PUBLIKACIJA FENIKS 6.2.

SLŠ
Ljubljana
FENIKS – 6. natečaj
2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
Izdano v letu Ivana Cankarja,
ob kulturnem prazniku,
in v letu, ko praznujemo 130-letnico lesarskega šolstva v Ljubljani.
"Brez kulture in s tem povezane svobode, se zdi še tako popolna družba kot džungla. Zato je pristna
kreacija darilo prihodnosti."
Albert Camus
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
V legendi se feniks vedno znova pomladi v ognju,
njegove solze pa ozdravijo najhujše bolezni.
Morda les ne vstane nov iz ognja,
vendar raste in se obnavlja vsako leto,
pa tudi marsikaj ozdravi…
Letos uporabite ostanke lesa,
odpadke, star les, odsluženo leseno pohištvo, okna, vrata
in jih predelajte v izdelek, ki bo zasijal v novi lepoti.
Pustite domišljiji prosto pot.
V rokah držite brošuro, ki v fotografiji in besedi predstavlja letošnje izzive, ustvarjalne muke in
njihove rezultate. Za vsakim izdelkom stoji zgodba, za vsakim uporabljenim materialom
zgodovina. Vzemite si čas in jih preberite – ne bo vam žal!
V času, ko imamo vsega materialnega dovolj in še preveč, smo lesarji med redkimi, ki s svojim
delom (večinoma) ne obremenjujemo okolja. Obratno. Čim več lesa porabimo in čim daljši čas
ga uporabljamo, več koristi naredimo okolju, saj dolgoročno shranjujemo toplogredni CO2 in
zmanjšujemo njegovo sproščanje v ozračje, tudi zato, ker z lesom nadomeščamo materiale, ki
povzročajo sproščanje toplogrednega CO2.
2
Masovna produkcija neosebnih dobrin se že umika unikatni, osebni izdelavi izdelkov, ki kupcu
in uporabniku prinašajo ne le uporabno vrednost, pač pa tudi ljubezen in ustvarjalno energijo
vloženo v njihov nastanek. Ker pa lesarji uporabljamo najbolj ekološki material, ki ga pozna
narava, verjamem, da je pred nami svetlejša prihodnost.
Gabi Dolenšek
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
1. Timotej Bradeško Jekovec, 1. a – Šahovnica
V naši delavnici se je pred nekaj leti veliko delalo iz
masivnega lesa, zato se je pogosto nabral velik kup
ostankov, na katerem bi se našlo vsega po malem -od
najmehkejše lipe do najtrših lesov iz drugih krajev. Ti
kosi lesa so čakali, da jih bo vzel v roke nov mojster in
iz njih naredil izdelek. Ta čas je prišel, ko sem dobil
nalogo, naj naredim izdelek za šolski projekt Feniks.
Ker s sošolcem med odmori igrava šah, sem se odločil,
narediti svojo šahovnico. Želel sem si, da bi bila
nekoliko drugačna od klasične šahovnice. Ko sem iskal
kose, je bilo na izbiro veliko lesa - od bukve do tropskih
lesov. Ko pa sem zagledal čudovit orehov in javorjev
ostanek, sem začutil, da sta me že od začetka klicala.
2. Erazem Burja, 1. a – Omarica za Jack Daniels
Sprva nisem vedel, kaj naj bi naredil. Idejo sem dobil od
očeta, ki je nedavno nazaj naredil podoben izdelek, le
da je bil v cisterni za bencin (Jerry Can). Hotel sem
narediti enako, a nisem našel cisterne, zato sem se
odločil, da bom naredil brez. Najprej sem moral
izmeriti dimenzije pločevinke, ki jo bo hranila. Odločil
sem se za pločevinko piva. Nato sem našel še prazno
steklenico Jacka Danielsa in ji vzel mere. Med delom
sem imel največje težave z gorilnikom, saj je bil
pokvarjen in je zato les neenakomerno ožgal, pa tudi
notranjih robov nisem mogel lepo ožgati. Uporabil sem
ostanke smreke, ki sem jih našel v delavnici.
3. Rok Dolinar, 1. a –
Ročaj za sekiro
Do ideje, da bi izdelal
lesen ročaj za sekiro in
obnovil kovinski del, sem
prišel, ko sem v delavnici
videl sekiro s starim
ročajem. Tudi kovinski
oziroma rezalni del je bil rjast in obtolčen. Najprej sem snel ročaj, nato pa zbrusil kovinski del.
V drvarnici sem poiskal kos lesa primerne velikosti. To je bilo poleno iz jelševine. Obrezal sem
kos lesa in izrezal ročaj za sekiro. Na list papirja sem narisal vzorec, ki sem ga nato prerisal na
les. Z dletom sem izdolbel vdolbine. Te vdolbine sem zapolnil s kitom. Napake v kitu sem
popravil z voskom. Sekiro sem zbrusil, da je dobila lepo obliko. Da se sekira ne bo snemala,
sem za vrh zabil dve zagozdi.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
4. Blaž Jelenc, 1. a – Podstavek za telefon
Material za projektno nalogo sem našel v mizarski
delavnici, v kateri delam med počitnicami in ob prostih
sobotah. Les sem našel v zabojniku za ostanke lesa, iz
katerih delajo pelete za ogrevanje. Zelo mi je bil všeč
hrast z grčo, vzel pa sem še kos beljenega hrasta in
kostanja.
Skupaj z lastnikom delavnice sva iskala idejo za izdelek.
Po skupnem premišljevanju sem se odločil, da bom
izdelal podstavek za telefon, ker s telefona velikokrat
prepisujem snov in bi mi takšen podstavek olajšal
šolsko delo.
Izdelek sem začel izdelovati tako, da sem najprej vse
tri kose zbrusil, začrtal točne dimenzije in odžagal na mizni krožni žagi. Odžagano ploskev in
robove sem zbrusil, da niso ostali ostri. Sledilo je sestavljanje podstavka. V hrastovo in
kostanjevo desko sem izvrtal dve luknji in ju zlepil skupaj. V luknji sem z baterijsko vrtalko
privil dva vijaka. Zadnji kos sem z lepilom prilepil na hrastovo desko. Naslednji dan, ko je bilo
lepilo posušeno, sem z oljem za les izdelek še premazal. Ko sem izdelek sestavil, sem ga pokazal
lastniku delavnice. Dejal mi je, da je izdelek dobro sestavljen,
uporaben ter da mu poseben izgled daje hrastova grča.
S svojim izdelkom želim pokazati, kako iz majhnih odpadnih
kosov naredimo uporabne izdelke za vsakdanjo rabo.
5. Ožbolt Kink, 1. a – Naravni lonček za svinčnike
4
Idejo sem našel na internetu, a sem jo malo spremenil.
Stojalo za svinčnike se mi je zdelo na prvi pogled zelo lepo.
Začel sem z iskanjem lesa. Prvi izbor je bila smrekovina, ker
ima lep vonj in lep sijaj. Najprej sem narisal skico, v načrtu
pa dodelal še mere. Poiskal sem primeren kos lesa, ki še ni bil
še obdelan. Vanj sem naredil veliko luknjo za pisarniške
pripomočke - svinčnike, kulije in radirke.
6. Nik Korez, 1. a – Prepleten podstavek
Idejo sem dobil, ko sem pri starem očetu iskal
ostanke lesa. Odločil sem se, da bom izdelal
podstavek za kozarec ali steklenico. Vzel sem
dva kosa furnirja, ki sta mi bila zelo všeč . Izbral
sem lipo, ki ima zame poseben pomen. Izdelek
sem izdeloval nekaj dni, saj sem se zares
potrudil.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
7. Miha Kuclar, 1. a – Deska za mesne
izdelke
Na kozolcu sem našel kostanjeve plohe.
Izbral sem najlepšega. Odločil sem se, da
bom naredil »dilco« za rezanje salame in
drugih mesnih izdelkov.
8. Miha Merela, 1. a – Poličke
Za izdelek sem uporabil 20 do 30 let stare
smrekove deske, ki so ostale pri obnovi kozolca.
Kozolec je bil že enkrat obnovljen, zdaj pa ga
spet obnavljamo, ker dograjujemo strojno lopo.
Kozolec je bil originalno postavljen leta 1878,
naredil pa ga je moj pradedek Franc. Dedek je
hotel dati vse ostanke lesa za drva, a sem jih
vzel, ker bom iz njih naredil nekaj lepega.
Ostanke lesa sem najprej dobro posušil, da je bil
les primeren za obdelovanje.
Pri izdelavi polic mi je pomagal oče. Dolgo nisem
vedel, kaj naj naredim, oče pa mi je predlagal
polico iz zaporednih vezi. Narisal sem skico
police, ki naj bi spominjala na kozolec. Ko je bilo
to opravljeno, sem vzel desko in s pomočjo
cirkularja desko razrezal na več manjših kosov,
ki sem jih potem očrtal po meri.
Oče je s cirkularjem odžagal po meri, jaz pa sem
s dletom odstranil sredino. To sva parkrat
ponovila, dokler niso bile vse vezi narejene. Na
koncu sva prilagodila mere in sestavila.
