Zeleni glas_11_3.indd - Td-zelenajama.org

Glasilo turističnega društva Zelena jama
ISSN 1408 - 9742. Izhaja mesečno.
April 2011 letnik 14 številka 3

3
Pomen samote
Tokrat me je pritegnilo besedilo,
ki med drugim govori o samoti
in o možni prenaseljenosti
na našem planetu. Če pozorno
pogledate je besedilo napisano že
v devetnajstem stoletju, kar pomeni,
da so se nekateri že takrat
spraševali o prenaseljenosti, o
tem kakšen svet bodo imeli naši
zanamci. Odločila sem se, da
besedilo objavim v celoti, saj je
zanimivo in spodbuja naše razmišljanje.
John Stuart Mill (1806 do
1873), angleški gospodarski teoretik
in fi lozof, ki presega klasiko
s svojimi stališči do gospodarske
in socialne politike. Za sedanji čas
je pomemben kot zagovornik stacionarnega
stanja gospodarstva.
Citat iz njegovih, »Principles of
Political Economy« (1848):
»Nedvomno je na Zemlji, da,
celo še v starem svetu, prostora za
precejšen porast prebivalstva, ob
podmeni, da se tehnika neprestano
izpopolnjuje in da kapital nemoteno
raste. Priznati pa moram,
da nimam nobenega razloga, da
bi to želel, celo tedaj ne, če ne bi
bilo škodljivo. Tista gostota prebivalstva,
ki omogoča človeštvu,
da v največjem obsegu doseže vse
prednosti kooperacije in socialnih
odnosov, je v vseh gosteje naseljenih
deželah že dosežena.
Prenaseljenost lahko obstaja
tudi tedaj, ko so vsi ljudje obilno
oskrbljeni s hrano in obleko. Človeku
ni v prid, če mora biti neprestano
skupaj s svojimi vrstniki.
Huda je predstava o svetu, v katerem
ni samote. Samota v pomenu,
da je človek pogosto sam, je
bistveni prvi pogoj za poglobitev
misli in oblikovanje značaja.
Samota v lepoti in vzvišenosti
narave je zibelka misli in teženj,
ki niso dobri le za posameznika,
temveč bi brez njih bilo slabo tudi
za družbo.
Tudi ni, če natančneje premislimo,
preveč zadovoljiv svet,
v katerem ni nič več prepuščeno
samoniklosti narave, v kateri je
vsak košček zemlje obdelan, da bi
pridelali živež za ljudi, v kateri je
vsak travnik s cvetlicami in vsak
pašnik preoran, kjer so iztrebljeni
vsi četveronožci in ptice, če niso
domače živali, ker so konkurenti
človeku za hrano, kjer je odstranjena
vsaka grmovnata meja ali
vsako odvečno drevo in kjer skoraj
ni prostora, kjer bi lahko divje
rasel kak grm ali kaka cvetlica,
ne da bi jih v imenu kmetijskega
napredka odstranili kot plevel.
Če mora Zemlja zgubiti večji del
svoje miline, za katero se imamo
zahvaliti tistim stvarem, ki bi morale
pri neomejeni rasti gospodarstva
in prebivalstva izginiti in to
le za hranjenje številnejšega, ne
pa boljšega in srečnejšega prebi-
Uvodnik
valstva, tedaj lahko zaradi zanamcev
le upam, da bodo zadovoljni
s stacionarnim stanjem dolgo preden
jim bo vsiljeno zaradi nujnosti.«
O pomenu samote razmišljamo
le redko. Zdi se, da je v tem
svetu nekako bolj popularno in
modno ter večja vrednota, da ima
človek družbo, da smo družabni
in vedno obkroženi s soljudmi. Če
dobro razmislim, potem sem večkrat
slišala kakšno kritično o ljudeh,
ki pač niso bili družabni. Nekako
v slogu:«Tale je pa čuden, je
samotar.« Ljudje imamo obdobja,
ko potrebujemo več družbe, prav
tako pa so za nas pomembna obdobja
samote.
V obdobjih samote se spoznavamo.
Izboljšujemo povezavo s
svojo notranjostjo. Poglabljamo
misli. Bistrimo intuicijo. Najdemo
se. Prav gotovo pa nas samota
hitreje kot karkoli drugega pripelje
do spoznanj, ki so pomembna
za nas same.
(mp)
NAŠ KRAJ
ZELENI GLAS je glasilo turističnega društva
Zelena jama. Zeleni glas je mesečnik
in pokriva območje četrtnih skupnosti
Jarše in Moste.
Izdajatelj:
Turistično društvo Zelena jama,
Bezenškova 22, 1000 Ljubljana
Za izdajatelja: Maja Pirc
Telefon: (01) 544 66 03
GSM 041 431 653
Fax: (01) 542 51 41
Naslov za prispevke:
Zeleni glas,
Krožna pot 62, 1000 Ljubljana
e- mail: zeleni.glas@amadej.si
www. td-zelenajama.org
Glavni urednik: Maja Pirc
Uredniški odbor: Boris Pirc,
Vida Lovše, Boštjan Rihar
Novinarji: Maja Pirc, Boris Pirc,
Lea Rigler, Vida Lovše.
