ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
RAČUNSKO SODIŠČE<br />
REPUBLIKE <strong>SLOVENIJE</strong><br />
Prežihova 4, 1000 LJUBLJANA<br />
Telefon: 178 58 88<br />
Telefax: 178 58 91<br />
Na podlagi 24. člena Zakona o Računskem sodišču (Ur.l.RS, št. 48/94) in v skladu s 23.<br />
členom Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 20/95) izdajam<br />
1. UVOD<br />
PREDHODNO POROČILO<br />
o reviziji računovodskih izkazov za leto 1997<br />
<strong><strong>ZA</strong>VODA</strong> <strong>ZA</strong> <strong>ZDRAVSTVENO</strong> <strong>ZA</strong>VAROVANJE<br />
<strong>SLOVENIJE</strong><br />
Miklošičeva 24, Ljubljana<br />
Številka: 1213-24/98-7<br />
Ljubljana, 30.12.1998
V program dela Računskega sodišča za leto 1998 je bila uvrščena revizija računovodskih<br />
izkazov za leto 1997 Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana,<br />
Miklošičeva 24 (v nadaljevanju: ZZZS).<br />
Revizija je bila opravljena na podlagi sklepa št. 1213-24/98-1 o izvedbi revizije ter v<br />
skladu s 4. odstavkom 21. člena Zakona o Računskem sodišču. Na osnovi pogodbe št.<br />
1312-98-00023 z dne 09.10.1998, sklenjene med Računskim sodiščem kot naročnikom in<br />
DEJ 3, d.o.o., Podjetjem za revizijo kot izvajalcem ter na podlagi pooblastila, so dr. A.<br />
Žnidaršič Kranjc, pooblaščena revizorka in sodelavke A. Kirn, , Z. Furlan, L. Gabrijelčič,<br />
K. Hiti, S. Lukančič, M. Babnik in deloma revizijski asistent J. K. Petrovič v dneh od<br />
19.10.1998 do 09.11.1998 opravili revizijo računovodskih izkazov ZZZS za leto 1997, s<br />
poudarkom na Direkciji in na območnih enotah (v nadaljevanju: EO) Ljubljana, Koper,<br />
Novo mesto, Nova Gorica, Kranj, Celje ter Maribor. Njihovo poročilo daje ustrezno<br />
podlago za izdajo mnenja o resničnosti in verodostojnosti računovodskih izkazov ZZZS.<br />
Podatki o nadzorovani osebi<br />
ZZZS je nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju:<br />
OZZ) za območje Republike Slovenije. Kot nosilec OZZ je pristojen in zadolžen za vse<br />
naloge, ki jih določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za<br />
območje Slovenije. Kot izvajalec OZZ pa sprejema podrobnejše predpise o obveznem<br />
zavarovanju, s partnerji oblikuje in določa program zdravstvenih storitev v državi,<br />
zagotavlja in zbira ter razporeja sredstva za izvajanje zavarovanja ter zagotavlja<br />
zavarovanim osebam pravice v skladu z zakonom.<br />
ZZZS je tudi nosilec in izvajalec prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (v<br />
nadaljevanju: PZZ) za doplačila k vrednosti storitev, ki se štejejo v OZZ za dodatno<br />
zdravstveno zavarovanje.<br />
ZZZS je pravna oseba z imenom “Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije”. Sedež<br />
ZZZS je v Ljubljani, Miklošičeva 24.<br />
Delo ZZZS je javno. ZZZS zagotavlja javnost tako, da objavlja informacije o izvajanju<br />
dejavnosti zdravstvenega zavarovanja, predpise s področja zdravstvenega zavarovanja,<br />
obvešča o delu organov ZZZS, zavarovane osebe pa obvešča o njihovih pravicah,<br />
obveznostih in dolžnostih.<br />
Dejavnost ZZZS je predvsem da:<br />
• sodeluje pri pripravi plana zdravstvenega varstva,<br />
• opravlja poslovno-finančne funkcije za izvajanje zdravstvenega zavarovanja,<br />
• sodeluje pri dogovorih o programu storitev OZZ, opredelitvi zmogljivosti in določitvi<br />
obsega sredstev za ta namen,<br />
• sklepa pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev, plačuje račune opravljenih<br />
zdravstvenih storitev ter nadzira uresničevanje pogodb,<br />
• zagotavlja nadzor nad uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, nadzor nad<br />
obračunavanjem in plačevanjem prispevkov in premij ter izterjavo zapadlih<br />
prispevkov in premij za zdravstveno zavarovanje,<br />
1
• določa podrobnejši obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja,<br />
• rešuje zahtevke za uveljavljanje in varstvo pravic iz OZZ in PZZ,<br />
• izvaja OZZ po mednarodnih konvencijah,<br />
• PZZ izvaja po načelih profitne dejavnosti za razliko do polne vrednosti storitev iz<br />
OZZ in PZZ za večji obseg pravic, višji standard storitev in za dodatne pravice, ki niso<br />
zajete v OZZ,<br />
• vzpostavlja in vodi podatkovne baze in evidence,<br />
• izdaja in prodaja obrazce in listine za izvajanje zdravstvenega zavarovanja ter opravlja<br />
založniško in izdajateljsko dejavnost za obveščanje javnosti o zdravstvenem<br />
zavarovanju,<br />
• zavarovanim osebam nudi pravno in drugo strokovno pomoč ter opravlja druga<br />
administrativna, dokumentacijska, tehnična in podobna dela,<br />
• izvaja promocijsko dejavnost in opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem<br />
zdravstvenega zavarovanja.<br />
Organi ZZZS so:<br />
• Skupščina,<br />
• Upravni odbor,<br />
• generalni direktor.<br />
ZZZS upravlja Skupščina, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalcev in predstavniki<br />
zavarovancev. V obravnavanem obdobju je predsednik Skupščine Miloš KOVAČIČ,<br />
mag. farm.<br />
Skupščina ima predvsem naslednje naloge:<br />
• določa politiko in strategijo razvoja zdravstvenega zavarovanja,<br />
• sprejema statut ZZZS in izhodišča za organizacijo ZZZS,<br />
• sprejema splošne akte za uresničevanje zdravstvenega zavarovanja,<br />
• določa finančni načrt, sprejema poslovno poročilo z zaključnim računom ZZZS in<br />
odloča o razporeditvi presežkov nad odhodki,<br />
• predlaga stopnje prispevkov za OZZ in določa pavšalne zneske prispevkov,<br />
• določa smernice za pripravo izhodišč za izvajanje programov ter za oblikovanje cen<br />
storitev in podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi in drugimi zavodi ter<br />
organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in zasebnimi zdravstvenimi<br />
delavci,<br />
• v soglasju z Ministrstvom za zdravstvo določa obseg pravic do zdravstvenih storitev,<br />
standarde in normative iz OZZ,<br />
• v soglasju z Vlado Republike Slovenije določa odstotke vrednosti, ki se zagotavljajo z<br />
OZZ za posamezno obdobje,<br />
• določi najvišji letni znesek doplačil, nad katerimi lahko zavarovane osebe v celoti<br />
uveljavljajo pravice iz OZZ,<br />
• sprejema merila za odlog, zmanjšanje ali dopis prispevkov za OZZ posameznim<br />
zavarovancem ter za zvišanje prispevne stopnje za poškodbe pri delu in poklicne<br />
bolezni,<br />
• imenuje in razrešuje generalnega direktorja s soglasjem državnega zbora,<br />
• spremlja problematiko zdravstvenega varstva in uresničevanja pravic in obveznosti<br />
zavarovanih oseb ter v zvezi s tem daje pobude in predloge za dopolnitev predpisov, ki<br />
niso v pristojnosti ZZZS.<br />
2
Upravni odbor je izvršilni organ Skupščine. Opravlja naloge, ki so določene s statutom in<br />
zadeve, za katere ga pooblasti Skupščina. Upravni odbor ima 11 članov. V obravnavanem<br />
obdobju je predsednik Upravnega odbora Sandi BARTOL.<br />
Poslovodni organ ZZZS je generalni direktor ZZZS. Generalni direktor je odgovoren za<br />
strokovnost in zakonitost dela ZZZS, za svoje delo in za delo ZZZS pa je odgovoren<br />
Skupščini. V obravnavanem obdobju je generalni direktor ZZZS Franc KOŠIR, dipl.iur.<br />
Podatki o obsegu in vrsti nadzora<br />
Računovodski izkazi so sestavljeni na osnovi Zakona o računovodstvu (Ur. l. SFRJ, št.<br />
12/89 z dopolnitvami in spremembami) in ostalih predpisov, ki urejajo vodenje poslovnih<br />
knjig. V letu 1997 je ZZZS sestavil računovodske izkaze za posamezne območne enote in<br />
za Direkcijo. Tako računovodski izkazi ZZZS predstavljajo zbir informacij vsebovanih v<br />
računovodskih izkazih posameznih območnih in področnih enot ter Direkcije.<br />
Predmet preiskovanja so bili računovodski izkazi v uvodu navedenih OE, Direkcije in<br />
zbirni računovodski izkazi za ZZZS za leto 1997. V preiskovanje so bili zajeti<br />
računovodski izkazi OZZ.<br />
Pomembnejša področja preiskovanja bilance stanja so:<br />
• osnovna sredstva,<br />
• denarna sredstva,<br />
• terjatve in obveznosti<br />
• trajni viri sredstev.<br />
V okviru preiskovanja bilance prihodkov in odhodkov je bil dan poudarek zlasti na:<br />
• prihodkih,<br />
• materialnih odhodkih in amortizaciji,<br />
• plačah in prispevkih in<br />
• ugotavljanju presežka prihodkov nad odhodki.<br />
Podatki o odgovornih osebah ZZZS<br />
Osebe odgovorne za zakonitost poslovanja ZZZS so:<br />
• Franc Košir - direktor ZZZS,<br />
• Zdenka Cerjak, pomočnica generalnega direktorja za finance in računovodstvo,<br />
• Irena Žagar, pomočnica generalnega direktorja za obvezno OZZ,<br />
• Drago Petrič, pomočnik generalnega direktorja za zdravstveno ekonomiko,<br />
• Martin Toth, pomočnik generalnega direktorja za razvoj zdr. zavarovanja,<br />
• Mira Anterič, svetovalka generalnega direktorja za kadre in<br />
• direktorji območnih in področnih enot.<br />
Računovodski izkazi za leto 1997<br />
BILANCA STANJA - AKTIVA NA DAN 31.12.1997<br />
