko osnovna plača generalnega direktorja mesečno poveča 

za odstotek delovne uspešnosti, ki ga ugotavlja Upravni odbor zavoda, glede na ocenjeno 

stopnjo uresničevanja ciljev in ne more presegati 50 % osnovne plače. Aneks k 

individualni pogodbi o zaposlitvi, ki med drugim določa, da pripada generalnemu 

direktorju dodatek na osnovno plačo zaradi posebnih odgovornosti in pogoje dela v višini 

1,5 količnika, je predsednik Upravnega odbora podpisal dne 29.03.1996, omenjena 

določba aneksa pa se uporablja že od 01.07.1995 dalje. Z aneksom k individualni 

pogodbi o zaposlitvi z dne 01.08.1996 pripada generalnemu direktorju dodatek na 

njegovo osnovno plačo za odgovornosti, ki izhajajo iz posebnih pooblastil in psihičnih 

obremenitev za delo ob vsakem času v višini 20 %. 

Z ostalimi delavci, s katerimi so sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi se, le-te 

sklepajo na osnovi določb 207. člena Kolektivne pogodbe. Sklepa jih generalni direktor. 

Osnovno plačo delavcev določa generalni direktor ZZZS ob upoštevanju določb Zakona 

o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti ter 

stopnjo zahtevnosti in odgovornosti zaupanih nalog v razponu od 5,6 do 6,8. 

Napredovanje delavcev in njihovo razvrščanje v plačilne razrede je bilo opravljeno v 

skladu s Pravilnikom o napredovanju delavcev. Delavci prejemajo v skladu s pogodbami 

tudi nadomestilo zaradi uvedene konkurenčne klavzule v višini 20 % osnovne plače. 

Generalni direktor v skladu s pogodbo mesečno določa stimulacijo delavcem, ki se giblje 

od 10 do 20 % osnovne plače delavcev. Delavci dobivajo od 01.07.1995 dalje k osnovni 

plači funkcijski dodatek po 217.a členu Kolektivne pogodbe za delavce zdravstvenega 

zavarovanja. Funkcijski dodatek pripada v skladu s kolektivno pogodbo delavcem, ki 

vodijo organizacijske enote, koordinirajo delo skupine ali izvajajo funkcijo nadzora. 

Ostalim delavcem ZZZS so osebni dohodki obračunani na podlagi koeficientov, ki so 

določeni na podlagi določil Kolektivne pogodbe delavcev zdravstvenega zavarovanja in 

Pravilnika o napredovanju delavcev ter vrednosti izhodiščne plače. 

2.22. Odhodki financiranja 

24

Odhodki od financiranja predstavljajo: 

1. Obresti 

(v 000 SIT) 

498 

2. Negativne tečajne razlike 5.384 

3. Zmanjšanje vrednosti dolg. fin. naložb 3.707 

4. Drugi odhodki financiranja 1.999 

-------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 11.588 

2.23. Izredni odhodki 

Struktura izrednih odhodkov v letu 1997 je: 

(v 000 SIT) 

1. Izredni materialni odhodki 13.572 

2. Izredni nematerialni odhodki 131.574 

------------------------------------------------------------------------------------ 


V okviru postavke izredni materialni odhodki je zajeta neodpisana vrednost osnovnih 

sredstev. 

V okviru izredni nematerialni odhodki pa so zajeti predvsem naknadno ugotovljeni 

odhodki iz prejšnjih let v višini 113.020.000 SIT. 

Saldo postavke odpis in popravek vrednosti neizterjanih terjatev zajema: 

(v 000 SIT) 

• odpis in popravek vrednosti neizterjanih terjatev OZZ 10.948 

• odpis in popravek vrednosti neizterjanih terjatev - služba 4.350 

2.24. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev 

V okviru postavke prihodki od prodaje proizvodov in storitev so zajeti: 

(v 000 SIT) 

1. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 170.710 

2. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 422.827 

3. Prihodki od prispevkov 188.714.680 

4. Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev 670.875 

-------------------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 189.979.092 

Saldo postavke prihodki od prispevkov predvsem vključuje: 

25 

(v 000 SIT)

• prihodke od plač zaposlenih 67.314.128 

• prihodke od pravnih oseb 64.905.783 

• prihodke ZPIZ-a za upokojence 31.589.792 

• prihodke od zaposlenih v samostojnih poklicih 6.579.847 

• prihodke od zaposlenih pri osebah v samostojnih poklicih 6.143.539 

• prihodki za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 5.980.075 

Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev vključujejo prihodke od najemnin in 

zakupnin v višini 79.668.000 SIT ter prihodke od odprave dolgoročnih rezervacij v višini 

591.207.000 SIT. 

2.25. Prihodki od financiranja 

Prihodki od financiranja predstavljajo: 

(v 000 SIT) 

1. Prihodke od obresti 1.332.189 

2. Pozitivne tečajne razlike 38.714 

3. Druge prihodke od financiranja 37.894 

--------------------------------------------------------------------------------------------- 

SKUPAJ 1.408.797 

2.26. Izredni prihodki 

V okviru postavke izredni prihodki so zajeti: 

(v 000 SIT) 

1. Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 31.315 

2. Prihodki iz naslova odpisanih obveznosti 5.254 

3. Prihodki od pogodbenih kazni 12.029 

4. Izterjane odpisane terjatve 45.482 

5. Prihodki iz prejšnjih let 47.560 

6. Prihodki od uvajanja v projekt KZZ 44.636 

7. Drugi izredni prihodki 215.315 

---------------------------------------------------------------------------------------------- 


Drugi izredni prihodki vključujejo prihodke od regresov, prihodke od prodaje tiskovin, 

prihodke od inventurnih presežkov. 