Oblikovanje in prelom:
Jan Lovše
Naklada: 14.000 izvodov
Fotografi ja na naslovnici:
Zmagovalci fi nala TPLG,
Mercator center 14.4.2011
Fotograf: Boris Pirc

NAŠ KRAJ
Koncert Otroci otrokom
19. marca smo se nekateri
učenci, ki obiskujemo izbirna
predmeta glasbena dela in ansambelsk
belsko igro, odpravili na 10. dobrodelni
koncert Otroci otrokom.
Prvi so nastopili učenci Zavoda
za usposabljanje Janeza
Levca. Zelo so se potrudili, da so
nam zaigrali glasbeno pravljico
Domovanje gozdnih živali. Nato
je nastopil otroški prekmurski
pevski zbor Metuljček. Ob spremljavi
različnih glasbil so nam
zapeli pet prečudovitih pesmi.
Učenca Glasbenega ateljeja Tartini
sta nam predstavila svoje talente.
Urša Štrancar je na violončelo
zaigrala Madžarsko rapsodijo,
Jan Zupančič pa je na klavir zaigral
Valček v h-molu. Zatem je
sledila podelitev vrednostnih
čekov – donacij. Zavod za usposabljanje
Janeza Levca je prejel
donacijo za sobo za umirjanje in
multisenzorni prostor. Knjižnici
Zveze slepih in slabovidnih Slovenije
so podarili ček za nakup
zvočnih knjig. Medobčinskemu
društvu slepih in slabovidnih
Ljubljana pa so podelili denar za
nakup prenosnega računalnika
za učenko 8. razreda. Za konec
pa so nam člani ansambla SNG
Opera in balet Ljubljana zaigrali
komičen odlomek iz mladinske
pravljične opere Pastir.
Na koncertu nam je bilo všeč
predvsem to, da so lahko tudi
otroci, ki jim mnogi pravijo prikrajšani
(kar pa niso, so le posebni),
lahko prikazali svoje talente
in z našim ogromnim aplavzom
so prejeli nagrado za svoj trud.
Posebna zahvala gre gospodu
Juhartu, ki nam je priskrbel vstopnice
in zato smo si lahko tudi
mi ogledali koncert, poln truda.
Čutili smo, koliko trdega dela
in vztrajnosti so prav vsi vložili
v ta nastop. Upamo, da se bodo
vsi organizatorji tudi v naslednjih
letih trudili pri organizaciji tega
dogodka, tako da se bomo tudi
mi, otroci in odrasli, naučili sprejemati
drugačnost in pomagali
vsem pomoči potrebnim ljudem.
Katja Tepina, Amela Lišić, 8. b
Področno tekmovanje iz znanja
matematike
V sredo, 30. 3. 2011, je na OŠ
Vide Pregarc potekalo področno
tekmovanje iz znanja matematike.
Tekmovanja se je udeležilo
151 učencev iz 13 šol naše regije.
Našo šolo je zastopalo 7 učencev.
Štirje učenci so dobili srebrno
priznanje, en učenec pa se je uvrstil
na državno tekmovanje.
Dobitniki srebrnih priznanj
so Maksimilijan Dekleva 7.b,
Eva Novak 7.b, Jari Beguš 8.a,
Danijela Jemec, 9.a. Na državno
tekmovanje se je uvrstil Jari Beguš.
Organizatorica področnega
tekmovanja: Katja Kodelja
Predsednica tekmovalne
komisije: Maja Omahen
24. srečanje mladih raziskovalcev
V petek, 1. aprila 2011, so
na 24. srečanju mladih raziskovalcev
našo šolo zastopale tri
učenke z dvema raziskovalnima
nalogama. (Ljudje kot viri toplotne
energije (Iris Cilenšek, 8.
b), Sončne celice na šolski strehi
(Tajda Frece, Šejla Trožić, 8. b))
Zagovori so potekali na OŠ
Riharda Jakopiča. Učenke so raziskovalne
naloge predstavile pred
dvočlansko komisijo ter poslušal-
ci.
Raziskovalne naloge lahko
»prelistate« na naši šolski spletni
strani www.osvp.si
Katja Kodelja
Prireditev ob pomladnem dnevu
V petek, 18. 3. 2011, so učenci
naše šole popestrili dopoldne
s kratkim kulturnim programom
stanovalcem Doma starejših občanov
Nove Fužine.
Na začetku je prisotne pozdravila
gospa ravnateljica Darja
Krivec. Pevke in pevci otroškega
in mladinskega pevskega zbora
so zapeli nekaj pesmi, učenci interesne
dejavnosti Gledališka igra
so se predstavili z igrico Medko
sladkosnedko, tri učenke pa so recitirale
pesmi o pomladi pesnice
Bine Štampe Žmavc.
