Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Občina Rogašovci, 18. praznična izdaja<br />
<strong>Gorički</strong><br />
<strong>vrh</strong><br />
april <strong>2017</strong>, letnik 18<br />
" Mocna in srecna ženska"<br />
»Ne rada govorim o sebi,<br />
to bi morali drugi …«<br />
str. 14<br />
Vsi smo čudoviti,<br />
majhni in veliki …<br />
str. 18<br />
S konca sveta<br />
na <strong>vrh</strong> sveta<br />
str. 22<br />
Stopinje skozi čas<br />
fotoreportaža, str. 27<br />
Katharina von Bora<br />
— močna ženska<br />
str. 56
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong>,<br />
glasilo Občine Rogašovci<br />
Odgovorna urednica: Suzana Ficko Matko<br />
Uredniški odbor: Anita Cener, Milan<br />
Gaber, Tatjana Grah Marič, Anita Fartek,<br />
Petra Vidonja, Goran Madjar<br />
Lektoriranje: Tatjana Grah Marič<br />
Naslovnica: Petra Vidonja, Milan Gaber<br />
Fotografije: avtorji prispevkov, Milan<br />
Gaber, Petra Vidonja<br />
Grafična priprava, prelom: VIKRA, Petra<br />
Vidonja s.p.<br />
Tisk: Furmil d.o.o.<br />
Naklada: 1100 izvodov<br />
Leto izdaje: <strong>2017</strong><br />
Glasilo <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> prejmejo brezplačno vsa<br />
gospodinjstva Občine Rogašovci. Ostalim<br />
bralcem je dostopno na naslovu uredništva:<br />
Občina Rogašovci, Uredniški odbor glasila<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong>, Občinska uprava, Sveti Jurij 13,<br />
9262 Rogašovci, tel. 02 55 88 810.<br />
Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi<br />
Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno<br />
številko 640.<br />
Uredniški odbor si pridržuje pravico do krajšanja<br />
člankov ter do izbire fotografij zaradi<br />
omejitve prostora posamezne rubrike v glasilu.<br />
2 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
UVODNIK<br />
Spoštovane<br />
bralke<br />
in spoštovani<br />
bralci!<br />
Leto je naokrog in pred Vami je nova izdaja našega glasila <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong>.<br />
Hvala vsem, ki se vsa ta leta trudite pri njegovem sooblikovanju.<br />
Rdeča nit tega glasila je bila podana že takoj po izidu prejšnjega, ko smo se<br />
dotaknili pojma ljubezen. Tokrat smo v našem glasilu dali prednost ženskam in<br />
rdečo nit poimenovali »Močna in srečna ženska«.<br />
Svet so v minulem letu zaznamovali številni dogodki, a kakor koli obrnemo, so ga<br />
zaznamovale tudi ženske. Prva dama Amerike je Slovenka, Melanija Trump. Zagotovo<br />
močna ženska. Srečna? Mogoče. Na očeh javnosti skorajda nima pravice biti<br />
resna, žalostna, zamišljena, jezna, ampak samo všečna. Ženske pa nismo in ne<br />
želimo biti samo všečne, ampak uspešne in močne tam, kjer nam naša ženska<br />
narava to dovoljuje, torej tam, kjer čutimo svoje življenjsko poslanstvo in svojo moč.<br />
Potem je tu Ilka Štuhec, ki z nasmehom od ušesa do ušesa sporoča, da je močna<br />
in srečna. Privoščimo ji trenutke slave, sreče, zadoščenja – česar koli.<br />
Ob tem pa ne pozabimo tudi na naše ženske, na mnoge ženske v Občini Rogašovci,<br />
ki ostajajo tihe in skromne z izgovorom, da za vsakim uspešnim moškim<br />
stoji ženska. Ni treba, da je temu tako. Že Katharina von Bora, žena Martina<br />
Lutra, je v svojem času bila bitko današnjih žensk in bila uspešna ter samostojna<br />
ženska. Imela je občudovanje in spoštovanje svojega moža, ljubezni, prvobitne,<br />
pa verjetno bolj malo, bi se dalo slutiti iz prispevka evangeličanske duhovnice<br />
Simone Prosič.<br />
V letni intervju smo povabili Nado Kisilak Vouri, ki je našla navdih v glasbi in Bogu,<br />
saj pravi: »Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč!« Svojo moč vseskozi izkazuje na<br />
odru z izvrstnimi koncerti zbora Maranata, ki ga vodi že celih 30 let, in sporoča<br />
ženskam: »Ženska, ki ima ob sebi ljubečega, skrbnega in vsemogočnega nebeškega<br />
Očeta, resnično zmore »stati in obstati« v naglici sodobnega življenja ter<br />
živeti izpolnjeno življenje kljub temu, da pot življenja ni vedno obsijana s soncem.«<br />
Potem je tu Andreja Koller, ki svojo moč črpa v brezpogojni ljubezni. Močna<br />
ženska, ki se zaveda, da bo svoji najmlajši Ani Isabel dala največ za življenje, če<br />
bo tudi sama močna.<br />
In Metka Recek, ki najde navdih v potovanjih po svetu in nam s svojim potopisi<br />
dela skomine po potovanjih v kraje, kamor si želimo, a si marsikdaj ne upamo …<br />
In še marsikatera druga …<br />
Dragi moški, ki boste brali naše glasilo, nikar ne bodite užaljeni, da smo žensko<br />
postavili v »prvi plan«. V resnici potrebujemo samo malo Vaše ljubezni, občudovanja<br />
in sprejemanja, da Vam vse to vrnemo z obrestmi. Imejte zatorej radi svoje<br />
ženske in jim na glas preberite naše glasilo. Nadaljevanje sledi …<br />
Suzana Ficko Matko, odgovorna urednica<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 3
ŽUPANOV NAGOVOR<br />
5 Beseda župana<br />
AKTUALNO<br />
7 Otvoritev Lekarne Špringer<br />
– v Občini Rogašovci<br />
8 Množični prihod migrantov<br />
10 24-urna dostopnost<br />
avtomatskega eksternega<br />
defibrilatorja (AED)<br />
10 Podelitev jubilejnih priznanj<br />
11 Mozaik goričkih dobrot<br />
Turmanove kmetije<br />
12 Najmlajša, 2-letna nagrajenka<br />
za risbico<br />
13 Novo gasilsko vozilo PGD<br />
Ropoča<br />
LETNI INTERVJU<br />
14 »Ne rada govorim o sebi, to bi<br />
morali drugi …«<br />
MED NAMI<br />
17 Še enkrat ne bi bil čevljar<br />
18 Vsi smo čudoviti, majhni in<br />
veliki …<br />
20 Yukon teritorij (pa še malo<br />
Aljaske)<br />
22 S konca sveta na <strong>vrh</strong> sveta<br />
KULTURA<br />
24 V Občini Rogašovcih<br />
17. praznovali<br />
25 Uspešna na natečajih<br />
25 Na Goričkem je veselo!<br />
26 Tabor slovenskih pevskih<br />
zborov<br />
27 Izraz človekove duše<br />
skozi glasbo in petje<br />
28 Prižig lučk na trgu<br />
Svetega Jurija<br />
29 Kulturni praznik v znamenju<br />
170. obletnice izdaje Poezij<br />
30 Rožmarin – prejemnik občinskega<br />
priznanja za kulturo<br />
31 Tamburaški zbor<br />
Binkoštne cerkve Nuskova<br />
31 Nimam časa!<br />
FOTOREPORTAŽA<br />
32 Stopinje skozi čas<br />
ŠOLA IN VRTEC<br />
36 Sončki naših mamic<br />
40 Kuham, pečem kot moja<br />
mama!<br />
40 Mednarodni projekt<br />
odgovorno s hrano<br />
42 Priznanje za 20-letno<br />
uspešno delovanje krožka<br />
DRUŠTVA<br />
43 Adventna delavnica<br />
43 Odprta vrata PGD Serdica<br />
44 Knajpanje v Delfinu<br />
44 Aktivno delo<br />
humanitarnih organizacij<br />
postaja nujnost<br />
45 Lepote in dobrote Koroške<br />
46 Po češnje in še kaj<br />
46 Slaba letina čebelarjev<br />
47 Po poteh gorskega zdravnika<br />
47 Po domači pokrajini<br />
47 Srečanje invalidov na Pertoči<br />
48 Miklavževanje, ples in petje<br />
s porabskimi upokojenci<br />
48 Občni zbor DU Rogašovci<br />
ŠPORT<br />
49 Prijetno druženje<br />
s pobratenimi upokojenci<br />
49 Priznanje veteranom<br />
nogometa<br />
50 Strelsko tekmovanje<br />
upokojencev<br />
50 Šahovski turnir<br />
51 Troboj v pikadu<br />
51 Turnir selekcij U11 v Serdici<br />
52 Turnir v »šnopsu«<br />
53 Kolesarska sekcija<br />
ŠD Sveti Jurij<br />
54 Mirne roke strelcev<br />
Strelskega društva 416<br />
Serdica<br />
VERSKE SKUPNOSTI<br />
55 Eurocamp na Poljskem<br />
55 Vseslovensko srečanje Royal<br />
Rangersov<br />
56 Katharina von Bora<br />
– močna ženska<br />
58 Leto Božjega usmiljenja<br />
v Župniji Sveti Jurij<br />
58 Upokojitev zborovodje,<br />
kantorja in organista Domna<br />
Giderja<br />
59 10 obhajancev prejelo hostijo<br />
59 Brezmejna ljubezen<br />
ZDRAVJE<br />
61 Z zdravjem povezan<br />
vedenjski slog 2016<br />
62 Krvodajalske akcije<br />
– naložba v življenje<br />
62 Koliko ur na dan sedite?<br />
63 Pri zdravniku<br />
63 Skrb za zdravje zob<br />
in ustne votline<br />
64 Zavrženo vabilo<br />
je zamujena priložnost<br />
NAPOVEDNIK PRIREDITEV<br />
65 Seznam prireditev v Občini<br />
Rogašovci v letu <strong>2017</strong>
ŽUPANOV NAGOVOR<br />
Beseda župana<br />
... zapustil vinograd<br />
in se usmeril v svobodo ...<br />
Da bi zaščitil svoj vinograd pred<br />
divjadjo, sem postavil okrog njega<br />
žično ograjo. To ni ograja z rezilno<br />
žico, niti panelna ograja, pač pa žična<br />
ograja, višine 1,20 m, ki naj bi ščitila<br />
pred divjadjo.<br />
V ponedeljek, 27. februarja,<br />
sem v bližini vinograda žagal<br />
drva, v bližnjem gozdu pa je<br />
nekdo podiral drevesa. Zaradi<br />
hrupa, ki ga je povzročilo<br />
padajoče drevo, se je srnjak<br />
spustil v beg in z veliko hitrostjo<br />
zapustil gozd ter stekel mimo<br />
mene proti vinogradu. Ko<br />
je pritekel do ograje, jo je v<br />
elegantnem skoku preskočil in<br />
oddirjal naprej po vinogradu.<br />
Ker me je zanimalo, ali je ograjo<br />
preskočil tudi na nasprotnem<br />
koncu, sem šel za njim. Kaj<br />
kmalu sem ga zagledal, kako<br />
teče ob eni stranici ograje in<br />
ko pride do druge stranice,<br />
se zaleti v njo. Ker ograja ne<br />
popusti, se obrne in teče ob<br />
isti stranici v nasprotno smer,<br />
vendar tudi tu naleti na drugo<br />
stranico in se spet zaleti v<br />
njo. Ker tudi ta ne popusti, se<br />
obrne in ves postopek ponovi,<br />
in to večkrat. Ker sem mu<br />
želel pomagati, sem na široko<br />
odprl vhodna vrata in ga<br />
poskušal usmeriti proti njim.<br />
Težko je šlo, ampak po pol ure<br />
naganjanja po vinogradu je<br />
opazil vrata, zapustil vinograd<br />
in se usmeril v svobodo v smeri<br />
Perševega križa.<br />
Gledal sem za njim, v glavi<br />
pa so se mi vrtele misli o<br />
tem, ali je ograja potrebna<br />
ali ne. Pa nisem mislil<br />
samo na vinograd.<br />
Če so politiki, ki nam vladajo in nam<br />
postavljajo ograje in zidove, pri<br />
svojem študiju pri zgodovini »prešpricali«<br />
poglavje o ograjah in zidovih,<br />
bi lahko zdaj, ko so na oblasti, vzeli v<br />
roke ustrezno literaturo in ugotovili, da<br />
nobena ograja in noben zid ne more<br />
na dolgi rok zaščititi pred vdorom<br />
tujcev ali državljanom preprečiti beg<br />
v lepše življenje.<br />
Mi v Občini Rogašovci živimo na srečo<br />
na takšnem koncu Slovenije, kjer nam<br />
nihče ne postavlja žične ograje na meji<br />
z Avstrijo. Kaj pa Avstrijci, mar nam ti<br />
ne postavljajo ograje? Sicer ne žične,<br />
pač pa birokratsko, s katero preprečujejo<br />
prekomerno zaposlovanje naših<br />
delavcev v Avstriji ter otežujejo poslovanje<br />
naših podjetij in obrtnikov pri<br />
njih. Mar nismo v Evropski uniji?<br />
In kaj delajo ob tem naši politiki?<br />
Objemajo se in poljubljajo in<br />
pišejo neke medle izjave, namesto<br />
da bi udarili po mizi v Bruslju in<br />
zahtevali to, kar nam pripada.<br />
Pa naj bo dovolj o ograjah. Lev Nikolajevič<br />
Tolstoj je zapisal: »Skrivnost<br />
sreče ni v tem, da delamo tisto, kar<br />
bi radi, temveč, da imamo radi tisto,<br />
kar delamo.« Jaz imam rad svoje delo,<br />
pa naj bo to v vinogradu ali na občini.<br />
Vedno mi je lepo pri srcu, ko pride v<br />
naše kraje nekdo, ki že dalj časa ni bil<br />
tukaj, in pohvali spremembe. Mi, ki<br />
tukaj živimo, jih ne vidimo ali nočemo<br />
opaziti, raje vidimo vse tisto, kar je še<br />
potrebno narediti.<br />
V lanskem letu smo na novo asfaltirali<br />
več cest, začeli z gradnjo kanalizacije<br />
v romskem naselju Serdica,<br />
zaključili prvo fazo izgradnje vodovoda,<br />
zgradili nadstrešek nad stopniščem<br />
Zdravstvene postaje, Lekarna<br />
Špringer je odprla svoja vrata pri nas,<br />
zgradili smo nadstrešek nad vhodom<br />
v vrtec v osnovni šoli, preuredili smo<br />
javno razsvetljavo na Pertoči, začeli<br />
smo urejati parkirišče pri pokopališču<br />
v Sotini, uredili smo parkirišče<br />
pri pokopališču v Sv. Juriju, nadaljevali<br />
smo z gradnjo vaškega doma v Ocinju,<br />
uredili smo dve avtobusni postajališči<br />
za učence v Nuskovi in na Pertoči, sofinancirali<br />
smo investicije prostovoljnih<br />
gasilskih društev, postavitev malih<br />
čistilnih naprav, investicije v kmetijstvu<br />
in podjetništvu ter vzdrževali in čistili<br />
vse, kar je v občinski lasti.<br />
Kaj pa Avstrijci, mar nam ti<br />
ne postavljajo ograje? Sicer<br />
ne žične, pač pa birokratsko,<br />
s katero preprečujejo<br />
prekomerno zaposlovanje<br />
naših delavcev v Avstriji ter<br />
otežujejo poslovanje naših<br />
podjetij in obrtnikov pri njih.<br />
Mar nismo v Evropski uniji?<br />
Podobno bomo nadaljevali z delom<br />
tudi v letošnjem letu. Nadaljevali bomo<br />
z asfaltiranjem cest, vse tiste, ki ne<br />
bodo prišle v poštev letos, bomo asfaltirali<br />
prihodnje leto. Bili smo uspešni<br />
na prijavi za izgradnjo kanalizacije v<br />
romskih naseljih in sklenili pogodbo z<br />
državo, da bo sofinancirala 600.000,00<br />
za gradnjo kanalizacije v romskih naseljih<br />
Serdica in Sotina, z gradnjo smo<br />
pričeli lani, letos pa naj bi jo zaključili.<br />
Občina bo tudi letos sofinancirala<br />
investicije PGD v višini 50 % (zamenjava<br />
strešne kritine VGD Rogašovci,<br />
novi avto PGD Pertoča, dokončanje<br />
VGD Kramarovci, dimnik in peč v VGD<br />
Nuskova, sanitarije v VGD Pertoča ter<br />
mize in klopi v VGD Večeslavci). Sofinancirali<br />
bomo investicije v kmetijstvo<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 5
ŽUPANOV NAGOVOR<br />
Lev Nikolajevič Tolstoj<br />
je zapisal: »Skrivnost<br />
sreče ni v tem, da delamo<br />
tisto, kar bi radi, temveč,<br />
da imamo radi tisto, kar<br />
delamo.«<br />
in v gradnjo malih čistilnih naprav.<br />
Letos denar namenjamo tudi za sofinanciranje<br />
gradnje župnišča v Sv. Juriju<br />
in za odkup stare šole v Fikšincih.<br />
Nadaljevali bomo tudi z urejanjem<br />
Zdravstvene postaje in letos bomo<br />
naročili novo opremo za prostor, kjer<br />
sta patronažni sestri, in uredili dotrajano<br />
stopnišče. Naročili bomo tudi<br />
projektno dokumentacijo za dozidavo<br />
lekarne in prostor za referenčno<br />
ambulanto.<br />
Od Župnije Sv. Jurij bomo odkupili del<br />
zemljišča pred južnim vhodom v šolo in<br />
na njem uredili igrišče za otroški vrtec.<br />
V prihodnjih letih nameravamo urediti<br />
šolsko igrišče, na katerem je potrebno<br />
zgraditi atletsko stezo, zato na njem ne<br />
bo več prostora, ne za otroško igrišče<br />
in ne za igrišče za košarko in rokomet.<br />
Slednji dve igrišči bomo uredili na<br />
parceli Nemčevih, od katerih bomo<br />
letos odkupili potrebno zemljišče.<br />
Letos bomo pristopili tudi k ureditvi<br />
nekdanjega sadovnjaka Škrabanovih,<br />
in sicer bomo na tem zemljišču uredili<br />
vzorčni vrt za šolarje in odrasle.<br />
Jaz imam rad svoje delo, pa<br />
naj bo to v vinogradu ali na<br />
občini. Vedno mi je lepo pri<br />
srcu, ko pride v naše kraje<br />
nekdo, ki že dalj časa ni bil<br />
tukaj, in pohvali spremembe.<br />
Mi, ki tukaj živimo, jih ne<br />
vidimo ali nočemo opaziti,<br />
raje vidimo vse tisto, kar je še<br />
potrebno narediti.<br />
Naročili bomo tudi izdelavo projekta Od<br />
Panonskega morja do Dajčevega mlina.<br />
Po idejni zasnovi naj bi projekt vseboval<br />
pot ob Ledavi, od Pertoče do Nuskove,<br />
del od Rogašovcev do Nuskove bomo<br />
uredili letos, cimprano hišo v Serdici<br />
poleg VGD Serdica, Dajčev mlin kot<br />
tehnični spomenik, možnost mletja<br />
žitaric v mlinu na kamen in razstavo<br />
fosilov Panonskega morja, ki jih je dolga<br />
leta zbiral pokojni učitelj Nikolaj Gumilar.<br />
Od Turističnega društva Rogašovci smo<br />
prevzeli brunarico na Serdiškem bregu in<br />
bomo letos na njej opravili nujna vzdrževalna<br />
dela. Z Erno Gaber iz Ocinja pa se<br />
dogovarjamo o odkupu še druge polovice<br />
parcele, na kateri stoji brunarica.<br />
Pa bodi dovolj naštevanja. Z denarjem,<br />
ki ga imamo, bomo uredili vse to in še<br />
več, ker imamo dobro in sposobno<br />
občinsko upravo in režijski obrat, ki<br />
skrbi za lep izgled naših vasi.<br />
Edvard Mihalič, župan<br />
6 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
AKTUALNO<br />
Otvoritev Lekarne Špringer<br />
– v Občini Rogašovci<br />
Občina Rogašovci je na svojem<br />
območju imela podružnično<br />
lekarno, ki je delovala le<br />
občasno in je aprila 2015<br />
prenehala z delovanjem. Interes<br />
občine je bil, da svojim občanom<br />
zagotavlja dostop do storitev<br />
lekarniške dejavnosti na svojem<br />
območju. V zvezi s tem je Občina<br />
Rogašovci našla skupni interes<br />
z Lekarno Špringer, Janez<br />
Špringer, mag. farm., spec.,<br />
Cankarjeva 2, 9250 Gornja<br />
Radgona, da v naši občini odpre<br />
podružnično lekarno.<br />
Na deževen dan, 12. novembra 2016,<br />
je v popoldanskih urah svoja vrata<br />
odprla nova lekarna v Rogašovcih. Slavnostni<br />
del otvoritve je potekal v šotoru<br />
pri zdravstveni postaji. Uvodoma je<br />
Moški pevski zbor Rožmarin s Pertoče<br />
zapel dve pesmi, nato pa je župan<br />
Edvard Mihalič pozdravil vse zbrane<br />
in zaželel uspešno poslovanje novi<br />
podružnični Lekarni Špringer. Lastnik<br />
lekarne, Janez Špringer, je na kratko<br />
predstavil njihovo delovanje, nato pa<br />
sta sledila še govor in čestitka župana<br />
Občine Razkrižje Stanka Ivanušiča, kjer<br />
ima lekarna Špringer prav tako svojo<br />
podružnico. Po koncu slavnostnega<br />
dela so si obiskovalci ogledali lekarniške<br />
prostore, ki se nahajajo v Zdravstveni<br />
postaji Rogašovci.<br />
Lekarna Špringer je na svoje stroške<br />
preuredila in obnovila obstoječe<br />
prostore lekarne. Delovni čas lekarne<br />
je prilagojen delovnemu času splošne<br />
ambulante v Zdravstveni postaji<br />
Rogašovci.<br />
Lekarna Špringer je z odprtjem podružnične<br />
lekarne v Zdravstveni postaji<br />
Rogašovci prispevala k nadaljnjemu<br />
razvoju in ugledu občine ter izboljšanju<br />
kvalitete bivanja v naši občini.<br />
Občinska uprava Občine Rogašovci<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016 | 7
AKTUALNO<br />
Množični prihod migrantov<br />
Spoštovane občanke in spoštovani<br />
občani,<br />
ko smo se v Sloveniji pred letom<br />
dni soočili z množičnim prihodom<br />
migrantov na meje, si kljub jasnemu<br />
zavedanju o resnosti položaja in<br />
skrbnih pripravah verjetno nihče<br />
med nami ni prav dobro predstavljal,<br />
kakšen izziv nas čaka. Toda država,<br />
lokalne skupnosti in občine, humanitarne<br />
in nevladne organizacije ter<br />
prostovoljci smo pokazali, da lahko na<br />
državni in lokalni ravni tudi v tovrstnih<br />
izrednih razmerah dobro in usklajeno<br />
sodelujemo.<br />
Žal so se uresničile napovedi, da pojav<br />
migracij ni bil enkraten pojav, ampak<br />
je dejstvo, s katerim bomo morali najti<br />
skupni način sobivanja. Že samo zavedanje,<br />
da so migracije odsev časa, v<br />
katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju<br />
rešitev. Slovenija si vseskozi<br />
prizadeva tudi za iskanje skupnih,<br />
dolgoročno naravnanih rešitev na<br />
evropski ravni, ki bi pripomogle k učinkovitemu<br />
obvladovanju migracij, ter<br />
solidarno prevzema del odgovornosti<br />
v okviru projekta premestitve oseb, ki<br />
potrebujejo mednarodno zaščito.<br />
Poudarimo naj, da so razmere v naši<br />
regiji trenutno stabilne, vendar pa je<br />
dogajanje v naslednjem obdobju težko<br />
napovedati. Pričakujemo lahko, da bo<br />
do nezakonitih prehodov meja prihajalo<br />
ves čas in da se bo njihovo število<br />
v prihodnje še povečevalo.<br />
Zato so pristojni organi že pripravili<br />
nabor ukrepov, prilagojenih več<br />
različnim scenarijem. Medtem ko so<br />
varnostni ukrepi usmerjeni predvsem<br />
v dosleden in intenziven nadzor na<br />
meji, bomo z organizacijskimi ukrepi<br />
migrantom, ki bodo prišli na območje<br />
naše države, zagotovili ustrezno<br />
oskrbo in obravnavo v skladu z nacionalno<br />
in mednarodno zakonodajo.<br />
Zavedamo se, da prihodi migrantov<br />
– tudi zaradi strahu pred ponovitvijo<br />
lanskih množičnih prihodov – marsikje<br />
po državi, še posebej pa na obmejnih<br />
območjih, v ljudeh zbujajo nelagodje.<br />
Ravno zato, ker ne želimo, da<br />
bi prehodi migrantov čez hrvaško-slovensko<br />
mejo vznemirjali prebivalstvo<br />
in njihov vsakdan, poskušamo situacijo<br />
reševati na čim bolj kontroliran način.<br />
... država, lokalne skupnosti<br />
in občine, humanitarne in<br />
nevladne organizacije ter<br />
prostovoljci smo pokazali, da<br />
lahko na državni in lokalni<br />
ravni tudi v tovrstnih izrednih<br />
razmerah dobro in usklajeno<br />
sodelujemo.<br />
Eden pomembnejših ukrepov je tudi<br />
vzpostavitev sprejemno-registracijskih<br />
centrov ob meji s Hrvaško. Smiselno<br />
je namreč, da migranti, ki jih je policija<br />
zaznala pri nezakonitem prehodu<br />
meje, med obravnavo ostanejo čim<br />
bližje meji in morebitnemu kraju<br />
vrnitve, tj. Hrvaški.<br />
Poudarjamo, da bodo ti centri<br />
vzpostavljeni le, če se bo število<br />
migrantov, ki jih je policija zaznala<br />
pri nezakonitem prehodu meje, tako<br />
povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati<br />
v obstoječih policijskih enotah.<br />
Centri bodo začasne narave, zaprtega<br />
tipa in vseskozi pod nadzorom policije.<br />
Migranti bodo v centru največ do 72<br />
ur, njihovo gibanje pa bo omejeno.<br />
Sprejemno-registracijski center bo<br />
razdeljen na sprejemni del, kjer se<br />
bodo izvajali policijski postopki, in<br />
bivalni del. Vse prevoze v center in iz<br />
njega bo opravljala policija in s tem<br />
zagotovila nadzor nad migranti ter<br />
največjo možno varnost za okoliško<br />
prebivalstvo. V centrih bo zdravstveno<br />
osebje poskrbelo za nujno<br />
medicinsko pomoč, poskrbljeno pa<br />
bo tudi za otroke in mladoletnike brez<br />
spremstva.<br />
... zato se ob tej priložnosti<br />
ponovno zahvaljujemo<br />
vsem, ki ste prispevali h<br />
konstruktivnemu reševanju<br />
migracijske krize.<br />
Država poskuša pri reševanju<br />
migrantske problematike ves čas ohranjati<br />
ravnotežje med obveznostmi, ki<br />
jih ima do migrantov po domači in<br />
mednarodni zakonodaji, ter varnostjo<br />
domačega prebivalstva. Vlada je in bo<br />
naredila vse, kar je v njeni moči, da do<br />
večjega obsega nezakonitih migracij<br />
na našem ozemlju ne bi prišlo, predstavniki<br />
