Studenec 2017

17. 

Kulturni poletni festival 

Studenec 2017 

PROGRAM 

2017 

Foto: Uroš Zagožen

17. Kulturni poletni festival 

STUDENEC 2017 

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Poletno gledališče Studenec 

2 

nedelja 

21. maj 

ob 21. uri 

petek 

26. maj 

ob 21. uri 

petek 

2. junij 

ob 21. uri 

Cena: 34,90 € / 29,90 € 

sobota 

17. junij 

ob 21. uri 

Cena: 27 € / 24 € 

sobota 

24. junij 

ob 21. uri 

Cena: 23 € 

PREMIERA: 

petek 

21. julij 

ob 21. uri 

Poletno 

gledališče 

Studenec 

Cena vstopnice: 

odrasli 17 € 

otroci 12 € 

četrtek in nedelja: 

popust 2 € 

Cerkev 

sv. Lenarta 

na Krtini 

Cerkev 

sv. Lenarta 

na Krtini 

Poletno 

gledališče 


Poletno 

gledališče 


Poletno 

gledališče 


Koncert 

Nekdanji Domžalski komorni zbor 

Festival bo odprl minister za kulturo Anton Peršak 

Koncert 

Slovenski citrarski kvartet 

Peter Napret, Anita Veršec, Janja Brlec in Tomaž Plahutnik 

Muzikal 

MAMMA MIA! 

Muzikal MAMMA MIA! oživlja glasbeno zapuščino 

legendarne skupine ABBA 

Muzikal 

VERONIKA DESENIŠKA 

Nepozaben glasbeni spektakel z vznemirljivo 

srednjeveško ljubezensko zgodbo 

Opera v štirih dejanjih - Giuseppe Verdi 

NABUCCO 

Opero bodo izvedli: solisti, operni zbor 

in orkester SNG Opera in balet Ljubljana 

Avtor: Fran Saleški Finžgar 

Priredba in režija: Alojz Stražar 

četrtek petek sobota nedelja ponedeljek 

PREMIERA: 21. julij 22. julij 

28. julij 29. julij 30. julij 

3. avgust 4. avgust 5. avgust 6. avgust 

11. avgust 12. avgust 13. avgust 14. avgust 

Vse predstave ob 21. uri 

Kulturni poletni festival STUDENEC 2017

17. Kulturni poletni festival Studenec 

Na pragu novega festivala nas navdušuje tako izbor letošnjih prireditev kot 

tudi pogled na okolico, ki dobiva prijetno podobo urejene in prijazne vasi. Letos 

mineva 730 let od prve omembe zaselka Studenec. Vedno bolj smo lahko 

zadovoljni, da se kraj prijetno razvija in da je obiskovalcem poleg kulturnih 

prireditev omogočen tudi izjemno lep pogled na poletno gledališče ter na veličastne 

kamniško-savinjske planine. V neposredni bližini poletnega gledališča 

stoji tudi nov Dom krajanov, kjer ima svoje domovanje gasilsko društvo in druga 

društva krajevne skupnosti Krtina. 

Po najboljših močeh urejujemo poletno gledališče in okolico za dobro počutje 

krajanov in obiskovalcev festivala. Na novo zgrajen oder omogoča izvedbo 

vse bolj zahtevnih domačih in gostujočih prireditev, kot so muzikali ter gledališke 

in operne predstave. Srčno želimo tudi v bodoče našim obiskovalcem 

omogočiti užitke v dobrih kulturnih dogodkih, ki navdušujejo, imajo močno 

sporočilnost, predvsem pa so vredni ogleda. 

Kar nekaj razlogov je, da se posebej veselimo letošnjega programa festivala. 

Krtinska cerkev bo gostila dva odlična koncerta, na poletnem odru pa bomo 

predstavili dva muzikala, Mamma mia! in Veronika Deseniška. Ljubljanska 

operna hiša po tridesetih letih spet gostuje v našem gledališču s svetovno znano 

Verdijevo opero Nabucco. 

Naši igralci so navdušeni in veseli zaradi letošnje izbire gledališke predstave 

Divji lovec. Napisal jo je F. S. Finžgar, pisec romanov, gledaliških besedil, številnih 

črtic in pesmi, v času svoje največje ustvarjalnosti. Naša uprizoritev je 

namenjena njemu v spomin kot pisatelju in duhovniku, ki je z besedo, dušo 

in srcem branil ljudske navade, običaje in še posebej slovenski jezik pred tujimi 

vplivi, ki so že v njegovem času ogrožali ljudsko pesem in govorico. Ob 

55. obletnici smrti F. S. Finžgarja se želimo s predstavo pokloniti njegovemu obsežnemu 

pisateljskemu opusu in skrbi za obstoj slovenske ljubiteljske kulture. 

Pisatelj je vse življenje s pisano besedo slavil ljudskost in izvirnost z namenom, 

da se Slovenci tega ne bi nikoli sramovali. Morda je še čas, da se dvignemo, 

hodimo pokonci in zravnano, da ne bi bil pisateljev trud popolnoma zaman. 

Lojze Stražar 

3Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - www.studenec.net 



4 

Dobrodošli na Studenec, v poletni hram kulturnih presežkov! 