Po končanem programu smo
vse prisotne obdarili z likovnimi
izdelki naših učencev ter skupaj z
njimi zapeli še dve pesmi.
Upamo, da smo prebivalcem
Doma polepšali začetek pomladi.
4
Sonja Strgar

5
Mesto izpolnjenih želja
Velikonočni čas in ponudba v Cityparku
V predvelikonočnem času
vas v Cityparku poleg standardne
široke ponudbe oblačil in obutve
pričakuje velika in raznovrstna
ponudba igrač ter ostala ponudba
za otroke. Ker smo sredi pomladi
in več delamo zunaj, pa je aktualna
tudi ponudba klasičnega in
vrtnega orodja ter potrebščin za
vrtnarjenje. Navdušene športnice
in športnike pa čaka v Cityparku
velika izbira športnih pripomočkov
ter seveda oblačil izdelanih
iz sodobnih materialov. Ker bo
med prazniki nekoliko več proste-
ga časa, si ga nekaj le vzemite za
športno udejstvovanje, saj bo le to
pripomoglo, da se boste po praznikih
dobre volje vrnili na delo.
Ob Veliki noči je v Cityparku
organiziranih veliko dogodkov, ki
so namenjeni predvsem našim najmlajšim.
Vabljeni v petek, 22. aprila
2011, ob 17. uri, v prvo nadstropje
Cityparka, kjer bo za vse malčke
od tretjega leta starosti dalje, na
programu pravljica Mali piščanček,
ki pripoveduje o pogumnem
piščančku in neumnih kokoškah.
Zanimive otroške igre se bodo nadaljevale
tudi v mesecu maju, in
sicer v pravljičnem Barbie svetu,
kamor so vabljeni vsi malčki od
tretjega leta starosti dalje med 29.
aprilom in 9. majem, med 7. in 8.
majem pa se bomo pri igri Lego
Ninjago učili obvladovati vrtavko
s pomočjo starodavne veščine Spinjitzu.
V okviru projekta »Vrnimo
otrokom lutko« organizira Citypark
skupaj s KD Gledališče.
eu v dneh od 9. do 21. maja 2011
veliko razstavo lutk iz zasebne
NAŠ KRAJ
zbirke Jožefa Pernačiča. čiča.Predstavljenih bo preko 300 lutk iz 24 dr-
žav sveta. Na razstavnem prostoru
si bodo obiskovalci lahko ogledali
tudi video posnetek s prikazom izdelovanja
lutk.
Ne pozabite si ogledati razstave
velikonočnih simbolov, ki vas
v Cityparku čakajo do torka 26.
aprila. Velikonočna jajca predstavljajo
ljubezen in prijateljstvo, pa
tudi celotno stvarstvo kot kozmično
jajce.
www.citypark.si

OBRAZ MESECA
Roman Žun
Slavist in amaterski igralec s Harlekinom
S profesorjem Žunom sva
se srečala po 25 letih. Nazadnje
je bil še moj učitelj slovenskega
jezika, zdaj pa sva na toplem spomla
mladanskem soncu pila kavo v
lokalu blizu njegovega doma. Že
več desetletij stanuje v stolpnici
ob tržnici v Mostah. Prej je bil
njegov dom nekaj časa v Logatcu
oz. Vrhniki. Otroštvo in mladost
je preživel v Šentvidu pri Ljubljani.
Ko smo že pri letnicah...minilo
je petnajst let, odkar je upokojen
ter je zapustil učiteljski poklic, ki
mu je bil zelo ljub. Spominjam se
ga kot strogega, oziroma kot je
rekel sam, pedantnega učitelja, ki
se nam je s svojim navdušenjem
nad slovenskim jezikom vztrajno
trudil približati slovnico in literaturo.
Povedal je, da se z nekaterimi
učenci še vedno občasno srečuje
in ohranja stike. Eden izmed
tistih, ki jim je posredoval svojo
ljubezen do slovenskega jezika
in opere, je bil tudi pevec Nace
Junkar.
Vprašala sem ga, kakšna je
bila njegova pot do tega poklica.
Povedal je, da se je vse skupaj
odvijalo postopno. V gimnaziji
ga je zelo privlačila matematika.
Po zaključku gimnazije je
začel na osnovni šoli poučevati
srbohrvatski jezik. Poleg tega
je režiral ter vodil številne šolske
predstave in proslave, tako
da je sčasoma zrasla želja, da bi
študiral slavistiko na Pedagoški
akademiji. Na osnovni šoli, kjer
je bil tedaj zaposlen, so mu nudili
možnost, da je lahko sočasno
delal in študiral. Spominja se, da
je bilo precej naporno, vendar je
uspel. Po nekaj letih poučevanja
na osnovni šoli na Vrhniki se je
preselil v Ljubljano. Tako je prišel
stanovat v Moste in začel poučevati
na osnovni šoli v Polju. Tu
je ostal celih 22 let do upokojitve.