9. Amadej Mušič, 1. a – Ura
Že kar nekaj časa nazaj sem opazil nekaj starih
hrastovih tramov, ki ne služijo svojemu namenu
in verjetno tudi še lep čas ne bodo. Tramovi so
ostanki starega kozolca. Ko sem v šoli izvedel,
da moramo delati iz ostankov oz. iz starega
lesa, so se mi porajale različne ideje, ampak najbolj všeč mi je bila ta, da bi nekaj ustvaril iz teh
tramov. Težava je bila v tem, da nisem vedel, kaj točno bi iz njih naredil. Razmišljal sem o
različnih stojalih, podstavkih, a me ni nič prepričalo. Zato sem začel iskati tudi po internetu in
v oči so mi padle ure. Na tramovih so bile dobro vidne letnice, kar naj bi predstavljalo krožnico
ure. Pri izbiri trama sem se odločil na podlagi tega, da se čim bolje vidijo letnice in, da je ta
nekoliko večji. Ko sem začel z izdelavo ure, sem imel težave. Vselej, ko sem od trama odrezal
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
kos, se je razletel. Zato sem tram zalil z lepilom
in na srečo je to zdržalo. Da pa ne bi lepilo
preveč izstopalo, sem ga dobro prekril s črnim
kitom in ga zbrusil, da je bil le še v razpokah.
Nato sem se lotil vrtanja in rezkanja za urin
mehanizem, ki pa ni na sredini kosa, ampak na
sredini letnic, da bi letnice še bolj prišle do
izraza. Na uri tudi ni številk, ker menim, da ura
bolje izgleda brez in je možnost, da je
postavljena na katerem koli robu. Uro sem na
koncu še naoljil.
10. Omerzu Muratovič Dino, 1. a – Fliper
Želel sem narediti nekaj, s čimer bi se lahko
igral. Flipper se mi je zdel odlična zamisel. Ker
doma nimamo odvečnega lesa, sem vzel
pobarvano smrekovo desko, ki je včasih služila
kot polica v moji sobi. Velikost flipperja sem
prilagodil velikosti police, zato flipper ni velik,
je pa funkcionalen. Desko sem z očetovo
pomočjo razžagal s krožno žago, nato pa dele
privil z vijaki. V nastalo škatlo sem dal ovire in
ročki, ki sem ju naredil iz ščipalk in ostankov
bukovih palic. Služijo kot podpora žepkom iz
blaga, pritrjenim na steno. To je moj prvi
izdelek iz lesa, s katerim sem si dokazal, da
zmorem. Ponosen sem na svoje delo.
6
11. Matej Pestator, 1. a – Ptičja valilnica
Izdelal sem ptičjo valilnico iz smrekovega lesa.
Les sem našel doma. Namenjena je valjenju
ptičjih jajc. Izdelana je iz 7 kosov. Vse kose sem
ročno nažagal in pobrusil. Valilnico sem
sestavil z žeblji in vijaki. Idejo za ta izdelek sem
našel na internetu, ko sem gledal izdelke iz
lesa. Valilnica mora biti varno in pravilno
narejena. Če je luknja prevelika, je velika
možnost plenjenja in spodrivanja manjših vrst.
S primerno vhodno odprtino določimo vrsto ptice, ki bo zasedla gnezdilnico. Večina naših ptic
ne zaseda visečih gnezdilnic, zato valilnico postavimo raje pod napušč stavbe, na steno ali lego
ostrešja. Tako nameščene gnezdilnice mačke in podgane ne morejo ogroziti. V gnezdilnico ne
sme zamakati, zato mora biti gnezdilnica natančno izdelana. Vse sem naredil brez težav, z
izjemo strehe, pri kateri sem moral narediti kote, ampak z nekaj truda mi je le uspelo.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
12. Peter Ponebšek, 1. a – Srečna deska Pujsek
13. Jaka Pregrad, 1. a – Wakeboard
Do ideje, da bi izdelal wakeboard, sem prišel, ker se rad
ukvarjam s športom. Wakeboard je narejen iz
orehovega in javorjevega furnirja. Uporabil sem
vodoodporno lepilo za les, s katerim sem zlepil furnir.
Najprej sem izdelal kalup. Sestavljen furnir sem položil
na kalup in vse skupaj dal v vakuumsko stiskalnico. Ko
se je lepilo posušilo, sem izrezal obliko wakeboarda.
Naredil sem več lukenj za čevlje, da jih lahko
premikamo naprej in nazaj. Luknje sem zvrtal s spodnje
strani, saj sem matice zalil z epoxy lepilom. Ko se je
lepilo posušilo, sem površino zbrusil z brusnim
papirjem in wakeboard polakiral z mat lakom. Naredil sem še smernike iz plastike in jih
prebarval na belo.
14. Jakob Rems, 1. a – Držalo za pošto
Držalo za pošto, revije, časopis ali kaj
podobnega, sem naredil iz 80 let stare
smrekove deske, ki je bila del poda v
dedkovem hlevu. Hlev so podrli 2 leti nazaj in
moj oče je vzel nekaj desk, saj se mu je zdel les
še uporaben.
Idejo sem dobil v nekem hotelu v Ljubljani,
kjer sem očetu pomagal delati. Za izdelek sem
potreboval približno 6 ur časa. Najprej sem
določil mere, nato pa sem nažagal kose, jih
očistil z železno krtačo, da sem obenem
poudaril letnice. Enega dela držala nisem znal
odžagati pod pravim kotom, zato sem za
pomoč prosil očeta. Na koncu sem držalo
zbrusil z brusnim papirjem, da sem odstranil
večje trske.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
15. Matevž Robek, 1. a – Ovitek za mobitel
Za projekt Feniks sem naredil ovitek za telefon iz
lesa. Za nasvet sem vprašal očeta. Bilo je težko,
ker mora biti ovitek lepe barve in precej tanek.
Najtežje je narediti, da telefon ne zdrsne iz
ovitka. Med odpadnim materialom sem poiskal
lepe kosa lesa. Vzel sem tri različne vrste, in sicer
oreh, tik in češnjo. Plohe sem poskobljal, napisal
program za CNC in s pomočjo operaterja na CNCju
naredil
približno 20 ovitkov (približno pol se jih je med izdelavo
uničilo, zato sva jih naredila več). Ko je CNC izrezal, smo
spustili dele čez brusilni stroj, nato pa je sledilo še nekaj ur
ročnega dela. Moral sem pobrusiti z različnimi vrstami
brusilnega papirja, izrezati luknje za tipke zvoka, zvočnika
in tipke za zaklep zaslona. Ko sem vse zbrusil, sem oblikoval
ovitke, da so bili udobni za prijet in pritiskat tipke. Sledilo
je lakiranje. Z zračno pištolo za lakiranje sem jih dvakrat
polakiral s temeljno barvo in enkrat s končno. Vmes sem
jih zbrusil, da je bilo gladko, kolikor se je le dalo. Ovitki so
lepi zaradi lepega lesa, hkrati pa tanki,
lahki in trpežni.
8
16. Matic Setnikar, 1. a – Ptičja
valilnica
Idejo za ptičjo valilnico sem dobil, ko sem hodil po gozdu. Zagledal sem jo
na drevesu. Zdela se mi je lepa, zato sem odločil, da bom tudi sam izdelal
podobno.
Uporabil sem rabljene deske, ki so bile namenjene za kurjavo.
Ko sem izdelal hišico, sem jo postavil v gozd, visoko na drevo, na samem.
Ko sem jo vzel iz gozda, je bila še zmeraj dobro ohranjena, zato sem jo še
malo obrusil in že je bila nared za v šolo.
17. Jakob Peter Strniša, 1. a – Pohodna palica
Navdih sem dobil, ko sem gledal videoposnetke na YouTubu. Naslov videa
je bil “Carving A King Cobra Walking Stick From Wood,” kar bi po slovensko
pomenilo izrezovanje King Cobra palice za hojo iz lesa. Ideja se mi je zdela
zanimiva, zato sem se odločil narediti palico po tem zgledu. Po ostanke
lesa sem se odpravil k vaškemu mizarju. Izbral sem oreh. Na začetku je vse
kazalo dobro, nato pa so se začele pojavljati težave, ker nisem imel
pravega orodja in rezbarskih nastavkov. Časa mi je zmanjkovalo, zato sem
moral improvizirati. Na hitro sem naredil palico za hojo z bunko na vrhu,
ki naj bi služila ročaju, pa tudi videz drugačen, saj palica ni videti, kot da bi jo našel v gozdu.
King Cobra še čaka v kotu delavnice, a jo bom ob priliki dokončal.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
18. Luka Šenk, 1. a – Stojalo za svinčnike Kocka
Idejo za kocko za pisala sem dobi na Pinterestu, a
sem jo rahlo dodelal, da je izdelek videti bolj kot
igralna kocka.
Za izdelavo sem uporabil dva neuporabljena kosa
lesa, ju pobrusil in zlepil skupaj. Ko pa sem ju
narezal, sem moral izračunati, kako odmakniti
luknje od robov. Za ta del sem porabil največ časa,
saj se nikakor ni izšlo, a mi je na koncu vendarle
uspelo. Kasneje sem naredil še eno za doma.
Izdelek se mi zdi hkrati hkrati uporaben in zanimiv.
19. Blaž Zaberložnik, 1. a – Mizarska napeta žaga
Idejo za izdelavo mizarske žagice sem dobil, ko je moj dedek pospravljal delavnico. Med kramo
je bila tudi stara, neuporabna mizarska žaga. Zdelo se mi je škoda, da bi jo vrgel proč, saj bi jo
lahko restavriral in razstavil. Zato sem se odločil,
da jo bom naredil v pomanjšani obliki, a v enakem
izgledu.