Vsako leto mi je v veliko veselje naš domžalski poletni festival Studenec, ki priča o 

kulturni razsežnosti naših krajev. Pred vrati je že 17. Kulturni poletni festival Studenec 

2017, zanos ustvarjalcev Kulturnega društva Miran Jarc – Škocjan pa ni prav nič manjši, 

kot je bil na začetku njegove poti. 

Ponosen sem, ko listam obsežen program letošnjega festivala, ki že tradicionalno 

obsega tako glasbene koncerte, muzikale, tuje goste in domačo gledališko stvaritev. 

Letos si bomo ogledali ljubezensko igro s petjem Divji lovec, katere se izredno veselim. 

Želel bi si ogledati tudi enega od muzikalov, morda Veroniko Deseniško, kjer je v 

ospredju boj za oblast, politične spletke, vstaja ljudstva in resnična nesmrtna ljubezen 

med Veroniko in Friderikom. Že vrsto let prihajam na predstave v poletno gledališče 

Studenec in nikoli še nisem odšel razočaran. Prepričan sem, da bo tako tudi letos in ponosni 

smo lahko, da v naši občini živijo tako nadarjeni ljudje. Ponosni pa smo tudi, da k 

nam prihaja gostovat SNG Opera in balet Ljubljana, ki nam bodo 24. junija odpeli Verdijevo 

opero Nabucco. Čeprav nisem veliki poznavalec oper, pa se še iz časov glasbenega 

pouka na Gimnaziji Poljane spomnim, da gre za eno izmed najpomembnejših opernih 

del svetovne zgodovine. Biblijska starozavezna zgodba govori o voditelju z družinskimi 

težavami in njegovem boju proti izraelskemu narodu. To bo večer, ki bo zopet privabil 

številne obiskovalce izven naše občine, kar samo priča o tem, kakšen ugleden sloves 

ima sam festival. 

Čaka nas izjemno zanimivo ljubezensko poletje, polno kulturnih presežkov, čustvenih 

trenutkov in izjemne glasbe. Zahvaljujem se vsem članom Kulturnega društva Miran 

Jarc – Škocjan in predvsem predsedniku Alojzu Stražarju za izjemno delo, ki ga opravljate! 

Želim si, da vam nikoli ne bo zmanjkalo energije in delovnega zagona za ustvarjanje 

nepozabnih dogodkov, ki smo jih deležni vsi ljubitelji kulture. 

Župan 

TONI DRAGAR 


Cerkev 

sv. Lenarta 

na Krtini 

nedelja 

21. maj 2017 

ob 21. uri 

Koncert ob 70-letnici dirigenta Karla Leskovca 

NEKDANJI DOMŽALSKI 

KOMORNI ZBOR 

Zborovodja: Karel Leskovec 

Kdor na domžalskem vsaj malo sledi zborovskemu petju, pozna Domžalski komorni 

zbor. Njegovi začetki segajo v pomlad 1987, ko je prenehal delovati Domžalski 

oktet. Nekaj njegovih članov je sestavilo oktet, s katerim so sodelovali na srečanju 

oktetov v Šentjerneju. V jeseni pa je oktet že prerasel v komorni zbor in se udeležil 

srečanja malih vokalnih skupin. 

V teh tridesetih letih je zbor vsako leto pripravil tradicionalni božični koncert. Ob 

tem pa tudi letne koncerte, bil je na dveh odmevnih turnejah čez lužo pri naših Slovencih 

v Kanadi in Ameriki ter Argentini. Gostoval je v Avstriji, Nemčiji, Italiji … Obenem 

pa se je udeleževal tekmovanj tako v tujini in doma, kot je Naša pesem v Mariboru. 

Zbor je v času svoje največje umetniške moči pod vodstvom Karla Leskovca dosegel 

visoka odličja, priznanja in plakete. Pevci so z zborom sodelovali na mnogih prireditvah, 

snemanjih in pripravili tudi več lepih in nepozabnih celovečernih koncertov. 

Prvi zborovodja in ustanovni član zbora je bil Karel Leskovec. Ob njegovi 70-letnici 

so se srečali bivši in nekateri sedanji člani zbora in ob tem srečanju se je porodila želja 

po obnovitvenem koncertu. Še en koncert in lep pevski dogodek ob otvoritvi festivala 

Studenec 2017, v cerkvi sv. Lenarta na Krtini. S tem festivalom je povezan že vrsto let 

kot zborovodja zborovskih nastopov v predstavah in operetah. 

Orgle Matej Voje, voditelj Igor Velše 

Slavnostni govornik bo minister za kulturo Anton Peršak. 

Ohranjamo lepo navado s prostovoljnimi prispevki. 



Cerkev 

sv. Lenarta 

na Krtini 

petek 

26. maj 2017 

ob 21. uri 

Foto: Peter Marinšek 


6 

Koncert 

SLOVENSKI CITRARSKI 

KVARTET 

Citre so zelo priljubljen strunski inštrument v alpskih deželah in tako tudi v Sloveniji. 

Običajno jih igramo solistično ali ob petju, lahko pa se jih združi tudi v komorne 

zasedbe. Čeprav jih nekateri poznajo bolj kot ljudsko glasbilo, citrarji nanje igrajo 

skoraj vse zvrsti glasbe. 