Njegova velika ljubezen je
bila ves čas tudi kultura, zlasti
gledališče in opera. Od režiranja
šolskih predstav in proslav do
igranja v predstavah ni bila dolga
pot. Kmalu po prihodu v Ljubljano
je šel na avdicijo za igralca v
Šentjakobsko gledališče. Takoj
je bil sprejet in dobivati je začel
prve vloge. Že ko sva se dobila,
sem na njegovi roki opazila nenavaden,
lep zlat prstan. Razložil
mi je, da gre za prstan z obrazom
Harlekina, ki ga je dobil lani.
Lik Harlekina je namreč posodil
obraz in ime nagradam s področja
gledališča. Profesor Žun jo je dobil
lani maja za življenjsko delo v
gledališču. V 40 letih je igral kar
v 1078 predstavah in 57 vlogah.
Povedal je, da zna nekatere od
njih še vedno na pamet. Nagrada
je bila veliko darilo, katerega je
bil zelo vesel. Ko so ga ob podelitvi
v neobičajno polnem matičnem
gledališču gledalci sprejeli
z dolgim aplavzom, je bil to zelo
lep občutek.
Igral je v najrazličnejših vlogah,
v klasičnih in sodobnih dramah,
bil je ljubimec, klošar ali
kralj, včasih je imel celo dve vlogi
v eni sami predstavi. Nekatere
od njih so ga vedno znova ganile
in vanje se je tako vživel, da je na
odru v nekaterih prizorih zajokal.
Bil je eden redkih igralcev, ki so
vztrajali toliko let. Marsikdo se
prej naveliča, težko je namreč
združiti naporno službo in družinske
obveznosti z vsemi vajami
v gledališču in potem še s predstavami.
Zadnja leta so igralci v
Šentjakobskem gledališču tudi
povsem brez honorarjev, ki nikoli
niso bili visoki, so pa vseeno
predstavljali simbolično nagrado
za trud.
Večkrat je sodeloval tudi pri
televizijski produkciji, v domačih
nanizankah in to še pred kratkim.
Obenem je bil od nekdaj
navdušen in reden obiskovalec
gledališča in opere. V ljubljanski
Drami je imel dolga leta abonma,
vendar se je pred časom odločil,
da bo hodil gledat le tiste predstave,
ki ga resnično zanimajo in avtorje,
ki so mu všeč. Ti so Shakespeare,
Krleža, Nušič, Moliere in
podobni. Všeč so mu tudi sodobne
ali posodobljene klasične drame,
vendar nikakor ne vse. Pravi,
da je vse odvisno od režiserja. S
tem sem se morala strinjati, saj
sem v določenem obdobju videla
praktično vse predstave v Drami
in ni bil vsak eksperiment najbolj
všečen.
Zanimivo je bilo še to, da sva
odkrila, da sva oba, on krajši čas
v petdesetih letih, jaz pa več let
v devetdesetih, delala v hostesni
službi v tem istem gledališču.
Profesor Žun je povedal, da je
pri tem delu zelo užival. Gledališka
atmosfera in možnost ogleda
predstav sta imeli zanj seveda po-
seben čar. Kmalu sem ugotovila,
da zelo dobro in veliko bolje od
mene pozna tako stare, včasih že
pokojne kot mlade igralce, režiserje,
operne pevce in celo baletne
plesalce. Priznam, bila sem
impresionirana.
Spominjam se ga še, s kakšnim
žarom nam je med poukom
razlagal o predstavah, ki
jih je igral v gledališču, ali jih je
videl kot gledalec. Tudi sam ve,
da smo ga k temu včasih zvito napeljali
zato, da nas pri pouku ne
bi spraševal. Kadar se je vživel,
je bila šolska ura hitro mimo. Ena
njegovih najljubših oper je Madam
Butterfl y. Povedal je, da jo je
poslušal celo v izvedbi japonske
pevke. Shakespearovega Hamleta
pa je videl v štirih jezikih. Tudi v
angleškem, ki ga sicer ne govori.
Ta predstava je bila sploh nekaj
posebnega. Bila je del gostovanja
angleškega gledališkega ansambla
t.i. The Old Vic Theatre. To
gledališče je znano po uprizarjanju
izključno Shakespearovih
del. Ena od predstav gostujočega
gledališča je bila torej Hamlet in
v njej je vlogo Ofelije zaigrala
tedaj še rosno mlada, odlična an-
6
gleška igralka Helen Mirren. Kot
velika občudovalka dotične sem
ob tej omembi navdušeno vzdihovala
in vzklikala.
Če je treba, gre na ogled dobre
predstave ali opere v Maribor,
želi pa si, da bi šel kdaj na
kako predstavo tudi v Zagreb. Pri
obiskih gledališča ali opere ima
navadno družbo kake prijateljice.
Povedal je, da je v teh letih,
ko človek izgublja svoje bližnje,
domače in prijatelje, vsaka sorodna
duša še kako dobrodošla. Že
pred leti je izgubil ženo, ne dolgo
nazaj pa ga je zelo prizadela smrt
mlajšega sina. Na srečo ima še
enega, poleg tega je večkrat dedek
in celo že pradedek.