Iz starih hrastovih stopnic sem naredil ogrodje
oziroma vpetje za rezilo žage. Na prvi pogled so
stopnice izgledale zelo grde, a ko sem poskobljal
milimeter
plasti, je bila
površina zelo
lepa. Rezilo
sem dobil iz
modelarske
žagice. Žagica
je napeta z
vrvico, ki sem
jo dobil iz
koluta vrvice
za salame.
Največ časa
sem porabil za
izdelavo
ročajev, ki
držijo rezilo
žage.
20. Anže Zaman, 1. a – Večni koledar – lipov list
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
21. Andraž Žebaljec, 1. a – Stolec
Leta 1920 so se na veliki kmetiji pri Kadunčevih na Potoku odločili postaviti nov hlev. Gozda je
bilo na domačiji veliko, zato glede lesa ni bilo težav. Začele so peti ročne žage in sekire, padale
so stoletne smreke. Doma so stari mojstri tesali in obdelovali tramove za ostrešje. Na obeh
straneh so tako nastala visoke odprtine,
ki jih je bilo potrebno zapreti z deskami.
Ker je bil les pravilno in ob pravem času
sekan, so bile tudi deske lepe in zdrave.
Zdržale so skoraj sto let.
Lansko leto pa se je sedanji lastnik
odločil, da jih zamenja. Na eni strani so
bile že precej poškodovane, na vzhodni,
sončni strani, pa so ostale popolnoma
zdrave. Samo narava jih je barvala in
naredila vzorce, ki jih človeška roka še ne
zna narediti.
Moj oče zna iz odpadnega materiala
narediti čudovite stvari, zato je deske, ki
jih je sosed hotel skuriti, prinesel domov
in iz njih so nastale že ptičje hišice,
nešteto kulis, hišice za jaslice in doma
narejena darila.
10
Tako je tudi del mojega izdelka izdelan iz teh desk.
Noge štokrla, kot po domače imenujemo stol, so
ostanki, ki so ostali pri gradnji drvarnice.
Upam, da bo na njem udobno sedeti in se ob tem
spominjati preteklosti naše vasi.
22. Luka Burja, 1. b – Leseno stojalo za telefon
Profesorica za predmet Les in lastnosti lesa nam je
naročila, naj naredimo izdelek za natečaj Feniks. To je
bil velik problem. Izdelal sem zelo enostavno stojalo
za telefon. Idejo sem našel na spletu. Dokončal pa sem
jo šele dan pred rokom za oddajo.
Uporabil sem leseno deščico za rezanje živil in še dve
manjši leseni deščici. Prva služi kot polica, druga pa
kot opora.
Najprej sem doma poiskal deščico za rezanje salame,
ki ni v uporabi. Nesel sem jo v delavnico. Tam sem poiskal deščico, ki bi jo lahko uporabil kot
poličko, na kateri bi lahko stal telefon. Našel sem jo in jo pobrusil s papirjem za brušenje. Zatem
sem deščico privil na deščico za rezanje salame.
Zatem sem deščico, ki bi služila za oporo, prilepil na deščico za rezanje salame. Tako je bil
izdelek končan.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
23. Žan Burkeljca, 1. b – Stojalo za mobitel
Stojalo za telefon sem izdelal iz starih smrekovih desk, ki so
se nabirale v drvarnici. Sprva nisem vedel, kaj bi naredil,
zato sem obiskal spletno stran Pinterest, kjer sem dobil
veliko idej, a najbolj mi je bila všeč ideja za stojalo za
telefon. Usedel sem se za mizo in narisal načrt, kako naj bi
stojalo izgledalo.
V delavnico svojega strica nisem mogel, ker je bil na Krku,
zato sem izdelek naredil v domači garaži, kjer nimamo
veliko orodja. Na izbiro sem imel le osnovno opremo: žaga,
dleta, pila, brusni papir. Med izdelovanjem sem naletel na
grče, ki so mi povzročale veliko sivega perja saj mi je zaradi
njih tudi počil en del izdelka. Vzel sem lepši konec deske, ki
ni imel grč in dokončal izdelek.
24. Anže Jeločnik, 1. b – Lesena igrača
Resno delo se je začelo dva dneva pred rokom oddaje
projekta.
Ko sem dojel, da mi zmanjkuje časa, sem začel iskati ideje na
spletni strani YouTube. Idej je seveda veliko, le nekatere
stvari bi bilo prelahko ali prezahtevno narediti. Po nekaj
pregledanih videih sem našel želeno stvar. Izdelava se mi ni
zdela prezahtevna za tako zanimiv izdelek. Naslednji, zadnji
dan, sem se odpravil k dedku v delavnico, da bi tam
poustvaril kar sem želel. Seveda pa je bilo treba izbrati
primeren les, ga odžagati na primerne dolžine … Naposled je
prišlo najzahtevnejše opravilo, rezkanje. Na posnetkih
izgleda enostavno, a v praksi je veliko težje. Vendar mi je
uspelo. Da bi golf žogico spravil v nekaj milimetrov manjšo
odprtino, sem moral les namočiti v vročo vodo, da se
zmehča.
Končno mi je z veliko truda in nekaj pomoči, uspelo narediti
igračo.
25. Anej Jurjevčič, 1. b – Servirna deska s kuhalnico
Kateri izdelek bi naredil ... Kaj bi predstavil?
To vprašanje se mi je že nekaj časa porajalo v mislih. Želel
sem izdelati nekaj, kar bi mi tudi nekaj pomenilo in bi si sam
zamislil in obenem čim več tudi sam naredil. Nekaj lepega in
uporabnega.
Odločil sem se za izdelek, ki ga lahko tudi podarim – morda
res ne dekletu, ampak komu izmed starejših, ki ga bo
uporabljal in mu bo izdelek in material, iz katerega je narejen,
nekaj pomenil.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
Vzel sem papir in narisal nekaj različnih idej. Skice v naravni velikosti izdelka … pet, šest, sedem.
Vse sem izrezal in jih položil na temno podlago, da sem si bolje predstavljal obliko.
»Ja … ta bo prava! To bom naredil,« sem si rekel.
Odšel sem k očetu v tovarno. Povedal sem mu, kaj želim narediti in ga povprašal, kakšen les
imam na razpolago. Poslal me je v delavnico in med deskami sem izbral hrast in ameriški oreh.
Deski sva najprej poskobljala. Nato sva ju obrusila. Vzel sem modele kuhinjskih desk, ki sem
jih naredil doma in jih prerisal na desko. Ostalo mi je nekaj praznih prostorov, kamor sem
narisal še kuhalnice.
Nato sem jih izrezal na tračni žagi in izvrtal luknje za obešanje ali vrv. Sledilo je brušenje po
robu. To sem naredil na brusnem bobnu.
Potem sem se odločil, da bi bilo dobro, če robovi ne bi bili preostri. Skrožil sem jih na malem
miznem rezkarju. Za rob, ki je močneje skrožen, sem potreboval pomoč.
Po vsem tem sem desko še obrusil na krtačnem brusilnem stroju.
Na koncu sem desko pregledal in jo naoljil z lanenim oljem, ki je primeren za uporabo v kuhinji.
Olje je dalo orehovi deski še lepši izgled in sijaj. Enak postopek sem ponovil tudi s kuhalnico.
26. Igor Kaluža, 1. b – Obešalnik
Idejo za obešalnik sem dobil, saj v šoli
med klopmi ni veliko prostora. Med
klopmi ne moreš elegantno pospraviti
torbe. Zamislil sem si, da bi vsaka klop
imela po en obešalnik s tremi kljukami.
Obešalnik je narejen iz pobrušene
odpadne deske in iz treh kljuk. Kljuke in
desko sem našel doma v delavnici.
Delo je potekalo preprosto. Najprej sem
izbral desko, jo pobrusil in nato še
kljuke. Označil sem, kje bi imel kljuke in
jih pritrdil z vijaki. Na koncu sem
ponovno pobrusil vse robove.
12
27. Val Tilen Kokalj, 1. b – Pručka
Odločil sem se, da bom naredil leseno
pručko iz lesene plošče, ki bi drugače šla
za kurjavo. Našel sem tudi neko pručko,
ki sem jo uporabljal za vzorec.
Najprej sem na ploščo narisal mere, da
sem po njih izrezal kose. Ko sem jih
izrezal, sem vsakega posebej zbrusil, da
je bil lep. Pručko sem sestavil z vijaki ter manjšimi žebljički. Na koncu sem pručko premazal z
lazuro v barvi oreha.
Pri izdelavi pručke sem imel težavo, ker nisem vedel, pod kakšnim kotom morata biti nogi, da
bo prečna letvica naravnost. Obenem pa je bila letvica enkrat že premazana z lakom, tako da
je lazura stekla dol in se lesa ni prijela.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
28. Žan Kontelj , 1. b – Svetilka
Za vsak nov začetek je potreben konec
nečesa starega, po vsakem koncu pa
sledi nov začetek. Na enak način sem
dobil idejo za svoj izdelek. Iz
odrabljenega kolesa, ki je bil prej
potreben za vožnjo nekega vozička,
sem naredil luč. Kolo je tako dobilo
novo, povsem drugo funkcijo. Namesto
da bi prevažala voziček, je sedaj postala
luč, ki bo svetila. Kolo sem najprej
zbrusil, potem sem ga polakiral. Dodal
sem mu tri kaveljčke z lesnimi navoji ter
jih pritrdil na kolo. Na kaveljčke sem
pritrdil tri verige. Na koncu sem skozi
luknjo, kjer je bila prej os, napeljal
kabel, ki pelje do žarnice.