3
A. STALNA SREDSTVA<br />
I. Nematerialne naložbe<br />
II. Materialne naložbe<br />
1. Zemljišče<br />
2. Gradbeni objekti<br />
3. Oprema<br />
4. Druga delovna sredstva<br />
5. Materialne naložbe v pripravi<br />
6. Predujmi za materialne naložbe<br />
III. Dolgoročne finančne naložbe<br />
1. Naložbe v vrednostne papirje<br />
2. Krediti dani v državi<br />
3. Druge dolgoročne finančne naložbe<br />
B. OBRATNA SREDSTVA<br />
I. Kratkoročne terjatve iz poslovanja<br />
1. Predujmi, depoziti in varščine<br />
2. Kupci<br />
- v državi<br />
- v tujini<br />
3. Terjatve iz skupnega poslovanja<br />
II. Kratkoročne finančne naložbe<br />
1. Naložbe v banke<br />
2. Druge kratkoročne finančne naložbe<br />
III. Druge kratkoročne terjatve<br />
AKTIVA<br />
1. Terjatve do državnih in drugih institucij<br />
2. Druge terjatve do delavcev<br />
3. Razne terjatve<br />
IV. Vrednostni papirji in denarna sredstva<br />
1. Vrednostni papirji<br />
2. Denarna sredstva<br />
C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE<br />
D. POSLOVNA AKTIVA<br />
E. IZVENPOSLOVNA AKTIVA<br />
I. Sredstva skupne porabe za stan. potrebe<br />
1. Stanovanja in stanovanjske hiše<br />
2. Krediti za stanovanjsko graditev<br />
3. Druge terj. skupne porabe za stan. potrebe<br />
II. Sredstva skupne porabe za druge potrebe<br />
SKUPAJ AKTIVA<br />
F. ZUNAJBILANČNA AKTIVA<br />
4<br />
Pojasnila<br />
II. 2.1.<br />
II. 2.2.<br />
II. 2.3.<br />
II. 2.4.<br />
II. 2.5.<br />
II. 2.6.<br />
II. 2.7.<br />
II. 2.8.<br />
II. 2.9.<br />
v 000 SIT<br />
7.576.479<br />
154.321<br />
3.280.322<br />
85.810<br />
1.302.021<br />
953.567<br />
67.240<br />
649.564<br />
222.120<br />
4.141.836<br />
4.069.692<br />
24.287<br />
47.857<br />
12.105.663<br />
1.294.773<br />
170.956<br />
1.117.586<br />
111.522<br />
1.006.064<br />
6.231<br />
9.818.724<br />
7.994.671<br />
1.824.053<br />
266.874<br />
298<br />
1.373<br />
265.203<br />
725.292<br />
31<br />
725.261<br />
30.267<br />
19.712.409<br />
398.328<br />
346.293<br />
153.620<br />
106.779<br />
85.894<br />
52.035<br />
20.110.737<br />
180.382
BILANCA STANJA - PASIVA NA DAN 31.12.1997<br />
A. TRAJNI KAPITAL<br />
I. Nominirani kapital<br />
1. Družbeni kapital<br />
II. Nenominirani kapital<br />
1. Zakonske, statutarne in proste rezerve<br />
2. Nerazporejeni dobiček iz prejšnjih let<br />
B. DOLGOROČNE REZERVACIJE<br />
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI<br />
D. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI<br />
I. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja<br />
1. Predujmi, depoziti in varščine<br />
2. Dobavitelji<br />
3. Obveznosti za osebne dohodke<br />
II. Kratkoročne finančne obveznosti<br />
III. Druge kratkoročne obveznosti<br />
PASIVA<br />
1. Obveznosti za davke, prispevke in dr. dajatve<br />
2. Druge obveznosti<br />
3. Razne obveznosti<br />
E. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE<br />
F. POSLOVNA PASIVA<br />
G. IZVENPOSLOVNA PASIVA<br />
I. Viri sredstev skupne porabe za stan. potrebe<br />
1. Stanovanjski sklad<br />
2. Druge obveznosti za stanovanjske potrebe<br />
II. Viri skupne porabe za druge potrebe<br />
1. Sklad za druge potrebe<br />
2. Obveznosti za druge potrebe<br />
SKUPAJ PASIVA<br />
H. ZUNAJBILANČNA PASIVA<br />
IZKAZ USPEHA <strong>ZA</strong> POSLOVNO LETO 1997<br />
5<br />
Pojasnila<br />
II. 2.10.<br />
II. 2.11<br />
II. 2.12.<br />
II. 2.13.<br />
II. 2.14.<br />
II. 2.15.<br />
II. 2.16.<br />
II. 2.17.<br />
II. 2.18.<br />
v 000 SIT<br />
9.114.780<br />
6.149.136<br />
6.149.136<br />
2.965.644<br />
2.965.644<br />
114<br />
9.589<br />
15.345<br />
7.469.469<br />
6.546.731<br />
7<br />
6.374.116<br />
172.608<br />
210<br />
922.528<br />
94.504<br />
14.966<br />
813.058<br />
2.893.245<br />
19.502.542<br />
608.195<br />
550.956<br />
550.855<br />
101<br />
57.239<br />
56.451<br />
788<br />
20.110.737<br />
180.382
ODHODKI<br />
A. POSLOVNI ODHODKI<br />
I. Materialni stroški in amortizacija<br />
1. Stroški materiala, energije, nadomestnih<br />
delov in drobnega inventarja<br />
- stroški materiala<br />
- stroški energije<br />
- stroški nadomestnih delov<br />
- odpis drobnega inventarja<br />
2. Storitve z naravo materialnih stroškov<br />
- prevozne storitve<br />
- druge storitve z naravo material. stroškov<br />
3. Amortizacija<br />
- amortizacija<br />
- revalorizacija amortizacije<br />
II. Nematerialni stroški<br />
1. Vkalkulirani nematerialni stroški<br />
2. Vkalkulirani davki in prispevki, neodvisni od<br />
dohodka oziroma dobička<br />
III. Vkalkulirani bruto osebni dohodki<br />
1. Vkalkulirani bruto osebni dohodki<br />
2. Vkalkulirana bruto nadomestila osebnih<br />
dohodkov<br />
B. ODHODKI FINANCIRANJA<br />
1. Obresti<br />
2. Negativne tečajne razlike<br />
3. Zmanjšanje vrednosti dologoročnih fin. naložb<br />
4. Drugi odhodki financiranja<br />
C. IZREDNI ODHODKI<br />
1. Izredni materialni odhodki<br />
2. Izredni nematerialni odhodki<br />
D. ODHODKI SKUPAJ<br />
PRIHODKI<br />
A. POSLOVNI PRIHODKI<br />
I. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev<br />
1. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev<br />
na domačem trgu<br />
2. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev<br />
na tujem trgu<br />
3. Prihodki od prispevkov<br />
4. Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev<br />
6<br />
Pojasnila<br />
II. 2.19.<br />
II. 2.20.<br />
II. 2.21.<br />
II. 2.22.<br />
II. 2.23.<br />
II. 2.24.<br />
v 000 SIT<br />
191.153.813<br />
1.606.131<br />
197.844<br />
155.413<br />
31.998<br />
1.180<br />
9.2531<br />
766.456<br />
156.953<br />
609.503<br />
641.831<br />
623.782<br />
16.049<br />
187.718.291<br />
187.346.638<br />
371.653<br />
1.829.391<br />
1.798.868<br />
30.523<br />
11.588<br />
498<br />
5.384<br />
3.707<br />
1.999<br />
145.146<br />
13.572<br />
131.574<br />
191.310.547<br />
189.979.092<br />
189.979.092<br />
170.710<br />
422.827<br />
188.714.680<br />
670.875
B. PRIHODKI OD FINANCIRANJA<br />
1. Prihodki od obresti<br />
2. Pozitivne tečajne razlike<br />
3. Drugi prihodki od financiranja<br />
C. IZREDNI PRIHODKI<br />
D. PRIHODEK SKUPAJ<br />
E. BRUTO DOBIČEK<br />
II. U G O T O V I T V E<br />
1. Osnovne računovodske rešitve<br />
7<br />
II. 2.25.<br />
II. 2.26.<br />
Pri revidiranju računovodskih izkazov za leto 1997 so bile uporabljene naslednje glavne<br />
računovodske rešitve:<br />
Splošne računovodske rešitve<br />
Direkcija in območne ter področne enote vodijo ločene poslovne knjige za dejavnost<br />
OZZ in PZZ, pri čemer se skupni oziroma splošni stroški delijo na dejavnost OZZ in PZZ<br />
na podlagi ključev.<br />
Direkcija in območne ter področne enote ločeno spremljajo stanje in spremembe sredstev<br />
ter obveznosti do virov sredstev, odhodke in prihodke, stroške in učinke ter rezultat<br />
poslovanja. Za potrebe izdelave zaključnega računa se izpišejo bruto bilance na vseh<br />
enotah, ki se združijo v eno bruto bilanco. Tako računovodski izkazi ZZZS predstavljajo<br />
skupne izkaze vseh organizacijskih delov ZZZS in sicer za dejavnost OZZ.<br />
ZZZS je v letu 1997 izdelal ločena zaključna računa, in sicer za dejavnost OZZ in PZZ in<br />
ju ločeno posredoval Agenciji za plačilni promet.<br />
Posamezne računovodske rešitve<br />
a) Prihodki<br />
Prihodke sestavljajo prihodki OZZ, ki jih zagotavljajo zavezanci s plačilom prispevka za<br />
OZZ. Poleg tega so med prihodki zajeti tudi prihodki, ki jih zagotavljajo druge osebe s<br />
plačili odškodninskih zahtevkov, s povračilom stroškov po mednarodnih pogodbah o<br />
zagotavljanju zdravstvenega varstva, s plačilom dela, ki ga opravi za druge organizacije<br />
in iz drugih virov. Med prihodki so tudi prihodki od obresti za sredstva deponirana pri<br />
bankah ter izredni prihodki.<br />
b) Odhodki<br />
Odhodki zajemajo materialne in nematerialne stroške, vkalkulirane bruto osebne dohodke<br />
in stroške amortizacije.<br />
1.408.797<br />
1.332.189<br />
38.714<br />
37.894<br />
401.591<br />
191.789.480<br />
478.933
c) Osnovna sredstva<br />
Osnovna sredstva so vrednotena po nabavnih vrednostih zmanjšanih za amortizacijo.<br />
Nabavna vrednost osnovnega sredstva je fakturna vrednost dobavitelja, povečana za<br />
odvisne stroške iz naslova njihove nabave in priprave na uporabo. Nabavna vrednost in<br />
popravki vrednosti so revalorizirani na zadnji dan v letu s koeficientom rasti cen<br />
industrijskih proizvajalcev. Za učinke revalorizacije osnovnih sredstev se poveča<br />
poslovni sklad. Osnovna sredstva se odpisujejo v odhodkov. Ustrezno so upoštevani tudi<br />
nakupi in prodaje, in sicer tako, da so pri nakupu vrednosti revalorizirane od prvega<br />
meseca po pridobitvi sredstva oziroma pri prodaji do dneva prodaje ali izločitve.<br />
Amortizacija osnovnih sredstev je bila obračunana po minimalnih amortizacijskih<br />
