EgoTrip
Ideal krize Blažena nevednost nas varuje pred bremenom odgovornosti. Odgovornosti do sebe in drugih. Vendar nas hkrati ohromi s svojo slepoto. Kaj storiti, če kriza ni le del okolja, pač pa del človeka? Kaj storiti, če je kriza del nas samih? Poznamo fenomen vojaka, ki se vrne domov iz vojne in ima težavo socializirati se v nekrizno okolje, torej fenomen veterana. Moja trditev je, da ne gre le za vprašanje socializacije, pač pa da se je nekaj na vojaku v vmesnem času spremenilo. To nekaj presega vprašanje, kako zelo se zna vojak prilagoditi okolici. Opozoriti želim, da je tam nekaj, kar ni sposobno bivati v družbi. Vprašanje je, koliko je to nekaj razvito in kako to odpraviti, če si tega želimo. Tega sicer ne želim prepoznati le na enem primeru. Primer otoka, ki mu je primanjkovalo ljubezni ali je bil izkoriščen oz. izkoriščan v Aljaž Božičko otroštvu. Kakšen človek je sposoben delovati v krizi tako kot v miru? Želim navesti naš odnos do otrok, ki jim poskušamo preprečiti uvid v precej prisotne dele delovanja družbe. Želim navesti naš odnos do pacientov, katerim je napovedana smrt ali travmatična izkušnja izgube. Želim navesti institucije krize, ki poustvarjajo krizne situacije, kot sta šola in cerkev. Želim navesti lastno občutenje obsedenosti oz. dread, ki sem ga doživel, ko sta bili Gabriela in Jasna prikrajšani za nekaj, kar sta pojmovali kot intimni del sebe. Upam, da je iz navedenih primerov razvidno, da ne gre nujno za primer, ki bi bil družbeno destruktiven, četudi je slednje del njega. Kot sem pisal že v besedilu Provokacija, bolečina je lahko funkcionalna. Pa vendar ne gre spregledati, da bi se bilo mogoče do neke mere EgoTrip izogniti bolečini in z njo povezanim stresom, s tem pa olajšati življenje tako tistemu, ki bolečino doživlja, kot okolici, ki je izpostavljena morebitnim izvorom stresa. Razlog za omenjeno je v tem, da se identiteta na nečem gradi. Identiteta ni nekaj, kar lahko za dalj časa odložimo in nato ponovno vzpostavimo, mogoče jo je za nekaj časa razgraditi ali odložiti. Identitete tako ali tako nenehno menjamo, vendar če je nimamo, smo povsem nebogljeni. Ne imeti identitete recimo vključuje, da nisi sposoben razpoznati, ali je boljše peljati psa na sprehod ali iti v službo (pes, seveda … ali služba?). Ni smernic in meril, so samo vsebine. Ukazi lahko v takšnem stanju prihajajo le od zunaj (podzavest štejem pod zunaj). Vendar je za vsem tem še nekaj pomembnega. Identiteta je nekakšna maska osebnosti. Osebnost pa je tisti absolut, ki se ga za vsako ceno trudimo obdržati, kar je tudi razlog, da identitete lahko menjamo. Če sedaj predstavim vlogo krize … živimo tudi za čas krize. Če na krizo nismo prilagojeni, <strong>Špegel</strong>: <strong>Das</strong> <strong>Ü</strong> <strong>Magazin</strong> - April <strong>2017</strong> 8