Trudi se, da bi ostal čim bolj
zdrav in vitalen in pokonci ga
gotovo drži tudi umetnost, ki mu
toliko daje. Načrtuje že, kam se
bo podal v naslednjih mesecih.
Kmalu se bo začel Festival Ljubljana,
kamor prav tako včasih
zaide. Če bo le mogoče, bo poleti
kak teden preživel na obali, ob
morju, ki mu je zelo ljubo. Tudi
mi mu želimo še veliko užitkov
ob predstavah in prijetne počitnice.
(lr)

7
Prireditve
NAŠ KRAJ
50 let šole Ketteja in Murna na Kodeljevem v Ljubljani
Natančno 20. junija bo preteklo
50 let od slavnostne otvoritve
Osnovne šola Ketteja in Murna
na Kodeljevem. Ob tej okrogli
obletnici se na šoli že vrstijo
različne prireditve in dogodki.
Vsaka nova desetletnica šole je
bila vedno slavnostno obeležena,
tokratna pa si seveda zasluži še
dodatno pozornost. Veliko zanimivega
o tem, kaj se je z njo in v
njej dogajalo v teh 50 letih, lahko
preberemo v zborniku, ki je izšel
ob tej priložnosti.
Kodeljevo, ki je svoje ime
dobilo po slavni družini baronov
Codelli, je bilo v časih med obema
vojnama še precej neposeljen
predel mesta. Takrat še praktično
predmestje pa se je postopno
polnilo in dobivalo mestni videz.
Tu je leta 1919 zrasel mladinski
dom, leta 1938 cerkev Sv. Terezije,
kasneje še Športni park in
Fakulteta za šport in priseljevalo
se je vse več novih prebivalcev.
Predhodnica OŠ Ketteja in
Murna je bila šola Maksa Perca
ob Zaloški cesti, ki sčasoma ni
več zadoščala za vse večje število
otrok iz tega okoliša. Leta 1958
je bil tako sprejet sklep o izgradnji
nove šole in 20. junija 1961
je bila po dobrem letu in pol od
začetka gradnje ta slavnostno
odprta. Da je za okolico šola s
telovadnico pomenila veliko pri-
dobitev, je pričal tudi velik obisk
prireditve ob otvoritvi, čeprav so
že nastopile poletne počitnice.
Ime je dobila po Ketteju in
Murnu, dveh odličnih slovenskih
pesnikih moderne, ki sta oba v
bolezni in revščini veliko prekmalu
končala svojo življenjsko
pot v ljubljanski Cukrarni. Njuna
doprsna kipa, ki ju lahko vidimo
ob glavnem vhodu v šolo, je izdelal
akademski kipar in učitelj
likovne vzgoje na šoli Aladar Zahariaš.
Kipa so svečano odprli v
šolskem letu 1969/70. Zanimivo
je, da pouk tedaj potekal tudi ob
sobotah. Že leta 1962 so priredili
praznovanje pustovanja, kar je
postal tradicionalni dogodek na
šoli. Še iz obdobja šole Maksa
Perca, tega je več kot 50 let, izha-
ja šolsko glasilo Iskrice.
Sčasoma so ob šoli postavili
kolesarnico, hodnik, ki povezuje
stavbo šole in telovadnico,
dogradili so prizidek za oddelek
podaljšanega bivanja... Šolo so
obiskali številni znani pesniki
in pisatelji, na primer France
Bevk, Tone Seliškar, Kristina
Brenkova in drugi, ki so se tako
srečali z učenci in učenkami. Tu
so potekale revije mladinskih
pevskih zborov, organizirano je
bilo tekmovanje v umivanju zob
in delovati je začela pionirska
hranilnica. V sedemdesetih letih
so otroci zbirali denar za otroke
iz Vietnama, ki je bil takrat v
hudi stiski. V osemdesetih letih
je bila s samoprispevkom zgrajena
nova telovadnica, šola pa je
kupila tudi prva dva računalnika,
t. i. Spectruma. Učenci šole so se
aktivno in uspešno udeleževali
športnih prireditev in tekmovanj,
zaživel je instrumentalni orkester.
V devetdesetih letih je sštevilnimi spremembami samega peda-
goškega dela prišel čas tudi za
obnovo šolske stavbe, ki je pote-
kala postopno. Poleg tega so vse
učilnice v šolskem letu 2003/04
opremili z računalniki. Vse večji
je še vedno poudarek na osveščanju
učencev o pomembnosti
ekologije in varstva narave. Šola
in njeni učenci ter mentorji pa so
ali še vedno sodelujejo na številnih
projektih, tako domačih kot
mednarodnih. Omenimo projekt
Povej!, Za varno šolo, E-Šolstvo,
Eko šola, Korak k sončku,
Shema šolskega sadja, Pomladni
dan v Evropi, Pasavček... Učenci
z mentorji pogosto sodelujejo na
različnih prireditvah, komemoracijah
v okolici, na koncertih in
tako dalje. V letošnjem »prazničnem«
šolskem letu 2010/11 se je
veliko dogajanj odvijalo prav v
zvezi z zlato obletnico in praznovanjem
v začetku aprila. (lr)

NAŠ KRAJ
Prireditve
Kulturna prireditev SMGŠ 2011
Srednja medijska in grafi čna
šola prireja šolsko kulturno pri-
reditev vsako leto. Gostujejo v
kulturnem domu Španski borci
in ddijaki
se predstavijo kot pevci,
instrumentalisti, recitatorji in
igralci. Letos je bila prireditev
29. 3. in sodelovalo je 44 dijakov.