stopnjah Uredbe o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi<br />
stopnjami. Uporabljene amortizacijske stopnje so za gradbene objekte 1,3% in za opremo<br />
10 do 20 %. Obračunana amortizacija poslovnih sredstev je izkazana kot strošek tekočega<br />
obdobja. Obračunana amortizacija izvenposlovnih sredstev pa znižuje sklad skupne<br />
porabe.<br />
d) Dolgoročne finančne naložbe in obveznosti<br />
Finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena<br />
denarna ali drugačna sredstva. V tem okviru so zajete tudi naložbe v vrednostne papirje<br />
in krediti dani v državi. Vrednostni papirji, ki so nominirani v tuji valuti so ob koncu<br />
poslovnega obdobja preračunani na nov devizni tečaj. Tečajna razlika je obravnavana kot<br />
odhodek oziroma prihodek financiranja. Nekatere delnice vodene v domači valuti<br />
izkazuje ZZZS po nominalni vrednosti. Delnice, ki so vodene v domači valuti niso bile<br />
revalorizirane.<br />
e) Kratkoročne finančne naložbe<br />
Med kratkoročnimi finančnimi naložbami so izkazane predvsem terjatve do bank v višini<br />
danih depozitov po sklenjenih depozitnih pogodbah.<br />
f) Denarna sredstva<br />
Denarna sredstva se vodijo na računih pri Agenciji za plačilni promet pri kateri ima<br />
ZZZS odprtih več žiro računov oziroma podračunov (Direkcija in vsaka območna ter<br />
področna enota).<br />
g) Dolgoročne rezervacije<br />
Dolgoročne rezervacije so bile oblikovane v višini stroškov za katere se domneva, da<br />
bodo nastali v naslednjih letih. Nanašajo se na rezervacije za investicijsko vzdrževanje<br />
osnovnih sredstev ter druge verjetne stroške. Dolgoročne rezervacije se črpajo v dobro<br />
izrednih prihodkov.<br />
h) Pasivne časovne razmejitve<br />
V okviru pasivnih časovnih razmejitev so zajeti vnaprej vračunani stroški in kratkoročno<br />
odloženi prihodki. Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki so stroški, ki se še niso<br />
pojavili so pa pričakovani (npr. rezervacija sredstev za zdravstvene storitve, za cepiva).<br />
Kratkoročno odloženi prihodki so prihodki od opravljenih in zaračunanih storitev za<br />
katere ni mogoče oceniti končnega realnega roka zapadlosti v plačilo (npr. obračunani<br />
prihodki v zvezi s konvencijami).<br />
8
i) Obdavčitev<br />
ZZZS - dejavnost obveznega zavarovanja, ni zavezanec za plačilo davka na dobiček,<br />
razen za pridobitno dejavnost.<br />
2. Pojasnila k pomembnejšim postavkam računovodskih izkazov<br />
2.1. Nematerialne naložbe<br />
Nematerialne naložbe na dan 31.12.1997 v višini 154.321.000 SIT predstavljajo naložbe<br />
v programsko opremo. Preiskovanje nematerialnih naložb je obsegalo pregled<br />
dokumentacije v zvezi z obstojem le-teh in njihovim vrednotenjem, dokumentacije o<br />
opravljenem popisu za leto 1997, pregled obračuna amortizacije in revalorizacije.<br />
Amortizacija nematerialnih naložb je bila obračunana po stopnji 20 %, kot je določeno v<br />
Uredbi o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami.<br />
Navedene naložbe so se konec leta revalorizirale s kumulativnim koeficientom rasti cen<br />
industrijskih proizvodov. Amortizacija in revalorizacija na novo nabavljene programske<br />
opreme v letu 1997 je bila pravilno obračunana.<br />
2.2. Materialne naložbe<br />
Materialne naložbe na dan 31.12.1997 zajemajo:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Zemljišče 85.810<br />
2. Gradbene objekte 1.302.021<br />
3. Opremo 953.567<br />
4. Druga delovna sredstva 67.240<br />
5. Materialne naložbe v pripravi 649.564<br />
6. Predujme za materialne naložbe 222.120<br />
-------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 3.280.322<br />
Preiskovanje materialnih naložb je obsegalo pregled dokumentacije v zvezi z obstojem<br />
le-teh in njihovim vrednotenjem, dokumentacije o opravljenem popisu za leto 1997,<br />
pregled obračuna amortizacije in revalorizacije.<br />
Amortizacija materialnih naložb je obračunana po skupinah sredstev določenih v<br />
Nomenklaturi sredstev za amortizacijo, po amortizacijskih stopnjah za posamezne<br />
skupine materialnih naložb, kot so določene z Uredbo o nomenklaturi sredstev za<br />
amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami.Materialne naložbe so se konec leta<br />
revalorizirale s kumulativnim koeficientom rasti cen industrijskih proizvodov. Obračun<br />
amortizacije in revalorizacije med letom nabavljenih in odtujenih materialnih naložb je<br />
bil pravilen.<br />
Poleg revalorizacije zemljišč se je vrednost povečala za zemljišče v Domžalah, ker je na<br />
podlagi Pogodbe o prenosu idealnega deleža pravice uporabe občina Domžale<br />
neodplačno prenesla idealni delež zemljišča na ZZZS.<br />
9
Povečanje gradbenih objektov v letu 1997 je v glavnem iz naslednjih naslovov:<br />
• na podlagi Pogodbe o prenosu idealnega deleža pravice uporabe, ki jo je ZZZS sklenil<br />
z občino Domžale, v višini 22.801.000 SIT,<br />
• nakup poslovnega prostora v Lenartu v vrednosti 29.026.000 SIT.<br />
Povečanje opreme se nanaša na nabavo računalniške opreme preko področne enote<br />
Informacijski center Ljubljana. V letu 1997 je bila nabavljena pisarniška oprema osebni<br />
avtomobili, medicinska oprema, klima naprave, umetniške slike.<br />
Investicije v teku na dan 31.12.1997 se v glavnem nanašajo na:<br />
• adaptacijska dela na poslovni stavbi na OE Kranj v vrednosti 412.302.000 SIT,<br />
• objekt s pripadajočim zemljiščem, ki ga je ZZZS pridobil s strani družbe TAM<br />
Maribor d.d. v skladu s Pogodbo o ureditvi medsebojnega dolžniškoupniškega razmerja,<br />
sklenjeno v letu 1995 v vrednosti 180.713.000 SIT.<br />
Struktura pomembnejših predujmov za nakup materialnih naložb na dan 31.12.1997:<br />
• največja vrednost je izkazana na področni enoti Informacijski center, in sicer v<br />
vrednosti 174.580.000 SIT. Glede na to, da na tej enoti ni bil opravljen revizijski pregled,<br />
ni navedeno komu in s kakšnim namenom je bil dan naveden predujem,<br />
• dan predujem za nakup poslovne zgradbe za izpostavo Ptuj v višini 14.984.000 SIT.<br />
Območnim enotam je bilo s strani Direkcije posredovano navodilo, da v postopku nabave<br />
osnovnih sredstev, izvedbe investicijsko vzdrževalnih del katerih vrednost ne presega<br />
500.000 SIT pred odločitvijo o dobavitelju zberejo najmanj tri pisne ponudbe. Pri<br />
nabavah in vzdrževalnih delih nad vrednostjo 500.000 SIT je postopek enak (pri večjih<br />
delih javni razpis), vendar se mora obvezno skleniti pisna pogodba, ki mora biti tudi<br />
pravno in finančno pregledana. S tem navodilom Direkcija ni natančno definirala<br />
vrednosti investicije, za katero je potreben javni razpis.<br />
Revalorizacija materialnih naložb je bila na enoti Direkcija obračunana z uporabo<br />
koeficientov rasti cen industrijskih proizvodov za leto 1996, zato so revalorizacijske<br />
rezerve izkazane prenizko za 865.000 SIT.<br />
Med investicijami v teku se vodi objekt s pripadajočim zemljiščem pridobljen od družbe<br />
TAM Maribor d.d.. Ker je ZZZS dne 14.04.1997 od Okrožnega sodišča v Mariboru prejel<br />
Sklep o dokončni predaji nepremičnine v last ZZZS, bi morali nepremičnino v letu 1997<br />
aktivirati. To pa tudi pomeni obračunati amortizacijo in revalorizacijo (tako nabavne<br />
vrednosti kot popravka vrednosti).<br />
Revalorizacija materialnih naložb je bila na OE Celje obračunana z uporabo koeficienta<br />
rasti cen industrijskih proizvodov 0,069 in ne 0,068, torej je bila obračunana previsoko.<br />
Dne 19.06.1997 je ZZZS plačal predujem Gradis-u, Ptuj v skupni višini 14.000.000 SIT<br />
kot del kupnine za nakup poslovnega prostora na Ptuju. Dne 20.11.1997 sta Gradis in<br />
ZZZS sklenila kupoprodajno pogodbo za odkup poslovnih prostorov na Ptuju. S to<br />
pogodbo sta se pogodbeni stranki dogovorili za obročno odplačevanje preostalega dela<br />
kupnine. V okviru salda na kontu predujmi za delovna sredstva na dan 31.12.1997 je<br />
zajet tudi že plačan davek na promet nepremičnin. OE Maribor mora omenjeno zadevo<br />
prenesti na konto investicij v teku in obračunati revalorizacijo.<br />
10
Na OE Celje je bil 08.02.1997 aktiviran poslovni prostor zdravniške komisije v Šmarju.<br />
Ker je bila revalorizacija navedenega objekta, ki je bil evidentiran med delovnimi<br />
sredstvi v pripravi, obračunana previsoko za 295.000 SIT, je nabavna vrednost<br />
aktiviranega objekta izkazana previsoko, kar vpliva tudi na pravilnost obračuna<br />
amortizacije in revalorizacije objekta.<br />
OE Ljubljana v okviru konta predujmi dani za delovna sredstva vodi tudi predujem dan<br />
TT Trbovlje v letu 1995 na podlagi pogodbe št. 11/95 z dne 28.12.1995. Ker TT Trbovlje<br />
ne spoštuje rokov dobave in montaže pohištva, bi morala območna enota v skladu s<br />
pogodbo zaračunati ustrezne penale.<br />
Pri pregledu prejetih faktur je bilo ugotovljeno, da OE Maribor nima točne opredelitve<br />
kaj knjižiti kot osnovno sredstvo in kaj kot drobni inventar (npr. 3 kom kalkulatorjev<br />