Slovenski citrarski kvartet je bil ustanovljen leta 2000 in je še vedno edini tovrstni 

stalni sestav pri nas. Doslej so posneli tri zgoščenke, poleg nastopov po Sloveniji pa 

so igrali že v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem ter v BiH. V programu imajo 

raznoliko glasbo, od priredb stare glasbe, preko originalnih klasičnih skladb, pisanih 

prav za citrarski kvartet, do jazza in slovenskih ljudskih, ponarodelih ter narodnozabavnih 

melodij. 

V Slovenskem citrarskem kvartetu igrajo štirje učitelji citer: 

Peter Napret je akademski glasbenik in profesor violine (Akademija za glasbo v 

Ljubljani) ter citrar (Tirolski deželni konzervatorij Innsbruck). V kvartetu igra diskantne 

in kvintne citre ter violino. 

Anita Veršec je profesorica glasbe in razrednega pouka. V kvartetu igra diskantne 

in kvintne citre. 

Janja Brlec trenutno zaključuje podiplomski študiju na Mozarteumu v Salzburgu. 

V kvartetu igra altovske in diskantne citre. 

Tomaž Plahutnik je učitelj citer na Glasbeni šoli Kamnik, sicer pa prof. glasbene 

pedagogike. V kvartetu igra basovske citre. 

Ohranjamo lepo navado s prostovoljnimi prispevki. 


Poletno 

gledališče 


petek 

2. junij 2017 

ob 21. uri 

Muzikal 

MAMMA MIA! 

Muzikal MAMMA MIA! oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine ABBA. Vse 

od njegove premiere leta 1999 na West Endu v Londonu si ga je v več kot 40 državah 

in 170 mestih po vsem svetu ogledalo preko 54 milijonov gledalk in gledalcev. 

Romantično zgodbo polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem 

otoku, pod režiserskim vodstvom Juga Radivojevića na odru izvaja 41-članska 

zasedba: Simona Vodopivec Franko, Lina Rahne/Veronika Kozamernik, Alenka Godec, 

Damjana Golavšek, Uroš Smolej/Jure Sešek, Gojmir Lešnjak – Gojc, Marjan Bunič, Matjaž 

Kumelj ter mnogi drugi. 

Abbine večne glasbene uspešnice bodo ob izjemnih koreografijah Mojce Horvat 

ter pod dirigentsko taktirko maestra Patrika Grebla prvič zaživele v slovenskem jeziku, 

za kar je z odličnimi prevodi poskrbel glasbenik in kantavtor Tomaž Domicelj. 

MAMMA MIA! je romantična komedija o nasprotujočih si prizadevanjih in sanjah 

enega dekleta iz 70-ih in drugega iz 90-ih let. Skozi čarobno pripovedovalno moč 

glasbe in pesmi skupine ABBA spoznamo DONNO, neodvisno mater samohranilko, ki 

za izpolnjeno življenje ne potrebuje moškega, ter njeno dvajsetletno hčer SOPHIE, ki 

si želi romanco, otroke in veliko pravljično poroko. 

Cena vstopnice: 34,90 € / 29,90 € - Eventim, Petrol, Pošta Slovenije 



Poletno 

gledališče 


sobota 


ob 21. uri 


Muzikal 

VERONIKA DESENIŠKA 

Veronika Deseniška je nepozaben glasbeni 

spektakel, katerega vznemirljivo srednjeveško ljubezensko 

zgodbo lahko doživite tudi v Poletnem 

gledališču Studenec. 

V dveh urah se odvije zgodba o boju za oblast, 

političnih spletkah, vstaji ljudstva in nesmrtni ljubezni 

Veronike in Friderika, ki se od ljubezni Romea 

in Julije razlikuje samo v eni stvari – je povsem 

resnična. 

V zgodbi izpod peresa znanega pisca, novinarja 

in igralca Janeza Usenika, ki sledi podatkom iz zgodovinskih 

učbenikov, a si dovoli vso svobodo, ki je 

potrebna za pripoved čudovite zgodbe, spremljamo 

v zakonu nesrečnega Friderika II. Celjskega, ki 

na oddaljenih Desenicah po naključju sreča Veroniko 

in do nje takoj začuti simpatijo. Njegova žena 

Elizabeta Frankopanska Veroniko kot svojo pomočnico 

vzame s seboj, a se stvari na dvoru zapletejo, 

ko preprosta, a karizmatična nižja plemkinja popolnoma 

prevzame Friderika. Po sumljivi smrti Elizabete, 

ki razbesni njeno družino, s katero je celjski grof 

Herman II. že tako v napetih odnosih, pa se Celjani 

znajdejo na robu vojne in nobena od rešitev, ki se 

ponujajo, ni dobra za Veroniko in Friderika … 

8 

Cena vstopnice: 27 € / 24 € - Eventim, Petrol, Pošta Slovenije 


Poletno 

gledališče 


sobota 


ob 21. uri 

Opera 

Giuseppe Verdi 

NABUCCO 

Opera v štirih dejanjih 

Opera Nabucco je pri našem občinstvu zelo znana in priljubljena predvsem zaradi 

zbora Splavaj, misel. Pri nas je bila prvič uprizorjena šele leta 1959. 