pristojnih državnih organov pa<br />
so v stalnem stiku s predstavniki vseh<br />
ključnih občin in lokalnih skupnosti.<br />
Naloga, ki je pred nami, je zahtevna,<br />
terja veliko odgovornosti in naporov,<br />
zato se ob tej priložnosti ponovno<br />
zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali<br />
h konstruktivnemu reševanju migracijske<br />
krize.<br />
Urad Vlade RS za komuniciranje<br />
Informacije o aktualnem dogajanju<br />
na področju migracij in odzivu<br />
Slovenije nanje so na spletni strani<br />
pomoc.beguncem.gov.si.<br />
8 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016
AKTUALNO<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016 | 9
AKTUALNO<br />
24-urna dostopnost<br />
avtomatskega eksternega<br />
defibrilatorja (AED)<br />
AED-naprave<br />
nam omogoča<br />
učinkovitejše<br />
in uspešnejše<br />
nudenje pomoči<br />
oživljanja<br />
Dostopnost AED-jev je v krajih,<br />
ki so od strokovne medicinske<br />
pomoči krajevno oz. časovno<br />
nekoliko oddaljeni, izrazitega<br />
pomena. V primeru srčnega<br />
zastoja oz. motenj srčnega<br />
ritma je najpomembnejša<br />
takojšnja pomoč, zato je<br />
zelo pomembno, da jo pred<br />
prihodom strokovne pomoči<br />
nudijo že očividci. Uporaba<br />
AED-naprave nam omogoča<br />
učinkovitejše in uspešnejše<br />
nudenje pomoči oživljanja.<br />
Ravno zato je pomembno, da<br />
so AED-ji nameščeni na javnih<br />
mestih in dostopni vsakomur.<br />
Z namenom, da omogočimo stalno<br />
dostopnost AED-naprave vsakomur,<br />
smo se v našem zavodu odločili za<br />
namestitev AED-naprave na javno<br />
dostopno mesto. Da smo zagotovili<br />
pravilno in nemoteno delovanje<br />
AED-naprave, smo jo bili primorani<br />
zaščititi pred vremenskimi in drugimi<br />
vplivi okolja. Zdravstveni dom Murska<br />
Sobota je kupil in namestil AED-omarico,<br />
Društvo prva medicinska pomoč<br />
Z namenom, da omogočimo stalno dostopnost AED-naprave<br />
vsakomur, smo se v našem zavodu odločili za namestitev<br />
AED-naprave na javno dostopno mesto.<br />
Rogašovci pa je opremila omenjeno<br />
omarico z enim izmed svojih<br />
AED-naprav. Omarica je opremljena z<br />
udarno ključavnico, ogrevana, ponoči<br />
osvetljena in varovana z zvočnim<br />
alarmom.<br />
AED omarica je nameščena desno<br />
od vhoda v kulturno dvorano Občine<br />
Rogašovci.<br />
Besedilo: Edith Žižek Sapač<br />
Fotografija: Milan Gaber<br />
Podelitev<br />
jubilejnih priznanj<br />
10/30 let dela v svoji<br />
obrtni dejavnosti<br />
Območna obrtno-podjetniška<br />
zbornica Murska Sobota je v<br />
sklopu 10. srečanja obrtnikov<br />
in podjetnikov v petek, 18.<br />
11. 2016, podelila jubilejna<br />
priznanja članom zbornice.<br />
Slavnostna podelitev je<br />
potekala v prostorih soboškega<br />
gradu. Med prejemniki skupno<br />
73 jubilejnih priznanj so bili<br />
tudi obrtniki iz naše občine, in<br />
sicer:<br />
– za 10 let dela v svoji obrtni dejavnosti<br />
so priznanja prejeli: Drago Celec,<br />
Drago Horvat in Manuel Lah,<br />
– za 30 let pa Štefan Šbüll.<br />
10 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016
AKTUALNO<br />
Mozaik goričkih dobrot<br />
Turmanove kmetije<br />
v mesecu<br />
novembru<br />
V neposredni bližini cerkve svete<br />
Helene na Pertoči leži kmetija<br />
Turmanovih, katere lastnik<br />
– Marjan Ficko, je že vrsto let<br />
stalen ponudnik svojih pridelkov<br />
na murskosoboški tržnici.<br />
Ideja, da svoje pridelke začne prodajati<br />
tudi na domači kmetiji, se je porodila,<br />
ko se je v bližnji cerkvi, ki slovi po izjemnem<br />
mozaiku patra Marka Rupnika,<br />
začelo zbirati vse več turistov od blizu<br />
in daleč. Na 1. adventno nedeljo pred<br />
tremi leti so tako svojemu namenu<br />
predali prodajne prostore, kjer so<br />
svojo ponudbo domačih pridelkov, v<br />
kateri prevladujejo domača kisla repa,<br />
zelje in mešana solata, obogatili še s<br />
ponudbo okoliških kmetij Krajinskega<br />
parka Goričko. Ljubitelji domačih<br />
dobrot tako lahko pri njih dobijo tudi<br />
domač med, bučno olje, marmelade,<br />
žgane pijače, likerje, medenjake,<br />
drobno pecivo in še kaj.<br />
... domač med, bučno olje,<br />
marmelade, žgane pijače,<br />
likerje, medenjake, drobno<br />
pecivo ...<br />
V svoji ponudbi so naredili še korak<br />
naprej, saj želijo, da bi ljudje začutili<br />
okus pristnih prekmurskih jedi in<br />
začeli spet ceniti doma pripravljeno<br />
hrano. Že drugo leto zapored namreč<br />
v mesecu novembru pripravijo prireditev<br />
pod naslovom Mozaik goričkih<br />
dobrot, kjer predstavijo kulinarične<br />
specialitete Goričkega in Pomurja. V<br />
sodelovanju z lokalnimi gostinskimi<br />
ponudniki so lani obiskovalcem ponudili<br />
v pokušnjo koline z bujto repo,<br />
kislo zelje z dödoli, obložen kruh z<br />
mesom iz tünke, mešano solato; na<br />
stojnicah pa zeljne zavitke, repnjače,<br />
burek z zeljem, pa tudi domač kruh in<br />
pekovske izdelke.<br />
K sodelovanju so privabili strokovnjake<br />
različnih profilov, saj je bilo na<br />
stojnicah videti tudi izdelke naravne<br />
kozmetike in adventne venčke<br />
spretnih rok Društva podeželskih žena<br />
Občine Rogašovci.<br />
... koline z bujto repo, kislo<br />
zelje z dödoli, obložen kruh<br />
z mesom iz tünke, mešano<br />
solato; na stojnicah pa zeljne<br />
zavitke, repnjače, burek z<br />
zeljem, pa tudi domač kruh in<br />
pekovske izdelke.<br />
Prireditev je bila nadgrajena tudi z<br />
zabavno-kulturnim programom, na<br />
katerem so se predstavili folkloristi,<br />
amaterski igralci, glasbeniki in pevci.<br />
Besedilo: Martina Ficko<br />
Fotografija: Sabina Barbarič<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016 | 11
AKTUALNO<br />
Najmlajša, 2-letna nagrajenka<br />
za risbico<br />
20. jubilejni natečaj civilne<br />
zaščite: Delujmo preventivno<br />
Uprava RS za zaščito in reševanje,<br />
Izpostava Murska Sobota, je lani v<br />
športni dvorani Osnovne šole Križevci<br />
pri Ljutomeru razglasila rezultate 20.<br />
regijskega natečaja pod naslovom<br />
Naravne in druge nesreče – Delujmo<br />
preventivno. Tedaj so v bogatem<br />
kulturnem programu nastopili učenke<br />
in učenci OŠ Križevci, na ogled pa je<br />
bila tudi priložnostna razstava vseh<br />
nagrajenih likovnih del ter literarnih<br />
izdelkov. Vse je v uvodu pozdravila<br />
ravnateljica OŠ Križevci Vasilija Stolnik,<br />
slavnostni nagovor pa je imela Olga<br />
Andrejek, predstavnica Uprave RS za<br />
zaščito in reševanje. Slednja je tudi,<br />
ob Martinu Smodišu, vodji murskosoboške<br />
izpostave URSZR, sodelovala<br />
pri podelitvi priznanj in zasluženih<br />
nagrad najmlajšim iz vrtcev, učenkam<br />
in učencem pomurskih osnovnih šol<br />
ter njihovim mentoricam oziroma<br />
mentorjem za šolsko leto 2015/2016.<br />
Bilo je podeljenih skupno 35 priznanj<br />
in nagrad, 20 (od skupno prejetega<br />
števila 327) za likovna ter 15 (od<br />
skupno prejetega števila 59) za literarna<br />
dela osnovnošolk in osnovnošolcev.<br />
Na razpisu je sodelovalo 24<br />
osnovnih šol in 13 vrtcev.<br />
Med vsemi nagrajenimi za risbice je<br />
bila najmlajša, tedaj 2-letna Ela Kous<br />
iz Vzgojno-varstvene enote Rogašovci<br />
(vzgojiteljice Bernarda Skledar,<br />
Mihaela Sukič in Klavdija Celec), poleg<br />
nje pa še tedaj 5-letni Teo Šandor iz<br />
Vzgojno-varstvene enote pri OŠ Sveti<br />
Jurij (vzgojiteljici Andreja Ficko Hanc in<br />
Sabina Mencigar).<br />
Besedilo in fotografiji: Filip Matko Ficko<br />
12 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016
AKTUALNO<br />
Novo gasilsko vozilo<br />
PGD Ropoča<br />
že šesto<br />
gasilsko vozilo<br />
Gasilci iz Ropoče so 21. maja<br />
2016 slovesno predali namenu<br />
novo gasilsko vozilo za prevoz<br />
moštva GVM-1.<br />
S tem je bil formalno zaključen<br />
še eden od pomembnih<br />
mejnikov v 83 letih svojega<br />
delovanja.<br />
Na prireditvi s številnimi nastopi sredi<br />
urejenega vadbenega poligona je<br />
bilo posebej poudarjeno, da je nova<br />
pridobitev društva poseben dokaz<br />
o zagnanosti in složnosti v njem.<br />
Gasilsko društvo že vse od svoje ustanovitve<br />
leta 1993 zelo dobro sodeluje<br />
s krajani in ima veliko podporo<br />
tudi v širšem okolju. Poudarjeno je<br />
bilo tudi, da jim pri zbiranju prostovoljnih<br />
prispevkov za vozilo znamke<br />
VW Transporter 4x4 ne bi uspelo<br />
brez širše pomoči (matične občine,<br />
gasilske zveze in drugih gospodarskih<br />
družb). Novo vozilo je že šesto<br />
gasilsko vozilo, medtem ko je bilo prvo,<br />
v majhno garažo v spodnjem delu vasi,<br />
postavljeno že leta 1975. V začetku 80.<br />
let je bilo kupljeno orodno vozilo TAM<br />
2001, zatem vozilo Renault Traffic,<br />
v letu 2001 so nabavili avtocisterno<br />
TAM 5005, potem pa jo čez nekaj časa<br />
zamenjali z avtocisterno FAP 1620.<br />
Gasilsko društvo že vse<br />
od svoje ustanovitve leta<br />
1993 zelo dobro sodeluje<br />
s krajani in ima veliko<br />
podporo tudi v širšem<br />
okolju.<br />
Ključe novega vozila sta poveljniku<br />
društva Jožetu Bertalaniču predala<br />
botra Jože Lang in Uroš Ficko. Poveljnik<br />
jih je z namenom skrbnega varovanja<br />
in varnih kilometrov predal vozniku<br />
Tadeju Madjaru, župnik Župnije sv.<br />
Helene na Pertoči Jože Vinkovič pa je<br />
novo vozilo tudi blagoslovil. Ropočki<br />
gasilci so na novo pridobitev upravičeno<br />
ponosni. Pomeni namreč bolj<br />
trdno povezovanje na tekmovalnem<br />
in organizacijskem področju in, kar<br />
je najpomembneje, nudenju pomoči<br />
potrebnim.<br />
Besedilo in fotografija: Jože Čerpnjak<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016 | 13
LETNI INTERVJU<br />
»Ne rada govorim o sebi,<br />
to bi morali drugi …«<br />
»Vse zmorem<br />
v Njem, ki mi<br />
daje moč.«<br />
Nada, mnogi te poznamo kot vedno<br />
nasmejano žensko z nasmehom od<br />
ušesa do ušesa, ki uživa v glasbi in z<br />
energijo na odru okuži nastopajoče in<br />
občinstvo. Kaj pa bi povedala o sebi<br />
tistim, ki te ne poznajo? Kam segajo<br />
tvoji začetki?<br />
Rojena sem bila ljubečim staršem kot<br />
tretji otrok, v obrtniški družini. Imela<br />
sem pestro otroštvo, saj sem nenehno<br />
hotela slediti starejšima, ali bratu ali<br />
sestri. Ker smo doma imeli krojaštvo,<br />
smo tudi vsi otroci krenili po poti<br />
šivanja …<br />
Imela sem pestro otroštvo,<br />
saj sem nenehno hotela slediti<br />
starejšima, ali bratu ali sestri.<br />
Najpomembnejše v mojem življenju<br />
– izvir moje, kot ste rekli energije, pa<br />
je zapisan v Svetem pismu. Jezus je<br />
povabil: »Kdor je žejen, naj pride k<br />
meni in naj pije. Kdor veruje vame,<br />
bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega<br />
osrčja tekle reke žive vode.« Jn<br />
7,37–38 Tega sem se zavedla v svojem<br />
otroštvu, ko so se mi že začela postavljati<br />
različna, zelo odločilna vprašanja<br />
za mojo prihodnost …<br />
Tvoja posebna ljubezen je glasba.<br />
Kdaj je glasba postala stalnica v<br />
tvojem življenju? Kako si začela svojo<br />
glasbeno pot?<br />
Glasbe pri naši hiši ni manjkalo. Oče<br />
se je učil igranja na violino, mama na<br />
mandolino. Moj brat Herman je začel<br />
igrati tamburico, sestra Dragica pa<br />
harmoniko. Tudi jaz sem že kot otrok,<br />
na skrivaj, raziskovala črno-bele tipke.<br />
Ko sta mama in ata v delavnici šivala,<br />
sem odšla delat domačo nalogo, a<br />
hitro zatem poizkušala iz enega ali<br />
drugega instrumenta izvleči kakšno<br />
melodijo.<br />
V cerkvi sem kaj hitro začela igrati<br />
tamburico in harmoniko. Nekaj časa<br />
pozneje smo kupili tudi lep bel klavir.<br />
Tako že od svoje mladosti naprej sodelujem<br />
v cerkvi na glasbenem področju, kar<br />
mi je v posebno veselje, da lahko slavim<br />
Boga za talente in s talenti, ki mi jih je dal.<br />
Glasbe pri naši hiši ni<br />
manjkalo.<br />
Vemo, da si zborovodkinja zbora<br />
Maranata. Koliko let že opravljaš to<br />
vlogo in kaj bi posebej izpostavila?<br />
To vlogo opravljam polnih trideset let,<br />
kajti poslanstvo zbora Maranata je, da<br />
s pesmijo ponese to najčudovitejšo –<br />
veselo vest odrešenja do vseh ljudi.<br />
Zato naš zbor z veseljem vztraja že<br />
toliko let neprekinjenega delovanja in,<br />
kot vse kaže, bo še naprej povezoval<br />
ljudi, ki želijo opravljati to isto nalogo,<br />
da slavijo vsemogočnega Boga in<br />
mnogim prinašajo resnico Evangelija<br />
Jezusove ljubezni in večnega življenja<br />
z Njim.<br />
Zares je samo Božja milost, da smo<br />
skupaj kot velika družina in to neprekinjeno<br />
že toliko let, kljub veliki starostni<br />
razliki, od 15 do 77 let, in tako različnimi<br />
karakterji.<br />
Želim si, da vsak Jezusa spozna kot<br />
osebnega Odrešitelja in da ga vsi<br />
skupaj slavimo in oznanjamo. Želim,<br />
da smo skupaj, ne samo da bi se učili<br />
pesmi, ampak tudi ob poslušanju in<br />
proučevanju Božje Besede, da bi v<br />
spoznavanju Boga rasli …<br />
Vsak nastop in koncert je<br />
potem le izraz tega spoznanja<br />
oz. odnosa z Jezusom. Kot ste<br />
prej omenili, ta »energija«,<br />
ki odseva z odra – ne gre<br />
dejansko za energijo, ki jo<br />
imamo, ampak za Osebo, ki jo<br />
imamo!<br />
Je kdo še posebej pomemben na poti<br />
tvojega glasbenega razvoja, ki bi ga<br />
želela posebej izpostavit?<br />
Mnogokrat ne razumemo, zakaj se na<br />
poti našega življenja srečujemo s to ali<br />
ono osebo, a ko se potem čez dolga<br />
leta ozremo nazaj, opazimo, da so ti<br />
ljudje v našem življenju pustili neko<br />
posebno sled …<br />
14 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
LETNI INTERVJU<br />
Veliko oseb je »šlo ob meni«, ki so me<br />
vzgajali, učili, svetovali ter spodbujali<br />
na raznih področjih in obdobjih<br />
mojega življenja. Vsem sem neizmerno<br />
hvaležna in se Bogu zahvaljujem za<br />
vse njih.<br />
Bi pa mogoče izpostavila mojega<br />
prvega glasbenega vzgojitelja, ki je<br />
danes najstarejši pevec v našem<br />
zboru, tj. Viktor Benko st., ki me je<br />
navdušil za igranje na tamburico in<br />
nenehno spodbujal ter podpiral vse<br />
moje glasbene ideje in projekte.<br />
Ko sem bila v tehnični šoli in za tem<br />
delala v tovarni Mura, pa čeprav kot<br />
mojstrica, se glasbi nisem odpovedala,<br />
kajti skoraj 15 let sem bila v<br />
družbi osebe, ki je dala pečat moji<br />
glasbeni ustvarjalnosti. »Tovaršica«<br />
Marija Rituper je moja glasbena vzornica,<br />
katero sem poslušala, opazovala<br />
in tako spremljala vsako njeno potezo,<br />
tako na zborovskih in solističnih vajah,<br />
kakor tudi na vseh nastopih.<br />
Tudi naša Anita in Simon sta z veseljem<br />
hodila k njej na ure klavirja. Zelo<br />
sem ji hvaležna za njen neprecenljiv<br />
delež, ki ga je tako vgradila v vse nas.<br />
Zdravniki so mi povedali, da za njega<br />
ni več nobenega upanja.<br />
Takrat sem vedela, da lahko tudi v teh<br />
najtežjih trenutkih pridem k našemu<br />
vsemogočnemu živemu Bogu, katerega<br />
opevam, častim in oznanjam,<br />
kajti samo On mi lahko vrne mojega<br />
zvestega in najtesnejšega sopotnika,<br />
prijatelja, sodelavca ... Tako se je tudi<br />
zgodilo, Jezus je uslišal naše prošnje,<br />
zbudil in ozdravil mojega moža in<br />
sprejel naše zahvaljevanje za Njegovo<br />
popolno delo ozdravljenja in odrešenja<br />
na križu Golgote.<br />
Za tem, po petih letih, naju je Bog<br />
obdaril še s četrtim sinom, ki smo ga<br />
vsi skupaj poimenovali Jakob.<br />
Koliko glasbenega navdušenja si<br />
prenesla na svojo družino, otroke in<br />
moža?<br />
Vsekakor sva z možem tudi svojim<br />
sinovom omogočila glasbeno izobraževanje<br />
in vključevanje v instrumentalne<br />
in vokalne skupine. Moj mož me<br />
je že kot postaven mladenič osvajal z<br />
igranjem na mandolino, v zboru pa je<br />
že od samega začetka »močen« tenorist<br />
in solist.<br />
Jonatan je pianist, zaigra tudi na<br />
harmoniko, a najraje igra na svoj<br />
klarinet, po novem pa tudi na berdo;<br />
v zboru pa lahko slišimo njegov<br />
globok glas – bas. Gabrijel je hornist,<br />
a zadnje čase zelo uživa ob bas kitari;<br />
v zboru poje čudovit tenor. Gregor je<br />
V 30 letih delovanja zbora Maranata<br />
verjetno nisi rasla samo glasbeno,<br />
ampak so se verjetno zgodile<br />
še katere druge prelomnice, ki<br />
so vplivale na tvoje življenjske<br />
prioritete?<br />
V tem obdobju sem doživela in preživela<br />
marsikaj. Iznenada mi je umrl<br />
ljubeč oče, poročila sem se s svojim<br />
izvoljencem, v razmaku dveh let rodila<br />
sinova Jonatana in Gabrijela, potem se<br />
je v večnost preselila tudi moja mama.<br />
To je bilo zame zelo težko obdobje,<br />
kajti ni bilo več vsakodnevno pripravljenih<br />
obrokov hrane, ni bilo več<br />
nobenega varstva za otroke in ni bilo<br />
najdragocenejše življenjske svetovalke<br />
na dosego rok. In v tem času sem<br />
rodila tretjega sina Gregorja.<br />
Ko je le-ta dopolnil komaj tri leta, je<br />
moj ljubi mož ležal v komi v bolnišnici.<br />
Iz vsega povedanega bi lahko rekli,<br />
da je družina tvoj temelj. Kako se kot<br />
ženska vidiš v vlogi matere? Kako te<br />
vidijo tvoji otroci?<br />
Blagoslavljam jih ob vsakem odhodu<br />
in prihodu. Trudim se, da sem jim na<br />
razpolago vsak čas …<br />
Kot mati svoje sinove z veseljem<br />
vzgajam in učim, radi beremo Božjo<br />
Besedo, ki nam daje prave smernice<br />
za zadovoljno in radostno življenje ter<br />
v preprostih molitvah izražamo svoje<br />
zahvale in prošnje Njemu.<br />
rojen kitarist in odličen tenor solist.<br />
Jakob ima tudi izreden glasbeni talent,<br />
njegov glavni instrument je pozavna,<br />
zaigra pa tudi na klavir in tamburico.<br />
Glasbeno<br />
izobraževanje<br />
otrok je v porastu,<br />
kar kaže na<br />
to, da igranje<br />
instrumenta ni<br />
samo pridobivanje<br />
strokovnega<br />
glasbenega znanja,<br />
ampak je tudi<br />
učenje za življenje.<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 15
LETNI INTERVJU<br />
Verjetno ob tem, da živiš z glasbo,<br />
podpiraš tudi glasbeno izobrazbo?<br />
Veliko staršev svoje otroke že v<br />
zgodnjih letih otroštva vpiše v nižjo<br />
glasbeno šolo, kjer se izobražujejo pod<br />
strokovnim vodstvom svojih učiteljev,<br />
tudi pri nas doma smo naredili tako.<br />
Glasbeno izobraževanje otrok je v<br />
porastu, kar kaže na to, da igranje<br />
instrumenta ni samo pridobivanje<br />
strokovnega glasbenega znanja,<br />
ampak je tudi učenje za življenje.<br />
Se ti zdi, da gre glasbeni razvoj<br />
otrok v pravo smer, potem ko<br />
enkrat zaključijo formalno šolanje na<br />
glasbeni šoli?<br />
Ko sem že pred leti nazaj opazovala<br />
množico otrok, ki so prihajali in odhajali<br />
skozi tista velika vrata murskosoboške<br />
glasbene šole, sem se spraševala:<br />
»Le kje bodo čez nekaj let pristali<br />
vsi ti instrumenti, ki jih ti otroci s takim<br />
veseljem sedaj nosijo v svojih rokah?«<br />
Le majhen odstotek se jih namreč ob<br />
zaključku nižje glasbene šole odloči<br />
za nadaljnje šolanje v tej smeri. Nekaj<br />
se jih ima možnost priključiti godbam<br />
ali kakšnim skupinam. Največji del teh<br />
otrok in skupaj z njimi njihovih staršev<br />
pa je svoje nastope doživljalo le na<br />
produkcijah glasbene šole, kajti skozi<br />
vsa ta leta ni bilo poskrbljeno za njih,<br />
da bi svoje sposobnosti in že pridobljeno<br />
znanje poskusili izraziti tudi na<br />
drug način in v drugih okoliščinah.<br />
Kako se tega lotevate v vaši binkoštni<br />
cerkvi?<br />
V naši cerkvi otroke spodbujamo, jim<br />
pomagamo na vse možne načine, da<br />
strokovno pridobljeno znanje prenesejo<br />
v »svoj svet glasbe«. Seveda je<br />
možno pridobljeno znanje usmeriti v<br />
profesionalno ali amatersko smer. Za<br />
vsemi pa stojimo z vso odgovornostjo.<br />
Da ne bi ves trud, čas in denar, ki ga<br />
precej staršev vlaga v glasbeno šolanje<br />
svojih otrok, šel v prazno, smo se v naši<br />
cerkvi že pred leti odločili, da bomo<br />
tudi sami prispevali in vlagali v razvoj<br />
glasbene dejavnosti otrok, mladine in<br />
seveda tudi vseh odraslih, ki to želijo.<br />
Že v prvem in drugem letniku nižje<br />
glasbene šole na bogoslužjih zaigrajo<br />
kakšno lažjo, njim prilagojeno pesmico;<br />
najprej kot posamezniki, potem pa jih<br />
že kar hitro navajam in vključujem v<br />
komorne zasedbe …<br />
Pripravljamo tudi dejavnosti oz.<br />
projekte, ki otroke še dodatno motivirajo<br />
za delo in prispevajo k večji kakovosti<br />
izvedbe zastavljenih ciljev. To so<br />
dodatne in zanimivejše vaje s posamezniki,<br />
otroška srečanja, glasbene<br />
delavnice, otroški koncerti itd.<br />
Nekateri od njih znajo zaigrati tudi<br />
po več instrumentov in še vedno<br />
odkrivam v njih nove ideje oz. želje po<br />
novih instrumentalnih zasedbah.<br />
Po Božji milosti se trudim, da sodelovanje<br />
z otroki, kakor tudi z njihovimi<br />
starši, poteka obojestransko.<br />
Rdeča nit tega glasila je »srečna<br />
ženska«. Kaj tebe kot žensko najbolj<br />
osrečuje?<br />
Mene osrečuje skoraj vse.<br />
Srečna sem, da živim in<br />
delujem v krajih, kjer sem<br />
rojena, rada imam moje<br />
sosede, svojo ožjo in širšo<br />
družino. Rada imam vse<br />
pevce zbora Maranata, vse<br />
glasbenike, vse otroke, ki jih z<br />
veseljem učim …<br />
Seveda pa me najbolj osrečuje, da sem<br />
Božja hčerka in da sta mi od Njega<br />
zaupani tudi vlogi žene in matere, ki<br />
ju z veseljem opravljam – živim!<br />
Kaj določa srečno partnerstvo. Vemo,<br />
da si v zboru dirigent svojemu možu.<br />
Kako pa sicer?<br />
Oba z možem Francem imava Kristusovo<br />
ljubezen, ki naju povezuje v<br />
dobrem in slabem. Ta nama omogoča<br />
tudi odprto, ljubeče komuniciranje,<br />
spodbujanje, odpuščanje – vse na<br />
podlagi Božje ljubezni in Njegove<br />
Besede:<br />
»Bodite drug do drugega<br />
dobrosrčni in usmiljeni ter<br />
drug drugemu odpuščajte,<br />
kakor je tudi vam Bog<br />
milostno odpustil v Kristusu.«<br />
Ef 4,32<br />
Recept za srečno partnerstvo<br />
je Božja ljubezen v naših srcih<br />
in Božja načela, ki jih najdemo<br />
v Svetem pismu. Če oba<br />