Člani dramskega krožka praviloma
sami napišejo ali priredijo
dramsko besedilo. Tokrat je dijakinja
Vijoleta Mlakar napisala
igrico Alica v pravljični deželi.
Vseh 11 članov dramskega krožka
jo je nadgradilo, tako samo
Projekt Pasavček, ki ga v
Sloveniji vodi Svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu, je
mednarodni projekt, namenjen
izboljšanju prometne varnosti,
predvsem pa spodbujanju pravilne
uporabe otroških varnostnih
sedežev ter varnostnih
pasov med vožnjo v avtomobilu.
Ker se učitelji Osnovne šole
Vodmat zavedamo, da lahko za
varnost otrok v prometu marsikaj
naredimo tudi mi, se naša šola že
drugo leto aktivno vključuje v ta
projekt.
V šolskem letu 2010/11 smo
v okviru izvedbe projekta Pa-
besedilo kot izvedbo. S tem so
nasmejali občinstvo. Nastopile
so štiri glasbene skupine, katerih
člani so tudi dijaki naše šole, in
sicer Poison Drop, Imset, Black
Dynamite in Strele ter tri pevke
Jasna Kastigar, Erika Vehovec in
Nastja Zajc. Zapele so v živo ob
klavirski spremljavi naše nekdanje
dijakinje Urške Kuhar.
Šola aktivno sodeluje v mednarodni
izmenjavi. Tako so bili v
tem času v Sloveniji Finci in Švedinji,
ki so se predstavili tudi na
našem odru. Dijaki, ki so v tem
savček učitelji pri pouku in pri
podaljšanem bivanju z učenci izvajali
različne dejavnosti. Učenci
so spoznavali maskoto Pasavčka
ter ga primerjali s pasavcem kot
živaljo. Na temo prometa in prometne
varnosti so si izmišljevali
zgodbe ter pesmi. Nekaj so jih
tudi uglasbili, z različnimi likovnimi
tehnikami so poustvarjali
maskoto Pasavčka, risali ter izdelovali
prometna vozila, prometne
znake, prometni spomin in drugo.
Učitelji so ob vseh dejavnostih še
redno spremljali pripetost otrok
v avtomobilu ter le-to nagrajevali
s štampiljkami.
šolskem letu preživeli po 14 dni
na Finskem oz. Švedskem, so poročali
o svojem delu v tujini. Vsi
so z navdušenjem pohvalili svoje
izkušnje in se zahvalili vodstvu
šoli, da jim to omogoča. Predstavljeni
so bili tudi fi lmi in animacije,
ki so rezultat dela pri pouku
v programu medijski tehnik.
Ravnateljica Ana Šterbenc je
podelila pohvale osmim dijakinjam
in dijakom, ki so v zadnjem
letu uspeli s svojimi izdelki na
vseslovenskih likovnih natečajih
(Teja Gantar, Katarina Jeraj, Vito
Kot nagrada trudu vseh učencev
in učiteljev ter kot pika na i
vsemu aktivnemu dogajanju v
okviru projekta Pasavček smo v
mesecu aprilu na naši šoli organizirali
prireditev, ki so jo, da bi
svoje znanje o prometu posredovali
tudi svojim staršem, starim
staršem, bratom in sestram, oblikovali
učenci prve triade. Znanje
o prometu, prometni varnosti ter
tudi o živali pasavcu, kot maskoti
projekta Pasavček so prikazali na
različne načine:
Prvošolčki so zaplesali na
skladbo Avtomobil ter zapeli pesem
o kresnički. Drugošolci so
se več kot izkazali s plesno pred-
Ofak, Katarina Tihole, Samo Ulčnik),
na Festivalu Vetrnica 2010
z izdelavo animacije in spletne
strani (Filip Bihar, Lovro Podobnik)
ter na tekmovanju iz slovenščine
za Cankarjevo priznanje
(Bojan Zakšek). Njihovi mentorji
so bili profesorji Urška Hrovat,
Špela Udovič, Mojca Guštin in
Jože Iskra.