Verdijevo legendarno mladostniško delo je že kmalu po prvi uprizoritvi leta 1842 v 

Milanu začelo svoj zmagoviti pohod po svetu. Uspeh te opere temelji na ekspresivnih 

recitativih, ki se iztekajo v spevne arije in ansamble, in slovesnih zborih. Libretista 

Solero je navdihnila starozavezna biblijska zgodba, nastala po Danielovi knjigi Stare 

zaveze, ki govori o asirskem voditelju Nabukadnezarju in njegovem boju proti Izraelcem. 

Rivalstvo med Nabuccovima hčerama Feneno in spletkarsko Abigaillo, ki se 

borita za ljubezen izraelskega voditelja Izmaela, pa zgodbo še dodatno zaplete. 

Giuseppe Verdi (1813–1901) ni bil le velik umetnik in glasbeni genij, temveč tudi 

simbol združujoče se nacije. Vendar pa so bila potrebna leta trdega dela, v katerih 

si je skladatelj gradil svoj osebni slog. Vsaka nova opera še nikakor ni pomenila novega 

uspeha. 9. marca 1842 pa je bila uprizorjena zmagoslavna premiera Nabucca v 

milanski Scali. Za Verdija se je začelo obdobje, ki ga je pozneje imenoval “galjotska 

leta” – v letih od 1842 do 1851 je napisal kar štirinajst oper. Po operi Ernani, ki je doživela 

premiero v gledališču La Fenice v Benetkah (1844), so ga, denimo, slavili tudi 

kot narodnega junaka. 

Opera Nabucco bo izvedena v počastitev državnega praznika 

s pozdravnim nagovorom g. župana Tonija Dragarja. 




10 

Prvo dejanje 

V Jeruzalemu, v Salomonovem templju, so zbrani 

hebrejski možje in žene. S ponižno molitvijo prosijo 

boga Jehovo, naj jih zaščiti pred asirskim kraljem, 

sovražnikom Judov, ki jih je napadel s svojo vojsko 

in jim grozi z uničenjem mesta in templja. Véliki duhoven Zaharija pripelje ujetnico Feneno, 

hčerko asirskega kralja Nabucca. Fenena je po njegovih besedah poroštvo, da se 

bodo Asirci v zameno za njeno svobodo umaknili. Duhoven z molitvijo h Gospodu vliva 

upanje ubogemu ljudstvu, Izmael, nečak jeruzalemskega kralja, pa svari pred neustavljivo 

in silno vojsko. Zaharija zaupa jetnico Izmaelu in z velikimi besedami napove poraz 

krvolokov, nato pa se skupaj z ljudstvom umakne. 

Izmael nagovori Feneno, ki ga je rešila pred maščevanjem svoje ljubosumne sestre 

Abigaille in skupaj z njim pribežala v Jeruzalem. Dekletu v teh dneh krvi in boja ni kaj 

dosti za ljubezen. Izmaelu se zdi še lepša kot takrat, ko je prišel v Babilon za hebrejskega 

poslanika. Zdaj jo želi osvoboditi, a ga dekle svari, da bo s tem prelomil zvestobo domovini. 

Ko se nameni pomagati Feneni v prostost, vdre v tempelj Abigailla v spremstvu 

babilonskih vojakov. Zaljubljencema grozi s smrtjo. Že v naslednjem hipu pa Izmaelu 

ponuja svojo ljubezen in ga izsiljuje – če jo bo ljubil, bo njega in njegovo ljudstvo ubranila 

gorja – vendar jo on ponovno zavrne. 

Tedaj pribežijo v tempelj hebrejske ženske, ki iščejo zaščito pred krvavim sovražnikovim 

mečem. Leviti poročajo, da se njihova vojska zaman bori za tempelj. In zares vanj 

vdrejo babilonski bojevniki s svojim kraljem Nabuccom na čelu. 

Duhoven je razjarjen nad Nabuccovim nespoštljivim vpadom v božji hram, zato pograbi 

Feneno in mu zagrozi, da jo bo ubil, če jim tiran ne bo zagotovil prostosti. To še bolj 

razsrdi Nabucca, ki Hebrejcem preti, da jih bo pokončal v potokih krvi. Fenena ga roti, 

naj se jih usmili, saj jo drugače čaka smrt. Izmael se skupaj z ljubljenim dekletom obrača 

k bogu po pomoč, Abigailla pa želi, da bi tisti, ki ji srce razdvaja v maščevanju, še isti dan 

padel v žalostno smrt. Nabucco jih želi spraviti na kolena in se norčuje iz hebrejskega 

boga, ker ubogemu ljudstvu ni bil v pomoč. Zaharija dvigne bodalo nad Feneno, toda 

Izmael velikemu duhovnu iztrga orožje in se zanjo postavi v bran. Nabucco zdaj izlije ves 

svoj bes ter ukaže brez usmiljenja uničiti mesto in tempelj, ljudstvo pa pognati po svetu. 

Abigailla uvidi, da je njena ljubezen izgubljena, Fenena pa se zave, da je Izmael zaradi nje 

izdal svoje ljudstvo. Moral bo nositi breme svojega greha, saj ga tudi Zaharija prekolne. 

Drugo dejanje 

V Nabuccovi palači je véliki Baalov svečenik Abigailli 

izročil listino, v kateri je zapisano, da ji po žilah 

teče suženjska kri, Fenena pa je zakonita prestolonaslednica. 