znamke C375 v skupnem znesku 23.000 SIT je poknjižila kot osnovno sredstvo, kavni<br />
mlin La San Marco SM 90 A v skupnem znesku 54.000 SIT pa je zaveden kot drobni<br />
inventar. Omenjeni kavni mlin se mora knjižiti kot osnovno sredstvo in zanj obračunati<br />
amortizacijo in revalorizacijo za obdobje avgust - december 1997).<br />
2.3. Dolgoročne poslovne naložbe<br />
Stanje na dan 31.12.1997 se nanaša na:<br />
1. Naložbe v vrednostne papirje<br />
(v 000 SIT)<br />
4.069.692<br />
2. Kredite dane v državi 24.287<br />
3. Druge dolgoročne poslovne naložbe 47.857<br />
SKUPAJ 4.141.836<br />
Med naložbami v vrednostne papirje predstavlja največjo vrednost zadolžnica<br />
Ministrstva za finance v vrednosti 3.233.092 tisoč SIT zaradi izpolnitve obveznosti<br />
Republike Slovenije iz zadolžnice izdane 31.03.1994 za tranšo B kredita iz 4. člena<br />
Pogodbe o načinu poravnave dolžniških obveznosti po pogodbi o dolgoročnem kreditu št.<br />
2/92.<br />
V poslovnih knjigah je naložba v podjetje PLUTAL d.d. izkazana v bruto višini<br />
45.706.000 SIT, oblikovan pa je popravek vrednosti naložbe v višini 13.472.000 SIT, ki<br />
zmanjšuje vrednost navedene naložbe.<br />
V bilanci stanja je prikazana vrednost dolgoročno danih posojil na dan 31.12.1997 v<br />
bruto znesku 37.759.000 SIT ter popravek vrednosti v višini 13.472.000 SIT.<br />
Bruto vrednost se nanaša na terjatev do občine Cerknica in Loška dolina v znesku<br />
28.759.000 SIT, ki izhaja iz kreditne pogodbe z dne 16.11.1992, izkazana terjatev na dan<br />
31.12.1997 je usklajena z občinama. Poleg tega ZZZS v okviru te postavke vodi tudi<br />
posojilo dano Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Mozirje na podlagi kreditne<br />
pogodbe z dne 29.05.1997.<br />
V okviru drugih dolgoročnih poslovnih naložb vodi ZZZS stroške povezane s projektom<br />
izdelave kartice KZZ, in sicer potne stroške, stroške dnevnic, sejnin, izobraževanja.<br />
11
Delnice Nove LB konec leta niso bile pravilno revalorizirane zato so na dan 31.12.1997<br />
previsoko izkazane za 8.000 SIT.<br />
2.4. Kratkoročne terjatve iz poslovanja<br />
Stanje na dan 31.12.1997 se nanaša na: (v 000 SIT)<br />
1. Predujme, depozite in varščine 170.956<br />
2. Terjatve do kupcev 1.117.586<br />
3. Terjatve iz skupnega poslovanja 6.231<br />
-----------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 1.294.773<br />
Predujmi in varščine zajemajo:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. dane predujme izvajalcem OZZ 125.519<br />
2. dane predujme za zdravljenje v tujini 26.815<br />
3. dane predujme - služba 18.568<br />
4. preplačila dobaviteljem 54<br />
------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 170.956<br />
Dani predujmi izvajalcem OZZ predstavljajo terjatve za dane avanse izvajalcem od<br />
katerih do dneva sestave bilance stanja niso prejeli obračuna opravljenih storitev. Dani<br />
predujmi za zdravljenje v tujini predstavljajo tolarsko protivrednost deviznih nakazil za<br />
stroške zdravljenja pacientov napotenih v tujino. Dani predujmi dobaviteljem službe so v<br />
najvišjem znesku, to je 13.892.000 SIT izkazani na OE Ljubljana in so bili dani za<br />
obnovitvena dela na izpostavi Domžale in sami OE Ljubljana.<br />
Zavod ločeno izkazuje terjatve do kupcev doma in v tujini.<br />
Terjatve do kupcev doma znašajo v bruto znesku 120.882.000 SIT. Popravek vrednosti<br />
teh terjatev je 9.360.000 SIT. Izkazane terjatve so iz naslova OZZ in službe. Terjatve<br />
službe zajemajo v glavnem terjatve za najemnine, terjatve iz naslova prefakturiranja<br />
stroškov (ogrevanja, električne energije, vodarine), terjatve iz naslova posredovanja<br />
podatkov.Popravek vrednosti je oblikovan za terjatve pri katerih je od dneva zapadlosti<br />
poteklo več kot 60 dni.<br />
Vrednost izkazanih terjatev do tujine je 1.006.064.000 SIT; bruto vrednost terjatev je<br />
1.029.644.000 SIT, popravek vrednosti znaša 23.580.000 SIT. Navedene terjatve do<br />
drugih držav so izkazane na podlagi podpisanih konvencij s tujimi državami v zvezi z<br />
nudenjem zdravstvenih storitev tujim zavarovancem v Sloveniji. Poročila o opravljenih<br />
storitvah zbira Direkcija, ki na podlagi poročil vzpostavi terjatev do tujine. Popravek<br />
vrednosti je oblikovan za terjatve pri katerih je od dneva zapadlosti poteklo več kot 60<br />
dni.<br />
Na vseh enotah, vključno z Direkcijo, popis terjatev ni bil pripravljen ustrezno. Popisna<br />
lista terjatev mora vsebovati dolžnikovo ime, datum in znesek terjatve, datum zapadlosti<br />
terjatve v plačilo. Terjatve, za katere ni ustrezne dokumentacije, popiše inventurna<br />
komisija v posebne popisne liste. Posebej popiše tudi sporne in dvomljive terjatve.<br />
12
Pri knjiženju terjatev iz naslova konvencij imajo dokaj previden pristop prikazovanja<br />
prihodkov, predvsem zato, ker so navedene terjatve plačane šele čez 3 do 12 mesecev.<br />
Tako se raje poslužujejo knjiženja preko razmejitev.<br />
Zakon o računovodstvu: V prihodek obračunskega obdobja se všteva vsaka prodaja<br />
oziroma storitev, pri kateri je nastalo dolžniško upniško razmerje do konca obračunske<br />
dobe in je bila obračunana v listini, ki ima naravo knjigovodske listine in se nanaša na<br />
obračunsko dobo. Glede na navedeno bi bilo pravilno prikazovanje prihodkov ob<br />
izstavitvi obračuna oziroma terjatve. V kolikor terjatve ne bi bile plačane v roku 60 dni<br />
od zapadlosti, bi moral biti oblikovan popravek vrednosti.<br />
Slovenski računovodski standardi: Po načelu previdnosti družbe naj ne bi izkazovale<br />
terjatev, ki so sporne oziroma katerih rok plačila je zelo dolg (daljši od 3 mesecev), med<br />
prihodki. Tako bi lahko v primeru terjatev do tujine iz naslova konvencij ob vzpostavitvi<br />
terjatev le-te prikazali kot kratkoročno odložene prihodke. V tem primeru se potem sproti<br />
ne tvorijo popravki vrednosti, tako odpade večje število knjižb. Vendar pa bi se morale<br />
vsaj ob koncu obračunskega obdobja pregledati vse terjatve ter na osnovi izkušenj in<br />
prejetih plačil v mesecu januarju 1998 ustrezno povečati prihodke tekočega obračunskega<br />
obdobja. Terjatev se vzpostavi na podlagi dokončnega obračuna (na 3,6,9 ali 12<br />
mesecev), torej šele takrat, ko je že “dogovorjeno”, da bo terjatev plačana. Zato velik del<br />
terjatev iz tega naslova sploh ni zaveden v knjigah.<br />
Terjatve iz naslova konvencij in dani predujmi v tujino po konvencijah se vodijo v<br />
domači valuti. Ker so to terjatve do tujine, bi bilo smiselno voditi terjatve vzporedno tudi<br />
s tujo valuto, in vsaj ob koncu obračunskega obdobja obračunati tečajne razlike, saj se na<br />
drugi strani obveznosti vodijo v tuji valuti in ob koncu obračunskega obdobja se<br />
obračunajo tečajne razlike. Pri vodenju terjatev in obveznosti iz istega naslova bi se<br />
morala namreč upoštevati ista načela in isti način vodenja, saj so le tako podatki med<br />
seboj primerljivi.<br />
Nekateri predujmi za dobaviteljske račune so zajeti že v otvoritvenem saldu. ZZZS bi<br />
zanje moral pridobiti ustrezne dokumente (obračune) in tako pravilno obremeniti<br />
odhodke.<br />
Na Direkciji stanje danih predujmov iz naslova konvencij z Anglijo na dan 31.12.1997 ni<br />
usklajeno z analitično evidenco, saj je izkazano prenizko za 2.000 SIT. Na OE Celje se<br />
na osnovi Pogodbe o izvajanju storitev in sprotnega dogovora za zdravstveno področje<br />
izkazuje predujem dan dr. V. F. dne 07.06.1995 v višini 154.000 SIT, za katerega bi<br />
moral ZZZS tvoriti popravek vrednosti. Torej so zaradi navedenega odhodki prenizko<br />
izkazani za 154.000 SIT.<br />
Pojavlja se neobračunavanje prometnega davka pri prefakturiranju stroškov npr. voda,<br />
elektrika (Direkcija, OE ljubljana, OE Celje). Velik problem predstavlja tudi obračun<br />
plač. Na OZZ so namreč zaposleni tudi delavci, ki določeno število delovnih dni delajo<br />
na PZZ. To bi moralo biti delno fakturirano PZZ z ustrezno obračunanim prometnim<br />
davkom, medtem, ko Direkcija opravi le stornacijo stroškov pri sebi in preko kontov<br />
medsebojnih razmerij vzpostavi terjatev do PZZ. Naveden problem bi bil rešen, če bi bil<br />
PZZ samostojna pravna oseba, zato bilo treba zadeve statusno in pravno urediti, saj se<br />
PZZ na nek način pokriva in vodi v okviru ZZZS, knjigovodsko pa je ločeno. Tudi pri<br />
13
prejemkih od najemnin za neprofitna stanovanja (OE Ljubljana) ni bil obračunan<br />
prometni davek.<br />
Na OE Celje in OE Novo mesto niso oblikovali popravka vrednosti terjatev do kupcev z<br />
rokom zapadlosti starejšim od 60 dni. Tako je odhodek na OE Celje izkazan prenizko za<br />
285.000 SIT, na OE Novo mesto pa za 3.000 SIT.<br />
Na OE Celje so pošiljali kupcem v potrditev IOP obrazce z dne 30.11.1997, vendar<br />
nekaterih vrnjenih potrjenih IOP obrazcev niso usklajevali s svojimi analitičnimi<br />
evidencami.<br />