Prireditev je bila zabavna in
je v celoti uspela. Vse niti je imela
tudi tokrat v rokah Darinka Kepec,
mentorica dramskega krožka
in koordinatorka prireditve. (dk)
( j , j, p ( )
Osnovna OsnovnašolaVodmatpravi:»Redjevednopaspripet!«
šola Vodmat pravi: »Red je vedno pas pripet!«
stavo na skladbo Naj prijazna
bodo jutra, s katero so voznike
opozorili na previdno ravnanje na
cesti, še posebej, če se tam igrajo
otroci. Predstavili so se še z
gledališko predstavo Pasavčkove
dogodivščine, kjer so na smešen
in zanimiv način prikazali varno
in nevarno vožnjo.
Prireditve se je udeležil tudi
sam gospod Pasavček, katerega
so se otroci zelo razveselili. Vsi
skupaj so mu zapeli pesem, Pasavčkovo
himno. Tako iz otroških
ust po šoli še vedno odmeva
njegov priljubljen stavek: Red je
vedno pas pripet.
Ines Hostinger, OŠ Vodmat
8

9
Za lepšo Ljubljano 2011
Letošnje čistilne akcije se je
udeležilo veliko prostovoljcev
in prostovoljk, ki so naše področje
očistili predvsem razpršenih
odpadkov. Žal marikdo odpadno
embalažo še vedno brezbrižno
odvrže direktno na cesto, pločnik,
travno površino, čeprav bi z malo
truda ta lahko romala direktno v
koš oziroma smetnjake.
Čiščenje se je izvajalo predvsem
v stanovanjskih soseskah.
Krajani so poleg pobiranja smeti,
opravili tudi obrezovanje grmičevja,
dreves. Žal v okviru Snage
letošnje leto ni bil organiziran
brezplačni odvoz zelenega odreza.
Na srečo imamo v turističnem
društvu mlin za mletje manjših
vej. Ta je bil na voljo zainteresiranim
krajanom, da so lahko z njim
zeleni odrez zmleli ter je bil tako
uporaben za kompostiranje oziroma
gnojenje površin.
V letošnji akciji so sodelovali
krajani in krajnke Četrtne skupnosti
Jarše in Četrtne skupnosti
Moste ter člani različnih društev,
skupin in sveti ČS: Turistično
društvo Zelena jama, Društvo
Eko gea, Društvo Interes, Sokolsko
društvo Moste, DU Zelena
jama, DU Nove Jarše, Šent, BŠD
Fužine, SPM društvo za razvoj
skupnostnih programov za mlade,
Društvo tabornikov rod Beli
Sokol, ŠD Šmartno,Osnovna šola
Vide Pregarc, OŠ Nove Fužine,
OŠ Ketteja in Murna, Srednja
medijska in grafi čna šola.
Akcijo podpirajo sponzorji in
donatorji za kar se jim Turistično
društvo Zelena jama iskreno zahvaljuje:
Zavod Turizem Ljubljana,
TE-TOL, Kemira, Aquarius,
E-net okolje, Interes city in ostali.
(mp)
Čiščenje Zelene jame
V okviru akcije Za lepšo Ljubljano
2011 smo sodelovali tudi
upokojenci Zelene jame. Organizirali
smo čiščenje z medgene-
NAŠ KRAJ
racijsko udeležbo v omenjeni enjeniči- stilni akciji in očistili vso Zeleno
jamo. Ob tem naj povemo, da so
krajani Zelene jame zelo osve-
ščeni in lepo skrbijo za čistočo
pred svojimi hišami in okolico.
Prav tako moramo pohvaliti OŠ
Vide Pregarc, Srednjo medijsko
in grafi čno šolo in VVZ Angelce
Ocepek, kateri vsi lepo vzdržujejo
svojo okolico. Posebej moramo
pohvaliti tudi dijake Srednje
grafi čne in medijske šole,
ki se v odmorih zadržujejo pred
prostori Društva upokojencev Zelena
jama na Perčevi 22, saj so bistveno
spremenili svoj odnos do
okolja in vse odpadke pospravijo
za seboj.
Ob čiščenju Zelene jame
smo opazili kar precej pasjih iztrebkov
in še več črnih vrečk z
iztrebki, ki so bile vržene kar v
grmovje. Prosimo lastnike psov,
da ustrezno pospravljajo za svojimi
ljubljenčki.
Želimo si čiste Zelene jame,
za kar se moramo potruditi vsi.
UO DU Zelena jama

DOSJE 113
Otroci v gorah
O ljubiteljih gora, planinarje- planinarje-
nju ter nevarnostih, na katere ne
smemo pozabiti, ko se odpravlja-
mo v gore, smo letos že pisali.
Tokrat opozarjamo na posebno
poglavje v okviru te problematike,
namreč o otrocih v hribih.
Starši, ki so sami ljubitelji planin,
želijo v takem duhu vzgajati
tudi svoje otroke in jim skušajo
že od malega vzbuditi ljubezen
do gora. Zdi pa se, da se včasih
ne zavedajo dovolj nevarnosti, ki
bi lahko ogrozile življenje malega
bitja. V mislih imamo tokrat
posebej majhne otroke, ki še niso
sposobni samostojno premagovati
poti in jih starši nosijo v poseb-
Aktualno
Skulptura Vedra jutra v BTC BTC-ju ju
Pred vhodom v halo A, gledano
s strani proti tržnici stoji od
decembra 2007 velika skulptura,
ki pa je kljub njeni velikosti
mogoče ne opazimo, ker se lepo
vključuje v okolico. Gre za delo
Joakima Gregova Vedra jutra.