Tako je izdelek dobil novo podobo, ki
sem jo želel ohraniti čim bolj podobno
prvotni.
29. Jan Korenč Jan, 1. b – Nosilec za
steklenico in kozarca
Ko sem v šoli izvedel, da moram narediti
izdelek po lastni izbiri, sem se takoj spomnil
na ta nosilec za pijačo in dva kozarca, saj sem
ga že videl pri prijateljih in zdel se mi je zelo
uporabna stvar.
Doma sem si rekel, da bom izdelek poizkusil
narediti čim hitreje, ampak sem iz dneva v dan
odlašal. Na koncu pa sem nosilec le naredil
pravočasno, a sem ga pozabil doma.
Les pri meni ni bil problem, saj imamo doma
podjetje – žago, kjer sem hitro našel les. Les,
ki pa sem ga porabil za izdelek, sem vzel od
nekaj let starega zaboja, ki je bil že prej
namenjen shranjevanju pijače, kar je le
potrdilo mojo izbiro. Izdelka sem se lotil tako,
da sem zaboj razstavil in vsak del posebej
porezkal, da je prišel v barvo novega lesa.
Zapletlo se mi je pri tem, ko mi je osnovna plošča počila točno na sredini in takrat sem moral
ponoviti vse od začetka.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
30. Luka Korošin, 1. b – Pladenj
Ta pladenj sem izdelal iz odpadnega
smrekovega lesa, ki je ležal v kotu očetove
delavnice.
Spomnil sem se, da imamo podoben pladenj
že nekje doma, zato sem ga takoj poiskal ter
izmeril vse potrebne dimenzije, da sem
lahko izdelal povsem novega.
Najprej sem izžagal ploščo, potem pa še vse
robne deske, nato pa še noge in letvice za
med noge pladnja. Potem, ko sem vse izžagal,
sem vse dele zbrusil jih zlepil, namazal s
kitom za smrekov les in pladenj ponovno
zbrusil.
31. Nena Kvas, 1. b – CD-stojalo/podstavek
za rožo
Ta izdelek sva naredila z očetom. Opazila
sem, da mu primanjkuje prostora za
shranjevanje CD plošč in sem mu dala idejo,
da bi naredila stojalo. Strinjal se je in je rekel, da mi bo
pomagal. Doma sva poiskala par kosov lesa in se lotila
dela. Najprej sva na spodnjem delu izvrtala luknje za
»noge« za zgornji del, nato sva v »noge« zvrtala luknje
za žico, za prostorčke kjer bodo kasneje CD-ji. Ko sva
to naredila, sem »noge« pritrdila na spodnji del, oči pa
je ta čas oblikoval žice, ko je končal sva jih pričvrstila v
luknje in pritrdila sem še zadnji, zgornji del. Oči je
dodal še čepke tja kjer so bili vijaki. Ko sva stojalo
prinesla v stanovanje sva noter zložila CD-je, mami pa
je rekla »o super podstavek za rožo«.
14
32. Matic Lavtar, 1. b – Stol iz palet
Za natečaj Feniks je bila letos predstavljena ponovna
uporaba odpadnega lesa. Izdelal sem počivalnik iz
odpadnih palet.
Na idejo sem prišel, ko sem na domačem dvorišču po nesreči polomil plastični stol in istočasno
pomislil na tekmovanje Feniks. Odločil sem se, da bom stol naredil iz odpadnih palet. Zamisli
nisem nikoli skiciral, saj je potek izdelave relativno preprost.
Začel sem z izdelavo sedala, za katerega sem naredil najprej okvir. Nato sem izdelal okvir še za
naslonjalo. Ko sem sedalo in okvir spojil, sem na ogrodje počivalnika pritrdil še ostale letvice.
Da bi bilo sedenje še udobneje, sem izdelal mehanizem za nastavljanje kota naslonjala.
Mislim, da lahko tak počivalnik izdela doma prav vsak, saj so potrebna le osnovna orodja, kot
so: ročna žaga, vrtalni stroj, ročni skobljič in nekaj brusnega papirja. Popestri vsako teraso ali
vrt, zato je njegova izdelava uporaben in zanimiv projekt.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
33. Neli Ovca, 1. b – Gajbica
Ko sem pri pouku izvedela, kaj moram storiti, sem dolgo
premišljevala o tem, kaj bi lahko bilo uporabno, obenem
pa bi lahko izdelala doma. Doma nisem imela veliko
lesa, zato sem se morala znajti.
Zamišljala sem si, da bi lahko naredila zabojček
(gajbico), ki ni tako zahteven, vendar moraš vanj vseeno
vložiti nekaj truda.
Najprej sem izdelala načrt in premislila, kaj potrebujem
ter narisala skico zabojčka. Nato sem na krožni žagi
odžagala deščice. Letvice zabojčka so narejene iz
smrekovega lesa. Odžagane letvice sem najprej zlepila z
lepilom, nato pa sem jih pritrdila še z žeblji. Gajbica je
velikosti 20 x 12 cm.
Za to velikost gajbice sem se odločila, ker se mi zdi
primerna za shranjevanje različnih drobnarij.
34. Nejc Pajk, 1. b – Škatla
za steklenico
Želel sem izdelati nekaj, kar
je lepo in uporabno. Prišel
sem na idejo, da naredim
priročno škatlico, ki je
bodisi okrasek bodisi
pripomoček za prenašanje
manjših stvari, bodisi za
shranjevanje npr.
zbirateljskih kovancev,
znamk ...
35. Gregor Podržaj, 1. b –
Avtomobilček
Ogrodje je narejeno iz
starega strešnega morala,
kolesa pa iz ročaja metle.
Ideja se je razvijala iz misli,
da bi v prihodnosti
izdelovali
lesene
avtomobile.
Najprej sem moral les ročno zbrusiti. Nato sem kos razdelil na tri dele in pri zadnjem delu
zažagal približno 20 mm in izžagal kos ter tako dobil zadnji del avtomobila. Nato sem pod
kotom približno 60 ֯ z vrha in iz sprednje strani pod kotom 35 ֯ zažagal in tako dobil sprednji del
avtomobila. Kolesa so debela 8 mm. Pritrdil sem jih z žebljički in avtomobilček je bil končan.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
36. Lukaš Potužak, 1. b – Stojalo za telefon
Na ta izdelek bi skoraj pozabil, saj sem povsem odmislil, da
moram narediti izdelek iz lesa. Ker sem se dokaj pozno
spomnil, nisem imel na izbiro dosti lesa, zato sam se odločil,
da bom vprašal prijatelja, če bi mi lahko dal malo lesa.
Podaril mi je tri deščice. Ko sem prišel domov, sem se odločil,
da bom izdelal stojalo za telefon. Ker so bile letvice preozke,
sem moral dve letvici zlepiti skupaj, da sem imel večjo
delovno površino. Bil sem nepotrpežljiv in sem prehitro začel
z brušenjem, zato mi je les razpadel in spet sem moral
ponoviti ta korak. Z žaganjem nisem imel težav – razen, ko
sem moral odžagati 1 mm. To težavo sem rešil z dletom, saj
les ni bil pretrd. Ko sem delal še zadnje popravke, sam bil z
dletom pregrob in sem počil košček lesa, ki
drži telefon. Telefon je lahko na stojalu
pokončno ali ležeče.
37. Nejc Sajovic, 1. b – K lop iz dveh stolov
38. Kristjan Sluga, 1. b – Pručka
Razmišljal sem o najbolj prefinjenem
in popolnoma kreativnem izdelku, o izdelku,
ki bi ljudem dal navdih, a te želje se niso niti
približno izpolnile in tako sem izdelal samo
pručko. Pručko, ki je bila izdelana iz
smrekovine in vezane plošče, po vrhu pa
oplemenitena z motivom lesa. Čemu je ta les
včasih služil ne vem, saj sem kose našel na
lesni deponiji, ki se je nahajala nekje za našo
delavnico, kjer izdelujemo stavbno pohištvo.
Smrekovino sem poskobljal in naredil
dve pravokotni deski enakih velikosti. Vzel sem
list papirja, ki je bil tako velik kot večji ploskvi
desk ter nanj zarisal krivine, ki so pozneje krasile
pručko. List sem sprva prepognil po sredini in na
robu lista označil krivulje, ob katerih sem zarezal
s škarjami. Nato sem list razprl in zadeva je
izgledala simetrično. S svinčnikom sem na listu
izrezani vzorec nato zarisal še na deski. Odvečne
kose sem odžagal po isti črti, kot sem jih odrezal
na papirju. Nastala sta dva lepa kosa za nogi
pručke, na katerih sem označil središče in izvrtal
luknjo. Vanjo sem vstavil moznik oziroma palico,
ki je služila kot konstrukcija izdelka.
16
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
V tistem trenutku mi je zmanjkalo smrekovine za sedalo. Uporabil sem staro vezano
ploščo z lesnim dekorjem in na sredino zarisal, izžagal ter na okroglo pobrusil ročaj za
prenašanje pručke. Sedežno desko sem pritrdil na nogi tako, da sem z brusnim papirjem za
boljši oprijem pobrusil lepilni del sedežne deske in noge prilepil na pobrušena mesta. Na koncu
sem noge na sedežno desko privil še z vijaki, ki sicer niso pripomogli k lepšemu izgledu pručke,
jo pa držijo skupaj.