V obupu se Abigailla želi maščevati 

sestri, očetu in celemu kraljestvu. V tem jo svečenik 

» /…/ Tako govori Gospod: Glej, to 

mesto dam v roke babilonskemu 

kralju, da ga zavzame.« 

Jeremija 32, 3* 

»Glej, vihar Gospodov, njegov srd 

prihrumi, vrtinčast vihar prišumi 

nad glavo hudobnih.« 


podpre, pove pa ji tudi, da je Fenena osvobodila Hebrejce in da ti grozijo z uporom. 

Abigaillini privrženci so razširili govorico, da je bil kralj v boju ubit, in zdaj jo asirsko 

ljudstvo hoče za kraljico, da bi rešila asirsko zemljo. Duhoven jo bodri, Abigailla pa brez 

oklevanja sprejme novo nalogo – postala bo kraljica in pred njenim prestolom jo bodo 

mnogi kralji prosili za čast, njo – bedno sužnjo. Véliki svečenik ji priseže zvestobo. 


Zaharija zbere Hebrejce k molitvi in razglasi čudež – Fenena je sklenila prestopiti v 

hebrejsko vero. Izmael prosi levite za milost, a ga ti ne uslišijo, kajti preklel ga je sam 

bog, in njihovega usmiljenja ne bo dočakal. Najhujše prepreči Ana, ki jim pove, da je 

Izmael tisti, ki je rešil Feneno. Razburjeni Abdallo prinese novico o kraljevi smrti in o 

narodu, ki se dviguje v upor, zahteva Abigaillo za kraljico in obsodbo vseh Judov. Fenena 

se že odloči, da v tem primeru tu nima več kaj iskati, ko se pojavita Abigailla in 

véliki Baalov svečenik. Abigailla želi sestri vzeti krono, a se ji Fenena upre. Nenadoma 

se prikaže Nabucco. Fenena mu presenečena izroči krono, ki si jo sam posadi na glavo. 

Zdaj prav nič več razsodni Nabucco grozi Babiloncem, da bo odstavil njihovega boga, 

saj naj bi judovski že tako ali tako padel, ko ga je premagal. Nato ustoliči samega sebe. 

Zaharija ga prekolne, toda Nabucco ga sklene umoriti, prav tako pa ves njegov narod. 

Tedaj udari vanj strela z jasnega neba in mu z glave zbije krono. Prestrašen in pohabljen 

prosi Feneno za pomoč. Abigailla priseže na slavo asirskega rodu. 

Odmor 

Tretje dejanje 

Abigailla je ob pomoči svečenikov zasedla očetov 

prestol in pred njenimi nogami se zvrstijo njeni 

častilci. Véliki svečenik zahteva, naj pobije ujete 

Hebrejce, pa tudi sestro Feneno, ki je izdala svojega 

boga. Nabucco je hudo bolan in ne razume, kaj se 

“Zato bodo puščavske živali in 

šakali živeli v Babilonu in noji bodo 

prebivali v njem …« 


pravzaprav dogaja. Abigailla mu razloži, da je narod med njegovo odsotnostjo terjal 

smrt vseh Judov in da je sama varovala zanj njegovo mesto. Z zvijačo ponovno vzpodbudi 

njegovo sovraštvo in Nabucco brez oklevanja podpiše smrtno obsodbo. Tedaj se 

spomni, da je na seznamu tudi njegova hči Fenena, opsuje Abigaillo s sužnjo, toda ta 

pred njim raztrga listino o svojem rodu. Nabucco se zave, da storjenega ne bo moč 

popraviti. Ko zasliši glasove Judov, ki odhajajo v smrt, pokliče na pomoč straže. Toda za 

Abigaillo je odslej le še njen jetnik. Četudi jo roti, naj se usmili sestre, ga ta ne usliši in 

ga pošlje v ječo. 

Hebrejci ob bregu Evfrata objokujejo svojo usodo in izgubljeno domovino. Zaharija 

tedaj oznani svojo prerokbo: njihova sramotna veriga bo strta in od prevzvišenega Babilona 

bo ostal le še prah. Prerokba o osvoboditvi vlije beguncem novo upanje. 

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - www.studenec.net 

11 


Četrto dejanje 

Nabucco se počasi prebuja iz morastih sanj, v katerih 

so ga preganjale podobe vojskovanj. V zmedenosti 

ne ve, da je ujetnik. Ko ugleda Feneno, je sprva 

»/…/ Bel je osramočen, /…/ njegovi 

mališki kipi razbiti.« 


srečen in ponosen, saj misli, da gre mimo v spremstvu njegovih vojakov. Šele ko uvidi, 

da ima hčerka zvezane roke, spozna svojo zmoto in se zave, da jo peljejo na morišče. V 

obupu se s prošnjo obrne k judovskemu bogu – če ga bo uslišal, bo spet pozidal tempelj 

in odslej častil le še njega. Spet se mu povrne moč in popolnoma razsoden razbija 

po vratih sobane, v katero je zaprt. Na čelu peščice vojakov in zvestega Abdalla se kot 

kralj odpravi rešit hčerko. 