Pri pregledu izdanih računov na OE Kranj je bilo ugotovljeno, da si računi ne sledijo po<br />
številčnem zaporedju (manjkajo številke).<br />
2.5. Kratkoročne finančne naložbe<br />
Saldo kratkoročnih finančnih naložb na dan 31.12.1997 zajema:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Naložbe v banke 7.994.671<br />
2. Druge kratkoročne finančne naložbe 1.824.053<br />
--------------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 9.818.724<br />
Struktura največjih naložb v banke:<br />
(v 000 SIT)<br />
• SKB BANKA d.d. Ljubljana 1.515.000<br />
• Nova KBM d.d. Maribor l.321.309<br />
• Nova LB d.d., Ljubljana 1.381.063<br />
• Banka Celje d.d., Celje 600.000<br />
Med drugimi kratkoročnimi finančnimi naložbami predstavljajo največji delež<br />
zadolžnice Ministrstva za finance, in sicer 1.820.000.000 SIT, ki zapadejo v plačilo v<br />
januarju (1.000.000.000 SIT) in februarju 1998 (820.000.000 SIT).<br />
Poleg tega je v stanju na dan 31.12.1997 zajeta tudi terjatev do Zveze društev za<br />
cerebralno paralizo Slovenije iz naslova Kreditne pogodbe št. 2 z dne 01.09.1997 v višini<br />
4.000.000 SIT.<br />
Na OE Celje se vodi terjatev v višini 53.000 SIT, ki je bila že v otvoritvenem stanju., za<br />
katero ni nobenih dokumentov in jo je potrebno raziskati.<br />
2.6. Druge kratkoročne terjatve<br />
Stanje na dan 31.12.1997 vključuje: (v 000 SIT)<br />
1. Terjatve do državnih in drugih institucij 298<br />
2. Druge terjatve do delavcev 1.373<br />
3. Razne terjatve 265.203<br />
14
-------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 266.874<br />
Terjatev do državnih in drugih institucij se nanašajo na terjatve do Upravnih enot iz<br />
naslova refundiranja sredstev za delo komisije za umetno prekinitev nosečnosti. Terjatev<br />
je v celoti na OE Kranj.<br />
Druge terjatve do delavcev se v glavnem nanašajo na terjatve iz naslova prejetih<br />
akontacij za dnevnice in potne stroške, terjatve iz naslova letovanj delavcev,... V okviru<br />
te postavke pa na OE Novo mesto vodijo terjatev do dveh delavcev iz naslova<br />
izobraževanja, saj delavca ne izpolnjujeta svojih obveznosti v skladu s pogodbo. Terjatev<br />
je izkazana v višini 980.000 SIT.<br />
Razne terjatve so izkazane v bruto znesku 277.368.000 SIT. Oblikovan popravek je<br />
12.165.000 SIT. Navedena postavka vključuje predvsem terjatve za obresti - OZZ, ki<br />
predstavljajo terjatve do bank za plačilo obresti za depozite ter terjatve do podjetij<br />
oziroma bolnic in zdravstvenih domov, katerim so bili med letom odobreni kratkoročni<br />
krediti.Popravek vrednosti se predvsem nanaša na terjatve iz naslova obresti do družbe<br />
TAM Maribor, to je v višini 8.080.000 SIT. Terjatev je prijavljena v stečajno maso.<br />
V okviru terjatev za obresti so zajete terjatve za a vista obresti, ki se nanašajo deloma<br />
tudi na leto 1998, zato je prihodek iz tega naslova v letu 1997 izkazan previsoko (OE<br />
Ljubljana, OE Kranj, OE Maribor, OE Novo mesto, OE Nova Gorica, OE Celje).<br />
V okviru konta “Razne terjatve” v skupni višini 332.000 SIT vodi OE Nova Gorica<br />
terjatev do dr. D.G.J. kot izvajalke zdravstvenih storitev. V preteklih letih je bilo dr.<br />
D.G.J. izplačanih preveč sredstev za izvajanje zdravstvenih storitev. Ker je sodelovanje z<br />
ZZZS prekinila, predujma pa ni vrnila, je območna enota zadevo predala pravni službi v<br />
izterjavo. OE Nova Gorica bi morala za omenjeno terjatev tvoriti popravek vrednosti v<br />
celoti.<br />
Prav tako naj se oblikuje popravek vrednosti za terjatev do podjetja ABING iz naslova<br />
reklamacije zaradi nekvalitetnega opravljanja dela na poslovni stavbi v Novi Gorici v<br />
višini 59.000 SIT. Terjatev je iz prejšnjih let in je predana v izterjavo pravni službi.<br />
2.7. Vrednostni papirji in denarna sredstva<br />
Stanje vrednostnih papirjev in denarnih sredstev na dan 31.12.1997 zajema:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Vrednostni papirji 31<br />
2. Denarna sredstva na žiro računu 699.336<br />
3. Izločena denarna sredstva in akreditivi 3.397<br />
4. Gotovina v blagajni 6.567<br />
5. Druga denarna sredstva 15.961<br />
-----------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 725.292<br />
15
Na enotah, na katerih je bil opravljen revizijski pregled, je stanje denarnih sredstev na<br />
žiro računu usklajeno z izpiski Agencije RS za plačilni promet na dan 31.12.1997.<br />
Območne enote imajo odprte akreditivne račune, preko katerih posredujejo izpostavam<br />
denarna sredstva v skladu s potrebami. Na enotah, v katerih je bil opravljen revizijski<br />
pregled, je stanje izločenih denarnih sredstev in akreditivov usklajeno z izpiski<br />
Agencije RS za plačilni promet na dan 31.12.1997.<br />
Enote vodijo glavno blagajno in porto blagajno. Na enotah, v katerih je bil opravljen<br />
revizijski pregled, je stanje denarnih sredstev v blagajni usklajeno z zadnjim<br />
blagajniškim dnevnikom na dan 31.12.1997.<br />
Druga denarna sredstva so denarna sredstva na posebnem žiro računu, ki so namenjena<br />
za izplačilo potnih stroškov povezanih z zdravljenjem občanov v drugem kraju,<br />
pogrebnin, posmrtnin preko nakaznic. Na enotah v katerih je bil opravljen revizijski<br />
pregled je stanje teh sredstev usklajeno z izpiskom Agencije RS za plačilni promet na dan<br />
31.12.1997.<br />
2.8. Aktivne časovne razmejitve<br />
Stanje aktivnih časovnih razmejitev na dan 31.12.1997 znaša 30.267.000 SIT in se<br />
nanaša v glavnem na:<br />
• obresti od vrednostnih papirjev, ki so se natekle od zapadlosti zadnjega kupona do<br />
31.12.1997 in<br />
• vnaprej plačane stroške vezane na naročnine za revije za leto 1998.<br />
V okviru aktivnih časovnih razmejitev vodi OE Maribor terjatev do družbe Nipcon d.o.o.<br />
v skupni višini 468.000 SIT z dne 04.07.1997 iz naslova nakupa telefonskega registra<br />
SRS. Račun je območna enota poravnala 08.07.1997. Ker register še vedno ni<br />
izdobavljen, je omenjeno terjatev kratkoročno razmejila. OE Maribor bi morala za<br />
omenjeno terjatev bremeniti stroške leta 1997.<br />
2.9. Izvenposlovna aktiva<br />
Izvenposlovna aktiva na dan 31.12.1997 predstavlja: (v 000 SIT)<br />
1. Stanovanja in stanovanjske hiše 153.620<br />
2. Kredite za stanovanjsko graditev 106.779<br />
3. Druge terjatve skupne porabe za<br />
stanovanjske potrebe 85.894<br />
4. Sredstva skupne porabe za druge potrebe 52.035<br />
-------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 398.321<br />
V okviru postavke stanovanja in stanovanjske hiše so zajeta stanovanja v Ljubljani,<br />
Trbovljah, Zagorju, Idriji, Radovljici, Kranju, v Novem mestu, v Kopru, v Celju, v<br />
Mariboru in v Ajdovščini (v tem okviru so zajeta stanovanja območnih enot na katerih je<br />
bil opravljen revizijski pregled). Bruto vrednost stanovanj v lasti ZZZS je 281.911.000<br />
16
SIT. Revizija je obsegala pregled dokumentacije v zvezi z obstojem in njihovim<br />
vrednotenjem, dokumentacije o opravljenem popisu za leto 1997, obračuna amortizacije<br />
in revalorizacije. Uporabljena amortizacijska stopnja pri stanovanjih je 1,5 %. Obračun<br />
amortizacije in revalorizacije stanovanj je pravilen.<br />
V postavke krediti za stanovanjsko gradnjo so zajeti krediti dani delavcem in tudi<br />
dolgoročno vezan depozit pri SKB banki v višini 36.246.000 SIT. Pogodba je bila<br />
sklenjena v letu 1994.<br />
V okviru postavke druge terjatve skupne porabe za stanovanjske potrebe predstavlja<br />
največji delež dolgoročno vezan depozit pri SKB banki v višini 30.000.000 SIT.<br />
V okviru postavke sredstva skupne porabe za druge potrebe so zajeti gradbeni objekti<br />
(počitniški) in oprema skupne porabe v bruto vrednosti 100.961.000 SIT:<br />
• gradbeni (počitniški) objekti 79.842.000<br />
• oprema 20.992.000<br />
• terjatve do koristnikov počitniških kapacitet 127.000<br />
Popravek vrednosti počitniških objektov, opreme in drobnega inventarja v njih je<br />
48.926.000 SIT.<br />
Na nekaterih območnih enotah terjatve do kupcev stanovanj na dan 31.12.1997 niso bile<br />
revalorizirane z vrednostjo točke, objavljene v Uradnem listu. Tako so terjatve ter na<br />
drugi strani tudi viri prenizko izkazani.<br />
V letu 1994 je ZZZS sklenil z SKB Banko depozitno pogodbo št. 5217 v višini<br />
35.819.532.000 SIT po 2% obrestni meri brez revalorizacije. Na osnovi te pogodbe je<br />
SKB Banka odobrila delavcem kredite po 2% obrestni meri.<br />
V letu 1996 je ZZZS s SKB Banko d.d. sklenil depozitno pogodbo za dobo 15 let,<br />
obrestna mera je TOM + 7%. Istočasno je SKB Banka d.d. sklenila kreditne pogodbe z<br />
delavci ZZZS, v katerih so naslednji pogoji odplačevanja kredita:<br />
obrestna mera je TOM + 7%, pri čemer obresti v višini TOM + 4% plačujejo<br />
kreditojemalci sami, razliko do obresti obračunanih po TOM + 7% pa mesečno plačuje<br />
banki ZZZS. Gre torej za vprašanje bonitete delavcev.<br />