partnerja ljubita Boga in eden<br />
drugega, kot nam narekuje<br />
Božja Beseda, blagoslov<br />
zagotovo ne bo izostal.<br />
Kaj bi sporočila vsem ženskam, ki<br />
bodo brale ta intervju?<br />
V sodobnem času, v katerem živimo,<br />
kjer ženske hkrati opravljamo številne<br />
naloge in se znajdemo v različnih<br />
vlogah, se velikokrat od nas zahteva<br />
veliko ali celo več, kot mislimo, da<br />
zmoremo ...<br />
Tukaj bi spodbudila vse bralke s<br />
svetopisemsko vrstico:<br />
»Vse zmorem v Njem, ki mi<br />
daje moč.«<br />
To je tudi moje osebno izkustvo – Bog<br />
nas ljubi, sprejema takšne, kot smo,<br />
ter želi biti del naših življenj. Ženska,<br />
ki ima ob sebi ljubečega, skrbnega<br />
in vsemogočnega nebeškega Očeta<br />
– resnično zmore »stati in obstati« v<br />
naglici sodobnega življenja ter živeti<br />
izpolnjeno življenje kljub temu, da pot<br />
življenja ni vedno obsijana s soncem.<br />
Besedilo: Suzana Ficko Matko<br />
Fotografiji: Nada Kisilak Vouri<br />
16 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
MED NAMI<br />
Še enkrat ne bi bil čevljar<br />
Njegove čevlje<br />
cenijo tudi starejši<br />
ljudje in invalidi<br />
Čevljarstvo je bilo v času pred<br />
drugo svetovno vojno in po njej<br />
ena najbolj razširjenih obrti<br />
na našem področju. Praktično<br />
skorajda ni bilo vasi, v kateri ne<br />
bi imeli vsaj enega čevljarja.<br />
Eden redkih, ki še vztraja v tej obrti,<br />
je Geza Kisilak mlajši, ki je pred nekaj<br />
leti obrt prevzel po svojem očetu,<br />
Gezi Kisilaku starejšem. Prav z Gezo<br />
starejšim smo se v mrzlih decembrskih<br />
dneh minulega leta pogovarjali<br />
o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti<br />
te obrti.<br />
Geza v pogovoru razloži, da je čevljarstvo<br />
v njihovi družini že tradicija, saj<br />
je njegov oče Karel s čevljarsko obrtjo<br />
začel že daljnega leta 1925 in bil v<br />
tem tako uspešen, da je 1929 leta<br />
na obrtni razstavi v Ljutomeru prejel<br />
zlato kolajno za ženske salonarje, ki<br />
so danes razstavljeni v Pokrajinskem<br />
muzeju Murska Sobota, kolajna pa je<br />
še vedno varno spravljena pri Gezi kot<br />
dragocen spomin na očeta. Oče Karel<br />
je bil pred drugo svetovno vojno tako<br />
uspešen v svojem poslu, da je leta<br />
1934 imel malo tovarno čevljev s 14<br />
zaposlenimi delavci in tovorni avto, s<br />
katerim so potovali na sejme v Ptuj,<br />
Varaždin in Čakovec, kjer je prodaja<br />
čevljev najbolj cvetela.<br />
Druga svetovna vojna ni prinesla očetu<br />
nič dobrega, saj je takrat delal popolnoma<br />
sam, usnje pa se je za časa<br />
madžarske okupacije dobilo samo na<br />
karte, kar je pomenilo, da so kmetje<br />
za prodano svinjsko kožo namesto<br />
denarja dobili karte za usnje, s katerimi<br />
so potem lahko naročili izdelavo<br />
čevljev pri čevljarju.<br />
Po drugi svetovni vojni, nekje<br />
okrog leta 1948, je imel oče v svoji<br />
obrtni delavnici spet zaposlenih<br />
šest delavcev. Takrat so za državno<br />
podjetje Obutev vsak mesec delali<br />
po 100 parov čevljev. Pozneje se je<br />
oče preusmeril v serijsko proizvodnjo<br />
čevljev za sejme po Pomurju, na katere<br />
se je vozil s konjsko vprego.<br />
Geza je očetovo obrt prevzel leta<br />
1962 po očetovi smrti in poudari, da<br />
je njegov oče za časa svojega življenja<br />
izučil 15 vajencev, medtem ko on<br />
sam ni izučil nobenega. Čisto točna<br />
ta trditev vseeno ni, saj se je očetove<br />
obrti priučil sin Geza, ki nadaljuje z<br />
družinsko tradicijo.<br />
Ko ga vprašam, kakšni čevlji so danes<br />
pri njem oz. sinu najbolj iskani, pravi,<br />
da je današnja izdelava čevljev usmerjena<br />
predvsem v izdelavo folklornih<br />
čevljev za folklorne skupine doma in v<br />
tujini. Posebnost teh čevljev je, da se<br />
izdelujejo po tradicionalni metodi , ki<br />
je stara okrog 100 let. Celotni folklorni<br />
čevelj je usnjen, podplat pa zbit z lesenimi<br />
klinci. Material za te čevlje nabavlja<br />
v Tržiču in v Razkrižju.<br />
Njegove čevlje cenijo tudi starejši<br />
ljudje in invalidi, ki potrebujejo ortopedske<br />
čevlje zaradi različnih deformacij<br />
stopal.<br />
Potoži, da nekateri posamezniki težko<br />
razumejo, da so ti čevlji izdelani ročno<br />
in je temu primerna tudi nekoliko<br />
višja cena od čevljev, ki so izdelani<br />
serijsko, in jih za majhen denar kupujemo<br />
v trgovskih centrih. Predvideva,<br />
da se bo to čevljarstvo obdržalo predvsem<br />
na račun folklorne in ortopedske<br />
obutve in preseneti z izjavo, da če bi<br />
še enkrat izbiral, ne bi bil čevljar, ker se<br />
s tem poklicem preživi, nikoli obogati,<br />
vloži pa ogromno časa tudi na račun<br />
družine, ki je morala sprejeti, da je<br />
v svojem najbolj aktivnem obdobju<br />
v svoji delavnici preživel tudi do 10<br />
ur dnevno, velikokrat pa je dneve<br />
preživel tudi na sejmih, kjer pa so se<br />
mu družinski člani pridružili tudi zato,<br />
da so bili malo več skupaj.<br />
Čeprav razmišljanje čevljarja<br />
Geze o prihodnosti te obrti ni<br />
posebej spodbudno, pa je prav,<br />
da se to obrt ohranja, česar se<br />
zavedajo tudi domačini Občine<br />
Rogašovci in občinski svetniki,<br />
ki so Gezi pred nekaj leti<br />
podelili naziv častnega občana<br />
ravno zaradi vztrajanja v tej<br />
obrti, ki žal počasi izumira.<br />
Besedilo: Suzana Ficko Matko<br />
Fotografiji: Milan Gaber<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016 | 17
MED NAMI<br />
Vsi smo čudoviti,<br />
majhni in veliki …<br />
mama<br />
z velikim M.<br />
Letošnje glasilo ima v svojem<br />
jedru rdečo nit »Srečna<br />
ženska je močna ženska«.<br />
Ideja urednice je namreč<br />
bila, da se v tej številki omeni<br />
ženske, ki s svojo energijo<br />
in veseljem do življenja<br />
navdihujejo druge v svoji<br />
okolici. Ena takih posebnih<br />
žensk je Andreja Koller, mama<br />
petih otrok, mama z velikim<br />
M. Njen najmlajši otrok, Ana<br />
Isabel, ima redko diagnozo,<br />
ahondroplazijo, o kateri<br />
navadni smrtniki vemo zelo<br />
malo oziroma vedo o njej največ<br />
tisti, ki s to diagnozo živijo.<br />
Andreja, lahko razložite, kakšna<br />
diagnoza je to?<br />
Ahondroplazija pomeni, da je prizadeta<br />
rast kosti, ki se v sklepu prehitro<br />
zakostenijo in ustavijo rast. Anina<br />
maksimalna višina bo v najboljšem<br />
možnem izidu 130 cm, najbolj so<br />
prizadete dolge kosti, roke in noge.<br />
V Sloveniji je oseb s to diagnozo zelo<br />
malo in prav iščem, da bi se povezala<br />
še s kom, ki ima to diagnozo, saj bi si<br />
z izmenjavo izkušenj in podporo drug<br />
drugemu lahko precej pomagali. Po<br />
neuradnih podatkih naj bi bilo takih<br />
ljudi v Sloveniji kvečjemu okoli 100.<br />
Ste pred Aninim rojstvom vedeli, kaj<br />
Vas čaka? Je bilo kar koli drugače kot<br />
pri prejšnjih štirih nosečnostih?<br />
Vse je bilo povsem običajno. Imela<br />
sem 35 let, normalno nosečnost,<br />
opravila sem preiskave nuhalne svetline<br />
in trihormonski nosečnostni test,<br />
vse ultrazvoke in predpisane preglede.<br />
Vse je bilo bp. do Aninega prihoda na<br />
svet, tj. 13. 2. 2011.<br />
Ahondroplazija pomeni,<br />
da je prizadeta rast<br />
kosti, ki se v sklepu<br />
prehitro zakostenijo in<br />
ustavijo rast.<br />
Kakšni so bili Vaši takratni občutki?<br />
Zdravniki so takoj opazili, da pri Ani<br />
razmerje med dolžino rok in nog ter<br />
glave ni ustrezno. V treh dneh sva<br />
se znašli v Ljubljani. Potem so sledile<br />
krvne preiskave. Vzorce so poslali na<br />
eno izmed nemških klinik, od koder<br />
smo potem v roku treh tednov dobili<br />
diagnozo.<br />
Ko se ti rodi bolan otrok, je to bolečina<br />
in šok, vprašanje zakaj, se pojavlja<br />
vedno znova. Kaj narediti, kako<br />
pomagati, kaj lahko naredi stroka.<br />
Potem resnica, da se ne da nič storiti.<br />
Sčasoma se sprijazniš, sprejmeš in<br />
si hvaležen, da je ni doletelo še kaj<br />
hujšega. Nekaj, česar ne pričakuješ, a<br />
se zgodi.<br />
Največje ovire ji<br />
vsakodnevno predstavljajo<br />
visoke kljuke na vratih,<br />
pipe, stoli in drugo.<br />
Kakšni so bili začetki in kako je zdaj?<br />
Z veliko truda, terapij in vaj je Ana<br />
Isabel počasi shodila in napredovala.<br />
Največje ovire ji vsakodnevno predstavljajo<br />
visoke kljuke na vratih, pipe, stoli<br />
in drugo. Da bi bilo njeno življenje čim<br />
lažje, smo naredili nova okna, sin David<br />
je poskrbel za pisalno mizo, oblačila ji<br />
krajšamo. Prizadevamo si, da bi Ana<br />
Isabel lahko s prilagoditvami v okolju<br />
živela čim bolj samostojno.<br />
18 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016
MED NAMI<br />
Vendar so te prilagoditve verjetno<br />
ob še ostalih štirih otrocih, ki še niso<br />
finančno neodvisni, kar precejšen<br />
finančni zalogaj?<br />
Izdatki seveda so in doslej smo poskušali<br />
prilagoditve Ani Isabel omogočiti,<br />
kolikor se je dalo iz lastnih sredstev …<br />
…Vendar se je Vaš krščenec in<br />
bratranec Klemen Bunderla, ki ga<br />
slovenska javnost bolj pozna iz<br />
resničnostnega šova »Znan obraz ima<br />
svoj glas«, spomnil in organiziral za<br />
Ano dobrodelni koncert, da bi Anine<br />
možnosti po večji samostojnosti bile<br />
hitreje na dosegu rok, a ne?<br />
Klemen je s tem dejanjem res presenetil,<br />
še bolj pa vsi, ki so tako nesebično<br />
pristopili zraven in pomagali na<br />
kakršen koli način. Okoli sebe je zbral<br />
veliko znanih slovenskih glasbenikov in<br />
skupin, vključili pa so se pravzaprav vsi<br />
občani Občine Rogašovci, tudi vrtec,<br />
šola, župan, društva, posamezniki ...<br />
Bilo bi krivično, da naštejem samo<br />
nekatere in koga pozabim omeniti,<br />
kajti potrdilo se je, da ima naša<br />
družina veliko srečo, da živi med tako<br />
srčnimi in dobrimi ljudmi. Občutim<br />
neizmerno hvaležnost in ganjenost,<br />
ko pomislim, koliko ljudi od blizu in<br />
daleč je pomagalo k večji samostojnosti<br />
naše Ane Isabel. Zbrali so čez<br />
9000 evrov. S temi sredstvi smo Ani<br />
Sčasoma se sprijazniš,<br />
sprejmeš in si hvaležen,<br />
da je ni doletelo še kaj<br />
hujšega.<br />
Isabel prilagodili sanitarije in kopalnico.<br />
Prav tako tudi inštalacije, višino<br />
pohištva, vrata, kljuke. Vse, kar pač<br />
Ana Isabel potrebuje, da je samostojna,<br />
še zlasti pri opravljanju osebne<br />
toalete. Višine najnižje straniščne<br />
školjke namreč ni dosegla in jo je bilo<br />
potrebno dvigovati tako v vrtcu kot<br />
doma. Gre za zelo občutljivo, intimno<br />
področje, na katerem želi vsak človek<br />
biti neodvisen in Ana Isabel ni pri tem<br />
nobena izjema.<br />
... potrdilo se je, da ima<br />
naša družina veliko<br />
srečo, da živi med tako<br />
srčnimi in dobrimi<br />
ljudmi.<br />
Od kod Vi črpate moč, da ste<br />
ob petih otrocih, možu in vseh<br />
preizkušnjah vedri in nasmejani?<br />
Imam svoje dobre in svoje slabe<br />
dneve, ampak vse je v ljubezni. Svojega<br />
otroka, kakršen koli je, mama vedno<br />
ljubi brezpogojno. Naša Ana Isabel je<br />
drugačna, vendar je naša princeska, ki<br />
jo imamo brezpogojno radi in ji želimo<br />
omogočiti čim lažjo pot skozi življenje,<br />
vsaj doma, ker v svetu, ki jo čaka, je še<br />
veliko težav in ovir. Vsak starš si želi<br />
zdravega otroka, če pa ga nimaš, ga<br />
sprejmeš ter mu skušaš pomagati po<br />
najboljših močeh. Opora so vsi ostali<br />
štirje otroci: Sara, Nina, David in Maja,<br />
mož Jožek, sorodniki in prijatelji.<br />
... nebo ne more biti<br />
nikoli tako temno, da<br />
ne bi skozenj posijala<br />
kašna zvezdica.<br />
Kaj bi sporočili ženskam, ki bodo<br />
brale te vrstice?<br />
Joj! Ta pa je težka! Všeč mi je misel, ki<br />
sem jo nekje prebrala in pravi, da nebo<br />
ne more biti nikoli tako temno, da ne<br />
bi skozenj posijala kašna zvezdica.<br />
Vsi smo čudoviti, pa če smo majhni<br />
ali veliki, in vsi potrebujemo ljubezen,<br />
spoštovanje in sprejemanje ter enake<br />
možnosti za življenje. Rada bi vsem, ki<br />
jih poznam, in vsem, ki jih ne poznam,<br />
a so pomagali naši Ani Isabel, rekla en<br />
velik srčni HVALA!<br />
Besedilo: Suzana Ficko Matko<br />
Fotografiji: Andreja Koller<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016 | 19
MED NAMI<br />
Yukon teritorij<br />
(pa še malo Aljaske)<br />
prostran,<br />
obširen<br />
svet<br />
Prostranstvo: prostran, obširen<br />
svet, kot besedo razlaga slovar,<br />
je v pravem pomenu besede<br />
možno doživeti v Kanadi.<br />
Prostrana polja ali gozdovi,<br />
jezera ali reke, ki se iztekajo<br />
tam daleč na obzorju, zasneženi<br />
<strong>vrh</strong>ovi, ledeniki, ki počasi<br />
izgubljajo svoje prvotno stanje,<br />
govorijo o prostranosti te<br />
dežele.<br />
V tej prostrani deželi si je dom<br />
poiskalo veliko Slovencev, med njimi<br />
tudi mamine tri sestre in brat. Lansko<br />
leto sem jih ponovno vse obiskala. To<br />
je bil že moj četrti obisk te dežele.<br />
Sončnega julijskega dne smo se v<br />
Whitehorsu, glavnem mestu teritorija<br />
Yukon, objeli s teto, sestrično in<br />
njenim možem. Pred 10 leti so si za<br />
dom izbrali ta »svet na koncu sveta«,<br />
kamor so se preselili iz Toronta.<br />
Whitehorse — mesto z<br />
najmanjšim onesnaženjem<br />
zraka na svetu<br />
Whitehorse je bolj mestece kot mesto<br />
z okrog 30.000 prebivalci ob reki<br />
Yukon. Ker je prostora za gradnjo<br />
dovolj, je mesto razpotegnjeno in brez<br />
visokih stavb. Mesto obkrožajo gore,<br />
vendar nobena po višini ne odstopa.<br />
V bližini je slikoviti kanjon, kjer so bile<br />
včasih brzice. Z malo domišljije so<br />
ljudje v penasti vodi videli grivo belega<br />
konja in od tod ime Whitehorse. Ko<br />
so na reki zgradili hidroelektrarno,<br />
so brzice izginile. Kot pravi podatek<br />
v Guinnessovi knjigi rekordov, je to<br />
mesto z najmanjšim onesnaženjem<br />
zraka na svetu. Vlada z nizkim davkom<br />
in raznimi ugodnostmi spodbuja priseljevanje<br />
ljudi iz drugih delov Kanade.<br />
Ljudje sicer prihajajo, a kratka poletja<br />
in dolge mrzle zime jih ne »prepričajo«<br />
in nekateri Yukon hitro zapustijo.<br />
Mesto se seveda ne ponaša z bogato<br />
zgodovino, saj je začelo nastajati v<br />
obdobju zlate mrzlice, torej pred<br />
dobrimi 120 leti. Ogleda vreden je<br />
parnik, ki je prevažal zlatokope do<br />
mesta Dawson, arheološki muzej in<br />
Beringia center. Mesto me je presenetilo<br />
s čistočo in z veliko cvetja.<br />
Whitehorse je že nekaj let v poletnih<br />
mesecih dosegljiv s tedenskim<br />
čarterskim poletom iz Frankfurta.<br />
Prihajajo predvsem Nemci, ki nato z<br />
avtodomi raziskujejo Yukon ali pa se<br />
podajo na Aljasko. Neokrnjena narava<br />
ponuja obilo možnosti, kako zanimivo<br />
in kvalitetno preživeti dopust.<br />
Tudi mi smo se, še preden sem se<br />
dodobra »aklimatizirala«, podali na<br />
rafting na reko Tatshenshini. Upali<br />
smo, da bomo od blizu videli katero<br />
od divjih živali, ki jih tukaj lahko srečate<br />
praktično na vsakem koraku. A žal,<br />
smo se morali zadovoljiti le z grizlijem,<br />
ki je kakšnih 50 metrov pred nami<br />
prečkal cesto. Tekom raftinga pa smo<br />
se lahko nagledali beloglavih orlov,<br />
čeprav se populacija zmanjšuje, kot<br />
nam je povedal vodnik rafta. Zaradi<br />
podnebnih sprememb sploh nimajo<br />
več mladičev, ker ni hrane.<br />
Dawson City<br />
V Kanadi se pogovorno razdalje ne<br />
merijo v kilometrih pač pa v urah<br />
vožnje. Tudi mi smo na poti v Dawson<br />
City preživeli v avtu lepo število ur.<br />
Ne samo zaradi velike razdalje (več<br />
kot 500 km), pač pa tudi zaradi del na<br />
cesti. Na cesti smo bili nekajkrat priča<br />
hladnemu asfaltiranju.<br />
Ker asfaltnih baz tam ni, pesku dodajajo<br />
smolo, da se podlaga bolje sprime.<br />
Ko zmes peska in smole prevozi dovolj<br />
avtomobilov in jo poravnajo s posebnimi<br />
stroji, postane podobna grobi<br />
asfaltni prevleki.<br />
Normalno asfaltiranje ne pride v<br />
poštev tudi zaradi permafrosta, trajno<br />
zamrznjenih tal, kar je posledica celoletnih<br />
nizkih temperatur. Zaradi tega<br />
hiše nimajo kleti, drevje pa je nizko,<br />
drobno, s črnim deblom.<br />
Dawson je pred zlato mrzlico<br />
premogel le štiri hiše, pozneje pa jih<br />
je štel več sto in bil nekaj časa celo<br />
tako velik, da so ga imenovali severni<br />
San Francisco. Danes je to prijazno<br />
mestece, v nekem pogledu pa tudi<br />
20 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016
MED NAMI<br />
mesto duhov in minule slave. Vse<br />
ceste so makadamske, obrobljajo pa<br />
jih pločniki, zbiti iz desk. Hiše so večina<br />
iz časov, ko je bilo tu na tone zlata in<br />
ko so čez noč zrasli hoteli in gostilne,<br />
veliko gledališče, cerkev in bolnišnica,<br />
vojaška postojanka in tudi več kot<br />
ducat javnih hiš.<br />
Veliko stavb je obnovljenih, veliko<br />
jih je naprodaj. Mestece nam je bilo<br />
všeč. Lepo je videti, kako se je čas tod<br />
ustavil. Duh zlatokopov je še vedno<br />
zaznaven. V dobi zlate mrzlice in<br />
nekaj let po njej je bilo to eno najbolj<br />
cvetočih mest na svetu, danes pa živi<br />
le nekaj mesecev na leto, predvsem<br />
le za turiste. Za ljubitelje knjig je zanimivo,<br />
da je v mestu nekaj časa živel<br />
tudi pisatelj Jack London.<br />
Še danes prihajajo sem ljudje, predvsem<br />
upokojeni Nemci, in v poletnih<br />
mesecih v okoliških potokih iščejo<br />
zlato. Lokalne oblasti namreč ponujajo<br />
zemljišča, in to za borih 10 dolarjev.<br />
Zlato, ki ga najdete, je vaše, le če so<br />
količine prevelike, morate državi<br />
odšteti nekaj davka.<br />
Mi zemljišča nismo kupili, zlato nas<br />
ni zanimalo, pač pa smo se odpravili<br />
na kratek treking v teritorialni park<br />
Tombstone. Področje je zanimivo<br />
zato, ker se tu gozd konča in začne se<br />
tundra.<br />
Aljaska<br />
Eden od ameriških izrekov pravi:<br />
»Preden umrem, bi rad videl Aljasko.«<br />
Videla sem le majceni delček, a si<br />
zlahka predstavljam, kaj vse ponuja<br />
obiskovalcem. Za to najsevernejšo in<br />
najbolj odmaknjeno ameriško zvezno<br />
državo veljajo sami presežniki. Američanom<br />
je padla sekira v med, ko so<br />
jo za mali denar odkupili od Rusov in<br />
so na tem odmaknjenem koncu sveta<br />
poleg bogatih najdišč žlahtnih kovin<br />
odkrili tudi nafto.<br />
To je dežela največjih<br />
naravnih nasprotij in mnogi<br />
pravijo, da je to del sveta,<br />
kjer se stikajo zemlja in nebo,<br />
sonce in zvezde, večna zima in<br />
najkrajše poletje.<br />
Iz Whitehorsa do mesta Skagway na<br />
Aljaski je le dobrih 170 km. Pot je z eno<br />
besedo – pravljična. Že na začetku nam<br />
je pot prečkala samica grizlija z dvema<br />
mladičkoma. Ker smo bili še dokaj blizu<br />
mesta, tega nismo pričakovali in moj<br />
fotoaparat je bil še vedno varno spravljen.<br />
Ustavili smo se v kraju Carcross, kjer<br />
smo se čudili čudežu narave, najmanjši<br />
puščavi na svetu. Tudi jezero Emerald<br />
je bilo vredno postanka, zaradi izjemne<br />
barve mu pravijo tudi Mavrično jezero.<br />
Sicer pa so nas vso pot spremljala jezera<br />
in <strong>vrh</strong>ovi, nekateri prekriti s snegom. Višje<br />
kot smo se vzpenjali, vse bolj je pokrajina<br />
postajala podobna lunini površini.<br />
Kontrola na ameriški strani je bila<br />
temeljita. Mi je pa šlo kar malce na<br />
smeh, ko so nas spraševali po orožju.<br />
Kdo pa bi tihotapil orožje tja, kjer ga<br />
lahko kupiš malodane v vsakem supermarketu<br />
…<br />
Skagway je bilo nekdaj pomembno<br />
izhodišče za iskalce zlata in še danes<br />
naletimo na mnoge sledove iz tistih<br />
časov. Danes je pomembno pristanišče<br />
za križarke, ki v poletnih mesecih<br />
pripeljejo množico turistov, od katerih<br />
mesto živi. Vkrcali smo se na stari vlak<br />
in se po »najbolj slikoviti progi na<br />
svetu«, kot ji pravijo Američani, popeljali<br />
na White pass. Prizori z vlaka so<br />
slikoviti, toda nič posebnega v primerjavi<br />
s švicarskimi železnicami.<br />
Naslednje jutro smo se vkrcali na<br />
katamaran in se odpeljali v Juneau,<br />
glavno mesto Aljaske. Imeli smo<br />
srečo z mirnim morjem, kar tukaj ni<br />
ravno pogosto. Na poti nam ni bilo<br />
dolgčas. Veličastna narava – gore,<br />
ledeniki, slapovi in pestro živalsko<br />
življenje nas je dodobra zaposlovalo.<br />
Katamaran nas je odložil kakšnih 30<br />
km od mesta, kamor nas je odpeljal<br />
avtobus. Tako smo lahko blizu mesta<br />
obiskali ledenik Mendenhall. Juneau je<br />
mesto, ki je dosegljivo le po zraku ali<br />
po vodi in ima le približno 90 sončni<br />
dnih na leto. Tudi nas je sonce vsaj v<br />
kratkih obdobjih pozdravilo. Mesto živi<br />
predvsem od turistov, ki od junija do<br />
avgusta prihajajo s križarkami.<br />
Čas, preživet v deželi<br />
polnočnega sonca s prostrano<br />
in neverjetno lepo naravo,<br />
je bil drugačen, ne da se ga<br />
opisati z besedami, posebej,<br />
ker sem ga preživela s<br />
sorodniki.<br />
Po dobrih dveh tednih sem žalostna<br />
zapuščala Yukon, toda čakali so me še<br />
sorodniki in nova doživetja v Vancouvru,<br />
Edmontonu in Torontu. A je to<br />
že nova zgodba …<br />
Besedilo in fotografiji: Metka Recek<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016 | 21
MED NAMI<br />
S konca sveta<br />
na <strong>vrh</strong> sveta<br />
»Šel sem,<br />
ker imam rad izzive.«<br />
El Camino de Santiago je<br />
skupno ime za več romarskih<br />
poti, ki vodijo do svetišča<br />
svetega Jakoba v Santiagu de<br />
Compostela. Katedrala stoji<br />
v Galiciji na severozahodu<br />
Španije in je poleg Rima in<br />
Jeruzalema največje krščansko<br />
romarsko svetišče.<br />
Prvič sem o tej romarski poti brala<br />
pred dobrimi petimi leti, ko mi je prišla<br />
v roke knjiga ameriške igralke Shirley<br />
MacLaine, ki je zaradi svoje prepoznavnosti<br />
na nek način skozi knjigo popularizirala<br />
to romarsko pot.<br />
Že ob branju njene knjige se mi je v<br />
mislih neštetokrat postavilo vprašanje,<br />
kaj je tisti vzgib v človeku, da pripravi<br />
kovček in gre 1000 km sam s seboj.<br />
Takrat se mi seveda ni niti sanjalo, da<br />