Na morišču se Zaharija in Fenena skupaj s pregnanimi Judi že poslavljata od življenja, 

ko na zlovešči kraj prihiti Nabucco z vojaki, ukaže končati krvavi obred in uničiti simbol 

asirskega boga Baala. Nabucco zdaj prizna hebrejskega boga Jehovo, ki mu je vrnil 

izgubljeno moč, in judovskemu ljudstvu vrne svobodo, nato pa zavlada vsem. Približa 

se Abigailla in prizna svoj greh ter strta prosi odpuščanja. V obupu si vzame življenje. 

*Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Svetopisemska družba Slovenija, Ljubljana 2008 


12 

Libreto: Temistocle Solera 

Prevod libreta za nadnapise: Sonja Berce 

Dirigent: Loris Voltolini 

Režiser in scenograf: Detlef Sölter 

Kostumografija: Bernd Leistner in Leo Kulaš 

Oblikovanje luči: Andrej Hajdinjak 

Vodja zbora: Željka Ulčnik Remic 

Koncertni mojster: Igor Grasselli 

Asistent dirigenta: Aleksandar Spasić 

Asistentka režiserja: Simona Pinter 

Lektorica: Nevenka Verstovšek 

Korepetitorki: Jelena Boljubaš, Višnja Kajgana 

Šepetalca: Urška Švara Kafol, Dejan Gebert 

Nabucco Marko Kobal 

Ismaele Branko Robinšak 

Zaccaria Juan Vasle 

Abigaille Elena Zelenskaya k.g. 

Fenena Norina Radovan 

Véliki duhoven Zoran Potočan 

Cena vstopnice: odrasli 23 € 

Zasedba: 

Inspicient: Roman Pušnjak 

Tehnična priprava in izvedba nadnapisov: 

Jure Pušnjak 

Oblikovanje videa: Marko Krajšek, 

Ado Budimlič 

Scena in kostumi: 

Gledališki atelje SNG Opera in balet 

Ljubljana in SNG Drama Ljubljana 

Vodja: Matjaž Arčan 

Tehnična služba SNG Opera in balet 

Ljubljana: vodja organizacijske enote 

tehnika Edi Martinčić. 

Fotografije iz predstave: Darja Štravs Tisu 

Predstava ima en odmor. 

Abdallo 

Anna 

Aljaž Žgavc 

Kristina Šuster Uršič 

Operni zbor in orkester 

SNG Opera in balet Ljubljana 


Poletno 

gledališče 


PREMIERA 

petek 

21. julij 2017 

ob 21. uri 

Domača gledališka predstava 

Ljubezenska igra s petjem 

Zakaj sem segel po roži? 

Divji Lovec iz leta 1902 velja za prvo Finžgarjevo ljudsko dramo, četudi je 

že desetletje prej napisal mladinsko vzgojno enodejanko. Divjemu Lovcu, ki je 

danes videti seveda tudi malo naiven, je sledila še deseterica dram; najbolj znane 

in uprizarjane pa so Naša kri, Veriga, Razvalina življenja in Pod svobodnim 

soncem. Zlasti Veriga in Razvalina življenja, ki bi se naj zgledovale po resničnih 

dogajanjih v krajih njegovega dušnega pastirstva, sta nadaljevanje slovenskega 

realizma iz 19. stoletja. 

Za Divjega Lovca velja, da je nastal kot polemičen »narodni igrokaz s 

petjem«, kot odgovor na Govekarjeve dramatizacije Martina Krpana, Rokovnjače 

in druge …, ki jih je napadel tudi Ivan Cankar. Čeprav je dogajanje 


13 


MAJDA, županova hči 

Ana Plahutnik 

ZAVRTNIK, Rihtar (župan) 

Jože Vunšek 

JANEZ, sin Kočarice 

Primož Krt 

LISJAKOV GAŠPER, 

sin posestnika 

Jure Sešek 


14 

postavljeno v leto 1848, ni v njem sledu evropskega revolucionarnega vrenja 

ali pomladi narodov, tako da je videti letnica bolj ali manj naključna. 

Igra je polna slovenskih vaških običajev in značilnosti, od velikonočnih 

iger in ritualov v prvem dejanju, prek petja ljudskih pesmi do znanega ljubezenskega 

trikotnika - bogata »rihtarjeva« hči, revni kočarski prostodušni sin 

ljubimec Janez, hudobni bogati tekmec s priimkom Lisjak, gostilničar Grozdek, 

vaški »posebnež« Tonček, torej osebe, kakršne najdemo tudi v avstrijskih 

ljudskih igrah. 

Scena, ki jo avtor predpiše, kaže dve, tri vaške hiše, kapelico, vršace v ozadju, 

itd. Skoraj enaka je recimo scena pri Borštnikovem Starem Iliji ali drugih 

podobnih vaških igrah. Čisto kaj drugega pa nam prikazuje Ivan Cankar v 

Kralju na Betajnovi že v letu 1904. 

Ampak gledališko razvita kultura nikoli ne zavrže svoje ljudske dramatike, 

iz katere je zrasla klasična dramatika. In prav Finžgarjeve drame, ki so bile nekoč 

nadvse priljubljene, so bile po krivici povsem odrinjene. Moramo vedeti 

zanje. Odpirajo tudi nenavadne in originalne dramaturške prijeme, četudi so 

preprosti. Predvsem ni srečnega konca, ki je sicer značilen za ljudske igre. 