Ko sem začel izdelovati pručko, nisem imel več veliko časa do oddaje izdelka, zato sem
moral pohiteti. Izdelek je bil na koncu dokaj spodoben, a seveda obstaja tudi druga,
domišljijska verzija pručke, v kateri bi jo začel izdelovati prej, vanjo vložil še več truda in jo
naredil takšno, kot jo nakazuje nekaj prvih povedi.
39. Zakrajšek Luka, 1. b –
Kovček za prenosnik
Vsepovsod sem iskal idejo za
lesen izdelek. Spreletelo me je,
da bi izdelal računalniški
kovček z ventilatorjem za
hlajenje računalnika.
Pri stricu sem dobil lesene
vezane plošče iz topola, ki so
bile neuporabne za karkoli
drugega. Dokupil sem tečaje,
dva zapenca in nekaj pene.
Leseno ploščo sem razrezal na
prave dele, ki sem jih nato
zlepil in premazal z lanenim
oljem. Dodal sem še navaden
ventilator za računalnik. Ko sta
nastala dva pokrova, sem na
zgornjega prilepil še peno, da
se računalnik v kovčku ne bi
premikal. Na pokrov sem privil
še tečaj, ki je potekal čez celo
dolžino kovčka, in na sprednjo
stran dodal še zapenec za
zapiranje kovčka.
40. Tilen Zdešar, 1. b – Pručka
Za pručko me je navdušil moj
dedek, ko mi je pripovedoval zgodbe, kako je bilo v starih časih, medtem ko sem sedel na
pručki. Danes sem zanjo že prevelik in sem se bal, da bi jo ponesreči uničil, saj je bila izdelana
pred 60 leti. Odločil sem se za izdelavo svoje. Ko sem pričel z delom, sem odšel na naš kozolec
in vzel nekaj kosov desk, ki jih ne potrebujemo, jih prinesel domov in pričel z delom. Najprej
sem jih poskobljal, nato sem izžagal noge in na koncu naredil sedišče ter vanj izrezal držalo. Ko
sem končal, sem na primerno dolžino narezal še dve deščici in vse skupaj povezal z žeblji.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
41. David Avsec, 1. k – Stolec 42. Erna Bašič, 1. k – Lesena umetnina
Ideja za Leseno umetnino je nastala, ko sem
razmišljala o darilu, ki bi bilo obenem preprosto,
vpadljivo in unikatno. Razmišljala sem, da bi lahko
združila les z umetnostjo. V delavnico sem
poiskala ustrezen kos lesa, na katerega sem
servietno tehniko prilepila prtiček s poslikavo, ki
mi je bila najbolj všeč. Čez nekaj ur, kose je lepilo
posušilo, je nastala unikatna Lesena umetnina.
18
43. Gašper Brodnik, 1. k – Novoletna smrečica
Med brskanjem po internetu sem naletel na
zanimiv izdelek. Našel sem fotografijo novoletne
jelke, narejene iz odpadnega materiala. Zamislil
sem si, da bi za natečaj Feniks izdelal podobno
smrečico. V delavnici sem brskal med
raznoraznimi kosi lesa in našel malo debelejše
veje jelše. Ti kosi so se mi zdeli primerni, zato sem
se odločil, da bom naredil smrečico iz jelše.
Dolžinsko sem razrezal veje ješe tako, da sem
dobil manjše deščice. Letvice sem nato obžagal
tako, da so bile vse obžagane pod kotom. Za
nosilec deščic sem uporabil ostanek orehove
deske. Na to desko sem privijačil deščice iz jelše.
Za podstavek sem uporabil odslužen kos
macesna, ki sem ga poskobljal. Na koncu sem iz
suhih vej narezal kolobarčke in jih uporabil kot
okras jelke. Nanje sem vžgal različne simbole za
božični in novoletni čas.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
44. Ožbe Drolc, 1. k – Skrinjica
Material je iz stare strehe za
toplo gredo in delov uničene
škatle. Streha je bila dotrajala
zaradi vremenskih vplivov,
škatla pa je bila v razpadajočem
stanju. Idejo sem dobil, ko se je
pojavila potreba po
shranjevanju pripomočkov za
klekljanje. Najprej sem les
zmeril in razžagal, nato še
poskobljal in zlepil skupaj. Od
uničene škatle sem vzel dno in
»strop«. Ko se je lepilo posušilo,
sem naredil odprti ravni čep,
zlepil okvir škatle in okvir pokrova. Dno sem nalepil na škatlo in »strop« na pokrov, prebarval,
privil spone in zapiralo škatle. Težava je bila pri iskanju zapirala za škatle. To sem rešil tako, da
sem zapiralo vzel z druge neuporabne škatle. Težava je bila tudi z lesom, ker je bil precej
uničen. Moral sem ga skobljati na tanjše dimenzije, da sem odstranil poškodbe.
45. Grega Hribar, 1. k – Nosilec
za kozarčke oziroma prenosni
svečnik
Ko sem v šoli izvedel za natečaj
Feniks, mi sprva na misel ni
prišla nobena uporabna ideja,
ki bi jo lahko doma sam
uresničil, hkrati pa bi bila še
zanimiva in atraktivna.
Ko smo nekega sobotnega jutra
žagali drva za kurjavo, sem med kosi drv zagledal primeren kos. Ker še moker, sem ga spravil
v kurilnico in ga označil, da ga po pomoti ne bi kdo skuril. Ko je bil les dovolj suh, sem pričel z
obdelavo. Razžagal sem ga in poskobljal, da sem dobil lep kos lesa. Vanj sem izvrtal luknje za
svečke oziroma štamprle in zaokrožil robove. Izdelek se mi je zdel nekoliko pust, zato sem
dodal se ročaj in ga polakiral. Izdelek je
bil primeren za večer ob svečah ali pa
za praznovanja, kjer se ga lahko
uporabi kot podlago za kozarčke za
žganje.
46. Nikola Ivanetić, 1. k – Pisarniško
stojalo
Doma imam škatlo, v kateri so odpadni
leseni kosi. Vedno spravljam zanimive
kose in pogosto se zgodi, da jih potem
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
tudi uporabim za izdelavo manjših, uporabnih kosov. rabil. Na internetu gledal stojala za
mobitel ter pomislil, da bi lahko dodal še stojalo za pisala, majhno uro in koledar. V
Slovenijalesu sem kupil mizarske spone, kotnik in dleto ter vprašal, če mi lahko izvrtajo luknjo
za uro. Najprej sem zlepil skupaj dno stojala in ga pobrusil. Kasneje sem nalepil še stojalo za
pisala, stojalo za mobitel in stojalo za uro. Za koledar sem uporabil dve kocki, vendar sprva
nisem vedel, kako bi morale biti razporejene številke na kockah. Kmalu sem se domislil in
napisal še številke.
47. Gregor Kuzma, 1. k – Stružen kelih
Ko sem izbiral izdelek, ki bi ustrezal natečaju Feniks,
sem se spomnil, da sem v 3. iz zlepljenih odpadnih
kosov stružil kozarček. Pri izdelavi kozarčka sem največ
časa porabil za struženje »jamice«, v katero natakamo
vino, vodo… Ko sem stružil zunanjost, je prišlo do
manjše nesreče, saj je imel les nevraslo grčo, ki je med
obdelavo izletela. Zato ima kozarček luknjo, ki sem jo
neuspešno poskušal zapreti. Ko sem stružil grlo
kozarčka, sem dobil idejo, da bi ga naredil bolj
zanimivega, zato sem mu dodal še en obroček,
zaradi katerega je pridobil na izgledu in kakovosti.
48. Aleksander Martinčič, 1. k – Podstavek za
posodo
Najprej sem imel težave z idejo, kaj naj sploh
izdelam. Oropan vseh idej zaradi svojih zmedenih
misli sem se napotil v drvarnico, kjer sem našel
ravne pravokotne palice, ki so nekoč pripadale
majhnemu stolčku. Lotil sem se žaganja lesa na
mere, ki sem si jih zastavil po kratkem premisleku.
Kose sem »na suho« postavljal skupaj in jih zložil
v piramidno obliko. S tako postavitvijo sem bil
precej zadovoljen, zato sem dele zlepil in
privil skupaj. Izziv se mi je posrečil, saj sem oživil
odpadne kose lesa.
20
49. Tim Ošlaj, 1. k – Vodna pipa oz. ˝šiša˝
Nekega dne sem brskal po Youtubu in gledal
najbolj obiskane video posnetke. Našel sem
posnetek, ki je prikazoval, kako se iz plastenke na
enostaven način naredi ˝šiša˝. Ideja se mi je zdela
inovativna, popularna in lepega izgleda. ˝Šiša˝ je
narejena skoraj izključno iz lesa. Čeprav ne kadim,
se mi je zdelo, da bi ta izdelek kljub vsemu
pristajal v našo dnevno sobo, saj je narejen iz
edinstvenega debla s koreninami. Kos debla je nekaj let ležal za hišo in se posušil do idealnega
odstotka vode v sebi.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
Je pa res, da sem imel kar dosti težav pri izdelavi, saj gre za kos debla slive, ki je izredno trd
material. Težave sem imel predvsem z luknjo, saj je bil kos neraven in so se rezila krušila zaradi
trdote lesa. Ko sem odpravil to težavo, sem naletel na drugo - kako zapolniti luknje, da ne bo
iz njih tekla voda. Najprej sem poskušal z epoksijem, vendar se lepilo ni prijelo na les in je
steklo ven. Ker sem ga že namešal in ga nisem hotel vreči proč, sem se odločil cel hlod
premazati z epoksijem. Po dnevu sušenja sem velike luknje zapolnil s silikonom, zatem pa sem
jih ponovno premazal z epoksijem.