Pri pregledu konta 06 “Stanovanja in stanovanjske hiše” je bilo ugotovljeno, da je OE<br />
Ljubljana lastnica 14 stanovanj. Dejansko pa ima v svojih knjigah navedenih le 13<br />
stanovanj, saj eno stanovanje ni knjigovodsko evidentirano. Omenjeni problem je<br />
ugotovila tudi inventurna komisija. Problem pa so začeli reševati v letu 1998.<br />
V okviru sredstev skupne porabe za druge namene vodi OE Ljubljana počitniške<br />
kapacitete v stanovanjskih hišah, v lesenih objektih in počitniške prikolice. Po pregledu<br />
potrebnih dokumentov je bilo ugotovljeno, da je območna enota lastnica dveh lesenih koč<br />
na Veliki Planini, knjigovodsko pa ima izkazano samo eno kočo. To je ugotovila tudi<br />
inventurna komisija, s strani Direkcije pa je bil dne 04.02.1998 sprejet predlog za<br />
odpravo razlike med knjigovodskim in dejanskim stanjem.<br />
17
Pri pregledu konta 06 “Sredstva skupne porabe za stanovanjske potrebe” je bilo<br />
ugotovljeno, da OE Koper razpolaga s tremi stanovanji, ki pa knjigovodsko niso<br />
zavedena. Gre za eno stanovanje v Sežani in dve stanovanji v Ilirski Bistrici. Glede na to,<br />
da za omenjena stanovanja v letu 1997 OE Koper ne razpolaga z nobeno dokumentacijo<br />
(pogodbe z najemniki, pogodba s Komunalnim podjetjem za upravljanje stanovanj so bile<br />
sklenjene šele v letu 1998, kljub temu, da najemniki stanovanja že več let uporabljajo), bi<br />
morala OE Koper ta stanovanja prikazovati v svojih knjigah vsaj izvenbilančno. OE<br />
Koper mora urediti pravni status teh stanovanj.<br />
2.10. Nominirani kapital<br />
Stanje nominiranega - družbenega kapitala na dan 31.12.1997 znaša 6.149.136.000<br />
SIT. Povečanje kapitala v letu 1997 je v glavnem posledica prerazporeditve<br />
revalorizacijskih rezerv.<br />
2.11. Nenominirani kapital<br />
V tem okviru se vodijo zakonske, statutarne in proste rezerve ter nerazporejeni dobiček iz<br />
prejšnjih let. V letu 1997 so se zakonske rezerve povečale za 450.000.000 SIT iz naslova<br />
ustvarjenega dobička v letu 1997.<br />
Dne 25.02.1993 je Skupščina ZZZS sprejela sklep o razporeditvi presežka prihodkov nad<br />
odhodki na rezerve 3.500.000.000 SIT in poslovni sklad 5.846.856.000 SIT. Upravni<br />
odbor ZZZS je dne 25.04.1997 sprejel Finančni načrt službe ZZZS za leto 1997, kjer je v<br />
V. točki omenjenega načrta navedeno, da je “v letu 1997 za uvedbo sistema Kartice<br />
zdravstvenega zavarovanja predvideno 1.300.000.000 SIT in da so vir financiranja<br />
denarna sredstva poslovnega sklada OZZ”. Finančni načrt je sprejela tudi Skupščina<br />
ZZZS. Poreklo sredstev naj bi bila delitev dobička iz leta 1992. Za omenjeni znesek je<br />
ZZZS v letu 1997 odprl posebno analitično evidenco (900001) na katero ločeno izkazuje<br />
za Kartico zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: KZZ) predvidena sredstva in<br />
njihovo porabo. Ker se investicija vodi iz poslovnega sklada, struktura stroškov vezana<br />
na KZZ ni neposredno razvidna iz bilance uspeha, temveč se z njo povezani stroški<br />
izkazujejo, kot:<br />
- druge dolgoročne finančne naložbe (konto 047) - 47.832.000 SIT,<br />
- stroški za projekt KZZ (konto 2619001) - 33.556.000 SIT,<br />
- zmanjšanje vrednosti poslovnega sklada KZZ (konto 900001) - 8.219.000 SIT in ZZZS<br />
mora vzpostaviti evidenco stroškov vezanih na KZZ skupaj na enem kontu.<br />
2.12. Dolgoročne rezervacije<br />
Stanje dolgoročnih rezervacij na dan 31.12.1997 znaša 9.589.000 SIT. Dolgoročne<br />
rezervacije so bile oblikovane v višini stroškov, za katere se domneva, da bodo nastali v<br />
naslednjih letih. V letu 1997 so se dolgoročne rezervacije vkalkulirane za investicijsko<br />
vzdrževanje izpostave v Grosupljem ter dodatno oblikovane rezervacije za investicijsko<br />
vzdrževalna dela na Miklošičevi 24 v Ljubljani v okviru OE Ljubljana izčrpale v višini<br />
106.302.000 SIT, tako da stanje dolgoročnih rezervacij na OE Ljubljana na dan<br />
31.12.1997 znaša 6.298 SIT.<br />
18
2.13. Dolgoročne obveznosti<br />
Stanje na dan 31.12.1997 zajema: (v 000 SIT)<br />
1. Druge kredite v tujini 9.346<br />
2. Druge dolgoročne obveznosti 5.999<br />
----------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 15.345<br />
V okviru konta drugi krediti v tujini v višini 9.346.000 SIT je zajeta obveznost<br />
Informacijskega centra.<br />
Med drugimi dolgoročnimi obveznostmi vodi družba obveznost do Zavoda Lekarna<br />
Ljubljana iz naslova sofinanciranja adaptacije poslovnih prostorov - lekarne na<br />
Miklošičevi 24. Na osnovi dogovora med ZZZS in Zavodom Lekarna Ljubljana z dne<br />
19.04.1996 bo sofinanciranje navedene adaptacije s strani ZZZS potekalo tako, da bo<br />
Zavod Lekarna Ljubljana oproščen plačevanja najemnine dokler ne bodo izčrpana<br />
sredstva v višini 7.500.000 SIT. Stanje obveznosti iz tega naslova na dan 31.12.1997<br />
znaša 1.744 SIT.<br />
2.14. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja<br />
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja predstavljajo predvsem dobavitelji, kjer<br />
so zajete predvsem obveznosti iz decembra 1997 za:<br />
( v 000 SIT)<br />
1. dobavitelji v državi 6.129.453<br />
2. dobavitelji v tujini 244.663<br />
----------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 6.374.116<br />
V okviru dobaviteljev v državi vodi zavod predvsem:<br />
(v 000 SIT)<br />
• dobavitelji - OZZ 5.565.503<br />
• dobavitelji - služba 481.883<br />
• obveznosti na podlagi konvencij 26.803<br />
• drugi dobavitelji 16.515<br />
• dobavitelji za osnovna sredstva 38.102<br />
V okviru obveznosti do dobaviteljev za storitve OZZ so zajete obveznosti do izvajalcev<br />
teh storitev, ki so bile v poslovne knjige vknjižene na podlagi obračuna izvajalcev za<br />
zadnje trimesečje leta 1997 in še niso bile poravnane. Med obveznostmi do dobaviteljev<br />
v tujini izstopajo tiste na podlagi koncesij v višini 189.573.000 SIT.<br />
Obveznosti za osebne dohodke vključujejo obveznosti za čisto plačo, nadomestila čiste<br />
plače, prispevke in davke iz plač za mesec december 1997.<br />
19
Na vseh enotah, vključno z Direkcijo popis obveznosti ni bil pripravljen ustrezno.<br />
Popisna komisija predvsem ni preverila pravilnost izkazanih obveznosti ter ugotovila,<br />
zakaj posamezne obveznosti niso bile plačane in zastaralni rok posameznih obveznosti.<br />
Večina prejetih faktur služb se po določenem ključu prenaša na stroške PZZ. Ker pravni<br />
status enote PZZ ni natančno določen niso natančno določena tudi razmerja med OZZ in<br />
PZZ.<br />
Pri pregledu vseh prejetih faktur v vzorcu, ki zajema tri naključno izbrane mesece v letu,<br />
je bilo ugotovljeno naslednje:<br />
• določeni prejeti računi, ki se dejansko nanašajo na stroške leta 1996 so bili knjiženi na<br />
stroške leta 1997;<br />
• med prejetimi računi je veliko računov, ki se nanašajo na stroške reprezentance. V<br />
prilogi teh računov ali na samem računu ni navedena oseba, katero so pogostili oz. ni<br />
navedenega seznama udeležencev seminarja. Taki računi bi morali biti opremljeni z<br />
imeni gostov oz. s seznamom udeležencev seminarjev in ustrezno likvidirani;<br />
• v letu 1997 so nastali visoki stroški iz naslova seminarjev, pogostitev in sej članov<br />
kolegija, ki se vedno odvijajo v sejnih sobah različnih hotelov (npr. Ribno, Otočec).<br />
Poleg polnih penzionov so udeleženci deležni tudi drugih pogostitev. Tu gre za<br />
neupravičeno porabo sredstev in s tem nastanek poslovno nepotrebnih stroškov:<br />
• v letu 1997 je ZZZS po računu št. 921 plačal direktorju članarino Društvu Manager v<br />
skupni višini 8.000 SIT za obdobje april 1997 - april 1998. Ker pri tem ni obračuna<br />
bonitete, se krši Zakon o dohodnini. Poleg tega so odhodki leta 1997 previsoko izkazani,<br />
saj omenjeni znesek ni pravilno razmejen, vprašljiva pa je tudi poraba javnih sredstev.<br />
2.15. Kratkoročne finančne obveznosti<br />
Stanje kratkoročnih finančnih obveznosti na dan 31.12.1997 znaša 210.000 SIT in se<br />
nanaša na obveznost do SKB Banke d.d. iz naslova benificiranih obresti za mesec<br />
december 1997 iz naslova danih posojil, ki jih je zaposlenim odobrila SKB Banka d.d.<br />
Ljubljana.<br />
2.16. Druge kratkoročne obveznosti<br />
Druge kratkoročne obveznosti na dan 31.12.1997 predstavljajo:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Obveznosti za davke, prispevke in druge dajatve 94.504<br />
2. Druge obveznosti 14.966<br />
3. Razne obveznosti 813.058<br />
-------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 922.528<br />
V okviru postavke obveznosti za davke, prispevke in druge dajatve predstavljajo<br />
največji delež obveznosti za plačilo prispevkov od plač za mesec december 1997 v višini<br />
36.773.000 SIT (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno<br />
zavarovanje, porodniško varstvo, za nesreče pri delu, za zaposlovanje) in obveznosti za<br />
20
azporejen in še ne porabljen del dobička iz leta 1993 v višini 26.289.000 SIT. Navedena<br />