bom to vprašanje zelo kmalu postavila<br />
domačinu iz naše občine, Silvestru<br />
Gombocu, ki prihaja iz vasi Fikšinci, in<br />
se je lanskega leta, natančneje 6. junija<br />
2016, iz kraja St. Jean-Pied de Port v<br />
Franciji odpravil v Finisterre v Španiji,<br />
kjer je praktično konec te poti.<br />
Ni običajno, da bi nekdo iz ene majhne<br />
vasice Fikšinci spakiral in v 25 dneh<br />
prehodil to svetovno znano romarsko<br />
pot. Kdo ste Silvester Gomboc?<br />
Sem popolnoma običajen človek. Po<br />
poklicu sem orodni ključavničar, zaposlen<br />
v Avstriji. Oče dveh, že odraslih<br />
otrok, Claudie in Kristjana, ki oba živita<br />
v Avstriji in si tam ustvarjata svojo<br />
prihodnost. Imam pa rad izzive, ki niso<br />
za vsakogar običajni, in sem verjetno<br />
zato v očeh množice tudi drugačen.<br />
... v bistvu je pot cilj<br />
in vse, kar doživiš in<br />
preživiš na poti.<br />
Kaj je bil tisti trenutek, ko ste si rekli,<br />
da želite na to romarsko pot?<br />
Pred približno petimi leti sem po televiziji<br />
spremljal oddajo, ki je opisovala<br />
Jakobovo pot in takrat sem si rekel, da<br />
jo želim nekoč prehoditi. Šele lani pa<br />
so se vse karte, če tako rečem, zložile<br />
tako, da sem dobil pravo voljo in si<br />
vzel potreben čas za ta podvig. Prej je<br />
vedno prišlo nekaj vmes, lani pa je šlo<br />
vse kot po maslu.<br />
S kakšnim namenom ste šli na to<br />
romarsko pot? Morda osebni razlogi,<br />
stiska, inventura življenja ipd.?<br />
Šel sem, ker imam rad izzive. Predvsem,<br />
da preizkusim sebe, ali bom<br />
torej zmogel premagati se v trenutku,<br />
ko se porodi misel, da ne gre več,<br />
čeprav je res, da v dneh, ko si večino<br />
časa v družbi s samim seboj in vodiš<br />
svoje notranje monologe, opraviš<br />
mimogrede tudi inventuro svojega<br />
življenja in jasneje vidiš, kaj si v življenju<br />
odlično opravil in kje bi lahko ravnal<br />
drugače, če bi znal.<br />
Kako so Vašo odločitev sprejeli<br />
domači?<br />
Otroka z veliko razumevanja, moja<br />
mama pa, kot je to že običajno pri<br />
mamah, z veliko skrbjo, ali se bom vrnil<br />
živ in zdrav.<br />
Kako in kje se je pot začela?<br />
Pot se je začela 6. junija, ko sem z<br />
Dunaja poletel za Pariz in potem od<br />
tam pot nadaljeval do Bearitza in z<br />
avtobusom naprej do St. Jean Pied-de<br />
Porta, kjer sem se prijavil v romarskem<br />
uradu, dobil tam romarski potni list,<br />
ki mi je omogočal bivanje v urejenih<br />
postojankah ob poti, ter zemljevid<br />
in seznam vseh krajev z navedenimi<br />
razdaljami med kraji. S pomočjo tega<br />
si lahko vsakodnevno začrtaš etapo<br />
poti za naslednji dan.<br />
Kaj bi svetovali tistim, ki razmišljajo,<br />
da bi se tudi sami podali na to<br />
romarsko pot?<br />
Predvsem psihično pripravljenost,<br />
da imajo s seboj čim manj osebne<br />
prtljage, kajti vsak gram manj na<br />
hrbtu šteje. Postojanke ob poti so<br />
tako dobro urejene, da se lahko človek<br />
dobro naje, naspi, stušira, opere oblačila<br />
in nakupi sproti potrebščine za na<br />
pot. S seboj sem med dnevom imel<br />
predvsem vodo in prigrizke, zlasti<br />
sadje in jabolka, v postojankah pa<br />
sem si zjutraj najraje pripravil kakav in<br />
rogljiček, kar sem vajen že od doma.<br />
Je med potjo nastopila tudi kakšna<br />
kriza?<br />
Tudi to se je zgodilo. Sedmi, osmi dan<br />
moje poti sem najprej dobil vnetje<br />
sprednje golenične mišice, toda<br />
o bolečini raje ne bi, potem so se<br />
22 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016
MED NAMI<br />
prikradle še prebavne motnje … Nato<br />
sem hodil po popolnoma ravni 300<br />
km dolgi pokrajini žitnih polj in res se<br />
je v možgane prikradlo vprašanje, kaj<br />
sploh delam na tem mestu, tako daleč<br />
od doma. To krizo je potrebno premagati<br />
in tukaj se bije boj samega sebe s<br />
sabo in tu mi je uspelo – uspelo zbrati<br />
moč. Od te točke naprej je potem<br />
bolečina postranski dejavnik, kajti<br />
naprej te vodi višja sila. Vsekakor drži,<br />
da je psihična kondicija in zavedanje,<br />
da imaš v glavi vse »poštimano« dosti<br />
pomembnejša od fizične, čeprav je<br />
tudi ta še kako potrebna.<br />
Koliko kilogramov ste izgubili v 25<br />
dneh romanja?<br />
Izgubil sem nekje 6 kg.<br />
Kakšen je bil občutek, ko ste se znašli<br />
na cilju?<br />
Občutke je težko opisati z besedami,<br />
ker je cilj samo trenutek, pot pa je<br />
nekaj povsem drugega, v bistvu je<br />
pot cilj in vse, kar doživiš in preživiš<br />
na poti. Ko sem se znašel pred katedralo<br />
v Santiagu de Compostela, so<br />
me preplavila čustva, lahko bi rekel, da<br />
neke vrste katarza, očiščenje. Pol ure<br />
sem jokal, a če bi me kdo vprašal zakaj,<br />
mu ne bi znal odgovoriti. Potreboval<br />
sem kar nekaj časa, da sem se spet<br />
prizemljil. Nato sem si ogledal muzej<br />
ter šel v katedralo, kjer je vsak dan ob<br />
12. uri maša za romarje, ki je nekaj<br />
posebnega in ti povrne vso porabljeno<br />
energijo, tako da sem se popoldne že<br />
lahko odpravil naprej, še na zadnjih<br />
130 km, proti Muxiji in nato Finisterri,<br />
kjer sem uradno zaključil svojo pot.<br />
Finisterra velja tudi za mesto na koncu<br />
sveta in tukaj je tudi kamen, ki označuje<br />
pot z 0,000 km.<br />
Ste verni?<br />
Verjamem, da je višja sila, kakor koli to<br />
potem že imenujemo, in da vse, kar je<br />
človeku v življenju namenjeno, slej ko<br />
prej pride do njega. Trudim se sprejeti<br />
življenje tukaj in zdaj z vsemi minusi in<br />
plusi in strinjam se z mislijo: »Nikoli ne<br />
reci nikoli!«<br />
Katere so Vaše glavne življenjske<br />
prioritete?<br />
Prva in gotovo<br />
najpomembnejša prioriteta je<br />
zame skrb za lastno zdravje.<br />
Druga pa, da se ne vmešavam<br />
v tuja življenja, ampak živim<br />
svojega.<br />
Vseeno, verjetno veljate malce za<br />
posebneža, glede na vaše podvige?<br />
Zagotovo me imajo nekateri verjetno<br />
tudi za posebneža, čeprav vedno<br />
pravim, da mi laska, če se ljudje toliko<br />
več ukvarjajo z mano, da se pozabijo<br />
ukvarjati sami s sabo.<br />
Nekateri gredo na to romarsko pot<br />
zaradi velikih razočaranj, da spet<br />
najdejo življenjski smisel ali ker se jim<br />
»malo utrga«. Vi pa pravite, da nič od<br />
tega, ampak zgolj zato, ker je bil to za<br />
vas izziv. Kaj je torej Vaš naslednji izziv?<br />
Če sem bil lani na koncu sveta,<br />
potem letos oktobra načrtujem<br />
pot pod sam <strong>vrh</strong> sveta,<br />
tj. Himalajo, na kar se že tudi pripravljam.<br />
V Švici pa je kraj Niesen,<br />
kjer vsako leto prirejajo poseben tek<br />
po stopnicah; naslednje leto želim<br />
sodelovati in premagati teh 11.600<br />
stopnic. Verjamem, da mi bo uspelo,<br />
saj verjamem vase.<br />
Besedilo: Suzana Ficko Matko<br />
Fotografiji: Silvester Gomboc<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april 2016 | 23
KULTURA<br />
V Občini Rogašovcih<br />
17. praznovali<br />
V nedeljo,<br />
24. aprila 2016 ...<br />
Slavnostni govornik dr. Milan<br />
Brglez, predsednik DZ RS<br />
V nedeljo, 24. aprila 2016, so v Občini<br />
Rogašovci proslavili že sedemnajsti<br />
občinski praznik, ki ga pripravljajo<br />
v čast svetega Jurija (rimski vojščak,<br />
mučenec in svetnik), zavetnika tamkajšnje<br />
rimokatoliške župnije. Da ta<br />
svetnik, katerega god se praznuje 23.<br />
aprila, pomeni vrnitev pomladi, vstajenje<br />
in napredek, so dokazale prireditve<br />
v čast občinskega praznika, ki so<br />
se pričele že nekaj tednov prej: mešani<br />
pevski zbor Maranata – zbor binkoštne<br />
cerkve iz Nuskove, je pripravil koncert<br />
ob svoji 30-letnici, Osnovna šola Sveti<br />
Jurij je pripravila dan odprtih vrat in<br />
Društvo Royal Rangers je pri Čebeljem<br />
gradiču v Serdici pripravilo srečanje<br />
Royal Rangersov. V 1100 izvodih je<br />
izšlo tudi občinsko glasilo <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong>,<br />
ki ga je prejelo vsako gospodinjstvo.<br />
Osrednja prireditev je potekala v prireditvenem<br />
šotoru na igrišču v Svetem<br />
Juriju, gostitelji pa so tokrat bili vaščani<br />
Sotine in njihovo prostovoljno gasilsko<br />
društvo. Ob 11. uri je mlada glasbenica<br />
Emma Kuzmič zaigrala slovensko<br />
himno na violini ter tako naznanila<br />
pričetek osrednje prireditve. Povezovalca<br />
programa sta bila Rozvita<br />
Škodnik in Nino Gumilar, ki sta v uvodu<br />
prebrala pesem Bükev, ki jo je zapisal<br />
domači ljubiteljski pesnik Branko<br />
Pintarič. Nagovor vsem je imel župan<br />
Občine Rogašovci Edvard Mihalič, ki je<br />
ob tem »ošvrknil« politični neodnos<br />
središča države do obrobnih občin,<br />
kjer prebivalstvo odhaja (za okrog<br />
tisoč se je zmanjšalo število občank<br />
in občanov v Občini Rogašovci), ker ni<br />
delovnih mest, kjer bi se lahko zaposlili.<br />
Je pa čestital vaščanom Sotine za<br />
organizacijo občinske prireditve ter<br />
pripravo pogostitve vseh.<br />
Slavnostni govornik je bil predsednik<br />
Državnega zbora Republike Slovenije<br />
dr. Milan Brglez, podpredsednik<br />
Stranke modrega centra. Na besede<br />
župana se je odzval s pohvalo, da so<br />
prednosti obrobnih občin v turistični<br />
ponudbi, kajti gostoljubnost, ki jo vsak<br />
doživi v teh krajih ter odprtost ljudi za<br />
druženja, primanjkuje prav v osrednji<br />
Sloveniji. Sledil je kulturni program.<br />
Ob zvokih prekmurske glasbe so<br />
nastopili učenke in učenci Folklornega<br />
krožka Osnovne šole Sveti Jurij pod<br />
mentorstvom učiteljic Vide Šafer in<br />
Andreje Burina. »Vsak po svoje« je bil<br />
naslov pesmi, ki jo je zapel Mladinski<br />
pevski zbor Osnovne šole Sveti Jurij<br />
pod vodstvom zborovodkinje Mateje<br />
Klement, učenka Ina Zagorc pa je<br />
zaigrala na klarinet. Nastopili so še<br />
članice in člani domače humoristične<br />
skupine Močnikovi s prikazom dogajanja<br />
na morski plaži, kljub hladnemu<br />
vremenu v času prireditve.<br />
Župan Edvard Mihalič je ob tokratni<br />
priložnosti pred številnim občinstvom<br />
podelil občinska priznanja. Priznanja<br />
so prejeli trije zlati maturanti: Katja<br />
Gomboc iz Večeslavcev, Sanja Halb<br />
s Pertoče in Kristjan Frčko iz Rogašovcev.<br />
Posebno priznanje je bilo<br />
podeljeno trgovskemu podjetju Goričanka<br />
iz Trdkove, ki je konec lanske<br />
jeseni odprlo v Svetem Juriju nov trgovski<br />
center. Za uspehe na športnem<br />
področju sta občinsko priznanje<br />
prejela 7-letni judoist Miha Marič<br />
iz Rogašovcev (osvojil prvo mesto v<br />
kategoriji U8 na državnem prvenstvu,<br />
3. aprila lani, na Ptuju) in Veterani<br />
Kluba malega nogometa Večeslavci.<br />
Ob podelitvi turističnih priznanj se<br />
je županu pridružila predsednica<br />
Turističnega društva Rogašovci Silva<br />
Gaber. Naziv za »naj staro domačijo«<br />
je prejela Marija Rogan iz Sotine<br />
65, »naj kmetija« v letu 2016 v Občini<br />
Rogašovci je kmetija Cvetke in Janeza<br />
Bučeka iz Sotine 42 ter »naj domačija«<br />
v Občini Rogašovci v letu 2016<br />
je domačija Marije in Antona Špilaka<br />
iz Sotine 56. V imenu nagrajencev se<br />
je zahvalil lastnik Goričanke Srečko<br />
Kalamar iz Trdkove.<br />
Sledila je pogostitev z že tradicionalnim<br />
bogračem, za veselo zabavno<br />
popoldne pa sta poskrbela ansambla<br />
Weekend band in Ansambel Saše<br />
Avsenika. Ves čas prazničnega dogajanja<br />
je bila pred prireditvenim<br />
šotorom na ogled tudi razstava malih<br />
živali, ki so je bili veseli zlasti najmlajši.<br />
Besedilo: Filip Matko Ficko<br />
Fotografija: arhiv Občine Rogašovci<br />
24 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
KULTURA<br />
Uspešna na natečajih<br />
Učenka OŠ Sveti Jurij<br />
Nika Nemec je na natečaju<br />
Vsak jezik ima svoj dom<br />
in dom slovenščine je<br />
tukaj, ki ga je razpisala<br />
Osnovna šola dr. Jožeta<br />
Toporišiča Dobova, za svojo<br />
pesem Moja slovenščina<br />
prejela izmed 135 poslanih<br />
literarnih izdelkov učencev<br />
s cele Slovenije nagrado<br />
in priznanje za 1. mesto<br />
v kategoriji posameznih<br />
triad. Prav tako je na<br />
natečaju Nücajmo jezik, ki<br />
ga od majcenoga obračamo<br />
prejela za pesmico Prva<br />
lübezen, napisano v narečju,<br />
priznanje in knjižno nagrado<br />
za izbrana najboljša dela.<br />
Besedilo: Tatjana Grah Marič<br />
MOJA SLOVENŠČINA<br />
Veliko po svetu se da potovati<br />
in v vsaki državi drug jezik spoznati.<br />
Jezik je kralj vsega sveta<br />
in vsaka država svoj'ga ima.<br />
Pravila, ločila in strešice so,<br />
besede in stavki nam vse povedo.<br />
Kako naglasiti in izgovoriti,<br />
kako pravilno mora vse biti.<br />
V Evropi doma je slovenščina,<br />
ki za Slovenca je materinščina.<br />
Dom slovenščine je tukaj,<br />
kjer jaz sem doma,<br />
kjer moja je domovina<br />
in kamor zapisuje se naša zgodovina.<br />
Slovenščina tudi narečja ima,<br />
se od Prekmurja do Primorske razlikovati zna.<br />
Gorenjci, Dolenjci, Korošči, Štajerci razlikujejo se,<br />
vsem pa knjižni jezik skupen je.<br />
Na Goričkem je veselo!<br />
PRVA LŰBEZEN<br />
Iden v oštarijo,<br />
zaglejdnen tan njou,<br />
že se zalűjben<br />
na prvo okou.<br />
Zalűjben se tak,<br />
kak se nemre fsak.<br />
kűšnete jo ščen,<br />
samo njene čobe<br />
se želen.<br />
Iden cuj k njej,<br />
pa v momenti njeno rokou man na glavej.<br />
pouče me še za slovou,<br />
pa zavolo podoknice<br />
man zaj plavo okou.<br />
Na Goričkem je veselo,<br />
že, ko prideš, to izveš.<br />
Tu se dela vsako delo,<br />
se obrača velik »keš«!<br />
Ženske hodijo na delo,<br />
moški kuhajo doma.<br />
Malo se bo čudno zdelo,<br />
pa se tak par rad ima!<br />
Na Goričkem je veselo!<br />
Tu se imamo radi vsi!<br />
Vino rdeče, grozdje zrelo,<br />
skupaj smo prijatelji!<br />
Vsi veselo žvrgolijo,<br />
da jim grozdje že zori.<br />
Ko se bratev bo začela,<br />
to bo čas najlepših dni!<br />
Naj veselje nas ne mine,<br />
ker smo tukaj vsi doma!<br />
Lepe brege in doline,<br />
kraj Goričko naš ima.<br />
Natalija Grylo<br />
Fotografija: https://www.theodysseyonline.com/lost-art-poetry<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 25
KULTURA<br />
Tabor<br />
slovenskih pevskih zborov<br />
Tabor slovenskih pevskih<br />
zborov je tradicionalna<br />
glasbena prireditev, je<br />
vseslovenski praznik<br />
slovenskega petja, ki vsako<br />
leto poteka v dolenjskem kraju<br />
Šentvid pri Stični.<br />
Predstavijo se slovenski zbori in zbori<br />
iz zamejstva. Srečanje pevskih zborov<br />
zaokrožuje sobotni koncert slovenskih<br />
in zamejskih zborov ter nedeljsko<br />
manifestacijo z nastopom združenih<br />
zborov iz Slovenije in zamejstva. Na<br />
taboru tako nastane največji slovenski<br />
zbor, saj na njem nastopi tudi preko<br />
6000 pevcev oz. 200 zborov. Dirigent<br />
tabora je že nekaj let g. Igor Švara,<br />
s katerim smo se imeli možnost na<br />
koncu prireditve tudi fotografirati.<br />
Tega tabora se že nekaj let udeležujemo<br />
pevke Ženske skupine iz Rogašovcev.<br />
Pogoj za nastop zborov je<br />
udeležba zborovodje na zborovodskem<br />
seminarju v Šentvidu pri Stični.<br />
Tako smo se lansko leto z veseljem<br />
pripravljali na 47. tovrstni tabor<br />
slovenskih pevskih zborov, ki je<br />
potekal v nedeljo, 19. junija. Prireditev<br />
je potekala pod naslovom Jaz sem si<br />
pa nekaj zmislil. Na prireditvi so nastopali<br />
združeni ženski, moški in mešani<br />
zbori, otroški in mladinski pevski zbori,<br />
Pesmi, ki jih zapojemo na<br />
taboru, v naših srcih donijo<br />
še dolgo časa. Držimo se<br />
pregovora: »Kdor poje, zlo ne<br />
misli.«<br />
orkester slovenske policije, folklorna<br />
skupina in drugi. Posebnost te prireditve<br />
je, da poteka neposredni prenos<br />
po televiziji. Vsaka pevka je za sodelovanje<br />
prejela spominsko plaketo.<br />
Kljub temu da pevci vložimo in posvetimo<br />
veliko svojega časa in truda za<br />
petje, se vsako leto radi vračamo v<br />
Šentvid, saj je to doživetje, ki ga ne<br />
moremo doživeti vsak dan. Pesmi, ki<br />
jih zapojemo na taboru, v naših srcih<br />
donijo še dolgo časa. Držimo se pregovora:<br />
»Kdor poje, zlo ne misli.«<br />
Besedilo in fotografija: Nataša Gomboc<br />
26 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
KULTURA<br />
Izraz človekove duše<br />
skozi glasbo in petje<br />
30 let obstoja PEVSKEGA<br />
ZBORA Maranata.<br />
Človekova duša se vsekakor<br />
izraža tudi skozi glasbo in petje.<br />
Ob tem se razodeva človekova<br />
življenjska bit, saj je sestavni<br />
del človekovega življenjskega<br />
ritma. To je pravzaprav<br />
prvinska podoba izražanja, prvi<br />
odtis utripanja človekove duše<br />
v snovni svet, zato je glasba<br />
tako globoko povezana z naravo<br />
človeka in seže prav v središče<br />
njegovih prizadevanj in hotenj.<br />
Pesem je tista sila, ki človeka navdihne.<br />
Veren človek skozi cerkveno leto ob<br />
različnih praznikih in slovesnostih ter<br />
ob nedeljah v pesmi najde samega<br />
sebe, svojo dušo, ki trpi ali se veseli,<br />
najde tolažbo v trpljenju in bolečini,<br />
najde počitek in umiritev pred zlobo<br />
sveta, ki ga obkroža. Tako veliko vsega,<br />
česar človek ne zmore, najde v besedilih<br />
nabožnih pesmi, pesem mu je<br />
»položena v srce«, izpovedna energija<br />
pesmi pa ima v svojem ozadju<br />
naboj bivanjske razsežnosti, probleme,<br />
človeške padce in vzpone. Še več, kaže<br />
razvoj in miselnost različnih generacij.<br />
Več generacij je tako že zapelo tudi v<br />
zboru binkoštne cerkve iz Nuskove, ki<br />
je lansko leto praznoval tretje desetletje<br />
svojega obstoja. V odlično zadovoljstvo<br />
številnega občinstva in svojo<br />
čast je v veliki športni dvorani Osnovne<br />
šole Sveti Jurij mešani pevski zbor<br />
Maranata pripravil samostojni koncert<br />
ob 30-letnici delovanja pod motom:<br />
»Veruj v Gospoda Jezusa Kristusa in<br />
rešen boš ti in tvoja hiša!« (Apd 16,31)<br />
Koncert je bil v nedeljo, 17. aprila, v<br />
čast domače občine, ki vsako leto<br />
praznuje 24. aprila (na dan svetega<br />
Jurija) svoj občinski praznik.<br />
Mešani pevski zbor vodi zborovodkinja<br />
Nada Kisilak Vouri, zbor pa je na<br />
jubilejnem koncertu spremljala glasbena<br />
skupina, ki so jo sestavljali: David<br />
Kisilak (klavir), Simon Kuzmič (bobni),<br />
Damir Sijanta (bas kitara), Jonatan Vouri<br />
(klarinet), Jakob Vouri (pozavna), Tilen<br />
Skledar (violina), Doris Grajner (violina)<br />
in Ema Kuzmič (violina). Številno občinstvo<br />
je lahko poslušalo 14 pesmi z<br />
nabožno vsebino. Kot pevke in pevci<br />
solisti so se ob zboru predstavili:<br />
Eva Časar, Danijela Hajdinjak, Emma<br />
Kuzmič, Ana Kristina Matkovič, Tamara<br />
Sijanta, Tilen Skledar, Franc Vouri,<br />
Gregor Vouri in Jonatan Vouri.<br />
Pesem je tista<br />
sila, ki človeka<br />
navdihne.<br />
Pozdrav vsem obiskovalkam in obiskovalcem<br />
prireditve je namenil pastor<br />
Binkoštne cerkve Nuskova Franc<br />
Vouri, kulturni program je povezoval<br />
Samuel Kuzmič, slavnostni nagovor<br />
je imel mag. Franc Kuzmič, župan<br />
Občine Rogašovci Edvard Mihalič pa<br />
je izročil šopek cvetja zborovodkinji<br />
Nadi Kisilak Vouri, pastorju Francu<br />
Vouriju pa posebno priznanje občine.<br />
Živimo v času, ko je za glasbo vse več<br />
zanimanja, celo za lepo umetniško<br />
petje, vse to pa prečiščuje človeka v<br />
njegovi nizkotnosti ter tako poskuša<br />
presegati meje tuzemeljske miselnosti<br />
in povzdigniti človeka v nadnaravni<br />
svet. Zboru Maranata je to slednje s<br />
koncertom vsekakor uspelo.<br />
Besedilo in fotografija: Filip Matko Ficko<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 27
KULTURA<br />
Prižig lučk<br />
na trgu Svetega Jurija<br />
Prvo<br />
adventno<br />
nedeljo<br />
Prvo adventno nedeljo je na<br />
trgu Svetega Jurija zmeraj<br />
posebej slovesno, saj vstopimo<br />
v čas praznovanja veselega<br />
decembra, ko na trgu prižgejo<br />
lučke na božičnem drevesu, ki ga<br />
postavijo v amfiteatru pred šolo.<br />
Tudi letos je prireditev, kot že leta<br />
poprej, povezovala Rozvita Škodnik,<br />
kulturni program pa so poleg malčkov<br />
iz vrtca in učencev OŠ Sveti Jurij ob<br />
mentorstvu učiteljic, prispevali še pevci<br />
mešanega pevskega zbora KTD Sončnica<br />
s Pertoče pod vodstvom njihove<br />
zborovodkinje Andreje Nemec.<br />
... poleg malčkov iz vrtca<br />
in učencev OŠ Sveti Jurij<br />
ob mentorstvu učiteljic,<br />
prispevali še pevci mešanega<br />
pevskega zbora KTD Sončnica<br />
s Pertoče ...<br />
Zbrane je v nagovoru pozdravil župan<br />
Občine Rogašovci Edvard Mihalič<br />
in vsem zaželel prijetne prihajajoče<br />
praznike, ki naj jih prežemajo veselje,<br />
ljubezen, mir in upanje. Predstavniki<br />
vseh treh verskih skupnosti, katoliške,<br />
evangeličanske in binkoštne, so<br />
blagoslovili božično drevo, ki so ga<br />
tokrat darovali krajani Pertoče. Čast za<br />
prižig lučk pa je pripadla pertoškemu<br />
duhovniku Jožetu Vinkoviču.<br />
Po uradnem delu prireditve so gostje<br />
obiskali božični bazar s stojnicami, ki<br />
so jih krasili izdelki krajanov Občine<br />
Rogašovci in učencev OŠ Sveti Jurij.<br />
Besedilo: Suzana Ficko Matko<br />
Fotografiji: arhiv Občine Rogašovci<br />
28 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
KULTURA<br />
Kulturni praznik v znamenju<br />
170. obletnice izdaje Poezij<br />
Kot vsako leto so tudi letos v<br />
Občini Rogašovci v počastitev<br />
praznovanja slovenskega<br />
kulturnega praznika pripravili<br />
slovesnost, na kateri so podelili<br />
priznanja najzaslužnejšim na<br />
področju kulture.<br />
V uvodu se je slavnostna govornica in<br />
povezovalka programa, profesorica<br />
slovenščine na OŠ Sveti Jurij, Tatjana<br />
Grah Marič, dotaknila pomembnega<br />
datuma, 170. obletnice izida Prešernovih<br />
Poezij. V nadaljevanju je zbirko,<br />
ki je, kot je dejala, »navdihovala že<br />
številne posameznike in skupine v<br />
Prešernovem času in nas v šolah in<br />
doma navdušuje še danes,« podrobneje<br />
predstavila. Učenci OŠ Sveti Jurij:<br />
Žan Gomboc, Emma Kuzmič, Sebastjan<br />
Gomboc, Ina Zagorc in Nejc Hanc so<br />