Na koncu sem moral dodati samo še nekaj dodatkov za lepši videz in izdelek je bil končan.
Naredil sem še nekaj poskusov tesnjenja z vodo, vendar sem tudi to uspešno rešil. Za izdelek
sem porabil približno 30€, vendar bi se končna cena izdelka gibala med 80-90€, če prišetejm
še svoje delo. V izdelku so bili uporabljeni naslednji materiali: slivovina, pločevinka, plastenka,
bambus, plastična cev, epoksi in silikon.
50. Matej Pograjc, 1. k – Katapult in kozolček
51. Dominik Prelac, 1. k – Okvir za sliko
52. Matej Prezelj, 1.
k – Zbirka domače
drevesne vrste
Izdelek domače
drevesne vrste
prikazuje vse
drevesne vrste, ki jih
imamo v Sloveniji.
Vrste so napisane v
slovenščini in v
latinščini. Idejo sem
dobil med poukom,
ko smo se učili o domačih drevesnih vrstah. Služi kot
pripomoček za njihovo prepoznavanje, naučimo pa se tudi
imena v latinščini.
Začel sem razvijati idejo, kako bi to naredil na najlažji način.
V domači delavnici nisem našel
vseh domačih vrst. Moral sem se
znajti. Ko sem se lotil izdelka, sem
najprej narisal skico in izračunal
dimenzije. V delavnici sem kose
razžagal, poskobljal, pobrusil in
zlepil skupaj, da je nastala škatla s
predalčki, v katere sem vstavil
različne primerke lesa. Izdelal sem
še pokrov, da bi bili kosi lesa varno
spravljeni, in napisal na pokrov
Drevesne vrste.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
53. Andrej Rus, 1. k – Stenska ura
Bližal se je rok za oddajo izdelkov, jaz pa
sem bil še vedno brez ideje, kaj naj bi
naredil. Sprehajal sem se po gozdu in
razmišljal, kaj bi lahko naredil, ko sem
ugotovil, da nimam pri sebi telefona.
Nisem vedel, koliko je ura. V ušesih so mi
odzvanjale mamine besede, da moram
biti ob 14h na kosilu.
Ko sem se vračal iz gozda, sem zagledal
lep okrogel kos breze, ki so ga za seboj
pustili gozdarji. Takoj sem dobil idejo, da
bi naredil uro. Kos sem pobral in ravno še
pravi čas ujel kosilo. Takoj po kosilu sem
se lotil obdelave kos. Poravnal sem ga,
zbrusil in zvrtal luknjo za mehanizem, ki
sem ga vzel iz stare, razbite ure. Proti
večeru sem izdelal še številke in uro
polakiral. Naslednji dan, ko se je lak
posušil, sem jo obesil na steno svoje
sobe.
22
54. Mirko Simić, 1. k – Klubska miza
Klubska miza je v celoti narejena iz
masivnega lesa. Če iščete naravno,
preprosto, estetsko in moderno mizo, je
to prava izbira za vas. Vaša dnevna soba
bo ponovno zaživela. Miza je sestavljena
iz kolobarjev bukove hlodovine, gabrovih
vej in češnjevih palic. Podnožje je
narejeno iz bukovega kolobarja širine 36
cm, noga je narejena iz gabrovih vej
premera 12 cm, mizna plošča pa iz
bukovega kolobarja, zlepljenega s
češnjevimi vejami, narezanimi na manjše
kolobarje. Lepil sem z belim mizarskim
lepilom in mozniki. Mizico sem polakiral s
poliuretanskim lakom za les. Strop je oblit z epoxy smolo, ki sem jo zmešal s trdilcem .
Za izdelek sem se odločil nekega jesenskega dne, ko sem se sprehajal po gozdu. Zagledal sem
lepo podrto drevo, sedel nanj ter začel razmišljati, kaj bi lahko naredil z njim. Ozrl sem se
naokoli in na tleh zagledal še sveže zlomljeno vejo. Takoj se mi je porodila ideja. Šel sem po
motorno žago in začel žagati…
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
55. Gal Zabukovec, 1. k – Lesen
metuljček
Za lesenega metuljčka sem se odločil
zato, ker zanj ne porabimo dosti
materiala. Uporabil sem košček
orehovega lesa, ki bi ga drugače vrgel
v peč. Leseni metuljčki so zelo
popularni, a tudi precej dragi.
Uporabimo jih lahko ob vsaki
priložnosti.
56. Andraž Grom, 1. l – Svetilka za
delo z računalnikom
Za natečaj sem sprva hotel narediti
lep in zahteven izdelek. Ker mi
material tega ni omogočal, sem
svetilko nekoliko poenostavil, a je
kljub temu lepa in uporabna.
Naredil sem osvetljavo za računalnik,
lahko pa služi tudi za druge stvari, npr.
za pisanje, risanje ipd.
Idejo sem dobil, ko sem bil za
računalnikom in pisal za šolo. Moral
pa sem imeti prižgano luč v sobi, ker drugače nisem videl tipkovnice. Zdelo se mi je nepotrebno
osvetljevati celo sobo, saj sem potreboval le svetlobo okoli računalnika.
Na Pinterestu sem videl podoben izdelek, a sem ga drugače zastavil. Da je bolj zanimiv in
zahteven, sem izdelal rogeljne vezi.
57. Matej Hribar, 1. l – Lučka
58. Miha Kandare, 1. l – Skrinjica
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
59. Matej Kastelic, 1. l – Gozdni stol
Na YouTube sem gledal posnetke, kako iz hlodov
izrezujejo in izdelujejo kipe in izdelke s pomočjo
motorne žage. Želel sem se preizkusiti v tem, zato
sem videl dobro priložnost v natečaju, ki se odvija
letos .
Doma sem vzel panj, ki bi ga sicer razcepili in
spremenili v drva, in zarisal noge na zgornjo stran. S
pomočjo motorne žage sem zažagal ob vsakem risu in
z dletom odsekal odvečni material. S pomočjo tračne
brusilke sem noge pobrusil. Ko sem končal z nogami,
sem panj postavil na noge in si zamislil, kje bo sedišče,
ter pod kakšnim naklonom bo naslonjalo. Z motorno
žago sem zažagal sedežno ploščo in naslonjalo. Oboje
sem pobrusil s tračno brusilko, prav tako robove. S
pomočjo žičnate krtače sem odstranil zemljo in
kamenje, ki je bilo na lubju. Ko sem končal, sem
naslonjalo in sedežno ploščo premazal s sončničnim
oljem.
60. Tim Manču, 1. l – Svetleča steklenica
24
Po dolgi pivski noči z prijatelji sem se spomnil, da
moram pri predmetu TVO narediti izdelek iz
odpadnega materiala. Le kateri material bi bil boljši
kot steklenica Stocka, ki smo jo ravnokar popili?
61. Mitja Mavec, 1. l – Lestenec
Dolgo časa sem razmišljal, kaj bi
naredil, kasneje pa sem pobrskal po
internetu in dobil zamisel. Želel sem
združiti železo in masivni les.
Na podstrešju sem se razgledal po
starinskih lestencih in si zamislil, da
bom nekaj podobnega izdelal i tudi z starega lesa, ki je ležal na podstrešju. Hrastov les sem
nažagal na nadmere. V delavnico sem ga malo poskobljal, da les ni izgledal preveč star, in
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
odžagal obdelovance pod kotom 45˚. V trgovini sem še kupil verigo, pleksi steklo, vogalnike in
LED lučke. Verigo sem razdelil na štiri enake dele ter jo prebarval s črnim sprejem. Enako sem
naredil z vogalniki. Ko sem sestavil okvir lestenca, sem manjše vogalnike privijačil na notranjo
stran okvirja lestenca, nanje pa pritrdil pleksi steklo. Na notranjo stran okvirja lestenca sem
pritrdil še LED lučke in les naoljil. Ko sem končal, sem se okvir obesil na verigo in tako je bil
izdelek dokončan.
62. Jure Polanc, 1. l – Rezalna deska
Za natečaj sem si izbral rezalno desko. V delavnici sem
našel trikotno narezane odrezke lesa, ki so bili namenjeni
za v peč. Kosi lesa so se mi zdeli zelo zanimivi, zato sem
jih zbral in odnesel domov.
Najprej sem vse deščice obrezal in nažagal na grobo
mero. Potem sem jim določil sredino in na vsaki deščici
posebej označil točko na isti debelini trikotnika. Tako je v
sredini vsake deščice sredina enako debela. Izbral sem
vzorec, po katerem sem deščice spojil. Zaradi trikotne
oblike je bilo spajanje kar težavno .
Po spajanju sem nadaljeval s ploskovno poravnavo in z
razrezovanjem na željeno mero. Zaradi neenakomerne
površine in majhne višine nisem uporabil debelinskega
skobeljnega stroja. Uporabil sem kontaktni brusilni stroj
in z njim dosegel željeno debelino deske. Za zaokrožitev
robov sem uporabil ročni rezkar. Desko sem ročno
pobrusil in jo premazal z
oljem, ki je namenjeno za
zaščito predmetov, ki so v
stiku s hrano.
63. Matic Šuštar, 1. l –
Škatlica za fotografije
videz odpaden les spremeniti v pravo mojstrovino.