sredstva se porabljajo za izvedbo projekta KZZ.<br />
Postavka druge obveznosti zajema obveznosti do delavcev iz naslova decembrskih plač<br />
za povračilo stroškov prehrane, prevoza na delo, kilometrine.<br />
Razne obveznosti zajemajo predvsem obveznosti za refundacije v višini 763.924.000<br />
SIT.<br />
2.17. Pasivne časovne razmejitve<br />
V okviru postavke so na dan 31.12.1997 predvsem zajeti:<br />
(v 000 SIT)<br />
• Rezervirana sredstva za zdr. st. in denarne dajatve - Hrvaška 1.364.000<br />
• Obračunani stroški za osnovno zdravstveno dejavnost 235.000<br />
• Rezervirana sredstva za bolnišnično dejavnost 290.955<br />
• Obrač. prihodki za stroške storitev, ki<br />
nastanejo v zvezi s konvencijami 994.344<br />
2.18. Izvenposlovna pasiva<br />
Izvenposlovna pasiva na dan 31.12.1997 zajema:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Vire sredstev skupne porabe za stanovanjske potrebe 550.956<br />
2. Vire skupne porabe za druge potrebe 57.239<br />
-------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 608.195<br />
Viri sredstev skupne porabe za stanovanjske potrebe predstavljajo stanovanjski sklad v<br />
višini 550.855.000 SIT in druge obveznosti za stanovanjske potrebe v<br />
višini 101.000 SIT. Stanovanjski sklad imajo oblikovane tiste enote, ki imajo v svoji<br />
aktivi vodena stanovanja in terjatve iz naslova kreditov za stanovanjsko gradnjo in odkup<br />
stanovanj.<br />
Viri skupne porabe za druge potrebe zajemajo:<br />
1. sklad za druge potrebe<br />
(v 000 SIT)<br />
56.451<br />
2. obveznosti za druge potrebe 788<br />
-------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 57.239<br />
Sklad za druge potrebe se pretežno nanaša na počitniške kapacitete (objekte in opremo),<br />
ki se zmanjšuje zaradi stroškov v zvezi z vzdrževanjem sredstev počitniških kapacitet in<br />
za obračunano amortizacijo.<br />
Pri pregledu konta 97 “Sklad skupne porabe za druge potrebe skupne porabe” je bilo<br />
ugotovljeno, da je Direkcija na podlagi zahtevka, dobljenega s strani OE Ravne na<br />
21
Koroškem dne 19.06.1997 za preureditev 33 garsonjer v počitniškem naselju Červar v<br />
skladu s podpisano pogodbo, iz sklada skupne porabe nakazala 1.383.000 SIT. Omenjeni<br />
znesek vključuje tudi znesek v višini 163.000 SIT, ki bi moral dejansko biti nakazan na<br />
PZZ.<br />
IZKAZ USPEHA<br />
2.19. Materialni stroški in amortizacija<br />
Med materialnimi stroški in amortizacijo ZZZS prikazuje:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Stroške materiala 155.413<br />
2. Stroške energije 31.998<br />
3. Stroške porabljenih nadomestnih delov 1.180<br />
4. Odpis drobnega inventarja 9.253<br />
5. Prevozne storitve 156.953<br />
6. Druge storitve z naravo materialnih stroškov 609.503<br />
7. Amortizacijo 641.831<br />
----------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 1.606.131<br />
Stroški materiala zajemajo stroške porabljenega pisarniškega materiala, materiala<br />
porabljenega za družbeno prehrano (kuhinja na območni enoti Celje in območni enoti<br />
Maribor), stroške materiala za čiščenje in higienske potrebščine, stroške goriva za<br />
ogrevanje in stroške ostalega potrošnega materiala.<br />
V okviru stroškov prevoznih storitev so vključene poštne, telegrafske in telefonske<br />
storitve, cestnine, parkirnine, takse, storitve zvez internet in prevozne storitve drugih.<br />
Druge storitve z naravo materialnih stroškov predvsem zajemajo:<br />
(v 000 SIT)<br />
• stroške investicijskega in sprotnega vzdrževanja 257.017<br />
• najemnine in zakupnine 218.620<br />
• druge storitve 133.786<br />
Druge storitve se nanašajo v glavnem na:<br />
(v 000 SIT)<br />
• čiščenje poslovnih prostorov 47.817<br />
• druge neproizvodne storitve 24.078<br />
• ogrevanje poslovnih prostorov 19.204<br />
• storitve varovanja 12.680<br />
• revijo Občasnik 10.927<br />
2.20. Nematerialni stroški<br />
V okviru postavke nematerialni stroški so zajeti:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Vkalkulirani nematerialni stroški 187.346.638<br />
2. Vkalkulirani davki in prispevki neodvisni od<br />
22
dohodka oziroma dobička 371.653<br />
---------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 187.718.291<br />
Med vkalkuliranimi nematerialnimi stroški so izkazani stroški storitev OZZ v višini<br />
163.048.612.000 SIT, ki so jih opravili izvajalci teh storitev.<br />
Struktura vkalkuliranih nematerialnih stroškov je predvsem naslednja:<br />
(v 000 SIT)<br />
• specialistična bolnišnična dejavnost 64.817.668<br />
• lekarne - zdravila in injekcije 24.763.908<br />
• osnovna zdravstvena dejavnost 24.702.513<br />
• specialistična ambulantna dejavnost 19.426.403<br />
• zobna nega in protetika 9.037.749<br />
• socialni zavodi 5.555.688<br />
• ortopedski in drugi pripomočki 5.223.399<br />
• posebni zavodi 3.081.271<br />
• zdravilišča 1.838.698<br />
Med drugi stroški zdravstvene dejavnosti izstopajo:<br />
• nadomestila zaradi bolezni 14.653.906<br />
• nadomestila zaradi nege družinskega člana 1.955.943<br />
• pogrebnine 1.420.954<br />
• nadomestila zaradi nesreč pri delu 1.397.715<br />
• poškodbe izven dela 948.797<br />
V okviru stroškov nadomestil delavcem in prebivalstvu v višini 306.897.000 SIT so<br />
zajeta povračila potnih stroškov, dnevnic, nočnin, avtorskih honorarjev, štipendij,<br />
povračila stroškov za prevoz na delo iz dela,.. Stroški neproizvodnih storitev zajemajo<br />
storitve izobraževanja, svetovalne in druge strokovne storitve, delo študentov in dijakov<br />
prek študentskih servisov.<br />
V okviru vkalkuliranih davkov in prispevkov, neodvisnih od dohodka oziroma<br />
dobička predstavljajo največji delež prispevki za socialno varnost v višini 284.486.000<br />
SIT, preostali del stroškov pa se nanaša na prispevke in davke od avtorskih pogodb in<br />
pogodb o delu, prispevke za uporabo stavbnega zemljišča, druge prispevke in davke<br />
neodvisne od rezultata.<br />
Pri pregledu izplačil po avtorskih pogodbah je bilo ugotovljeno, da so bili avtorski<br />
honorarji izplačani tudi zaposlenim zaradi povečanega obsega dela, vendar je iz opisa del<br />
in nalog razvidno, da so bili nekateri honorarji izplačani za dela in naloge, ki so sestavni<br />
del rednega dela.<br />
2.21. Vkalkulirani bruto osebni dohodki<br />
V okvir vkalkuliranih bruto osebnih dohodkov so šteti:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. vkalkulirane bruto osebne dohodke 1.798.868<br />
2. vkalkulirana bruto nadomestila osebnih dohodkov 30.523<br />
23
--------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 1.829.391<br />
V okviru postavke vkalkulirani bruto osebni dohodki so zajete vkalkulirane plače<br />
zaposlenih, plače prek polnega delovnega časa, regres, odpravnine, jubilejne nagrade<br />
izplačane v letu 1997.<br />
Postavka vkalkulirana bruto nadomestila osebnih dohodkov se nanaša na boleznine<br />
do 30 dni.<br />
Individualno pogodbo o zaposlitvi je z generalnim direktorjem sklenil predsednik<br />
Upravnega odbora ZZZS z dne 22.09.1994. V skladu s sklepom Ministrstva za zdravstvo<br />
Republike Slovenije je delovno mesto generalnega direktorja uvrščeno v VII. tarifno<br />
skupino s količnikom 8,50. Po pogodbi pripadajo generalnemu direktorju nadomestila,<br />
dodatki, materialni stroški in ostala izplačila po določilih Kolektivne pogodbe delavcev<br />
zdravstvenega zavarovanja. Generalni direktor je po pogodbi zavezan konkurenčni<br />
klavzuli po 46. in 47. členu Kolektivne pogodbe delavcev zdravstvenega zavarovanja 2<br />
leti ter vsem posledicam njenega kršenja, zato mu pripada mesečni dodatek k plači v<br />
višini 20 %. Po pogodbi se lahko osnovna plača generalnega direktorja mesečno poveča<br />
za odstotek delovne uspešnosti, ki ga ugotavlja Upravni odbor zavoda, glede na ocenjeno<br />
stopnjo uresničevanja ciljev in ne more presegati 50 % osnovne plače. Aneks k<br />
individualni pogodbi o zaposlitvi, ki med drugim določa, da pripada generalnemu<br />
direktorju dodatek na osnovno plačo zaradi posebnih odgovornosti in pogoje dela v višini<br />
1,5 količnika, je predsednik Upravnega odbora podpisal dne 29.03.1996, omenjena<br />
določba aneksa pa se uporablja že od 01.07.1995 dalje. Z aneksom k individualni<br />
pogodbi o zaposlitvi z dne 01.08.1996 pripada generalnemu direktorju dodatek na<br />
njegovo osnovno plačo za odgovornosti, ki izhajajo iz posebnih pooblastil in psihičnih<br />
obremenitev za delo ob vsakem času v višini 20 %.<br />
Z ostalimi delavci, s katerimi so sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi se, le-te<br />
sklepajo na osnovi določb 207. člena Kolektivne pogodbe. Sklepa jih generalni direktor.<br />
Osnovno plačo delavcev določa generalni direktor ZZZS ob upoštevanju določb Zakona<br />
o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti ter<br />
stopnjo zahtevnosti in odgovornosti zaupanih nalog v razponu od 5,6 do 6,8.<br />