Priča smo nesrečni smrti ljubimcev Janeza in Majde, kot da gledamo Romea 

in Julijo. Majda je na nek način »brez krivde kriva« in razdvojena. Obljubila je 

očetu, prisegla je, po drugi strani pa hoče odločati svobodno in slediti srcu. 

To pa ne gre. Je neodločna, torej vnaprej obsojena, da se bo zlomila. Janez je 

sicer skrivač, divji lovec, »rokovnjač«, dezerter, toda ne iz nekega prepričanja, 

ampak da bi branil svojo ljubo. Smrtni strel biričev, ki ga zadene, odgovori 

na vprašanje, ki si ga je sam postavljal, »zakaj sem segal po roži«, če pa sem 

bajtarski sin. Je pa tudi on »hamletovsko« neodločen. Naroči streljati po sovražnikih, 

a prepove, da bi jih ranili. Precej premočrten je seveda »hudobni« 


SAJETOV JURE, kovač 

Rajko Majdič 

GROZDEK, gostilničar 

Robert Vrčon 

TONČEK, vaški posebnež 

Konrad Pižorn - Kondi 

TINE, gostaškin sin 

Tine Plahutnik 

Gašper Lisjak, ki ni le zvit, ampak tudi zapit; Majdin oče župan pa postane z 

dramskim razvojem prava psihična razvalina, ker zaslepljen na začetku igre 

daje hčer nesimpatičnemu moškemu zaradi grunta. 

To je tudi igra, ki kliče po velikem odru in spektaklu, po množici nastopajočih, 

glasbeni in pevski spremljavi, po vsem, po čemer slovijo uprizoritve 

Lojzeta Stražarja. Po svoje bo ta slovenska ljudska igra o druščini slovenske 

verzije Robina Hooda in gošarjev v gorenjskih gozdovih ter skalah in med 

gamsi preizkušnja tudi za slovensko občinstvo, ki sicer rado gleda mehiške in 

brazilske nadaljevanke, doma pa jih ima pred nosom. Igralski družini čestitke 

za junaško odločitev in preizkušnjo. 

Tone Partljič 


Osnutek scene DIVJI LOVEC 

Kulturni poletni festival STUDENEC 2017 

Avtor scene: Jože Napotnik 

15


16 


Ana Plahutnik 


Primož Krt 

LISJAKOV GAŠPER, 

sin posestnika 

Jure Sešek 

Divji lovec na Studencu 


Jože Vunšek 

Gledališko delo Frana Saleškega Finžgarja Divji lovec je nastalo pred natanko 

115 leti. Z gotovostjo lahko trdimo, da je avtor želel s to predstavo 

ohraniti podobo kmečkega življenja z vrednotami, običaji in klenostmi slovenskih 

ljudi. Finžgar je v predstavi upodobil svet iz svoje mladosti, takega 

kot ga je poznal. Poleg njegovega najbolj znanega dela Pod svobodnim soncem 

je bila med mnogimi drugimi dramatizirana tudi povest Divji lovec. Znano 

in hvaležno gradivo za mnoga ljubiteljska gledališča in večkrat izvedeno 

tudi v ljubljanski Drami. Letos mineva 55 let od smrti pisatelja, duhovnika in 

avtorja številnih romanov, povesti, črtic in pesmi, kot tudi gledaliških besedil, 

zato ni naključje, da bo prav letos v našem gledališču ponovno izvedeno to 

delo. S predstavo želimo vzbuditi spomin na pisatelja, ki mu je bilo mar za 

slovenskega človeka, slovensko ljudsko pesem in slovensko besedo, ki jo je 

visoko cenil in spoštoval. 

Danes je pravi čas, da prisluhnemo pisatelju, tako da uprizorimo njegovo 

dramo Divji lovec iz spoštovanja do njegove pisateljske veličine, povezovalnega 

delovanja in mišljenja. 

Predstava na Studencu bo izvedena z veliko ljudskega petja in glasbe, 

v njej bo sodelovalo preko sedemdeset igralcev in pevcev. 



Igralska zasedba: 