Za natečaj Feniks je bilo
letos potrebno izdelati
izdelek iz odpadnih
materialov. Natečaj se mi
osebno zdi zelo dobra ideja,
kajti lesarji veliko še
uporabnega materiala
zavržemo. A zakaj bi to
storili? Vsak dober mizar
ceni les in bo znal tudi na
Odločil sem se, da bom iz ostankov akustičnih kvadratov in desk izdelal skrinjico s pokrovom.
Škatlica iz smrekovega lesa je namenjena za shranjevanje fotografij. Dimenzije so primerne za
večino formatov fotografij.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
64. Aljaž Braniselj, 2. a – Miza iz soda
65. Matic Bregar, 2. a – Ptičja hišica
Ker na začetku nisem imel ideje, kaj bi lahko naredil
iz lesa, sem pogledal na internet. Opazil sem, da so
ptičje hišice zelo lepe, ves potreben material za
izdelavo pa imam doma.
Najtežje sem prilagodil kot na vejah, da so držale
streho pod lepim kotom navzven, saj so bile
neenakomerno zavite.
Sprva sem si zamislil, da bom streho prekril s slamo,
vendar je nisem nikjer dobil.
Sestra zelo rada nabira gozdne vejice, mahove, žire
in storže. Našel sem velike storže, ki jih je nabrala
na počitnicah v Panonski vasi ob Bukovniškem
jezeru. Z njimi sem prekril streho hišice.
Lepljenje storžev mi je delalo kar nekaj preglavic,
saj so mi padali s strehe, če sem bil prehiter.
Na koncu sem v ptičjo hišico dodal še ptičjo
pogačo.
26
66. Žiga Bregar, 2. a – Nož za odpiranje pisem
Idejo za izdelek sem dobil, ko sem odpiral kuverto s položnico iz šole. Material sem našel v
delavnici. Najprej sem deščico grobo obdelal, da je dobila začetni obliko, potem pa sem jo z
nožem rezljal do skoraj končne oblike. Ko je bilo končano, sem z brusnim papirjem brusil do
želene oblike. Najtežji del je bil dobiti ostrino, primerno za odpiranje / rezanje pisemskih
ovojnic. Izdelek je majhen in zato primeren tudi za poslovno darilo.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
67. Jan Cvetkovič, 2. a – Mizica
Idejo za mizico sem dobil, ko smo bili z družino
v Avstriji. Tam sem v Ikei videl mizo , ki je bila
zelo podobna moji, vendar brez vlite smole.
Izbral sem masivni les češnje. Za vlivanje
smole sem se posvetoval s sosedom, ki mi je
razložil, kako to poteka, in na kaj moraš paziti.
Les mi je pripeljal stric iz Bele krajine. Kosi lesa
so bili iz stare, polomljene mize.
Pri izdelavi sta mi pomagala oče in stric.
68. Urban Grčar, 2. a – Ura
Zamisel za izdelek sem dobil, ko sem menjal
baterijo pri uri. Zdelo se mi je, da bi bila lesena
ura veliko lepša od naše stare ure. V dedkovi
delavnici sem našel veliko starih desk, pod
kozolcema vejo jablane in držalo – ročko za
namestitev lestve na lojtrni voz.
Ura je sestavljena iz različnih vrst starega
lesa: hrastova deska, kos smrekovega lesa,
veja jablane, držalo iz jesenovega lesa. Za
začetek sem vse deske nažagal na primerno
velikost in obliko ter jih sestavil skupaj tako, da
je dobila ura okroglo obliko. Kose sem zlepil.
Ko se je lepilo posušilo, sem kose spravil na
isto debelino. Uro sem zbrusil, izvrtal luknjo za
mehanizem in polakiral. Na koncu sem vžgal
še številčnico.
Manjše težave mi je povzročalo sestavljanje
kosov v obliko ure in počasno sušenje lepila.
Kljub temu sem se pri izdelavi zabaval in
pridobil nove izkušnje.
69. Jaka Jaklič, 2. a – Pručka
Na začetku sem imel nekaj težav, ker nisem
vedel, kaj naj bi naredil. Na koncu sem se
odločil, da bom naredil pručko. Najprej sem jo
hotel narediti iz starih palet oziroma
embalaže, nato pa sem se spomnil, da imamo
doma stara vrata iz masive. Iz teh starih,
odpadnih vrat sem izdelal pručko. Doma sem
že imel podobno pručka, zato sem jo vzel za mero. Veliko težav mi je povzročilo brušenje stare
barve na vratih, saj se je močno prijela na les in sem jo zato težko odstranil. Pručko sem se
odločil zavarovati z lakom, ki tudi poudari strukturo lesa.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
70. Kiara Jelen Vesel, 2. a – Novoletna smrečica
Ker smo letos dobili za nalogo, naj recikliramo
les, sem se odločila, da bom nekaj naredila iz
palet. Všeč mi je bilo vzdušje prihajajočih
praznikov, zato sem naredila božično smrekica.
Zelo sem se zabavala pri izdelovanju, še bolj pa
pri okraševanju smrekice. Težavo mi je
predstavljal podstavek, saj je bila smrečica zaradi
teže zelo nestabilna, a sem jo uspela
uravnovesiti. Je popolna za ljudi, ki si želijo nekaj
bolj izvirnega za okrasitev bivalne prostorov v
času okoli novega leta.
71. Domen Klemen, 2. a – Pručka
Veliko sem razmišljal kaj in kako bi izdelal za
natečaj Feniks. Dobil sem idejo, da bi izdelal
pručko iz smrekovega lesa. Pri izdelavi sem
največ časa porabil za izdelavo okroglin in
rezkanje. Ko sem jo sestavil in pobrusil, sem jo
pobarval s črno barvo.
28
72. Jaka Kolar, 2. a – Power frame
Izdelek na prvi pogled zgleda kot navadni samostoječi okvir, dokler ga ne pogledate od blizu.
Okvir ima v zadnji plošči vgrajen brezžični polnilec za telefone. Telefone, ki imajo funkcijo
brezžičnega polnjenja, lahko enostavno postavimo na steklo in se bodo začeli polniti.
Od nekdaj sem hotel narediti okvir s preploščitveno vezjo in leseno palico čeznje. Manjkalo je
samo nekaj, kar bi mu dalo smisel, zato sem si zamislil brezžični polnilec. Okvir je narejen iz
starih bukovih letev, ki sem jih spravil v prvotno obliko. Okvir je odličen, saj sem želel združiti
značilno rustikalno obliko z moderno tehnologijo.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
73. Matic Kurent, 2. a – Ura iz
odpadkov lesa
Kar nekaj časa sem potreboval
za idejo, ki bi navdušila širšo
množico ljudi.
V delavnici sem pogledal v
zabojnik za odpad in izbrskal
nekaj uporabnih kosov lesa.
Začel sem sestavljati. Zamislil
sem si, da bi prazne prostore s
čim zapolnil in tako povezal
koščke lesa. Epoksidna smola je
primerna za zalivanje razpok v
lesu, uporablja pa se tudi za
izdelavo
atraktivnih
kompozitov lesa in smole,
izdelavo nakita, pohištva,
orodja in podobno. Idejo sem
dopolnil tako, da sem kose
oblikoval v krog z 12 deli, ki bi
prikazovali uro, vmesne
prostore pa sem zalil s smolo.
Počakal sem 2 dni, popravil
detajle, v les vgraviral številke in
dodal urine kazalce. Uro sem
premazal s tungovim oljem.
Moja misel stremi k temu, da bi
se izdelek lahko množično
prodajal. Ko sem izdeloval uro,
sem dobil veliko zaupanja vase.
Če v neko stvar verjameš, se
potrudiš po vseh svojih močeh ,
ti uspe tudi tisto, za kar si sprva
mislil, da je nemogoče.
74. Nik Matičič, 2. a – Stojalo za knjige
Na to idejo sem prišel pri učenju, ko sem si hotel knjigo dvigniti, da bi jo lažje videl. Najprej
sem razmišljal, da bi bilo stojalo zaradi lažje izvedbe nepremično oz. da se ne bi premikalo
gor in dol, čeprav bi bilo premično stojalo boljša opcija. Odločil sem se za težjo izvedbo. Tako
sem vzel iz kupa odpadnega lesa primerno desko in jo narezal na točne mere. Ko so bili deli
pripravljeni, sem jih zlepil in počakal en dan, da so se posušili. Pri premičnem delu je bilo nekaj
težav, saj sem imel sprva prekratke vijake, a se je na koncu izšlo.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
75. David Miklavčič, 2. a – Pručka
Idejo za pručko sem si izmislil sam, a sem
prej potreboval nasvet. Najprej sem
nažagal tri osnovne ploskve, a je bilo težko,
ker ima naš cirkular že precej uničen widia
žagin list. Potem sem vse dele na grobo
pobrusil, kar mi je vzelo največ časa.
Sledilo je še fino brušenje. Nisem imel
brusilnega strojčka, zato sem brusil ročno.
Oboje skupaj mi je vzelo več kot 12 ur. V
oba elementa za nogici sem naredil luknjo,
da sem lahko vžgal trikotnik za lepši videz nogic.
Nogice sem mozničil na sedežno ploščo, kasneje pa
sem jih še privil z vijaki (spax). Luknjice sem zapolnil
z lepilom, da se vijaki ne bi videli. Nato sem izvrtal še
luknje za palico, da bi okrepil nogice. Nazadnje sem
še pobrusil robove in polakiral.