Na približno tri krat tri metre
velikem in okrog pol metra visokem
kamnitem podstavku stoji
skulptura, ki je sestavljena iz treh
ločenih delov. Ti predstavljajo
skupaj osem otrok v igri. Posvečena
je otrokom ter mladim in je
temu primerno vesela in vedra,
kot pravi že njen naslov. Vedra
jutra so v zadnjih letih ena večjih
skulptur, ki je bila pri nas
postavljena v javni prostor. Po
besedah predstavnikov BTC-ja je
namenjena večanju humanizacije
in kulture prostora. Njena otvoritev
je bila simbolično postavljena
na Miklavžev dan, ki je znan kot
nih nahrbtnikih. Kaže, da ta tema
pri nas še ni zares obdelana in
mnenja okoli tega se še krešejo.
V eni od revij sem pred kratkim
naletela na fotografi jo, ob
kateri sem dobila neprijeten občutek.
Bila je fotografi ja mlade
mamice z morda enoletnim otrokom
v prej omenjenem posebnem
nahrbtniku za nošenje otroka v
hribih. Zamislila sem se nad tem,
kje je treba postaviti mejo in se
odločiti za varnost. Preden gremo
na tak podvig, je gotovo odločilna
ocena, kaj je še sprejemljivo,
premisliti moramo, na kako
zahtevno pot lahko gremo, kako
dobro jo poznamo itd, da pri tem
širokosrčni obdarovalec otrok.
Avtor Joakim Jaki Gregov je
hrvaški umetnik, rojen leta 1952
na Pašmanu, ki živi kot frančiškanski
pater v samostanu na
Hvaru. Ustvarja tudi kot slikar
in pisec, je restavrator, ribič...
Rojen je bil v družini kovačev in
se je tako že kot otrok seznanil z
oblikovanjem kovine. Kiparstvo
je študiral v Rimu in je znan po
svojem bogatem umetniškem
opusu. Njegova dela najdemo
na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji,
Združenih državah, Kanadi, v
Sloveniji. V Združenih državah
je dolgo let služil kot misijonar,
med vojno na Hrvaškem pa je
doma deloval med vojaki. Kot
umetnika ga zanimajo zlasti religiozne,
mitološke in herojske
teme, oziroma človek v različnih
življenjskih situacijah. Znani so
njegovi liki Prometeja, Ribiča,
ne bomo ogrozili zdravja ali celo
življenja sebe in otroka. Noga
prehitro stopi mimo, spodrsne in
z dodatno težo na hrbtu je usodna
nesreča lahko hitro tu.
Za tiste, ki ne morete brez
gora, bo v pomoč knjiga Urške in
Andreja Stritarja Z otroki v gore
– Družinski izleti. V njej je opisanih
kar 77 izletov kateri imajo
lažje poti po Sloveniji. Kar se tiče
opreme, bodite posebej pozorni
pri izbiri nahrbtnika za otroka, ki
naj bo čim boljše kvalitete. Izkušeni
starši priporočajo, da naj bo
hrbtišče trdo in nastavljive višine.
Prostor za otroka naj nima
ostrih robov, otroka ne sme nikjer
Pobiralke grozdja, pa Križani itd.
V monumentalnosti in herojskosti
likov je blizu ustvarjanju velikega
Ivana Meštrovića.
Njegov kip pred halo A, s
svojo igro otrok simbolično ponazarja
tudi rast in razvoj BTC-ja
od začetkov do zrelega obdobja
razcveta. Sporočilo, ki ga širi, je
še to, naj otroci s svojo nedolžno-
10
stiskati in ne sme imeti nobenih
majhnih ločljivih delov, ki bi jih
otrok lahko pojedel. Naslon za
otroka naj bo trden in podložen
ter ima posebno naslonjalo za
otrokovo glavo, kamor jo lahko
položi, če zaspi. Otroka, ki še
nima dovolj stabilne glave, naj
načeloma še ne bi nosili v hribe.
Za zaščito pred soncem in dežjem
mora imeti nosilni nahrbtnik
obvezno strehico in dežna prekrivala.
Poleg tega poskrbite za
dodatno zaščito pred soncem, ki
vključuje sončno kremo, klobuček
in sončna očala. Za kontrolo
nad dogajanjem pa imejte s seboj
tudi žepno ogledalce. (lr)
stjo in spontanostjo vzbujajo v
nas ljubezen, optimizem, strpnost
in upanje v lepo prihodnost. Taki
in podobni projekti so pomembni
v smislu povezovanja ljudi tudi
na kulturnem in ustvarjalnem
področju, spomnili pa naj bi nas,
da si vzamemo čas za bolj poglobljene
in tople medsebojne odnose.
(lr)