v nadaljevanju programa z recitacijami<br />
iz zbirke Poezij predstavili pesmi Od<br />
železne ceste, Gazele 2 in 3, Pevcu ter<br />
Kam. Program so z glasbenimi spremljavami<br />
k recitacijam in s samostojnimi<br />
izvedbami popestrili učenci Glasbene<br />
šole Murska Sobota: Janja Hajdinjak,<br />
Ina Zagorc, Emma Kuzmič, Katarina<br />
Gomboc Lopert in Eva Recek.<br />
Pod mentorstvom Mateje Klement<br />
se je predstavil tudi mladinski pevski<br />
zbor, ki je v repertuarju odpetih še<br />
posebej navdušil s Prešernovo Vrbo<br />
iz Sonetja nesreče v glasbeni izvedbi.<br />
Sledila je podelitev občinskega<br />
priznanja za zasluge na<br />
področju kulture, ki ga je<br />
letos prejel Moški pevski<br />
zbor Rožmarin s Pertoče<br />
za uspešno desetletno<br />
delovanje pod mentorstvom<br />
zborovodkinje Andreje Nemec.<br />
Nedeljsko popoldne se je nadaljevalo<br />
s predstavo Vinka Möderndorferja<br />
z naslovom Ničesar ne obžalujem,<br />
v kateri je – kljub življenju v temi –<br />
zbrane navdušila igralka Metka Pavšič.<br />
Besedilo: Suzana Ficko Matko<br />
Fotografiji: Milan Gaber<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 29
KULTURA<br />
Rožmarin – prejemnik občinskega<br />
priznanja za kulturo<br />
Ob slovenskem kulturnem<br />
prazniku je priložnost, da<br />
priznanja za prizadevno delo<br />
na področju kulture prejmejo<br />
posamezniki, skupine ali<br />
javne ustanove, ki s svojim<br />
delovanjem širijo slovensko<br />
kulturno in narodno dediščino.<br />
Letos je to pomembno občinsko<br />
priznanje prejel Moški pevski<br />
zbor Rožmarin.<br />
V utemeljitvi za podelitev priznanja je<br />
bilo med drugim zapisano: »Zbor je bil<br />
ustanovljen 24. maja 2007 na pobudo<br />
Alojza Kosednarja. Pobudo so podprli<br />
moški člani Mešanega pevskega zbora<br />
Sveta Helena, in sicer Stanko Dervarič,<br />
Karel Gumilar, Marijan Unger, Anton<br />
Donša, Drago Celec, Stanko Vučak in<br />
Jožef Gomboc. Zboru so se pridružili<br />
tudi Anton Hari, Jože Kosednar in<br />
Karel Vučak. Zbor ves čas vodi pevovodkinja<br />
Andreja Nemec. V začetku je<br />
deloval pod okriljem Športnega, kulturnega<br />
in turističnega društva Mladost<br />
s Pertoče, sedaj pa deluje v okviru<br />
Kulturno-turističenga društva Sončnica<br />
s Pertoče. Zbor je imel prvi nastop<br />
v Večeslavcih na proslavi ob prevzemu<br />
gasilskega vozila, v poznejših letih pa<br />
je nastopal na proslavah in prireditvah<br />
v naši občini in povsod tam, kamor je<br />
bil povabljen. Udeležuje se tudi revij<br />
pevskih zborov.<br />
Priznanje si zaslužijo, ker že<br />
deseto leto vztrajno vadijo in<br />
nastopajo ter nam s svojim<br />
ubranim petjem popestrijo<br />
prireditve.«<br />
Ob tem pomembnem dogodku<br />
lahko torej izrečemo samo čestitke<br />
in pevcem zaželimo še naprej zdravih<br />
glasilk za ubrano slovensko petje.<br />
Besedilo: Suzana Ficko Matko<br />
Fotografiji: Milan Gaber<br />
30 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
KULTURA<br />
Tamburaški zbor<br />
Binkoštne cerkve Nuskova<br />
Z željo, da bi »igranje na<br />
strune« ohranili in prenesli<br />
tudi na mlajše rodove, smo se<br />
27. maja 2016 zbrali na prvi vaji<br />
obnovljenega in pomlajenega<br />
tamburaškega zbora. Naš<br />
tamburaški zbor vključuje:<br />
tamburice (brače in bisernice),<br />
mandoline, violine, akustične<br />
kitare, kontro in berdo.<br />
Letos 12. februarja smo obiskali binkoštno<br />
cerkev v Fokovcih, kjer so strune<br />
naših instrumentov zazvenele skupaj s<br />
tamkajšnjimi nastopajočimi in čelistko<br />
Valerijo Šömen. Med drugim smo<br />
izvajali tudi našo tamburaško himno<br />
in tako mladi kot starejši glasbeniki z<br />
navdušenjem prisluhnili duetu Darka<br />
Kržanka na cimbalah in Valeriji Šömen<br />
na violončelu, ki sta zaigrala dve<br />
mogočni pesmi Pri križi svojem poleg<br />
in še irsko ponarodelo Nastalo jutro.<br />
Besedilo in fotografija: Nada Kisilak Vouri<br />
Nimam časa!<br />
V šali večkrat rečemo, da<br />
upokojenci nimajo nikoli časa.<br />
Mogoče si je prav zato glasbenovokalna<br />
skupina DU Rogašovci<br />
nadela ime Nimam časa.<br />
Skupina deluje že dobri dve leti, lansko<br />
leto pa je postala bogatejša še z vokalisti<br />
iz razpadlega okteta KUD Rogašovci,<br />
kjer sta v njihovih vrstah smrt<br />
in bolezen terjala svoj davek. Skupina<br />
sedaj nastopa v zasedbi: Franc Partl –<br />
vokal in diatonična harmonika, Milan<br />
Gaber – vokal in diatonična harmonika,<br />
Karel Pozman – vokal in klarinet,<br />
Franc Vajs – vokal in mali lončeni bas,<br />
Drago Lapoša – vokal in veliki lončeni<br />
bas, Štefan Rožman – vokal in ribaš<br />
kitara in Karel Bertalanič – bumbas.<br />
Domače prireditve, kot so martinovanje,<br />
dan žena, in občinske ter<br />
krajevne prireditve skoraj nikoli ne<br />
minejo brez njih, vedno so jih posebej<br />
veseli tudi slovenski upokojenci v<br />
Porabju, zlasti v Gornjem Seniku in<br />
Monoštru, kjer jim je izvajanje glasbe<br />
na starinski način, kot so ga poznali<br />
naši dedki in babice, še posebej<br />
blizu. Tam so se namreč Nimam<br />
časa predstavili na slovenski maškaradi,<br />
na miklavževanju in ob 20. obletnici<br />
Društva porabskih slovenskih<br />
upokojencev.<br />
Besedilo in fotografija: Milan Gaber<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 31
FOTOREPORTAŽA<br />
Stopinje skozi čas<br />
Bile smo cigel - leto 1945 Bile smo cigel - ok. leta 1958<br />
Borovo gostüvanje v Sotini - leto 1953<br />
Borovo gostüvanje v Sotini pri Nani - leto 1953<br />
Borovo gostüvanje v Serdici - leto 1960<br />
32 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
FOTOREPORTAŽA<br />
Član GK kluba OŠ Rogašovci na spretnostni vožnji v Celju - leto 1976 Člani GK kluba OŠ Rogašovci med vožnjo po Placu - letu 1976<br />
Ekipa Gokart voznikov OŠ Rogašovci rešuje teste iz CCP - Celje 1976 Ekipa voznikov OŠ Rogašovci v Gokartih - Rogašovci 1976<br />
Fašanska korina - Serdica 1960 Pozvačini za borovo gosüvanje v Sotini - leto 1963<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 33
FOTOREPORTAŽA<br />
Madžarski bus z voznikom in sprevodnikom leta 1941 pred gostilno Rafl<br />
Mopedis med spretnostno vožnjo - Rogašovci 1975<br />
Mopedist med spret. vožnjo v Rogašovcih - l. 1975<br />
Mopedisti spretnostne vožnje - Rogašovci 03.05.1975.<br />
Mopedist med spret. vožnjo v Rogašovcih - leto 1975 Sezonci gredo v Baranjo, kolodvor M. Sobota - leto 1956<br />
34 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
FOTOREPORTAŽA<br />
Poroka - leto 1930 Podkovni kovač Karel Šalamon - okoli leta 1965<br />
PGD Sv. Jurij z pleh muziko - leto 1931<br />
Pustna svadba v Sotini - leto 1965<br />
Serdiški kosci, grabljice in mož postave - leto 1955<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 35
ŠOLA IN VRTEC<br />
Sončki naših mamic<br />
Moja mama je najboljša, ker …<br />
Hana: »Ker mi kuha in se igra z mano.«<br />
Žiga: »Ker je lepa.«<br />
Tomaž: »Ker je pridna in naju z bratom ne krega.«<br />
Janej: »Ker mi pomaga in pride po mene v vrtec.«<br />
Valentin: »Ker mi včasih kaj kupi«<br />
Žan: »Ker me ima rada in mi kuha.«<br />
Izabela: »Ker se z mano igra.«<br />
Katarina: »Ker lahko dolgo spiva.«<br />
Tiara : »Ker mi bere knjige.«<br />
Sergej: »Ker je najlepša.«<br />
Otroci VVE pri Podružnični OŠ Pertoča<br />
Moja mama je najboljša, ker …<br />
Theo in Elias, 4 leta: »Ker naju ima rada.«<br />
Beatrice, 3 leta: »Ker se rada smeje.«<br />
Gloria, 4 leta: »Ker me vedno posluša.«<br />
Marsel, 3 leta: »Ker rada kuha.«<br />
Michelle, 3,5 leta : »Ker mi striže lase in mi naredi čopek.«<br />
Nia, 3 leta: »Ker mi vedno skuha čaj.«<br />
Otroci VVE pri matični OŠ Sveti Jurij (mlajša skupina)<br />
36 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
ŠOLA IN VRTEC<br />
Moja mama je najboljša, ker …<br />
Tina: »Moja mama je posebna in imam jo rada.«<br />
Zara: »Moja mama je najboljša.«<br />
Izabela: »Moja mama mi vse dovoli. Rada sem z njo.«<br />
Jay: »Moja mama je pridna.«<br />
Tamara: »Moja mama je najboljša, ker se z mano vedno<br />
pogovarja.«<br />
Rok: »Moja mama se z mano igra.«<br />
Aleksej: »Moja mama je najboljša, ker se nikoli ne krega.<br />
Imam jo zelo rad in ona ima rada mene.«<br />
Zala K.: »Mojo mamo imam zelo rada. Ona rada gre v<br />
službo.«<br />
Otroci VVE pri matični OŠ Sveti Jurij (srednja skupina 4–5 let)<br />
Moja mama je najboljša, ker …<br />
Eva, 5 let 7 mesecev: »Ker lepo skrbi zame in mi izpolni<br />
vse želje.«<br />
Jaka R., 4 leta 5 mesecev: »Ker mi kuha kosilo.«<br />
Lara 5 let 11 mesecev, Nicole 5 let in 7 mesecev:<br />
»Ker nas ima rada.«<br />
Ana Isabel, 6 let 1 mesec: »Ker se skupaj igrave.«<br />
Julian, 5 let 2 meseca: »Ker kuha najboljši zajtrk.«<br />
Tiana, 5 let 3 mesece: »Ker me pelje v vrtec.«<br />
Lia, 5 let 10 mesecev: »Ker mi kupi igrače.«<br />
Alan, 5 let 11 mesecev: »Ker mi bere knjigo.«<br />
Maximilian, 5 let 6 mesecev: »Ker me pelje v trgovino.«<br />
Izak, 5 let 5 mesecev: »Ker mi pomaga, ko nekaj ne<br />
morem sam narediti.«<br />
Ališa, 6 let: »Ker mi zvečer prebere pravljico, da lažje<br />
zaspim.«<br />
Jon, 4 leta 4 mesece: »Ker me tolaži, ko sem žalosten.«<br />
Luka, 5 let 9 mesecev: »Ker mi da na lička poljubček.«<br />
Tay, 5 let: »Ker skupaj nabirava rože.«<br />
Zal, 5 let 3 mesece : »Ker jo imam rad.«<br />
Otroci VVE pri matični OŠ Sveti Jurij (starejša skupina)<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 37
ŠOLA IN VRTEC<br />
38 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
ŠOLA IN VRTEC<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 39
ŠOLA IN VRTEC<br />
Kuham, pečem kot moja mama!<br />
Čudežna beseda MAMA razložiti<br />
se ne da,<br />
zna jo le zašepetati glas otroškega srca!<br />
V VVE Rogašovci so vključeni otroci<br />
skupine Jasli 1 in Jasli 2, stari od 1. do<br />
3. leta. Tu otroci spoznavajo različne<br />
stvari, med drugim tudi dela in opravila<br />
mamic. Mame smo že večkrat<br />
povabili v vrtec, in sicer ob materinskem<br />
dnevu, ob predstavitvi poklica<br />
oziroma konjička, ob dnevu družine,<br />
ob zaključku vrtca …, kjer so skupaj s<br />
svojimi otroki ustvarjale in se z njimi<br />
družile ter igrale.<br />
Ker so mame otrokom največji zgled,<br />
jih otroci radi opazujejo pri njihovih<br />
opravilih, še posebej jih pritegne peka<br />
piškotov in kuhanje. Tega opravila<br />
smo se lotili tudi v vrtcu, saj smo med<br />
drugim vključeni v projekt Odgovorno<br />
s hrano. Z otroki smo spekli medeno<br />
torto, ajdov »šterc« in marelično pecivo.<br />
Otroci so bili pri sami pripravi in peki<br />
zelo aktivni, zadovoljni in ponosni na<br />
svoje delo.<br />
Spoznali so, da kljub temu da so še<br />
majhni, lahko kuhajo, pečejo kot<br />
njihove mamice.<br />
Besedilo in fotografiji: strokovne delavke<br />
VVE Rogašovci<br />
Mednarodni projekt<br />
odgovorno s hrano<br />
We eat<br />
responsibly<br />
»Hrana je potreba, užitek,<br />
hrana je stvar osebnega in<br />
kulturnega izbora.«<br />
V letošnjem šolskem letu je Osnovna<br />
šola Sveti Jurij skupaj z enotami vrtca<br />
v sklopu programa Ekošole vključena<br />
v mednarodni projekt Odgovorno s<br />
hrano (We eat responsibly).<br />
V projektu poleg Slovenije sodelujejo<br />
še ekošole iz 8 partnerskih držav:<br />
Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije,<br />
Malte, Poljske, Romunije in Slovaške.<br />
Projekt je delno sofinanciran s strani<br />
Evropske unije.<br />
Osrednja tema projekta je hrana<br />
oziroma vpliv hrane na naše zdravje<br />
in življenjski slog, obravnava pa tudi<br />
okoljske, gospodarske in varnostne<br />
vidike prehranjevanja.<br />
Projekt Odgovorno s hrano je eden<br />
prvih poskusov EU, ki obravnava<br />
ključna vprašanja porabe hrane v<br />
šolskih programih. Skozi akcijsko<br />
usmerjeno pedagoško metodologijo<br />
mladi razvijajo kritično mišljenje,<br />
znanje in usposabljanje, da postanejo<br />
globalni državljani in da sprejmejo<br />
nove vedenjske vzorce na področju<br />
pre(hrane).<br />
Tudi na naši šoli smo se zaposleni strinjali,<br />
da bi bilo koristno učence ozavestiti<br />
o odgovornem ravnanju s hrano,<br />
kar je bil eden glavnih razlogov, da smo<br />
k projektu pristopili in ga bomo izvajali<br />
tudi še prihodnje šolsko leto. Sestavili<br />
smo odbor Ekošole z učenci od 4. do<br />
9. razreda. Tekom leta bodo ti učenci<br />
40 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
ŠOLA IN VRTEC<br />
sodelovali pri raziskovanju vprašanj o<br />
odgovornem prehranjevanju.<br />
S pregledom hrane smo v mesecu<br />
septembru raziskali prehranjevalne<br />
navade doma in v šoli. Spletno anketo<br />
so izpolnili učenci 3. in 6. razredov ter<br />
njihovi starši. Rezultati so pokazali, da<br />
so naše prednosti zdravje, življenjski<br />
slog in lokalna hrana, slabosti pa<br />
kultura prehranjevanja in količina zavržene<br />
hrane.<br />
Na podlagi anketnih rezultatov smo<br />
z učenci ekoodbora izdelali akcijski<br />
načrt različnih aktivnosti, s katerimi<br />
se poskušamo približati bolj odgovornemu<br />
prehranjevanju in ravnanju s<br />
hrano.<br />
Mednje smo uvrstili spodaj naštete<br />
pristope ozaveščanja.<br />
• Učencem, staršem in delavcem<br />
šole smo predstavili cilje in namen<br />
projekta.<br />
• Na šoli je vsak dan na izbiro sveže<br />
lokalno sadje in zelenjava.<br />
• Rojstne dneve praznujemo s sadjem.<br />
• Uživamo nesladkani ali manj sladkani<br />
čaj.<br />
• Izvedli smo kuharsko delavnico<br />
skupaj s podeželskimi ženami<br />
Občine Rogašovci.<br />
• Sodelujemo v projektu Kuhna pa to,<br />
kjer obujajo recepte naših babic na<br />
sodoben način.<br />
• Pri čebelarskem krožku učenci spoznajo<br />
delo v čebelnjaku in ob koncu<br />
šolskega leta točijo med.<br />
• Tradicionalni slovenski zajtrk smo<br />
obeležili skupaj s čebelarjema Kisilak<br />
iz Serdice.<br />
• Učenci imajo možnost, da pri malici<br />
in kosilu vzamejo toliko hrane, kot jo<br />
lahko pojedo.<br />
• Hrana, ki ostane pri obrokih, se<br />
odloži v samopostrežni kotiček.<br />
Namenjena je učencem, ki so po<br />
končanem pouku lačni.<br />
• Veliko se pogovarjamo o bontonu<br />
pri jedi.<br />
• V jedilnik smo vnesli en brezmesni<br />
dan.<br />
• Sodelujemo tudi z Zdravstvenim<br />
domom MS, ki organizira delavnice<br />
o zdravi prehrani.<br />
• Izvedli smo ekokviz na temo Odgovorno<br />
s hrano.<br />
• Pri pouku obravnavamo besedila na<br />
temo odgovornejšega odnosa do<br />
hrane. Tudi bralna noč se bo izvedla<br />
na to temo.<br />
Vseskozi učence obveščamo o aktivnostih<br />
na naši šoli z oglasno desko in<br />
preko šolskega TV. V mesecu marcu<br />
smo se udeležili sejma Altermed v<br />
Celju, kjer smo se predstavili širši<br />
javnosti.<br />
Dan odprtih vrat, ki bo 24. aprila, bo<br />
namenjen predstavitvi lokalnih pridelovalcev,<br />
njihove ponudbe in dela<br />
ter tako približati lokalno hrano širši<br />
populaciji.<br />
Počasi se začenjamo zopet zavedati,<br />
da je doma pridelana hrana najboljša.<br />
Prav je, da to spoznanje prenesemo<br />
tudi na naše najmlajše, saj je to dolgoročna<br />
naložba v njihovo zdravje.<br />
Besedilo in fotografije: Klavdija Gomboc<br />
in Andreja Burina<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 41
ŠOLA IN VRTEC<br />
Priznanje za 20-letno<br />
uspešno delovanje krožka<br />
čebelarski<br />
krožek<br />
Na Osnovni šoli Sveti Jurij že<br />
od leta 1962 poteka čebelarski<br />
krožek, ki ga zadnjih dvajset<br />
let vodi čebelar ČD Rogašovci<br />
Jakob Madjar. Prav on je<br />
zaslužen, da krožek zdaj<br />
že tradicionalno poteka na<br />
osnovni šoli, saj ga učenci zelo<br />
radi obiskujejo. Čebelarju<br />
pa pri delu pomagajo tudi<br />
sodelavci OŠ Sveti Jurij.<br />
Pri krožku spoznavamo življenje čebel<br />
in skrb za njih. Poleg tega pa se vsako<br />
leto razveselimo bogate paše in s tem<br />
pridelave lastnega medu. Tako vsako<br />
leto pridelamo cvetlični, akacijev in<br />
lipov/kostanjev med. Učenci se že od<br />
majhnih nog učijo, da med ne prihaja<br />
iz tovarne, temveč ga naredijo čebelice<br />
iz nektarja, katerega naberejo na<br />
goričkih rožicah, in da pot do pridelka<br />
ni zmeraj enostavna. Ker vsako leto<br />
dodobra spoznamo čebelo in njeno<br />
življenje, se radi tudi udeležimo vsakoletnega<br />
čebelarskega tekmovanja,<br />
ki poteka vedno na drugem kraju v<br />
Sloveniji. Ob tej priložnosti se srečamo<br />
z veliko mladimi, nadobudnimi čebelarji,<br />
njihovimi mentorji in drugimi<br />
ljubitelji naše kranjske sivke. Letos bo<br />
tradicionalno srečanje krožkarjev in<br />
tekmovanje v Velenju.<br />
Čebelar Jakob Madjar je prejel od<br />
Čebelarske zveze Slovenije zelo<br />
pomembno nagrado, in sicer priznanje<br />
za 20 let uspešnega izvajanja krožka<br />
na osnovni šoli. Kljub letom in drugim<br />
tegobam se vedno rad pripelje v naše<br />
kraje, kjer mlado in staro poduči o tej<br />
stari slovenski tradiciji ter s tem pripomore,<br />
da ne potone v pozabo. Ob tej<br />
priložnosti čestitamo našemu čebelarju<br />
za tako pomembno priznanje in<br />
si želimo, da bi še naprej s tako energijo<br />
in veseljem mladim podajal svoje<br />
bogato znanje in izkušnje.<br />
Besedilo in fotografiji: Jakob Madjar in<br />
Valerija Horvat<br />
42 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
Društva<br />
Adventna delavnica<br />
izdelati in okrasiti<br />
adventni venček<br />
Društvo upokojencev Ledavski<br />
dol iz Serdice je 25. 11. 2016 v<br />
vaško-gasilskem domu v Serdici<br />
pripravilo medgeneracijsko<br />
delavnico izdelovanja<br />
adventnih venčkov in<br />
voščilnic. Delavnica je bila lani<br />
organizirana prvič. Presenetil<br />
nas je pozitiven odziv naših<br />
članov in članic.<br />
Druženje je potekalo v prijetnem predprazničnem<br />
vzdušju z istim ciljem –<br />
izdelati in okrasiti adventni venček.<br />
Članice smo poskrbele tudi za sladke<br />
prigrizke in pijačo.<br />
Glede na izjemen odziv naših članov<br />
bomo delavnico izvedli tudi v prihodnjem<br />
letu.<br />
Besedilo in fotografija: Stanislava Benko<br />
Odprta vrata<br />
PGD Serdica<br />
rokovanje z avtomatskim<br />
eksternim defibrilatorjem in<br />
postopki oživljanja<br />
PGD Serdica je 10. 12. 2016<br />
organiziralo dan odprtih<br />
vrat. Predstavili so gašenje z<br />
gasilnimi aparati, demonstrirali<br />
dimniški požar in javljalnik<br />
ogljikovega monoksida ter<br />
rokovanje z avtomatskim<br />
eksternim defibrilatorjem<br />
in postopke oživljanja. Od<br />
februarja je AED-naprava<br />
montirana tudi na garaži PGD<br />
Serdica.<br />
Pri predstavitvi so sodelovali domači<br />
gasilci, ki so prikazali gašenje z gasilnimi<br />
aparati in uporabo posameznih<br />
vrst gasilnih aparatov.<br />
Besedilo in fotografija: Marjan Benko<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 43
Društva<br />
Knajpanje v Delfinu<br />
Nemški duhovnik in zdravilec<br />
Sebastian Kneipp je že v 19.<br />
stoletju razvil posebno obliko<br />
zdravljenja z vodo, ki zajema<br />
različne oblike utrjevanja telesa<br />
za lajšanje zdravstvenih težav<br />
s toplo in hladno vodo, kamor<br />
sodijo oblivi, sopare, kopeli in<br />
še kaj.<br />
Nekaj tega si je v hladnih novembrskih<br />
dneh, od 21. 11. do 28. 11.<br />
2016, privoščilo tudi 22 članov Društva<br />
upokojencev Rogašovci, ki so letovali<br />
v Delfinu – hotelu Zveze društev<br />
upokojencev v Izoli. Tisti, ki jih tovrstna<br />
oblika utrjevanja telesa ni prepričala,<br />
so si raje ogledali staro primorsko<br />
mesto Piran in nekoliko bolj moderen<br />
Portorož, najbolj zagreti pa so si<br />
privoščili še izlet v Trst. Pestro je bilo<br />
tudi v samem hotelu, saj so vsakodnevni<br />
večerni plesi v avli hotela,<br />
stojnice s primorskimi dobrotami in<br />
nastopi folklornih skupin poskrbeli za<br />
popolno sprostitev gostov.<br />
Besedilo in fotografija: Milan Gaber<br />
Aktivno delo<br />
humanitarnih organizacij<br />
postaja nujnost<br />
V Krajevni organizaciji Rdečega<br />
križa Pertoča in Rogašovci smo<br />
bili tudi v minulem letu posebej<br />
aktivni, saj smo pomagali<br />
reševati najhujše eksistenčne<br />
stiske najranljivejši populaciji<br />
občanov v Občini Rogašovci,<br />
zlasti upokojencem, mladim<br />
družinam in invalidom.<br />
V letu 2016 smo v Občini Rogašovci<br />
kar trikrat razdeljevali prehrambene<br />
pakete in pakete intervencijskih<br />
zalog, ki zajemajo osnovne življenjske<br />
potrebščine, kot so mleko, sladkor,<br />
moka, riž, testenine, olje, pralni prašek<br />
in TUŠ prehrambene pakete.<br />
Opažamo, da se je povečala<br />
potreba ljudi po oblačilih,<br />
obutvi, posteljnini in tudi<br />
kakšnem kosu pohištva ...<br />
Opažamo, da se je povečala potreba<br />
ljudi po oblačilih, obutvi, posteljnini<br />
in tudi kakšnem kosu pohištva,<br />
ki smo jih na Pertoči zbirali skupaj z<br />
župnijsko Karitas, s katero smo s skupnimi<br />
močmi uspeli urediti bivanjske<br />
prostore eni družini. Prostovoljci na<br />
terenu si želimo, da bi ljudje našli<br />
pogum in nam zaupali svoje stiske,<br />
saj želimo pomagati čim več ljudem<br />
na čim bolj diskreten način. Socialna<br />
stiska je žal še vedno nekaj, o čemer<br />
nas je sram spregovoriti, čeprav se<br />
z njo sooča vse več ljudi. Hvaležni<br />
bomo vsem, ki nas bodo opozorili<br />
na posameznike v stiski, saj ljudje<br />
sami le stežka spregovorijo o težkih<br />
razmerah, v katerih se znajdejo, bodisi<br />
zaradi izgube službe, bolezni ali česa<br />
drugega.<br />
Socialna stiska je žal še<br />
vedno nekaj, o čemer nas je<br />
sram spregovoriti ...<br />
Besedilo: Agica Recek in Marija Mekiš<br />
44 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
Društva<br />
Lepote in dobrote Koroške<br />
Slovenija kljub svoji majhnosti<br />
slovi po raznolikosti in<br />
zanimivih ljudeh. Tu smo doma<br />
in ne malokrat smo prepričani,<br />
da smo vso našo domovino že<br />
spoznali. Pa ni čisto tako. O tem<br />
smo se ponovno prepričale vse<br />
članice Društva podeželskih<br />
žena Občine Rogašovci, ki<br />
smo se odpravile na izlet<br />
na Koroško. Tokrat nismo<br />