26

III. M N E N J E 

O računovodskih izkazih za poslovno leto 1997 se izreka mnenje s pridržkom. 

Na oblikovanje mnenja so vplivale predvsem naslednje nepravilnosti: 

1. Določene nepravilnosti iz preteklega leta niso bile popravljene in so ponovno 

ugotovljene v tem poročilu. 

2. ZZZS je v letu 1997 izdelal ločena zaključna računa, in sicer za dejavnost OZZ 

izdelanega po Zakonu o računovodstvu in za dejavnost PZZ izdelanega v skladu s 

Slovenskimi računovodskimi standardi. Zaradi neurejenega pravnega statusa enote 

PZZ niso natančno določena razmerja med OZZ in PZZ, zato delitev stroškov po 

ključih med obe enoti vpliva na rezultat tako ene kot druge enote. 

3. Območne enote nimajo enotnega sistema dela, kar je lahko posledica pomanjkljivega 

oziroma nenatančnega obveščanja s strani Direkcije na eni strani ali pa na drugi strani 

nespoštovanja navodil prejetih s strani Direkcije na območnih enotah, npr. pri 

obračunu prometnega davka, revalorizaciji stanovanj. 

4. Na vseh enotah, vključno z Direkcijo, inventura terjatev in obveznosti ni bila 

pripravljena ustrezno. 

5. Revalorizacija nematerialnih in materialnih naložb je bila na enoti Direkcija 

obračunana z uporabo koeficientov rasti cen industrijskih proizvodov za leto 1996, 

zato so revalorizacijske rezerve izkazane prenizko. 

6. Pri knjiženju terjatev iz naslova konvencij imajo dokaj previden pristop prikazovanja 

prihodkov, predvsem zato, ker so navedene terjatve plačane šele čez 3 do 12 mesecev. 

Tako se raje poslužujejo knjiženja preko razmejitev in zato del terjatev iz tega naslova 

ni zaveden v knjigah. 

7. Za investicijo kartica zdravstvenega zavarovanja je potrebno vzpostaviti evidenco 

stroškov vezanih nanjo skupaj na enem kontu. 

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: 

Zoper to predhodno poročilo so po 1. odstavku 24. člena Zakona o Računskem sodišču 

možne pisne pripombe v 15 dneh od dneva vročitve, na Računsko sodišče, Prežihova 

ulica 4, Ljubljana. 

27 

Članica računskega sodišča

Vročiti: 

- ZZZS Ljubljana, 

Miklošičeva 24 

- arhiv 

UPORABLJENI PREDPISI: 

28 

mag. Nataša Knaubert-Šorli 

V tem poročilu so upoštevani predvsem naslednji predpisi: 

− Zakon o Računskem sodišču (ZRacS), Uradni list RS, št. 48/94 

− Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 20/95 

− Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih 

skupnosti (ZRPJZ), Uradni list RS, št. 18/94 

− Zakon o zavodih (ZZ) , Uradni list RS, št. 12/91 

− Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Uradni list 

RS, št. 9/92 in 13/93 

− Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), Uradni list RS, št 12/92, 

56/92, 43/93, 67/93, 5/94 in 67/94 

− Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Uradni list RS, št. 9/92 in 37/95 

− Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 in 2/94 

− Zakon o dohodnini (ZDoh), Uradni list RS št. 71/93, 2/94, 2/95 in 7/95 

− Zakon o avtorski pravici (ZAP), Uradni list SFRJ, št. 19/78, 34/78, 24/86, 75/89 in 

21/90 

− Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Uradni list RS, št. 21/95 

− Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND), Uradni list RS, št. 18/91-I, 

51/92, 13/93, 34/93, 80/94 in 64/95 

− Uredba o kriterijih za določanje količnikov za določitev osnovne plače direktorjev 

javnih zavodov, Uradni list RS, št. 26/94

− Odredba o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev bolnišnic, 

zdravstvenih domov, Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in zavodov za 

zdravstveno varstvo, Uradni list RS (Odredba o merilih za ugotavljanje delovne 

uspešnosti direktorjev), št. 62/94 

− Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri 

ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, Uradni list RS, št. 72/93, 43/94 

in 7/95 

− Zakon o prispevkih za socialno varnost, Uradni list RS, št. 5/96, 34/96 

− Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, Uradni list RS, št. 38/94 

− Statut ZZZS, 

− Pravilnik o pisarniškem poslovanju ZZZS, 

− Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Ur. l. RS, št. 

− št. 63/94 in št. 24/96), 

− Pravilnik o oddaji osebnih vozil v uporabo delavcem ZZZS, 

− Poslovno poročilo ZZZS za leto 1997, 

− Finančno poročilo o poslovanju ZZZS za leto 1997, 

− Drugi zakoni, predpisi in navodila za izvajanje strokovnih del ZZZS. 

29

ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?