LISJAKOV GAŠPER, sin posestnika 

MARUŠA, Kočarica 


TINE, gostaškin sin 

TONČEK, vaški posebnež 

SAJETOV JURE, kovač 

ŠPELA, kovačeva žena 

GROZDEK, gostilničar 

HELENA, njegova žena 

KMETJE: JEŽ 

GABER 

ROŽMAN 

ERŽEN 

ANŽE, kovaški vajanec 

GOSTAŠKA 

FANTJE Z VASI 

in PEŠKI OKTET 

DEKLETA Z VASI 

in DEKLIŠKI OKTET 

PRVI BIRIČ 

DRUGI BIRIČ 

GLASBENIKI 

JURČEK, pastirček 

PASTIRKE: META 

MANJA 

MARIČI 

Jože Vunšek 

Ana Plahutnik, alternacija Marjeta Ljubezenska Cerar igra s petjem 

Jure Sešek 

Zdravka Prašnikar 

Primož Krt 

Tine Plahutnik 

Konrad Pižorn - Kondi 

Rajko Majdič 

Maruša Mali 

Robert Vrčon 

Pia Brodnik 

Aleš Jelnikar, 

Jože Prašnikar, 

Milan Capuder, alternacija Matjaž Šmauc, 

Simon Potočnik 

Luka Štiftar 

Domača gledališka predstava 

Joži Kocjančič, alternacija Mojca Hafner 

Žan Avbelj, Donatej Dolinar, Žiga Šmauc, 

Dorijan Dolinar, Klemen Barlič, Matjaž Barlič, 

Silvo Kos, David Primožič, Janez Mal, Luka Sešek, 

Andrej Gaberšek, Miha Gaberšek, Matjaž Pirnat 

Zinka Skoporc, Tina Tonin, Lilijana Kepic, 

Tina Zadravec, Karin Lisjak, Maja Toni, 

Klavdija Gregorin, Eva Kralj, Natalija Cerar, 

Petra Mlakar, Klavdija Strgar, Jasna Črnelič in drugi. 

Tomaž Usenik 

Matija Marinček 

Jernej Gašperlin, harmonika, alternacija Gašper Seljak, 

Grega Čepon, klarinet, 

Blaž Prašnikar, bas, alternacija Jernej Vindšnurer 

Vid Krt 

Gaja Hribar, 

Marija Svetlin, 

Manca Plahutnik 


17 


Ustvarjalci predstave: 


18 

Avtor 

Priredba in režija 

Scena 

Kostumografinja 

Glasba 

Lektoriranje 

Spesnil in pesmi priredi 

Koreografija 

Maska 

Frizerka 

Fran Saleški Finžgar 


Jože Napotnik 

Nada Slatnar 

Slavko Avsenik ml. 

Matija Tomc 

Ludvik Kaluža 

Igor Pirkovič 

Goran Bogdanovski 

Sašo Vene 

Dragica Podlesnik 

Zborovodja Karel Leskovec 

Mentorica 

solističnih pesmi 

Pia Brodnik 

Mentor Peškega okteta Peter Pirnat 

Vodja predstave 

in rekviziter 

France Stražar 

Razsvetljava Janez Mlakar 

Svetlobni učinki 

Šepetalka 

Ozvočenje 

Inspicientka 

Spored domačih predstav: 

Mira Mlakar 

Neva Mauser Lenarčič 

Rado Černe 

Marta Majdič 

Tajnica režije Karin Lisjak 

Ana Homar, 

Izdelava kostumov 

Nina Slatnar 

Florjan Strmšek, 

Pomoč pri Srečo Urankar, 

izdelavi scene Štefan Vidergar, 

Bojan Vodlan 

Premiera: petek, 21. julij 2017, ob 21. uri 

Ponovitve: 22. julij 2017 ob 21. uri 

28., 29., 30. julij 2017 ob 21. uri 

3., 4., 5., 6. avgust 2017 ob 21. uri 

11., 12., 13., 14. avgust 2017 ob 21. uri 

Cena vstopnice: 17 € odrasli, 12 € otroci, četrtek in nedelja popust 2 € 

Vstopnice lahko rezervirate preko telefona: 

051 61 61 51 (Marjana) 

051 61 41 41 (Urša) 

vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure 

Informacije in rezervacija vstopnic preko spleta: 

www.studenec.net 


GENERALNI SPONZOR 

TEHNIČNE TRGOVINE 

orodje · gradbeni material · keramika 

elektro material · vodovod · barve · vrt 

LJUBLJANA, DOMŽALE, JARŠE, KAMNIK, NAZARJE, TRBOVLJE, LATKOVA VAS, ORMOŽ 

www.sam.si 


19 


ZLATI SPONZOR 


20 


SREBRNI SPONZOR 

Tratnik Jože s.p. 

Šolska ulica 14, 1230 Domžale 

Tel.: 01 729 21 14 

gsm: 041 741 723 


21 


SREBRNI SPONZOR 


graf ično oblikovanje 

priprava za tisk 

internet 

digitalni tisk 

www.oblikovalnica.com 

info: 031 615 202 

gsm: 040 867 768 

www.selitveniservis.si 

Priprava dobrih jedi 

na vaši ali naši lokaciji! 

22 


BRONASTI SPONZOR 

LEKARNA VIR 

Čufarjeva 23, Domžale 

Tel.: 01 724 45 82 

E: lekarna.vir@siol.net 

Turistično društvo 

RAČA 

Oživljamo tradicijo 

Krajevna skupnost 

Krtina 

Izdajatelj: 

Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan 

Odgovorni urednik: 

Alojz Stražar 

Lektorica: 

Adriana Sedej 

Oblikovanje in priprava za tisk: Oblikovalnica Sokler - Urška Sokler 

Tisk: 

Grafika 2000, Dob 

Naklada: 

40.000 izvodov 


23 



Poletno gledališče Studenec 

Studenec pri Krtini 18, 1233 Dob 

GPS koordinate: N 46°08’36.4” E 14°40’27.4” 

Poletno gledališče Studenec 

Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu: 

051 / 61 61 51 (Marjana) 

051 / 61 41 41 (Urša) 

vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure 

Informacije in rezervacije vstopnic preko spleta: 

www.studenec.net 

Prodaja vstopnic dve uri pred prireditvijo 

v Poletnem gledališču na Studencu: 

01 724 93 36 

24

Studenec 2017

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?