obiskali znamenitosti, o katerih<br />
največkrat slišimo, ampak<br />
smo spoznali nekaj, kar nas je<br />
vsekakor presenetilo.<br />
Doma smo tam, kjer nas obkroža<br />
čebelarstvo, vendar smo pomen čebel<br />
in čebelarstva spoznali v drugi luči in<br />
drugačni razsežnosti, kot jo poznamo.<br />
V Slovenj Gradcu smo si ogledali medičarstvo,<br />
lectarstvo in svečarstvo Perger,<br />
katerega tradicija sega v leto 1757. Od<br />
takrat gre iz roda v rod in še zmeraj<br />
izdelujejo medenjake po istem receptu.<br />
Njihov medeni raj je preživel stoletja.<br />
Prepričani so, da je skrivnost naših prednikov<br />
za dolgo zdravo življenje harmonija<br />
prepletena z naravo, zato med<br />
svojimi izdelki ponujajo bio medenjake,<br />
bonbone in medene pijače. Sodelujejo<br />
z znanim oblikovalcem Oskarjem<br />
Kogojem. Tako so oblikovali energetske<br />
sveče, ki so ročno izdelane iz naravnega<br />
čebeljega voska. Cvetni prah, ki<br />
ga čebele nabirajo na sredozemskem<br />
in celinskem geografskem prostoru od<br />
Alp do Jadrana, je izjemen zaradi svojih<br />
zdravilnih eteričnih olj in sestavin. Sveče<br />
zaradi posebne oblike vibrirajo in oddajajo<br />
eterična olja, tudi če niso prižgane.<br />
Sveče vsebujejo medeni parfum, kar je<br />
inovacija družine, in je edinstven v svetu.<br />
Izdelujejo darila za posebne priložnosti<br />
ter poslovna darila. Njihove izdelke<br />
so v dar dobili Borut Pahor, nekdanji<br />
predsednik Milan Kučan, pokojni<br />
Janez Drnovšek, Nelson Mandela, Gari<br />
Kasparov, papež Janez Pavel II., papež<br />
Benedikt XVI., njegova svetost Dalaj<br />
Lama, njegova svetost B.S.S. Sai Baba,<br />
Luciano Pavarotti. Sedanji ameriški<br />
predsednik Donald Trump in njegova<br />
žena Melanija sta prav tako dobila<br />
njihove izdelke v dar kot poročno<br />
darilo. Za njunega sina Barona so izdelali<br />
svečo, ki je bila tako velika in težka<br />
kot novorojenček. Vsa družina je vpeta<br />
v delo, povezano z medom, nam pa so<br />
se pokazali kot izjemni gostitelji.<br />
Pot nas je vodila do vasice Legen, kjer<br />
smo si ogledali cerkev sv. Jurija. Jeseni<br />
leta 1993 so arheologi ob zamenjavi<br />
dotrajanega tlaka naleteli na ruševinske<br />
ostanke in grobove. Staroslovanski<br />
grobovi, odkriti ob južni in<br />
vzhodni strani te cerkve (26 grobov)<br />
glede na grobne najdbe, pripadajo<br />
ketlaški kulturni skupini oz. mlajši<br />
kulturi alpskih Slovanov. Število grobov<br />
še ni dokončno, saj se grobovi širijo<br />
na zaenkrat še neraziskanem terenu<br />
izven zidov današnje cerkve. Obiskovalci<br />
si lahko ogledajo ostanke okostij,<br />
saj so namesto tlaka uredili stekleno in<br />
ogrevano hodno površino. Cerkev tako<br />
danes nudi obiskovalcu pristen stik s<br />
preteklostjo. Cerkev je majhna, svete<br />
maše so v njej občasno in ob večjih<br />
praznikih.<br />
Obiskali smo 16. svetovni festival praženega<br />
krompirja v Radljah ob Dravi.<br />
Pripravili so nam sprejem ter razložili<br />
zgodovino festivala. Festival organizira<br />
Društvo za priznanje praženega<br />
krompirja kot samostojne jedi.<br />
Društvo je nastalo s pomočjo hudomušne<br />
ideje leta 2000, ko so v vili<br />
Podrožnik na nekem sprejemu jedli<br />
kot prilogo pražen krompir. Razvila<br />
se je debata, da je pražen krompir<br />
podcenjen. In sklenili so temu narediti<br />
konec. Od leta 2001 potekajo festivali<br />
na različnih koncih Slovenije. Ogledali<br />
smo si tudi ples folklorne skupine,<br />
nato pa si je vsaka udeleženka kupila<br />
posodo, s katero smo šle od stojnice do<br />
stojnice in poskušale dobrote iz praženega<br />
krompirja. Pri dodanih sestavinah<br />
ni bilo meja. Društva so bila tudi iz Prekmurja<br />
ter drugih evropskih držav.<br />
Na poti proti domu smo si v Radencih<br />
privoščili še nekaj sladkega in tako<br />
zaključili našo ekskurzijo, ki je bila, tako<br />
kot vse do zdaj, izjemna.<br />
Besedilo in fotografija: Rozvita Škodnik<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 45
Društva<br />
Po češnje in še kaj<br />
Društvo upokojencev Rogašovci<br />
je v mesecu maju lanskega<br />
leta pripravilo za svoje člane<br />
in članice poučno ekskurzijo v<br />
Goriška brda.<br />
Obiskali so mesto vrtnic Novo Gorico,<br />
kjer se že deset let zapovrstjo vsako<br />
leto v mesecu maju odvija festival<br />
vrtnic, na katerem, poleg današnjih,<br />
predstavijo redke in že skoraj izumrle<br />
vrste vrtnic iz 19. stoletja. Posebej<br />
izstopajo burbonke, starinske vrtnice<br />
iz zbirke vrta frančiškanskega samostana<br />
Kostanjevica, ki so ga prav s tem<br />
namenom tudi obiskali. Ob tem velja<br />
omeniti, da je v kripti pod cerkvijo v<br />
Kostanjevici pokopanih šest članov<br />
francoske kraljeve rodbine Burbonov,<br />
ki so tu živeli v izgnanstvu, odkar so<br />
izgubili svojo kraljevsko oblast v julijski<br />
revoluciji leta 1830.<br />
V etno vasi Šmarje so se posladkali s<br />
prvimi češnjami in jih za kakšnih 100<br />
kilogramov pripeljali tudi domov za<br />
svoje najdražje. Za ljubitelje žlahtne<br />
kapljice je bilo posebej zanimivo v<br />
vinski kleti Dobrovo, za ljubitelje dobre<br />
hrane pa na gradu Dobrovo, kjer so<br />
opravili kosilo.<br />
Besedilo in fotografija: Milan Gaber<br />
Slaba letina čebelarjev<br />
Minilo je spet eno koledarsko<br />
leto, pomlad se prebuja in z njo<br />
tudi naše čebelice.<br />
Čebelarji kot tudi drugi, ki so odvisni<br />
od narave, želimo čim prej pozabiti<br />
minulo leto, ko nam je narava zagodla<br />
s pozebo sredi cvetoče pomladi,<br />
pozneje pa še s sušo in previsokimi<br />
temperaturami v jesenskem času. Vse<br />
opisano je privedlo do tako izjemno<br />
slabe letine, ki je zadnjih 40 let čebelarji<br />
ne pomnimo. Po zelo hladni zimi<br />
upamo na lepšo pašno sezono.<br />
Tudi v tem letu ostajamo čebelarji<br />
aktivni na področju izobraževanja, saj<br />
nam je kot naravovarstveni organizaciji<br />
velika skrb čista in zdrava narava,<br />
pri čemer sodelujemo s panogama<br />
kmetijstvo in sadjarstvo. Toliko bolj<br />
si k temu prizadevamo, ker živimo v<br />
Krajinskem parku Goričko, kjer je naša<br />
trajna skrb in hkrati največje bogastvo<br />
46 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong><br />
neokrnjena narava in čist zrak, kar<br />
vedo povedati tudi tisti, ki se prav iz<br />
tega razloga radi vračajo v naše kraje.<br />
Spodbujam vse, da cenimo in skrbimo<br />
za naše naravno bogastvo. Čeprav smo<br />
oddaljeni od marsikaterih dobrin in se<br />
je veliko ljudi primoranih vsakodnevno<br />
daleč voziti v službo, smo doma tam,<br />
kjer smo doma, in verjamem, da je to<br />
eden najlepših krajev sveta.<br />
Besedilo fotografija: Herman Kisilak
Društva<br />
Po poteh gorskega zdravnika<br />
Pravijo, da ni boljšega časa, kot<br />
je sedanji. Vendar je preteklost<br />
pogosto tako polna nepozabnih<br />
spominov, da včasih enostavno<br />
ne moremo mimo želje, da bi se<br />
vrnili v določen trenutek in ga<br />
še enkrat podoživeli. Ravno k<br />
temu vsako leto znova stremimo<br />
v KTD Sončnica z različnimi<br />
dejavnostmi društva, s katerimi<br />
želimo doseči prav to.<br />
Poleg že tradicionalnih kulturnih<br />
prireditev ob večjih praznikih, kot so<br />
materinski dan, adventni večer, prižig<br />
lučk na božičnem drevesu v Svetem<br />
Juriju, vsakoletnem pohodu, piknikih<br />
in druženjih, smo se v lanskem letu<br />
med drugim podali tudi po poteh<br />
gorskega zdravnika ter se naužili lepot<br />
narave, ki jih v tirolski pokrajini, kjer se<br />
priljubljena serija dogaja, resnično<br />
ne manjka. Na lep sončen dan smo<br />
ob slapovih ob spremljavi harmonike<br />
zapeli in poskrbeli, da je skozi<br />
doline odmevala slovenska pesem,<br />
nad čemer so bili predvsem domačini<br />
povsem navdušeni.<br />
Besedilo in fotografija: Andreja Šadl<br />
Po domači<br />
pokrajini<br />
Srečanje invalidov<br />
na Pertoči<br />
Da za lepa doživetja včasih ni potrebno<br />
narediti veliko kilometrov, so se člani DU<br />
Rogašovci prepričali v mesecu juliju, ko so<br />
se 9. 7. 2016 udeležili pomurskega srečanja<br />
upokojencev v Moravskih Toplicah in nato<br />
prijeten dan nadaljevali v Lendavi, kjer so s<br />
stolpa Vinarium občudovali pokrajino, od<br />
Pomurja, pa vse do sosednje Madžarske in<br />
Hrvaške.<br />
Pot so nadaljevali v Ratkovce, kjer so si ogledali domačo<br />
sirarno in se posladkali s slastnimi medenjaki pri »sladki<br />
Joži«, kot ljubkovalno kličejo mojstrico peke teh dobrot<br />
– gospo Jožico Celec.<br />
Besedilo: Milan Gaber<br />
Aktiv Rogašovci je 28. 5. 2016 organiziral srečanje<br />
članov Medobčinskega društva invalidov Murska<br />
Sobota (MDI MS) v medgeneracijskem središču<br />
na Pertoči.<br />
Okrog 125 udeležencev sta v nagovoru pozdravila župan<br />
Občine Rogašovci Edvard Mihalič in predsednik Gasilskega<br />
društva Pertoča Drago Bertalanič. Župan je pohvalil namen<br />
takih srečanj in ob tem poudaril, da so taka srečanja nujna,<br />
saj ne prispevajo samo k bolj vedremu razpoloženju, ampak<br />
tudi k izmenjavi izkušenj invalidov z različnimi javnimi storitvami,<br />
ki zadevajo zdravstvo, šolstvo in socialne zadeve.<br />
Poudaril je, da se gospodarska kriza pozna po celem<br />
Pomurju in zadeva vso tukajšnjo populacijo, saj močno vpliva<br />
na kvaliteto življenja vseh, ki živijo na tem koncu Slovenije.<br />
Organiziran je bil tudi ogled znamenitega mozaika, delo<br />
patra Marka Rupnika, v cerkvi svete Helene na Pertoči.<br />
Besedilo: Brigita Gyergyek<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 47
Društva<br />
Miklavževanje, ples in petje<br />
s porabskimi upokojenci<br />
Odkar so člani Društva<br />
upokojencev Rogašovci,<br />
ki jih kot predsednik vodi<br />
Milan Gaber, podpisali<br />
listino o pobratenju<br />
z Društvom porabskih<br />
slovenskih upokojencev iz<br />
Gornjega Senika, ki jih kot<br />
predsednica vodi<br />
Vera Gašpar,<br />
člani obeh društev<br />
marsikatero srečanje<br />
pripravijo skupaj.<br />
Ker si želijo sodelovanja predvsem<br />
na kulturno-zabavnem področju, so<br />
lansko poletje, 6. 8. 2016, organizirali<br />
skupni piknik na »Veščini«. Piknika se<br />
je udeležilo kar 115 slovenskih upokojencev.<br />
Srečanje je zaznamovalo petje<br />
slovenskih pesmi in ples.<br />
Ohranjanje slovenske kulture in<br />
ljudskih običajev pa so nadaljevali<br />
ponovno že decembra, ko so se srečali<br />
na že tradicionalnem miklavževanju v<br />
Gornjem Seniku.<br />
Besedilo in fotografija: Milan Gaber<br />
Občni zbor DU Rogašovci<br />
V petek, 17. 2. <strong>2017</strong>, se je 115<br />
članov DU Rogašovci zbralo<br />
na rednem letnem občnem<br />
zboru v Gostišču Kuzmič.<br />
Poleg številnih so se srečanja<br />
udeležili še župan Občine<br />
Rogašovci Edvard Mihalič,<br />
predsednica PPZDU Murska<br />
Sobota Viola Bertalanič ter<br />
gostje iz drugih upokojenskih<br />
in gasilskih društev, kakor tudi<br />
predstavniki iz pobratenega<br />
Društva porabskih slovenskih<br />
upokojencev iz Gornjega Senika<br />
in Monoštra.<br />
Podeljena so bila društvena in republiška<br />
priznanja posameznikom in<br />
društvom. Prejemnika društvenega<br />
priznanja za aktivno delo v društvu sta<br />
bila Dragica Škodnik in Franc Rajsar.<br />
Prejemniki republiških priznanj pa so<br />
Majda Bunderla, Karel Kočar, Alfred<br />
Smodiš, Štefan Turza, PGD Sveti Jurij<br />
in PGD Rogašovci.<br />
S priložnostnim darilom so se za<br />
minulo delo upokojenci zahvalili<br />
nekdanjemu predsedniku DU Štefanu<br />
Lajnščku ter dolgoletnemu članu<br />
upravnega odbora društva upokojencev<br />
Alfredu Smodišu.<br />
Zbrane so nagovorili vabljeni gostje in<br />
jim čestitali za minulo delo, posebnih<br />
razprav na poročilo in delo društva pa<br />
ni bilo.<br />
Besedilo in fotografija: Milan Gaber<br />
48 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
ŠPORT<br />
Prijetno druženje<br />
s pobratenimi upokojenci<br />
Društvo upokojencev Ledavski<br />
dol iz Serdice je ob prvi<br />
obletnici slavnostnega podpisa<br />
listine o pobratenju priredilo<br />
srečanje med domačimi<br />
upokojenci ter upokojenci iz<br />
Društva upokojencev Sveti Jurij<br />
v Slovenskih goricah.<br />
Srečanje je potekalo v soboto, 8.<br />
oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Po<br />
okrepčitvi s pravim prekmurskim<br />
bogračem, ki so ga pripravili domači<br />
gasilci, je sledila tekma v malem nogometu<br />
med reprezentanco domačih<br />
upokojencev in ekipo gostov. Začetni<br />
udarec na tekmi je izvedel župan<br />
občine Rogašovci Edvard Mihalič.<br />
Končni rezultat je pokazal premoč<br />
gostujoče ekipe, ki je zmagala s<br />
končnim rezultatom 8 : 1.<br />
Ob prijetnem sončnem vremenu in v<br />
prijetni družbi smo se nato odpravili<br />
na dvorišče VGD Serdica, kjer so se<br />
člani obeh društev pomerili še v dveh<br />
družabnih igrah. Prva je bila vožnja s<br />
samokolnico in druga met žoge v sod.<br />
Obe igri sta poskrbeli za veliko smeha<br />
in dobre volje vseh prisotnih.<br />
V vožnji s samokolnico so bili boljši<br />
domači upokojenci, v metu žoge v sod<br />
pa gostujoči.<br />
Za veliko dobre volje je poskrbel tudi<br />
muzikant Marjan Unger, ki je s svojimi<br />
vižami razveselil prisotne upokojence,<br />
da so nekateri tudi zapeli in zaplesali.<br />
Srečanje je bilo prijetno in uspešno,<br />
prepričani smo, da bo sledilo še več<br />
takih druženj.<br />
Besedilo in fotografija: Stanislava Benko<br />
Priznanje veteranom nogometa<br />
Vsako leto 23. aprila, na dan<br />
svetega Jurija, svoj občinski<br />
praznik praznuje Občina<br />
Rogašovci. Lanski praznik,<br />
sedemnajsti po vrsti, je potekal<br />
v nedeljo, 24. aprila 2016, na<br />
igrišču v naselju Sveti Jurij, v<br />
posebnem prireditvenem šotoru.<br />
Slavnostni govornik je bil predsednik<br />
Državnega zbora Republike Slovenije<br />
dr. Milan Brglez, podpredsednik<br />
Stranke modrega centra. Ob tej<br />
priložnosti je župan Občine Rogašovci<br />
Edvard Mihalič razdelil občinska<br />
priznanja zlatim maturantom, gospodarstvenikom,<br />
občanom in občankam<br />
za urejenost domačij ter posameznikom<br />
oz. skupinam na področju športa.<br />
Tako so občinsko priznanje prejeli<br />
Veterani Kluba malega nogometa<br />
Večeslavci, ki so v sezoni 2014/2015<br />
bili prvaki mednarodne veteranske lige<br />
malega nogometa (skupno 9 klubov<br />
Slovenije, Avstrije in Madžarske).<br />
Priznanje je prevzel predsednik Franc<br />
Hüll, ki je aktiven med veterani že<br />
skoraj 20 let in z veseljem pove, da v<br />
tokratni sezoni 2015/2016 niso izgubili<br />
še nobene izmed desetih odigranih<br />
tekem. Na to je ponosen tudi prejšnji<br />
predsednik KMN Večeslavci Tomaž<br />
Recek, ki je klub vodil po ustanovitvi<br />
leta 1991.<br />
Seveda pa lahko ob tej priložnosti<br />
omenimo s področja športa še<br />
najmlajšega nagrajenca, kajti občinsko<br />
priznanje je prejel 7-letni judoist Miha<br />
Marič, ki je lani 3. aprila na državnem<br />
prvenstvu na Ptuju osvojil prvo mesto<br />
v kategoriji U8.<br />
Besedilo: Filip Matko Ficko<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 49
ŠPORT<br />
Strelsko tekmovanje<br />
upokojencev<br />
Društvo upokojencev<br />
Ledavski dol je v sklopu<br />
športnih prireditev 25. 2. <strong>2017</strong><br />
organiziralo tekmovanje v<br />
streljanju z zračno puško.<br />
Tekmovanje je potekalo v medgeneracijskem<br />
središču v Serdici. Na tekmovanju<br />
so sodelovale domače ekipe iz<br />
društev upokojencev Občine Rogašovci.<br />
Tekmovanje je bilo letos organizirano<br />
že drugo leto. Vsaka ekipa je<br />
bila sestavljena iz štirih članov.<br />
Tretje mesto na turnirju je osvojila<br />
ekipa Društva upokojencev Lipa s<br />
Pertoče s 326 krogi, drugo mesto pa<br />
ekipa Društva upokojencev Rogašovci<br />
s 339 krogi. Zmagovalci so bili domačini<br />
s 517 krogi.<br />
Besedilo in fotografija: Stanislava Benko<br />
Šahovski turnir<br />
V soboto, 4. 3. <strong>2017</strong>, so v Serdici<br />
v sklopu športnih tekmovanj<br />
pripravili šahovski turnir<br />
upokojencev.<br />
Sodelovala so vsa tri društva upokojencev<br />
iz domače občine ter izven<br />
konkurence pobrateno Društvo<br />
upokojencev Sveti Jurij iz Slovenskih<br />
goric. Rezultati šahiranja so bili<br />
naslednji:<br />
1. mesto: DU Sveti Jurij v Slovenskih<br />
goricah,<br />
2. mesto: DU Ledavski dol iz Serdice,<br />
3. mesto: DU Rogašovci,<br />
4. mesto: DU Lipa s Pertoče.<br />
Skupni izid vseh štirih športnih iger (šnops,<br />
pikado, šah, streljanje s puško) pa je:<br />
1. mesto: DU Ledavski dol iz Serdice<br />
(7 točk, prejelo prehodni pokal<br />
Občine Rogašovci),<br />
2. mesto: DU Lipa s Pertoče (6 točk),<br />
3. mesto: DU Rogašovci (5 točk).<br />
Besedilo in fotografija: Milan Gaber<br />
50 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
ŠPORT<br />
Troboj v pikadu<br />
Člani treh upokojenskih<br />
društev Občine Rogašovci so se<br />
v soboto, 28. 1. <strong>2017</strong>, v Domu<br />
starejših Elizabeta v Svetem<br />
Juriju pomerili v metanju<br />
pikada.<br />
Iz posameznega društva so sodelovali<br />
4 igralci in vsak se je pomeril z vsakim.<br />
Ker je bil po treh krogih rezultat neodločen,<br />
so z eno igro izločanja dobili<br />
zmagovalca.<br />
Najboljše se je odrezala ekipa DU<br />
Rogašovci, 2. mesto je pripadlo DU<br />
Lipa in 3. mesto DU Ledavski dol.<br />
Pokale je podelil Metod Gabrijelčič,<br />
referent za šport pri DU Rogašovci.<br />
Besedilo in fotografija: Milan Gaber<br />
Turnir selekcij U11 v Serdici<br />
V dobi elektronskih medijev, ki<br />
nas počasi, a vztrajno okupirajo<br />
in nam jemljejo še tisto malce<br />
dragocenega prostega časa,<br />
je še posebej pomembno,<br />
da mlade ozaveščamo, kako<br />
pomemben je šport za razvoj v<br />
zdravega, aktivnega, uspešnega<br />
in nenazadnje tudi poštenega<br />
državljana. Žal so naštete<br />
vrednote v zadnjem času<br />
zelo zapostavljene, saj nas<br />
potrošniško naravnana družba<br />
in mediji ne vzgajajo v tem duhu.<br />
Na srečo se mlajše generacije staršev<br />
začenjajo zavedati pomena športa<br />
za svoje otroke in mladostnike in jim<br />
omogočajo ukvarjanje z različnimi<br />
športnimi panogami. V zadnjih letih<br />
ima Slovenija tudi veliko mladih uspešnih<br />
športnikov na najvišji ravni, ki so<br />
mladim pozitiven zgled in motivacija<br />
pri njihovih dejavnostih.<br />
Tudi pri NK Serdica smo že pred leti<br />
spoznali, da moramo večjo skrb posvečati<br />
mladim generacijam, saj nobeno<br />
društvo oz. klub ne more dolgoročno<br />
obstajati brez podmladka. Tako smo<br />
tudi v sezono 2016/<strong>2017</strong> poleg članske<br />
ekipe v tekmovanja v MNZ MS prijavili<br />
selekcije U7, U9 in U11. Poleg teh treh<br />
selekcij naši nogometaši igrajo tudi v<br />
selekciji U15, ki pa uradno nastopa<br />
pod imenom NK Bogojina.<br />
Naštete mlajše kategorije poleg<br />
treniranja seveda tudi nastopajo<br />
na turnirjih, ki se odvijajo enkrat<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 51
ŠPORT<br />
tedensko. Tako se pomerijo z vrstniki<br />
iz pomurskih klubov in tudi mi trenerji<br />
dobimo povratno informacijo, kako<br />
smo konkurenčni drugim ekipam,<br />
čeprav se rezultati v teh selekcijah še<br />
ne beležijo.<br />
Eden takih turnirjev se je v soboto, 15.<br />
10. 2016, odvijal na igrišču v Serdici.<br />
Tokrat je domačin bila selekcija U11,<br />
ki se je pomerila z vrstniki iz renomiranih<br />
nogometnih šol NŠ Mura in<br />
ŠNK Radgona. Lepo sončno vreme<br />
in odlično pripravljen teren sta privabila<br />
precej gledalcev, ki so si z zanimanjem<br />
ogledali medsebojne obračune<br />
treh ekip. V tej starostni skupini<br />
se že igra lep nogomet in res ni manjkalo<br />
atraktivnih preigravanj, obramb in<br />
zadetkov. Domačini smo z izkupičkom<br />
bili zadovoljni, saj smo se enkrat veselili<br />
zmage, drugič pa občutili grenkobo<br />
poraza. Ampak tako je tudi prav, saj<br />
se športniki morajo navaditi tudi na<br />
poraz, ki pa je lahko motivacija za še<br />
bolj zagreto delo na treningih.<br />
Na koncu je mladim nogometašem<br />
največ pomenil aplavz in odobravanje<br />
navijačev, staršev in sorodnikov, ki so<br />
mlade igralce bodrili na obeh tekmah.<br />
Za piko na i in dobro voljo je na koncu<br />
poskrbela pica, s katero so si mladi<br />
nogometaši napolnili lačne želodčke.<br />
Besedilo in fotografiji: Robert Lang<br />
Turnir v »šnopsu«<br />
Nekaj dni po novem letu, 14.<br />
1. <strong>2017</strong>, so člani DU Lipa na<br />
Pertoči pripravili turnir v<br />
kartanju »šnopsa«. Posamezno<br />
ekipo so sestavljali po 4 člani iz<br />
vsakega društva, turnirja pa so<br />
se poleg prirediteljev udeležili<br />
še člani DU Rogašovci in DU<br />
Ledavski dol iz Serdice. Kartal<br />
je vsak član ekipe z vsakim s po<br />
štirimi igralci v skupini.<br />
Najbolje so se tokrat odrezali prav<br />
prireditelji iz DU Lipa s 5 zbranimi<br />
točkami, 2. mesto je pripadlo DU<br />
Ledavski dol s 4 točkami in 3. mesto<br />
DU Rogašovci s 3 točkami.<br />
Besedilo in fotografija: Milan Gaber<br />
52 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
ŠPORT<br />
Kolesarska sekcija<br />
ŠD Sveti Jurij<br />
Kolesarska sekcija ŠD Sveti<br />
Jurij (KSŠD Sv. Jurij) deluje<br />
že peto leto. Tudi letos smo<br />
bili uspešni in se udejstvovali<br />
na državnih, evropskih in<br />
mednarodnih dirkah v gorskem<br />
kolesarstvu (4-kros). Prav tako<br />
smo priredili dirko na domači<br />
progi Trebaš v Rogašovcih.<br />
Rezultati letošnjih dirk:<br />
1. ADRIJANCI (1. maj 2016)<br />
• Aleš Gomboc – 2. mesto<br />
• Mihael Holsedl – 5. mesto<br />
• Andreja Gaber – 3. mesto<br />
2. MARIBOR (8. maj 2016)<br />
• Aleš Gomboc – 12. mesto (cruiser)<br />
• Mihael Holsedl – 13. mesto (cruiser)<br />
3. WALDSASSEN (5. junij 2016)<br />
• Aleš Gomboc – 5. mesto (masters)<br />
• Mihael Holsedl – 5. mesto (hobby)<br />
4. PÖESSNEK (12. junij 2016)<br />
• Mihael Holsedl – 6. mesto (hobby)<br />
5. BERKHEIM – evropsko prvenstvo<br />
v 4-krosu (4. julij 2016)<br />
• Aleš Gomboc – 1. mesto (masters)<br />