Napredovanje delavcev in njihovo razvrščanje v plačilne razrede je bilo opravljeno v<br />
skladu s Pravilnikom o napredovanju delavcev. Delavci prejemajo v skladu s pogodbami<br />
tudi nadomestilo zaradi uvedene konkurenčne klavzule v višini 20 % osnovne plače.<br />
Generalni direktor v skladu s pogodbo mesečno določa stimulacijo delavcem, ki se giblje<br />
od 10 do 20 % osnovne plače delavcev. Delavci dobivajo od 01.07.1995 dalje k osnovni<br />
plači funkcijski dodatek po 217.a členu Kolektivne pogodbe za delavce zdravstvenega<br />
zavarovanja. Funkcijski dodatek pripada v skladu s kolektivno pogodbo delavcem, ki<br />
vodijo organizacijske enote, koordinirajo delo skupine ali izvajajo funkcijo nadzora.<br />
Ostalim delavcem ZZZS so osebni dohodki obračunani na podlagi koeficientov, ki so<br />
določeni na podlagi določil Kolektivne pogodbe delavcev zdravstvenega zavarovanja in<br />
Pravilnika o napredovanju delavcev ter vrednosti izhodiščne plače.<br />
2.22. Odhodki financiranja<br />
24
Odhodki od financiranja predstavljajo:<br />
1. Obresti<br />
(v 000 SIT)<br />
498<br />
2. Negativne tečajne razlike 5.384<br />
3. Zmanjšanje vrednosti dolg. fin. naložb 3.707<br />
4. Drugi odhodki financiranja 1.999<br />
--------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 11.588<br />
2.23. Izredni odhodki<br />
Struktura izrednih odhodkov v letu 1997 je:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Izredni materialni odhodki 13.572<br />
2. Izredni nematerialni odhodki 131.574<br />
------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 145.146<br />
V okviru postavke izredni materialni odhodki je zajeta neodpisana vrednost osnovnih<br />
sredstev.<br />
V okviru izredni nematerialni odhodki pa so zajeti predvsem naknadno ugotovljeni<br />
odhodki iz prejšnjih let v višini 113.020.000 SIT.<br />
Saldo postavke odpis in popravek vrednosti neizterjanih terjatev zajema:<br />
(v 000 SIT)<br />
• odpis in popravek vrednosti neizterjanih terjatev OZZ 10.948<br />
• odpis in popravek vrednosti neizterjanih terjatev - služba 4.350<br />
2.24. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev<br />
V okviru postavke prihodki od prodaje proizvodov in storitev so zajeti:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu 170.710<br />
2. Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 422.827<br />
3. Prihodki od prispevkov 188.714.680<br />
4. Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev 670.875<br />
--------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 189.979.092<br />
Saldo postavke prihodki od prispevkov predvsem vključuje:<br />
25<br />
(v 000 SIT)
• prihodke od plač zaposlenih 67.314.128<br />
• prihodke od pravnih oseb 64.905.783<br />
• prihodke ZPIZ-a za upokojence 31.589.792<br />
• prihodke od zaposlenih v samostojnih poklicih 6.579.847<br />
• prihodke od zaposlenih pri osebah v samostojnih poklicih 6.143.539<br />
• prihodki za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 5.980.075<br />
Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev vključujejo prihodke od najemnin in<br />
zakupnin v višini 79.668.000 SIT ter prihodke od odprave dolgoročnih rezervacij v višini<br />
591.207.000 SIT.<br />
2.25. Prihodki od financiranja<br />
Prihodki od financiranja predstavljajo:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Prihodke od obresti 1.332.189<br />
2. Pozitivne tečajne razlike 38.714<br />
3. Druge prihodke od financiranja 37.894<br />
---------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 1.408.797<br />
2.26. Izredni prihodki<br />
V okviru postavke izredni prihodki so zajeti:<br />
(v 000 SIT)<br />
1. Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 31.315<br />
2. Prihodki iz naslova odpisanih obveznosti 5.254<br />
3. Prihodki od pogodbenih kazni 12.029<br />
4. Izterjane odpisane terjatve 45.482<br />
5. Prihodki iz prejšnjih let 47.560<br />
6. Prihodki od uvajanja v projekt KZZ 44.636<br />
7. Drugi izredni prihodki 215.315<br />
----------------------------------------------------------------------------------------------<br />
SKUPAJ 401.591<br />
Drugi izredni prihodki vključujejo prihodke od regresov, prihodke od prodaje tiskovin,<br />
prihodke od inventurnih presežkov.<br />
26
III. M N E N J E<br />
O računovodskih izkazih za poslovno leto 1997 se izreka mnenje s pridržkom.<br />
Na oblikovanje mnenja so vplivale predvsem naslednje nepravilnosti:<br />
1. Določene nepravilnosti iz preteklega leta niso bile popravljene in so ponovno<br />
ugotovljene v tem poročilu.<br />
2. ZZZS je v letu 1997 izdelal ločena zaključna računa, in sicer za dejavnost OZZ<br />
izdelanega po Zakonu o računovodstvu in za dejavnost PZZ izdelanega v skladu s<br />
Slovenskimi računovodskimi standardi. Zaradi neurejenega pravnega statusa enote<br />
PZZ niso natančno določena razmerja med OZZ in PZZ, zato delitev stroškov po<br />
ključih med obe enoti vpliva na rezultat tako ene kot druge enote.<br />
3. Območne enote nimajo enotnega sistema dela, kar je lahko posledica pomanjkljivega<br />
oziroma nenatančnega obveščanja s strani Direkcije na eni strani ali pa na drugi strani<br />
nespoštovanja navodil prejetih s strani Direkcije na območnih enotah, npr. pri<br />
obračunu prometnega davka, revalorizaciji stanovanj.<br />
4. Na vseh enotah, vključno z Direkcijo, inventura terjatev in obveznosti ni bila<br />
pripravljena ustrezno.<br />
5. Revalorizacija nematerialnih in materialnih naložb je bila na enoti Direkcija<br />
obračunana z uporabo koeficientov rasti cen industrijskih proizvodov za leto 1996,<br />
zato so revalorizacijske rezerve izkazane prenizko.<br />
6. Pri knjiženju terjatev iz naslova konvencij imajo dokaj previden pristop prikazovanja<br />
prihodkov, predvsem zato, ker so navedene terjatve plačane šele čez 3 do 12 mesecev.<br />
Tako se raje poslužujejo knjiženja preko razmejitev in zato del terjatev iz tega naslova<br />
ni zaveden v knjigah.<br />
7. Za investicijo kartica zdravstvenega zavarovanja je potrebno vzpostaviti evidenco<br />
stroškov vezanih nanjo skupaj na enem kontu.<br />
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:<br />
Zoper to predhodno poročilo so po 1. odstavku 24. člena Zakona o Računskem sodišču<br />
možne pisne pripombe v 15 dneh od dneva vročitve, na Računsko sodišče, Prežihova<br />
ulica 4, Ljubljana.<br />
27<br />
Članica računskega sodišča
Vročiti:<br />
- ZZZS Ljubljana,<br />
Miklošičeva 24<br />
- arhiv<br />
UPORABLJENI PREDPISI:<br />
28<br />
mag. Nataša Knaubert-Šorli<br />
V tem poročilu so upoštevani predvsem naslednji predpisi:<br />
− Zakon o Računskem sodišču (ZRacS), Uradni list RS, št. 48/94<br />
− Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 20/95<br />
− Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih<br />
skupnosti (ZRPJZ), Uradni list RS, št. 18/94<br />
− Zakon o zavodih (ZZ) , Uradni list RS, št. 12/91<br />
− Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Uradni list<br />
RS, št. 9/92 in 13/93<br />
− Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), Uradni list RS, št 12/92,<br />
56/92, 43/93, 67/93, 5/94 in 67/94<br />
− Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Uradni list RS, št. 9/92 in 37/95<br />
− Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 in 2/94<br />
− Zakon o dohodnini (ZDoh), Uradni list RS št. 71/93, 2/94, 2/95 in 7/95<br />
− Zakon o avtorski pravici (<strong>ZA</strong>P), Uradni list SFRJ, št. 19/78, 34/78, 24/86, 75/89 in<br />
21/90<br />
− Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (<strong>ZA</strong>SP), Uradni list RS, št. 21/95<br />
− Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND), Uradni list RS, št. 18/91-I,<br />
51/92, 13/93, 34/93, 80/94 in 64/95<br />
− Uredba o kriterijih za določanje količnikov za določitev osnovne plače direktorjev<br />
javnih zavodov, Uradni list RS, št. 26/94
− Odredba o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev bolnišnic,<br />
zdravstvenih domov, Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in zavodov za<br />
zdravstveno varstvo, Uradni list RS (Odredba o merilih za ugotavljanje delovne<br />
uspešnosti direktorjev), št. 62/94<br />
− Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri<br />
ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, Uradni list RS, št. 72/93, 43/94<br />
in 7/95<br />
− Zakon o prispevkih za socialno varnost, Uradni list RS, št. 5/96, 34/96<br />
− Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, Uradni list RS, št. 38/94<br />
− Statut ZZZS,<br />
− Pravilnik o pisarniškem poslovanju ZZZS,<br />
− Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Ur. l. RS, št.<br />
− št. 63/94 in št. 24/96),<br />
− Pravilnik o oddaji osebnih vozil v uporabo delavcem ZZZS,<br />
− Poslovno poročilo ZZZS za leto 1997,<br />
− Finančno poročilo o poslovanju ZZZS za leto 1997,<br />
− Drugi zakoni, predpisi in navodila za izvajanje strokovnih del ZZZS.<br />
29