• Mihael Holsedl – 3. mesto (hobby)<br />
6. »TREBAŠ« – ROGAŠOVCI (27.<br />
avgust 2016)<br />
• Aleš Gomboc – 4. mesto<br />
• Mihael Holsedl – 3. mesto<br />
7. AJDOVŠČINA – Državno prvenstvo<br />
v 4-krosuu (3. september 2016)<br />
• Aleš Gomboc – 3. mesto<br />
• Mihael Holsedl – 2. mesto<br />
8. AJDOVŠČINA – kolesarski dvoboj<br />
(dual cross) (4. september 2016)<br />
• Mihael Holsedl – 2. mesto<br />
9. RAVNE (17. september 2016)<br />
• Mihael Holsedl – 7. mesto<br />
• Andreja Gaber – 1. mesto<br />
Sezono smo zaključili z<br />
devetimi uvrstitvami na<br />
stopničke: 2-krat 1. mesto,<br />
3-krat 2. mesto, 4-krat 3.<br />
mesto.<br />
Na domači progi Trebaš smo že četrtič<br />
zapored na koncu meseca avgusta<br />
priredili dirko v kolesarskem dvoboju<br />
(dual crossu) v sklopu pokala B4x-lige.<br />
Dirke se je udeležilo 15 tekmovalcev, ki<br />
so se potegovali za denarne nagrade.<br />
Domače društvo sva zastopala Aleš<br />
Gomboc in Mihael Holsedl. Zmago<br />
je letos proslavil predstavnik s štajerskega<br />
konca Boštjan Pisanec, drugo<br />
mesto je pripadlo Mateju Stapiču, tretje<br />
pa domačinu Mihaelu Holsedlu. Med<br />
napetimi dvoboji so si domači obiskovalci<br />
lahko ogledali atraktivne skoke in<br />
prehitevanja vse do ciljne črte.<br />
Udeležila sva se tudi evropskega<br />
prvenstva v 4-krosu, v Berkheimu<br />
(Nemčija). V močni konkurenci<br />
sedemdesetih tekmovalcev sem Aleš<br />
Gomboc osvojil prvo mesto v kategoriji<br />
masters, Mihael Holsedl pa se je uvrstil<br />
na tretje mesto v kategoriji hobby.<br />
Tretjega septembra se je v Ajdovščini<br />
odvijalo državno prvenstvo v 4-krosu,<br />
ki se ga z Mihaelom Holsedlom udeležujeva<br />
že šesto leto; oba si lastiva<br />
naslov državnega prvaka. Na žalost<br />
letos sreča ni bila na najini strani, saj<br />
sva zasedla drugo in tretje mesto.<br />
Z lansko sezono smo člani KSŠD Sv.<br />
Jurij zelo zadovoljni in z veseljem lahko<br />
povemo, da je število naših uvrstitev<br />
na stopničke vsako leto večje ter da<br />
smo sezono zaključili brez večjih<br />
poškodb in nezgod.<br />
Besedilo in fotografija: Aleš Gomboc<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 53
ŠPORT<br />
Mirne roke strelcev<br />
Strelskega društva 416 Serdica<br />
Društvo se ukvarja s<br />
streljanjem s serijsko zračno<br />
puško. Smo mlajše društvo, ki<br />
je bilo ustanovljeno decembra<br />
leta 2010. V začetku je bilo to le<br />
ljubiteljsko streljanje. Nekoliko<br />
pozneje smo se vključili v<br />
medobčinsko tekmovanje,<br />
tri leta pa tekmujemo v<br />
regijski strelski ligi. Lani se<br />
nam je priključila skupina<br />
upokojencev, ki uspešno trenira<br />
in tekmuje v svoji kategoriji.<br />
V sezoni 2016/<strong>2017</strong> tekmujemo z<br />
ekipo v regijski strelski ligi, v kateri<br />
sodeluje 12 ekip. Poleg tega dva<br />
strelca iz društva tekmujeta še posamezno.<br />
Z dvema ekipama sodelujemo<br />
v medobčinski strelski ligi, ki poteka<br />
v Domajincih. Udeležujemo se tudi<br />
tekmovanj, ki jih organizirajo strelska<br />
društva v regiji.<br />
Vsako leto 26. decembra organiziramo<br />
odprto strelsko tekmovanje in<br />
občinsko tekmovanje v streljanju s<br />
serijsko zračno puško. Občinski prvak<br />
za leto 2016 je bil Samo Roškar, drugo<br />
mesto je zasedel Goran Hajdinjak in<br />
tretje Slavko Buček. V kategoriji upokojencev<br />
je zmagal Franc Šarkanj, drugi<br />
pa je bil Anton Gral.<br />
Uspehi naših strelcev se iz leta v leto<br />
izboljšujejo, kar je rezultat resnega<br />
dela, in zadovoljstvo z zaključkom<br />
letošnjega leta je upravičeno. V<br />
prihodnje upamo, da se bo število<br />
članov še povečalo, saj razen časa<br />
za treninge, ki potekajo ob torkih in<br />
petkih od septembra naprej, in veselja<br />
do tega športa, ne potrebuje član<br />
ničesar drugega, saj si klubsko zračno<br />
puško lahko izposodi.<br />
Besedilo: Slavko Buček<br />
Fotografija: Internet<br />
54 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
VERSKE SKUPNOSTI<br />
Eurocamp na Poljskem<br />
Manjša skupina Royal Rangersov<br />
se nas je avgusta odpravila na<br />
enotedenski evropski tabor<br />
(Eurocamp) na Poljskem.<br />
Iz cele Evrope se nas je zbralo dobrih<br />
8000. Ob spoznavanju novih prijateljev,<br />
bivanju v naravi in kuhanju hrane zunaj<br />
smo lahko na čudovit način slavili našega<br />
Stvarnika. Enkratno doživetje, ko se toliko<br />
skavtov zbere na enem mestu z istim<br />
ciljem in motivom. Zainteresirani bodo<br />
lahko ponovili doživetja na naslednjem<br />
Eurocampu, ki bo v Švici čez 3 leta.<br />
S skavtskim pozdravom: Bodi pripravljen,<br />
pripravljen za Jezusa!<br />
Besedilo in fotografiji: Samuel Kuzmič<br />
Vseslovensko srečanje<br />
Royal Rangersov<br />
Minulo leto je bilo za Royal Rangerse<br />
zelo pestro. Poleg sobotnih srečanj<br />
vsak drug teden, ko člani spoznavajo<br />
veščine preživetja v naravi, je <strong>vrh</strong>unec<br />
lanskega leta predstavljalo vseslovensko<br />
srečanje Royal Rangersov v<br />
Serdici na Čebeljem gradiču. V nekaj<br />
dneh smo se »vrnili nazaj k osnovam«,<br />
kar je bila tudi tema tabora. Predvsem<br />
najstarejši Rangersi so cel tabor preživeli<br />
zunaj, v gozdu, v naravi, še hrano<br />
so si morali poiskati sami.<br />
Besedilo in fotografija: Samuel Kuzmič<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 55
VERSKE SKUPNOSTI<br />
Katharina von Bora<br />
– močna ženska<br />
»Brez podpore žensk<br />
reformacije ne bi bilo,« tako<br />
pravi ne le Martin Jung,<br />
profesor cerkvene in teološke<br />
zgodovine na univerzi v<br />
Osnabruecku, ampak tudi<br />
mnogi drugi pomembni teologi.<br />
Zakaj? Kot vemo, je reformacija<br />
imela vpliv na celotno družbo,<br />
pri čemer je mogoče domnevati,<br />
da je tudi takrat bila nekje<br />
polovica populacije ženskega<br />
spola. Tako so tudi žene bile<br />
tiste, ki so se zavzemale ter<br />
širile ideje reformacije, in<br />
to s tem, da so obiskovale<br />
reformacijske Božje službe<br />
in ne stare, utečene maše in<br />
da so svoje otroke vzgajale v<br />
evangeličanskem duhu. Mnoge<br />
izmed njih so z odkritjem<br />
svobode, in s tem povezano<br />
enakopravnostjo med moškim<br />
in žensko, dobile svoje pravo<br />
mesto v družini.<br />
Ideje reformacije pa žene niso le širile<br />
naprej, same so aktivno sodelovale<br />
pri njihovem razvoju. Prva med njimi<br />
je bila nedvomno Katharina von Bora,<br />
žena dr. Martina Luthra. Rojena je bila<br />
29. januarja 1499 v Lippendorfu na<br />
Saškem. Njena družina izhaja iz starodavne,<br />
vendar obubožane plemiške<br />
družine. Po smrti matere je bila kot<br />
6-letni otrok dana v samostan. To je<br />
bil tistega časa običajen postopek<br />
za hčerko, ki zaradi finančne stiske<br />
ni imela možnosti odraščati doma. V<br />
samostanu se je Katharina – za razliko<br />
od deklet, ki so odraščale na podeželju,<br />
lahko naučila brati, pisati in računati,<br />
kakor tudi osnov latinščine. Osvojila je<br />
še osnove kmetijstva ter zdravljenja z<br />
zelišči. S 16 leti je dala v cistercijanskem<br />
samostanu Nimbschen pri Grimi<br />
zaobljubo, s čimer se je za vse svoje<br />
življenje zavezala življenju v samostanu<br />
ter vsem njegovim strogim pravilom, ki<br />
so v njem tistega časa veljala.<br />
Razmišljanje dr. Martina Luthra, ki je<br />
samostansko življenje postavilo pod<br />
veliki vprašaj, je zajelo tudi samostan,<br />
v katerem je živela Katharina. Skupaj<br />
s še 11 nunami je na velikonočno<br />
noč ušla iz samostana in pobegnila v<br />
Wittemberg. Kaj se je z njimi zgodilo?<br />
Le tri so lahko šle nazaj domov k<br />
staršem. Vse ostale so bile dane v<br />
samostan, ker doma zanje niso imeli<br />
ne finančne, ne prostorske možnosti.<br />
Kot pobegle nune so ostale brez vseh<br />
pravic. Da bi kot ženske živele same<br />
in se izučile določenega poklica, je<br />
bilo možno le v velikih mestih. Edina<br />
možnost in rešitev nastale situacije je<br />
bila poroka, ki jim je na dolgi čas lahko<br />
zagotovila pravno, finančno ter socialno<br />
zaščito. Martin Luther, ki se je<br />
za beg nun zavzel, jim je tudi poiskal<br />
može. Sam se je poročil s Katharino<br />
von Bora.<br />
Ta poroka seveda ni temeljila na<br />
ljubezni, ne z ene niti z druge<br />
56 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
VERSKE SKUPNOSTI<br />
strani. Katharina se je celo pred<br />
tem zaljubila v drugega moškega, in<br />
sicer Hieronyma Baumgartnera iz<br />
Nünberga. Toda njegova družina ni<br />
želela niti slišati o tem, da bi se njihov<br />
sin poročil s pobeglo nuno. Luther<br />
pa jo je želel poročiti s svojim prijateljem<br />
dr. Glatzom, kar pa je Katharina<br />
odločno zavrnila. Prej – tako je<br />
celo sama izjavila – bi se raje poročila<br />
s posrednikom dr. Amsdorfom ali<br />
s samim Luthrom. V tem lahko vidimo<br />
Katharinino samostojnost in neustrašljivost<br />
ter pripravljenost prevzeti<br />
svojo odgovornost nase – kjer se to<br />
le da. Luther je na koncu soglašal s<br />
poroko, nenazadje tudi zato, ker je v<br />
tem videl kanček upanja, s katerim bi<br />
se lahko izognil smrtni obsodbi, ki mu<br />
je grozila kot heretiku.<br />
Seveda pa kot nekdanji menih in<br />
nekdanja nuna za poroko nista dobila<br />
pravne odobritve. Zato sta povabila<br />
nekatere svoje prijatelje in se pred<br />
njihovo navzočnostjo zaobljubila eden<br />
drugemu. Bila pa jima je omogočena<br />
cerkvena poroka. Le-ta je bila 27. junija<br />
leta 1525 v grajski cerkvi v Wittembergu<br />
s pomočjo prijatelja – duhovnika<br />
Johannesa Bugenhagna.<br />
Nekaj časa sta bila kot zakonca<br />
izpostavljenja posmehu in zlorabam<br />
nasprotnikov. Menih in nuna, ki spočneta<br />
otroka, le-ta je lahko le antikrist<br />
oziroma utelešeno zlo – tako so to<br />
tistega časa razumeli ljudje. Kakšno<br />
moč in pogum je torej morala imeti<br />
Katharina, ko je bila noseča. Rodila je<br />
kar 6 zdravih otrok. Dve hčerki, Elizabeta<br />
in Magdalena, sta umrli – ena<br />
kot dojenček, druga, stara 12 let.<br />
Obe preizkušnji sta okrepili Katharinino<br />
ljubezen in skrb za njene otroke.<br />
Želela jih je imeti ob sebi tako dolgo,<br />
kot se je la dalo in jim podariti dober<br />
začetek za samostojno življenje.<br />
Za Katharino in Martina je bila zelo<br />
velika sprememba, namreč začeti<br />
živeti družinsko življenje izven zaščitniških<br />
zidov samostana. Martin za časa<br />
svojega življenja z denarjem ni vedel<br />
upravljati. Tako je Katharina imela ves<br />
čas nadzor nad denarjem. Zgleda, da<br />
je imela tudi smisel za načrtovanje in<br />
organiziranje. 1526. leta je Luther dobil<br />
v dar Črni samostan v Wittembergu,<br />
nekdanji avguštinski samostan. Tam<br />
je potem s svojo družino tudi živel.<br />
Katharina je bila odgovorna za vodenje<br />
tega velikega imetja. Uredila je vrt,<br />
imela živino, delala pivo in študentom<br />
izdajala proste sobe v samostanu.<br />
Kot žena znanega oz. slavnega reformatorja<br />
je pogosto gostila pomembne<br />
goste. Občasno je skrbela tudi za tiste<br />
sorodnike, ki iz različnih vzrokov niso bili<br />
sposobni poskrbeti zase. Lotila se je celo<br />
prenove Črnega samostana, da bi v njem<br />
zagotovila udobnejše bivanje. S hrano,<br />
ki jo je pridelala na svojem posestvu, je<br />
lahko preživela svojo družino, študente<br />
ter številne goste, ki so jih gostili.<br />
Ko je leta 1527 v Wittenbergu izbruhnila<br />
kuga, je Črni samostan služil<br />
potrebam bolnišnice, visoko noseča<br />
Katharina pa je v njem skrbela za<br />
bolnike.<br />
Čez leta je podedovala še eno posestvo,<br />
in sicer v Zülsdorfu, kar je bilo<br />
okrog 100 km oddaljeno od Wittemberga.<br />
Martinu to še zdaleč ni bilo<br />
všeč, a je Katharina tudi s pomočjo<br />
tega posestva potem lažje preživljala<br />
družino in vse ostale, ki jih je imela<br />
pod okriljem. Razen tega je v Zülsdorfu<br />
našla potrebnega miru, ki ga v Wittembergu<br />
ni imela nikoli.<br />
Dr. Martin Luther je svojo<br />
ženo globoko spoštoval in<br />
cenil.<br />
To je mogoče videti tudi na podlagi t.<br />
i. »Luthrovega govorjenja pri mizi«, pri<br />
katerih je prisostvovala ne le družina,<br />
ampak tudi študentje in gostje. Le-ti so<br />
si vse njegove izpovedi zapisovali in jih<br />
objavljali. Drugi dokaz so pisma, ki jih<br />
je Luther napisal svoji ženi. V njih je za<br />
svojo ženo uporabljal zelo lepe, ljubeče<br />
nazive, npr.: »Mein Herr Käthe.« Z njimi<br />
izraža svoje spoštovanje do njenih<br />
poslovnih sposobnosti. Z nazivom<br />
Morgenstern zu Wittenberg – Jutranja<br />
zvezda Wittemberga jo časti zato, ker<br />
vsak dan zelo zgodaj zjutraj začne s<br />
svojim delom. Kar je bilo za tisti čas za<br />
ženo povsem neobičajno, pa je bilo to,<br />
da se je Katharina aktivno vključevala<br />
v pogovore pri mizi in svobodno izražala<br />
svoja mnenja. Povsem normalno<br />
je bilo, da se je udeleževala tudi<br />
strokovnih pogovorov oz. dišput in<br />
Luther ji je celo zaupal, da je lahko<br />
odgovorila na spis Erazma Rotterdamskega<br />
O svobodni volji.<br />
Veliko njenih sodobnikov jo opisuje<br />
kot ošabno, ponosno in ravnodušno.<br />
Izhaja pa to iz dejstva, da sploh ni bila<br />
primerljiva z likom žene tistega časa.<br />
Če je bila ošabna, je to bila v pravem<br />
pomenu besede. Namreč njen pogum<br />
je moral biti res velik, v nasprotnem<br />
primeru bi bila v svojih nalogah, ki<br />
so ji bile na njena ramena naložena<br />
v gospodinjstvu, kmetijstvu ter oskrbi<br />
študentov in gostov, neuspešna.<br />
V teku let je bila njuna velika razlika v<br />
letih vse bolj opazna. Martin, ki je bil<br />
od svoje žene 16 let starejši, je začel<br />
trpeti za depresijo in raznimi drugimi<br />
boleznimi. Katharina ga je zdravila s<br />
pomočjo znanja o zeliščih. S tem se je<br />
večala tudi njena skrb za moža, ko je<br />
le-ta bil na potovanju.<br />
Ko je Luther 1546. umrl, je bil najstarejši<br />
sin star 20 let, najmlajša hči pa 12<br />
let. V svoji oporoki je vse zapustil Katharini<br />
kot edini dedinji in jo poveril za oskrbnico<br />
otrok. Toda te njegove določbe<br />
so bile v nasprotju s takratnimi zakoni<br />
o dedovanju in skrbništvu, ki so veljali<br />
na Saškem, zato so naleteli na velik<br />
odpor. Trajalo je kar nekaj časa, da so<br />
vsaj deloma postale pravnomočne. Vsi<br />
ti odpori, na katare je Katharina naletela,<br />
so jo demoralizirali in ji vzeli voljo<br />
ter elan. Kot ženi in vdovi so se namreč<br />
zaprla tudi vsa tista vrata, skozi katera je z<br />
možem lahko vedno vstopala. Poleg tega<br />
je izbruhnila šmalkadska vojna (1546/47).<br />
Katharina je takrat z otroki pobegnila v<br />
Dessau in Magdeburg. Ko so se vrnili, so<br />
skrbno urejena zemljišča bila opustošena.<br />
Družina se je znašla v revščini. V<br />
Wittembergu je znova izbruhnila kuga.<br />
Takrat je Katharina želela zbežati k prijateljem.<br />
Na poti tja je, medtem ko je želela<br />
umiriti konje, padla z voza. Po tem padcu<br />
si nikoli več ni opomogla. Tri mesece<br />
kasneje, 20. decembra 1552, je v Torgau<br />
umrla. To, za kar je bila kot vdova prikrajšana,<br />
je bilo pri grobu ponovno mogoče.<br />
V Torgau je bila namreč pokopana z velikimi<br />
častmi.<br />
Prevedla in priredila: Simona Prosič Filip<br />
Fotografija: vir internet<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 57
VERSKE SKUPNOSTI<br />
Leto Božjega usmiljenja<br />
v Župniji Sveti Jurij<br />
»naj animatorja«<br />
Žiga<br />
Obilica Božjega usmiljenja nas<br />
je spremljala v tem letu, ko je<br />
v naši škofiji, kot tudi župniji,<br />
potekal škofijski misijon,<br />
pod geslom Odprite vrata<br />
Kristusu. V cerkvi sv. Jurija<br />
smo izobesili velik plakat, ki<br />
nas je vse leto spominjal na ta<br />
velik in pomemben dogodek<br />
oz. bolje rečeno dogajanje, ki<br />
je trajalo devet mesecev in je<br />
presenetljivo hitro minilo.<br />
Kot župnija smo se trudili odpirati<br />
vrata Kristusu na raznih področjih, še<br />
posebej pa, kot nas je vsak mesec nov<br />
misijonar nagovoril in spodbudil za<br />
tisti mesec, hoditi po poti vere, upanja<br />
in ljubezni.<br />
V naši župniji tudi z veseljem predstavim<br />
oz. izpostavim »naj animatorja«<br />
Žiga. Že kot veroučenec in birmanec<br />
je bil zelo vesten in je rad sodeloval<br />
pri različnih cerkvenih dejavnostih. Vse<br />
to nadaljuje tudi po opravljeni birmi.<br />
Tako med otroke kot med animatorje<br />
prinaša obilico dobre volje in motivira<br />
otroke, ki jih spremlja v času oratorija.<br />
Zelo veseli in ponosni smo, da imamo<br />
prav v naši župniji naj animatorja.<br />
Želimo mu, da ga veselje in navdušenje<br />
spremljata še naprej.<br />
Besedilo in fotografija: Gregor Šemrl<br />
Upokojitev zborovodje, kantorja<br />
in organista Domna Giderja<br />
Letos, 17. januarja, se je po<br />
45 letih vodenja cerkvenega<br />
zbora od te dejavnosti poslovil<br />
dosedanji organist, kantor in<br />
zborovodja Domen Gider.<br />
Veselje do glasbe, igranja in petja je bilo<br />
pri Domnu Giderju vseskozi prisotno,<br />
saj je vedno našel čas in voljo, da je s<br />
svojimi pevci zapel povsod, kjer je bilo<br />
potrebno. Za vso njegovo ljubezen,<br />
požrtvovalnost in trud, ki ga je vlagal<br />
v cerkveno glasbo skoraj pol stoletja,<br />
smo mu v Župniji Sv. Jurij zelo hvaležni.<br />
Njegovo navdušenje za cerkveno petje<br />
bo nadaljevala organistka Mirjam Mah.<br />
Besedilo in fotografija: Gregor Šemrl<br />
58 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
VERSKE SKUPNOSTI<br />
10 obhajancev prejelo hostijo<br />
15. maja, na binkoštni praznik,<br />
je deset prvoobhajancev prvič<br />
prejelo Jezusa v sv. hostiji.<br />
Na ta dogodek so se skupaj s starši<br />
pripravljali na duhovni obnovi v<br />
Kančevcih. Z velikim veseljem smo<br />
obhajali ta praznik. Po maši smo imeli<br />
pogostitev za prvoobhajance v Domu<br />
starejših Elizabeta.<br />
Besedilo in fotografija: Gregor Šemrl<br />
Brezmejna ljubezen<br />
Bog nas je tako ljubil, da je dal<br />
svojega edinorojenega Sina.<br />
Za krščanstvo je to pojem<br />
nesebične, brezmejne ljubezni,<br />
s katero nas ljubi, četudi ne<br />
živimo v skladu z njegovimi<br />
zapovedmi.<br />
Človek je po svoji naravi grešen,<br />
nepopoln, zato je njegovo življenje<br />
polno preizkušenj ter trpljenja in če<br />
to osmisli s predano vero, se po strmi<br />
in ozki poti vse bolj zbližuje z Bogom.<br />
Kaj pa živali? Kakšna je njihova narava?<br />
Najverjetneje ste že slišali za zgodbe<br />
o psih, ki so po skrbnikovi smrti tudi<br />
sami hirali in kmalu za gospodarjem<br />
odšli v »pasja nebesa«. Ali pa o brezmejni<br />
predani ljubezni dveh živali, ki<br />
zaradi ločitve ne jesta, ne kažeta nobenega<br />
zanimanja za svet in umirata,<br />
če se ljudje ne odločijo drugače in ju<br />
ponovno ne združijo.<br />
Pa o pingvinu, ki vsako leto prepotuje<br />
8000 km, da preživi del leta s svojim<br />
rešiteljem, starim mornarjem, ki ga je<br />
opral in negoval ob razlitju nafte nekje<br />
na brazilski obali.<br />
Vse to nam govori o veliki tankočutnosti<br />
in ljubezni, ki se lahko splete<br />
med človekom in živaljo ter med<br />
živalmi. Industrijska panoga za oskrbo<br />
hišnih ljubljenčkov je v porastu, saj<br />
smo ljudje vse več pripravljeni potrošiti<br />
za mačke, pse in druge domače živali.<br />
Spoznali smo, da zaradi<br />
ljubezni, ki jo čutimo, in ki<br />
nam jo vračajo, postajamo<br />
boljši ljudje. Tudi bolj zdravi.<br />
S porastom standarda narašča tudi<br />
brezno med različnimi živalskimi<br />
vrstami, saj so nekatere množično<br />
gojene kot surovina za hrano, njihova<br />
trupla imajo status delikatese. Rejne<br />
živali so torej obravnavane kot nečuteča<br />
bitja, za katera je primerno<br />
življenje v kletkah, brez dnevne svetlobe,<br />
rojstva so brutalna, samice<br />
podvržene neznosnemu trpljenju.<br />
Vemo, da v naravi vsaka mati skrbi<br />
za svoje potomce, v koncentracijskih<br />
taboriščih, kar sodobne farme so, pa<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 59
VERSKE SKUPNOSTI<br />
jim je ta pravica odvzeta. Najbolj so<br />
izpostavljene krave v funkciji proizvodnje<br />
mleka, zato bolečino ob ločitvi<br />
od mladičev izražajo s srce parajočimi<br />
glasovi in jokom. Zato ker človek kot<br />
edini sesalec želi v odrasli dobi uživati<br />
v hrani za teličke.<br />
Te živali doživijo tudi razne deformacije,<br />
saj jih hranijo z različnimi kemijskimi<br />
dodatki za povečanje prirasta, laktacije<br />
in še česa, zato posledično trpijo bolečine<br />
tudi zaradi tega.<br />
Svinje so ob delfinu, opici in slonu med<br />
najinteligentnejšimi živalmi na planetu.<br />
Če za trenutek pozabimo na svoj napuh,<br />
se lahko vprašamo, kam nas uvršča<br />
naše početje.<br />
Bog nam je zaupal gospodovanje na<br />
Zemlji.<br />
Ozrimo se okrog in si<br />
priznajmo, da smo slabi<br />
gospodarji, povzročitelji<br />
velikega trpljenja, dokazano<br />
nepotrebnega, saj obstajajo<br />
svetovno priznane znanstvene<br />
študije o škodljivosti in<br />
nepotrebnosti uživanja mesa.<br />
Poleg tega je živinoreja med<br />
glavnimi onesnaževalci in<br />
vzrok za neenakomerno<br />
porazdelitev hrane ter lakoto<br />
na planetu.<br />
Marsikdo več ne verjame, da se dobro<br />
z dobrim vrača. Pri živalih se gotovo,<br />
saj se vsaka odzove na naše ljubeznivo<br />
dejanje.<br />
Živali nas ljubijo tako<br />
brezmejno, da za nas<br />
vsakodnevno trpijo in<br />
umirajo.<br />
V porastu je tudi potreba po veganskih<br />
in bio proizvodih. Ljudje smo vse<br />
bolj ozaveščeni. Na spletu je nešteto<br />
posnetkov rešenih rejnih živali, ganljive<br />
zgodbe spreobrnjencev, ljudi, ki so se<br />
preživljali z živinorejo in so v nekem<br />
trenutku spoznali grozljivost svoje<br />
eksistence.<br />
Živali nam odpirajo srce, njihova<br />
ljubezen premaguje našo trdosrčnost.<br />
Postajamo usmiljeni, želimo delati<br />
dobro, čutimo se povezani z vsemi bitji<br />
in če smo religiozni, občutimo enost s<br />
stvarstvom. Najšibkejšemu ne želimo<br />
več delati zlo.<br />
K Bogu se ni potrebno vzpenjati po<br />
strmi poti, le srce moramo odpreti in<br />
dojeli bomo, da biva v njem. Ko gledamo<br />
s srcem, vidimo, da so potrebna naša<br />
dejanja in da Zemlja lahko postane<br />
Raj. Vidimo pa tudi, tako kot je zapisal<br />
Tolstoj, »da dokler bodo klavnice, bodo<br />
tudi vojne«.<br />
Otrok si je tako pojasnil in potolažil<br />
bolečino ob izgubi svojega ljubljenega<br />
psa: »Psi imajo tako kratko življenje<br />
zaradi tega, ker predano in nesebično<br />
ljubijo ter lahko grejo hitro v nebesa,<br />
mi pa živimo dlje, ker se moramo tega<br />
še naučiti.«<br />
Besedilo: Edita Nemec<br />
Fotografiji: Internt<br />
60 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
ZDRAVJE<br />
Z zdravjem povezan<br />
vedenjski slog 2016<br />
Na Nacionalnem inštitutu<br />
za javno zdravje (NIJZ) smo<br />
v lanskem letu od maja do<br />
konca septembra izvajali že<br />
peto nacionalno raziskavo Z<br />
zdravjem povezan vedenjski<br />
slog 2016. Potekala je pod<br />
okriljem Ministrstva za zdravje<br />
RS. Primerljive raziskave so<br />
že potekale v letih 2001, 2004,<br />
2008 in 2012 ter zagotovile<br />
nabor številnih podatkov<br />
o dejavnikih tveganja in<br />
kroničnih nenalezljivih<br />
boleznih.<br />
Vprašalnik je letos prejelo 16.000<br />
naključno izbranih prebivalcev Slovenije,<br />
starih od 25 do 74 let. Vzorec je<br />
bil zasnovan reprezentativno za vse<br />
prebivalce Slovenije. Izbrane prebivalce<br />
smo povabili k sodelovanju in<br />
jih preko tega aktivno vključili k oblikovanju<br />
bodočih programov za<br />
izboljšanje zdravja nas vseh. Pridobljeni<br />
podatki bodo namreč v pomoč<br />
pri nadgradnji preventivnih zdravstvenih<br />
aktivnosti, med drugim tudi<br />
brezplačnih delavnic in svetovanj, ki<br />
so na voljo v zdravstvenih domovih<br />
po vsej Sloveniji.<br />
Preko te raziskave smo si želeli pridobiti<br />
nove podatke o tistih vedenjih in<br />
navadah, ki neugodno vplivajo na naše<br />
zdravje in ga ogrožajo. Med glavne<br />
dejavnike tveganja štejemo čezmerno<br />
pitje alkohola, kajenje, nezdravo<br />
prehrano, telesno nedejavnost, stres<br />
in slabo ustno zdravje; med kronične<br />
nenalezljive bolezni pa srčno-žilne<br />
bolezni, debelost, sladkorno bolezen,<br />
povišan krvni tlak, kronično obstruktivno<br />
pljučno bolezen, astmo itd. Raziskava<br />
vključuje tudi podatke o socialno<br />
-ekonomskih dejavnikih, ki dokazano<br />
vplivajo na zdravje posameznika, in<br />
omogoča podrobnejše opredelitve<br />
bolj ogroženih skupin prebivalstva.<br />
Podatki preteklih štirih raziskav od<br />
2001 do 2012 kažejo, da se je samoocena<br />
zdravja na splošno izboljšala,<br />
prav tako so se izboljšali dejavniki<br />
vedenjskega sloga: tobak,<br />
alkohol, prehrana in gibanje, v nekaterih<br />
komponentah in populacijskih<br />
skupinah pa so bila tudi statistično<br />
značilna poslabšanja.<br />
Podatki preteklih štirih<br />
raziskav od 2001 do<br />
2012 kažejo, da se je<br />
samoocena zdravja na<br />
splošno izboljšala<br />
V letošnji raziskavi je sodelovalo skoraj<br />
55 % vseh, ki so po pošti prejeli vprašalnik<br />
o vedenjskem slogu, pri čemer<br />
je odzivnost v vseh devetih zdravstvenih<br />
regijah presegla 50 %. V<br />
zahvalo so bile med sodelujoče razdeljene<br />
nagrade v skupni vrednosti 2.000<br />
evrov. Nagradno žrebanje je potekalo<br />
11. oktobra 2016 na NIJZ. V nagradno<br />
igro so bili vključeni vsi, ki so vprašalnik<br />
izpolnili prek spleta ali pa ga izpolnjenega<br />
vrnili po pošti. Kar dva srečna<br />
dobitnika sta bila iz Pomurja.<br />
Vsem, ki so se odzvali in izpolnili vprašalnik,<br />
se najlepše zahvaljujemo, saj<br />
so prispevali k zbiranju pomembnih<br />
podatkov, na podlagi katerih bodo<br />
strokovnjaki NIJZ v sodelovanju z<br />
Ministrstvom za zdravje RS nadgradili<br />
preventivne programe zdravstvenega<br />
varstva. Preventivni programi so brezplačno<br />
na voljo vsem, z urejenim obveznim<br />
zdravstvenim zavarovanjem, zato<br />
so vsi sodelujoči posredno pripomogli<br />
k izboljšanju zdravja vseh prebivalcev<br />
Slovenije (povzeto po: www.nijz.si).<br />
Besedilo: Jasmina Črnko Papić<br />
Fotografija: Internt<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 61
ZDRAVJE<br />
Krvodajalske akcije<br />
– naložba v življenje<br />
80 krvodajalcev<br />
Opažamo, da so krvodajalske akcije<br />
več kot potrebne. V minulem letu je<br />
bila v Občini Rogašovci izvedena krvodajalska<br />
akcija, na katero se je odzvalo<br />
80 krvodajalcev. Naslednja bo na vrsti<br />
21. junija <strong>2017</strong> v kulturni dvorani v<br />
Svetem Juriju. Želimo si čim več krvodajalcev<br />
tudi med mladimi, saj gre za<br />
dejanje, ki rodi sadove na dolgi rok in<br />
rešuje življenja.<br />
Besedilo: Agica Recek in Marija Mekiš<br />
Fotografija: Internet<br />
Koliko ur na dan sedite?<br />
Sodobni način življenja postaja<br />
vse bolj nedejaven in vse bolj<br />
sedeč. Raziskave kažejo, da je<br />
neprekinjen čas daljšega sedenja<br />
povezan z razvojem različnih<br />
motenj, povezanih z zdravjem<br />
in nastankom kroničnih<br />
nenalezljivih bolezni. Lahko celo<br />
vpliva tako na splošno umrljivost<br />
kot tudi na umrljivost zaradi<br />
srčno-žilnih bolezni.<br />
Kako zmanjšati čas vsakodnevnega<br />
sedenja?<br />
Splošni ukrepi<br />
Čas, ki ga preživite sede, zmanjšajte na<br />
najmanjšo možno mero.<br />
Dejavnosti, ki jih običajno opravljate<br />
sede, prekinite s krajšo stojo oziroma<br />
še bolje z drobnimi vložki telesne<br />
dejavnosti.<br />
Čas sedenja prekinite na uro ali dve, in<br />
to za vsaj minuto ali dve.<br />
Specifični ukrepi<br />
• Čim več hodite oziroma pešačite<br />
(doma, v službi, na poti, v prostem<br />
času).<br />
62 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong><br />
• Uporabljajte stopnice namesto<br />
dvigala.<br />
• toje opravljajte telefonske pogovore<br />
in krajše sestanke.<br />
• Organizirajte tako imenovane<br />
»hodeče« sestanke. Sestanek, namenjen<br />
manjšim skupinam (npr. do 5<br />
ljudi), opravite med hojo oziroma<br />
sestanek izkoristite za sprehod.<br />
• Pri daljšem (običajno) sedečem<br />
delu: za računalnikom, tekočim<br />
trakom ali med daljšimi sestanki<br />
ter med gledanjem televizije ali<br />
igranjem elektronskih igric naredite<br />
krajše in predvsem aktivne<br />
premore/odmore oziroma večkrat<br />
vstanite, se sprehodite, razgibajte<br />
in/ali raztegnite.<br />
• Med daljšimi vožnjami z avtobusom,<br />
vlakom ali letalom večkrat vstanite, se<br />
sprehodite, se razgibajte in/ali raztegnite<br />
(če je to glede na okoliščine<br />
sploh izvedljivo in hkrati tudi varno).<br />
Med krajšimi vožnjami z avtobusom<br />
ali vlakom raje stojte, namesto da<br />
sedite in/ali izstopite postajo ali dve<br />
prej ter preostanek poti prepešačite.<br />
Vir: http://www.nijz.si/sl/kako-lahko<br />
-zmanjsamo-sedec-zivljenjski-slog.<br />
Besedilo in fotografija: Nacionalni inštitut<br />
za javno zdravje
ZDRAVJE<br />
Pri zdravniku<br />
Zdravnik: »Gospod, a pijete?«<br />
Pacient:<br />
»Kje pa! Alkohol poškoduje jetra in pamet!«<br />
Zdravnik: »Kadite?«<br />
Pacient:<br />
»Ne! Niti približno! Kajenje povzroča raka!«<br />
Zdravnik: »Uživate mastno hrano?«<br />
Pacient:<br />
»Holesterol oži žile in dela pritisk! Hočete, da me bo kap?!«<br />
Zdravnik: »Sedite?«<br />
Pacient:<br />
»Seveda! Vsaj 8 ur na dan! Včasih celo več!«<br />
Zdravnik: »No, potem pa ste že na dobri poti za eno od zgoraj<br />
naštetih bolezni!«<br />
Fotografija: Internet<br />
Skrb za zdravje zob<br />
in ustne votline<br />
prevladujoči boleznimi sta<br />
karies in parodontalna bolezen<br />
Zobobol in vnetja v ustni votlini<br />
so pogoste težave, s katerimi<br />
se posamezniki srečamo vsaj<br />
enkrat v življenju.<br />
Med prevladujočimi boleznimi sta<br />
karies in parodontalna bolezen. Obe<br />
povzročata bolečine, nezdravljeni pa<br />
vodita v izgubo zob, vzrok za nastanek<br />
pa tiči v baterijah, ki so prisotne v<br />
zobnih oblogah. Zdravje ustne votline<br />
ni pomembno samo zaradi težav, ki<br />
jih morebitna izguba zob prinese pri<br />
žvečenju hrane, zunanjem videzu,<br />
izgovorjavi, ampak je tesno povezano<br />
tudi s splošnim zdravjem posameznika.<br />
Skrb za ustno zdravje je tako<br />
še posebno pomembna za srčne in<br />
sladkorne bolnike ter tudi nosečnice.<br />
Največji pomen v skrbi za ustno<br />
zdravje predstavlja ustna higiena in<br />
redno obiskovanje zobozdravnika.<br />
Zobe si je potrebno umivati vsaj<br />
dvakrat na dan, pri tem pa uporabiti<br />
zobno ščetko in zobno pasto, ki naj<br />
vsebuje fluoride. Količina fluoridov v<br />
pastah za odrasle in otroke, starejše<br />
od 6 let, je 1450 ppm fluorja, na<br />
ščetko pa nanesemo 1–2 cm paste.<br />
Za otroke, mlajše od 6 let, uporabljamo<br />
paste z nižjimi koncentracijami<br />
fluoridov (od prvega zobka pa do 2.<br />
leta starosti 500 ppm, od 2. pa do 6.<br />
leta starosti pa 1000 ppm), uporabi<br />
pa se le za grahovo zrno zobne paste.<br />
Količino fluoridov lahko preverimo na<br />
deklaraciji posamezne zobne paste.<br />
Na umivanje zob ne smejo<br />
pozabiti tudi posamezniki, ki<br />
nosijo delne proteze<br />
Na umivanje zob ne smejo pozabiti<br />
tudi posamezniki, ki nosijo delne<br />
proteze, saj so zobje nosilci ključni<br />
za uporabnost in nosljivost njihove<br />
proteze. Proteze (totalne in delne)<br />
je potrebno redno umivati z mlačno<br />
vodo in mehko zobno krtačko, vendar<br />
pri tem ne uporabljati zobne paste.<br />
Z rednim umivanjem zob<br />
in rednimi pregledi pri<br />
zobozdravniku je mogoče<br />
učinkovito preprečiti razvoj<br />
bolezni zob in obzobnih tkiv.<br />
S tem preprečimo nastanek vnetij v<br />
ustni votlini, ki so zelo boleča, hkrati pa<br />
ohranimo naravne zobe tudi v starosti.<br />
To prispeva k višji kakovosti življenja,<br />
hkrati pa pomembno vpliva tudi na<br />
naše splošno zdravje.<br />
Besedilo: Nacionalni inštitut za javno<br />
zdravje, OE Murska Sobota<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 63
ZDRAVJE<br />
Zavrženo vabilo<br />
je zamujena priložnost<br />
Rak na debelem črevesu<br />
in danki<br />
Rak na debelem črevesu in<br />
danki je zelo resen zdravstveni<br />
problem, saj v Sloveniji vsako<br />
leto okoli 1400 ljudi zboli za<br />
to obliko raka, žal 700 ljudi na<br />
leto tudi umre. Predvsem zato,<br />
ker v večini primerov bolezen<br />
odkrijemo zelo pozno. Dolgo<br />
se namreč razvija v telesu<br />
brez izrazitih bolezenskih<br />
znakov. K obvladovanju in<br />
zgodnjemu odkrivanju te<br />
bolezni pomembno pripomore<br />
Program Svit, državni program<br />
presejanja in zgodnjega<br />
odkrivanja predrakavih<br />
sprememb in raka na debelem<br />
črevesu in danki. Program Svit<br />
je namenjen zdravim ljudem.<br />
Vključuje moške in ženske v<br />
starosti od 50 do 74 let, in sicer<br />
vsaki 2 leti.<br />
1942 1944 1946 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966<br />
1942 1944 1946 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966<br />
V zgornji tabeli so letnice rojstev vseh,<br />
ki ste, ali še boste dobili vabilo letos,<br />
in letnice rojstev v naslednjem letu.<br />
Na parno leto rojstva se vabi parne<br />
letnike, na neparno pa neparne letnike<br />
stare od 50 do 74 let.<br />
Odzovite se vabilu v Program Svit<br />
in sodelujte v programu. Postanimo<br />
ambasadorji Programa v svojih<br />
okoljih. Poskušajmo nagovoriti prijatelja,<br />
znanca, naj se odzove na vabilo.<br />
Mogoče s prijaznim povabilom lahko<br />
rešimo življenje.<br />
Eden izmed ambasadorjev je zapisal:<br />
»Za sodelovanje kot<br />
ambasador pri Programu<br />
Svit sem se odločil, ker je<br />
življenje neponovljivo in<br />
nadvse dragoceno, da bi z njim<br />
neodgovorno ravnali. Zdravje<br />
pa je bogastvo, katerega<br />
se velikokrat prepozno<br />
zavedamo.<br />
Osveščanje ljudi z namenom, da<br />
preprečimo hude bolezni, prerane<br />
smrti in mnoga trpljenja, je naša<br />
človeška dolžnost. Zaradi tega in še<br />
veliko več sem z veseljem in ponosom<br />
postal ambasador Programa Svit.«<br />
Besedilo: Ema Mesarič<br />
V Programu Svit s pomočjo zelo<br />
natančnega imunokemičnega testa<br />
odkrivamo prikrito krvavitev v blatu.<br />
Krvavitev v blatu namreč lahko nakazuje,<br />
da gre v črevesu nekaj narobe.<br />
Lahko pomeni, da so na črevesni<br />
sluznici predrakave spremembe –<br />
polipi. Tiste udeležence, pri katerih v<br />
vzorcih blata odkrijemo kri, povabimo<br />
še na natančno preiskavo debelega<br />
črevesa – kolonoskopijo. V kolikor ste<br />
zavrgli vabilo, pokličite v center SVIT 01<br />
62 04 521 ali 030 641 514 ali obiščite<br />
spletno stran: http://www.program<br />
-svit.si/sl/podpora-uporabnikom/<br />
pogosta-vprasanja in boste dobili<br />
informacijo. Prav tako lahko dobite<br />
informacijo pri vaših izbranih zdravnikih,<br />
pri diplomiranih medicinskih<br />
sestrah v referenčni ambulanti, v vseh<br />
zdravstvenih domovih v Pomurju, kjer<br />
imajo posebne kotičke, namenjene<br />
Programu Svit.<br />
64 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
napovednik prireditev<br />
Seznam prireditev v Občini Rogašovci<br />
v letu <strong>2017</strong><br />
april<br />
DATUM IN ČAS<br />
PRIREDITVE<br />
NAZIV PRIREDITVE ORGANIZATOR KRAJ PRIREDITVE<br />
1 .4. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
9. 4. <strong>2017</strong> TRŽNICA ZTKP GORIČKO SVETI JURIJ TRG SV. JURIJA<br />
15. 4. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
21. 4. <strong>2017</strong> DAN ODPRTIH VRAT OŠ SVETI JURIJ ŠOLA<br />
23. 4. <strong>2017</strong> MARANATA KONCERT BC NUSKOVA<br />
TELOVADNICA OŠ SV.<br />
JURIJ<br />
26. 4.–30. 4. <strong>2017</strong> IZOBRAŽEVANJE VODIJ RR KOČEVSKI ROG<br />
29. 4. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
30. 4. <strong>2017</strong><br />
ob 11. uri<br />
OBČINSKI PRAZNIK<br />
OBČINA ROGAŠOVCI, PGD<br />
ROPOČA, VAS ROPOČA<br />
ŠOLSKO IGRIŠČE<br />
UPORABA<br />
ŠOTORA<br />
MALI + VELIKI<br />
maj<br />
6. 5. <strong>2017</strong> ob 10.00 FLORIJANOV POHOD TD ROGAŠOVCI OŠ SVETI JURIJ<br />
7. 5. <strong>2017</strong><br />
FLORIJANOVO IN<br />
80. OBLETNICA PGD PGD KRAMAROVCI KRAMAROVCI VELIKI<br />
KRAMAROVCI<br />
7. 5. <strong>2017</strong> TRŽNICA ZTKP GORIČKO SVETI JURIJ TRG SV. JURIJA<br />
7. 5. <strong>2017</strong><br />
1. SEJEM DELOV IN<br />
KOMPAS SHOP,<br />
OPREME<br />
AMK GORIČKO<br />
NUSKOVA GD(zbiranje)<br />
2. MOPEDOVO SREČANJE<br />
7. 5. <strong>2017</strong><br />
PROSLAVA OB<br />
SPOMENIKU RA<br />
KO ZZB SERDICA MALI<br />
13. 5. <strong>2017</strong> ob 9.00<br />
8. KLEIBENCETLOV<br />
POHOD<br />
KTD SONČNICA S PERTOČE PERTOČA<br />
13. 5. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
27. 5. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
27. 5. <strong>2017</strong><br />
TEKMOVANJE ZA POKAL<br />
ALTRAD LIV<br />
PGD SV. JURIJ<br />
IGRIŠČE, PARKIRIŠČE<br />
POD CERKVIJO<br />
VELIKI<br />
3. 6. <strong>2017</strong><br />
PREVZEM<br />
PRENOVLJENEGA VGD<br />
PGD VEČESLAVCI VGD VEČESLAVCI VELIKI<br />
3. 6. <strong>2017</strong> ROGAŠOVSKI TEK<br />
ŠPORTNA ZVEZA OBČINE<br />
ROGAŠOVCI<br />
SVETI JURIJ<br />
4. 6. <strong>2017</strong> TRŽNICA ZTPK GORIČKO SVETI JURIJ TRG SV. JURIJA<br />
10. 6. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
10. 6. <strong>2017</strong><br />
40. OBLETNICA<br />
NK GORIČANKA<br />
NK GORIČANKA IGRIŠČE SVETI JURIJ MALI + VELIKI<br />
junij<br />
11. 6. <strong>2017</strong><br />
MEDNARODNO<br />
SREČANJE<br />
STARODOBNIH VOZIL<br />
DRUŠTVO STARODOBNIH<br />
VOZIL TRAKTOR<br />
17. 6. <strong>2017</strong> DRUŠTVENI IZLET DU LIPA PERTOČA<br />
SERDICA – STARA ŠOLA<br />
17. 6. <strong>2017</strong> ob 10.00 POHOD PO VRBOVI POTI TD ROGAŠOVCI PARKIRIŠČE NUSKOVA<br />
17. 6. <strong>2017</strong><br />
XI. MEDNARODNI<br />
OLDTIMER VIKEND<br />
GORIČKO <strong>2017</strong><br />
AMK GORIČKO<br />
KUZMA (zbiranje),<br />
PANORAMSKA VOŽNJA<br />
SKOZI OBČINO<br />
ROGAŠOVCI<br />
18. 6. <strong>2017</strong> OTROŠKI ZAKLJUČEK BC NUSKOVA BC NUSKOVA<br />
24. 6. <strong>2017</strong><br />
TEKMOVANJE ZA<br />
POKAL SERDIŠKEGA<br />
BREGA IN PREVZEM<br />
GASILSKE CISTERNE<br />
PGD SERDICA SERDICA VGD VELIKI + MALI<br />
24. 6. <strong>2017</strong><br />
ZAKLJUČNO RR<br />
SREČANJE<br />
RR<br />
ČEBELJI GRADIČ<br />
25. 6. <strong>2017</strong> POMEŽIK POLETJU KPD ROGAŠOVCI<br />
KULTURNA DVORANA<br />
OZ. AMFITEATER PRED<br />
OŠ SV. JURIJ<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 65
napovednik prireditev<br />
julij<br />
DATUM IN ČAS<br />
PRIREDITVE<br />
NAZIV PRIREDITVE<br />
ORGANIZATOR<br />
KRAJ<br />
PRIREDITVE<br />
2. 7. <strong>2017</strong> TRŽNICA ZTKP GORIČKO SVETI JURIJ TRG SV. JURIJA<br />
10.–16. 7. <strong>2017</strong> NAJSTNIŠKI TABOR BC NUSKOVA BC ŽENAVLJE<br />
15. 7. <strong>2017</strong> PERTOŠKI DNEVI – GASILSKO<br />
TEKMOVANJE IN OBLETNICA 90<br />
LET PGD<br />
15. 7. <strong>2017</strong> PRIREDITEV PERTOŠKI DNEVI KTD SONČNICA S<br />
PERTOČE<br />
16. 7. <strong>2017</strong> PRIREDITEV PERTOŠKI DNEVI KTD SONČNICA S<br />
PERTOČE<br />
UPORABA<br />
ŠOTORA<br />
PGD PERTOČA VGD PERTOČA VELIKI + MALI<br />
VGD PERTOČA<br />
VGD PERTOČA<br />
17.–23. 7. <strong>2017</strong> OTROŠKI TABOR BC NUSKOVA BC ŽENAVLJE<br />
22. 7. <strong>2017</strong> 4. GASILSKO TEKMOVANJE PGD ROPOČA POLIGON VELIKI + MALI<br />
24.–30. 7. <strong>2017</strong> MLADINSKI TABOR BC NUSKOVA BC ŽENAVLJE<br />
30. 7. <strong>2017</strong> ob 9.00 LOVSKI PIKNIK LOVSKA DRUŽINA<br />
ROGAŠOVCI<br />
LOVSKI DOM<br />
5. 8. <strong>2017</strong> WIPE OUT - IGRE PGD ROGAŠOVCI VEŠČINA<br />
VELIKI, MALI<br />
ODER<br />
6. 8. <strong>2017</strong> TRŽNICA ZTKP GORIČKO SVETI JURIJ TRG SV. JURIJA<br />
avgust<br />
september<br />
13. 8. <strong>2017</strong><br />
PRIREDITEV OB STOLPU<br />
NA SOTINSKEM BREGU<br />
PGD SOTINA PRI STOLPU V SOTINI VELIKI + MALI<br />
14.–20. 8. <strong>2017</strong> RR TABOR RR GORENJSKA<br />
26. 8. <strong>2017</strong> DUAL CROSS ŠD SVETI JURIJ POLIGON ROGAŠOVCI MALI<br />
26. oz. 27. 8. <strong>2017</strong><br />
OBČINSKO GASILSKO<br />
TEKMOVANJE<br />
PGD SVETI JURIJ<br />
SVETI JURIJ<br />
27. 8. <strong>2017</strong> ob 11. uri DRUŠTVENI PIKNIK DU LIPA VGD PERTOČA<br />
1. 9. <strong>2017</strong><br />
PRVI ŠOLSKI DAN IN<br />
SPREJEM PRVOŠOLČKOV<br />
OŠ SVETI JURIJ<br />
ŠOLA/AMFITEATER<br />
3. 9. <strong>2017</strong> TRŽNICA ZTKP GORIČKO SVETI JURIJ TRG SV. JURIJA<br />
9. 9. <strong>2017</strong> OBLETNICA PGD SOTINA PGD SOTINA SOTINA VELIKI + MALI<br />
9. 9. <strong>2017</strong> EKSKURZIJA KTD SONČNICA S PERTOČE<br />
16. 9. <strong>2017</strong> KRAJŠI IZLET DU LIPA<br />
9. 9. <strong>2017</strong> ZAČETNO RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
23. 9. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
1. 10. <strong>2017</strong><br />
DAN ODPRTIH VRAT<br />
KLUBA<br />
AMK GORIČKO<br />
PRED SEDEŽEM KLUBA<br />
– VGD ROGAŠOVCI<br />
1. 10. <strong>2017</strong> TRŽNICA ZTKP GORIČKO SVETI JURIJ TRG SV. JURIJA<br />
oktober<br />
PRVI TEDEN V<br />
MESECU OKTOBRU<br />
TEDEN OTROKA IN<br />
SPREJEM UČENCEV V<br />
SKUPNOSTUČENCEV<br />
ŠOLE<br />
OŠ SVETI JURIJ<br />
ŠOLA<br />
7. 10. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
14. 10. <strong>2017</strong> ob<br />
10. uri<br />
POHOD NA KOSTANJEV<br />
PIKNIK<br />
TD ROGAŠOVCI<br />
OŠ SVETI JURIJ<br />
21. 10. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
21. 10. <strong>2017</strong> ob<br />
15.00<br />
KOSTANJEV PIKNIK IN<br />
KRAJŠI POHOD<br />
KTD SONČNICA S PERTOČE<br />
GVD PERTOČA<br />
29. 10. <strong>2017</strong> TRŽNICA ZTKP GORIČKO SVETI JURIJ TRG SV. JURIJA<br />
66 | <strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong>
napovednik prireditev<br />
november<br />
DATUM IN ČAS<br />
PRIREDITVE<br />
NAZIV PRIREDITVE ORGANIZATOR KRAJ PRIREDITVE UPORABA<br />
ŠOTORA<br />
4. 11. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
12. 11. <strong>2017</strong> ob 11. uri MARTINOVANJE DU LIPA VGD PERTOČA<br />
12. 11. <strong>2017</strong> ZAHVALNA NEDELJA BC NUSKOVA BC NUSKOVA<br />
17. 11. <strong>2017</strong><br />
18. 11. <strong>2017</strong><br />
18. 11. <strong>2017</strong> ob 12.00<br />
DELAVNICE ROČNIH<br />
DEL<br />
DELAVNICE ROČNIH<br />
DEL<br />
SREČANJE STAREJŠIH<br />
OBČANOV<br />
KTD SONČNICA S<br />
PERTOČE<br />
KTD SONČNICA S<br />
PERTOČE<br />
OBČINA ROGAŠOVCI<br />
VGD PERTOČA<br />
VGD PERTOČA<br />
TELOVADNICA OŠ<br />
18. 11. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
19. 11. <strong>2017</strong> ob 11.00<br />
SREČANJE STAREJŠIH<br />
OBČANOV<br />
OBČINA ROGAŠOVCI<br />
VGD PERTOČA<br />
december<br />
2. 12. <strong>2017</strong> ob 18. uri<br />
PRIŽIG LUČK NA<br />
BOŽIČNEM DREVESU<br />
KTD SONČNICA S<br />
PERTOČE<br />
PRI VAŠKEM DOMU NA<br />
PERTOČI<br />
2. 12. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
3. 12. <strong>2017</strong> ob 17. uri<br />
POSTAVITEV<br />
BOŽIČNEGA DREVESA<br />
PGD SOTINA, VAS SOTINA<br />
TRG SV. JURIJA,<br />
AMFITEATER PRED OŠ<br />
10. 12. <strong>2017</strong> ob 15. uri VESELI DECEMBER KPD ROGAŠOVCI KULTURNA DVORANA<br />
16. 12. <strong>2017</strong> RR SREČANJE RR ČEBELJI GRADIČ<br />
22. 12. <strong>2017</strong><br />
23. 12. <strong>2017</strong> ob 18. uri<br />
PREDNOVOLETNO<br />
PRAZNOVANJE, DAN<br />
SAMOSTOJNOSTI<br />
PRIREDITEV BOŽIČNI<br />
VEČER<br />
OŠ SVETI JURIJ<br />
KTD SONČNICA S<br />
PERTOČE<br />
26. 12. <strong>2017</strong> ob 9.30 ŽEGNANJE KONJEV TD ROGAŠOVCI<br />
26. 12. <strong>2017</strong><br />
26. 12. <strong>2017</strong> ob 18.00<br />
ODPRTO IN OBČINSKO<br />
TEKMOVANJE V<br />
STRELJANJU Z ZRAČNO<br />
PUŠKO<br />
NOČNI POHOD Z<br />
BAKLAMI<br />
SD 416 SERDICA<br />
TD ROGAŠOVCI<br />
ŠOLA/TELOVAD-NICA<br />
VGD PERTOČA<br />
NA PARKIRIŠČU POD<br />
CERKVIJO<br />
VGD SERDICA<br />
VGD SOTINA<br />
MALI<br />
<strong>Gorički</strong> <strong>vrh</strong> · april <strong>2017</strong> | 67
<strong>Gorički</strong><br />
<strong>vrh</strong><br />
april <strong>2017</strong>, letnik 18
Change language