76. Andrej Pavlič, 2. a – Jojo
Za natečaj Feniks se sprva nikakor nisem mogel
spomniti, kaj bi naredil, čeprav je bla izbira
raznovrstna. Odločil sem se za igračo jojo.
Pri izdelavi izdelka, sem se moral znajti, saj doma
nimamo stružnice. V šolski delavnici sem našel okroglo palico in iz nje naredil jojo. Doma sem
odžagal dva enako debela kosa palice in na
sredini izvrtal luknjo. Zunanje robove sem
porezkal na ročnem rezkalnem stroju. Za
vmesnik, ki bi držal oba dela igrače skupaj,
sem uporabil moznik.
Ker se mi je izdelek zdel nekako nepopoln,
sem se odločil, da bom naredil še intarzijo.
Za motiv intarzije sem izbral logo Srednje
lesarske šole. Ker prostoročno nisem
mogel narediti tako tanke krivulje, sem
krivuljo »natisnil« na furnir.
Z izdelkom sem zadovoljen, saj sem moral
pokazati kar nekaj iznajdljivosti, da mi ga je
sploh uspelo narediti.
30
77. Maj Rot, 2. a – Skrinja
Ko sem slišal za natečaj Feniks, nisem vedel, kaj bi naredil, še manj, iz katerega lesa. Spomnil
sem se, da smo doma podrli staro hrastovo lopo. Les je bil glede na svojo starost v odličnem
stanju, saj je kljuboval času več kot 70 let. Malce sem ga poskobljal, da je bil pripravljen za
uporabo. Razmišljal sem, kaj bi naredil iz njega. Odločil sem se za skrinjo. Na začetku sem hotel
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
narediti rogeljne vezi, a ko sem jih poskusil na
enem kosu, sem opazil, da traja predolgo, zato
sem se odločil za moznike.
Med delom nisem imel večjih težav, a ko sem se
odločil vstaviti ključavnico, nisem našel nobene,
ki bi bila primerna za skrinjo. Kupil sem navadno
ključavnico in jo v ta namen malo predelal.
78. Aleš Serženta, 2. a – Metuljček
V šoli smo imeli natečaj Feniks. Glavna tema je
bila natečaja je bila izdelati izdelek iz odpadnega lesa. Sam sem izdelal lesenega metuljčka, saj
sem hotel narediti izdelek manjših dimenzij, da ga bom lahko prinesel v šolo.
Doma sem našel manjši kos starega hrastovega lesa. V sebi je imel žebelj, katerega nisem
mogel izruvati, zato sem pri žaganju moral
paziti, da ga nisem zadel. Ker je bil zelo
majhen kos, mi je padel v luknjo okoli
žagnega lista. Hotel sem izdelati nov kos, a
je dedek rekel, da bo zamenjal žagin list,
zato sem odprl pokrov in spodaj našel
izgubljeni kos. Kos lesa sem pobrusil. Z
modelarsko ročno žago sem izrezal
metuljčka. Mami mi je naredila usnjen
trakec, ki sem ga nato prilepil na
metuljčka.
79. Jan Šifrar, 2. a – Škatla za orodje
Prvi izdelki iz lesa so se pojavili že zelo zgodaj v zgodovini človeštva. Ljudje so iz lesa izdelovali
marsikaj. Za to so uporabili orodje, ki so ga tisti čas imeli pri roki. To me je navdihnilo, da sem
izdelal škatlo za ročno orodje za obdelovanje lesa. Ima pa ta škatla tudi dodano vrednost.
Narejena je iz smrekovega lesa, ker se mi zdi, da smreka simbolizira slovenske gozdove.
Uporabil sem les odsluženega stola, ki so se mu polomile noge. S tem, da sem uporabil že
uporabljen les, pomagam ohranjati naravo, gozdove in čist zrak.
80. Martin Šimenc, 2. a – Pručka
Idejo sem dobil, ko sem bil na sejmu.
Videl sem zelo veliko lesenih pručk in
dobil idejo, da bi lahko tudi jaz
naredil eno tako.
Ko sem prišel domov, sem se lotil
dela. Les sem imel že v delavnici, le
še nažagati in površinsko obdelati ga
je bilo treba. Izdelek mi je kar lepo
uspel, a sem že dobil nove zamisli za
izboljšave.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
81. Gaj Zorman, 2. a – Servirna deska
V šoli smo morali za natečaj Feniks
narediti izdelek po želji, tema natečaja
pa je bila uporaba starega, odpadnega
lesa. Dolgo sem razmišljal, kakšen izdelek
bi naredil, da bi izstopal.
Zamislil sem si, da bi naredil jedilno mizo
iz orehovega hloda. Ker to ne bi bilo
mogoče prinesti v šolo, poleg tega pa bi
mi vzelo veliko časa, sem si premislil in
naredil servirno kuhinjsko desko iz oreha.
Kos lesa, iz katerega sem jo izdelal, sem
dobil pri mizarju. Kos je bil namenjen za
leseno uro ob 50-obletnici rojstnega dne,
vendar je mizar dobil drugačno zamisel,
zato mi je desko odstopil.
Desko sem v debelinki najprej poskobljal
na 22 mm, nato pa sem na mizni krožni
žagi odrezal še željene mere. Zgornji rob
sem oblikoval na nadmiznem rezkalnem
stroju, z utorom za drobtine pa sem imel
malo več težav. Zunanjega roba je bilo
premalo, zato mi je ročni rezkar
spodrsaval. Uspelo mi je narediti dokaj
natančno. Na koncu sem površino še
zbrusil in premazal z balzamom za les.
32
82. Jan Avbelj, 2. b – Smeško – držalo za
toaletni papir
Letos smo na šoli dobili nov natečaj.
Vodilna tema natečaja je bila, naj iz
starega pohištva naredimo nekaj novega
in lepega, kar bo očaralo kupce.
Vedel sem, da imamo na podstrešju nekaj
starih omar, ki že dolgo niso bile v
uporabi, zato sem šel pogledat, kaj je na voljo. Iz stranice omare sem z obodno žago odžagal
kos lesa. Bil je zelo obrabljen, po brušenju na kontaktnem brusilnem stroju je bil videti kot nov.
Takrat še nisem vedel, kaj bo nastalo. Idejo sem našel na Pinterestu.
Odločil sem se za zabavno škatlico, ki skriva v sebi toaletni papir. Izžagal sem oči in usta, skozi
katera gre wc papir. Sestavne dele škatlice sem zlepil, sprednjo stran, ki se odpira, pa sem
pritrdil z vijaki. Poskus uporabe je pokazal, da se vratca odpirajo, ko poskušaš izvleči papir, zato
sem namestil še tip-on. Delo sem zaključil s končnim brušenjem na robnem brusilnem stroju.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
83. Peter Dobrovoljc, 2. b – Omarica za ključe
84. Vid Dolinar, 2. b – Okno treh generacij
Zelo dolgo sem razmišljal, kaj bi lahko
izdelal za natečaj. Idejo sem naposled dobil pri
svoji babici, ki ljubiteljsko zbira staro pohištvo
in druge stare predmete iz vsakdanjega
kmečkega življenja. Izmed vseh atraktivnih
predmetov mi je v oko padlo okensko krilo,
staro okoli 200 let. Začel sem razmišljati, kaj bi
iz njega lahko nastalo. Tako se mi je porodila
ideja o okvirju za slike.
Okensko krilo je bilo precej zaprašeno in
umazano, zato sem ga s krtačo, krpo in vodo
najprej temeljito očistil. Zarjavele okenske
okove sem s finim brusnim papirjem na rahlo
pobrusil in jih s čopičem dvakrat premazal s
konverterjem, črnilom, ki jim je povrnil
nekdanjo črno barvo. Okno je potrebovalo tudi
nekaj popravila, zato sem dve
stranici moral zlepiti skupaj z
lepilom za les. Ko se je okensko krilo
dodobra posušilo, sem ga najprej
premazal z oljem proti lesnim
škodljivcem, nato pa sta sledila še
dva nanosa lanenega olja.
Med obnovo lesenega okvirja sem
vseskozi razmišljal, kaj bi lahko dal v
ta okvir. Za podlago sem vzel trši rjav
papir. Razgledoval sem se po starih
predmetih, ki jih ima babica.
Spomnil sem se, da ima klekljarstvo
v naši družini že dolgo tradicijo, zato
sem se odločil, da bo v zgornjem
delu okvirja fotografija moje
praprababice pri klekljanju. Drugi
del okvirja je bil brez stekla in
porodila se mi je ideja, da bi vanj
lahko dal kak predmet. Tako so tam
svoje mesto dobili klekeljni moje
prababice, ki so se prenašali iz roda
v rod. Spodnji del okvirja pa krasi
čipka, ki jo je izdelala moja babica.
Nastal je izdelek, ki sem ga
poimenoval „Okno treh generacij“.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
85. Anže Drašler, 2. b – Stensko obešalo
Idejo sem dobil pri dedku, ko sem na steni zagledal
sliko, ki je narejena iz daljših in krajših kamnov, ki so
povezani med seboj. Tako sem se odločil narediti nekaj
iz daljših in krajših kosov lesa. Doma smo imeli odvečno
paleto, ki sem jo razrezal. Iz nje sem naredil 2 daljša in
2 krajša kosa in ju zlepil skupaj. Na začetku nisem bil še
čisto prepričan, kaj bom naredil, vendar me je prešinila
ideja o stenskem obešalniku. V hiši sem našel stare
lesene okrogline, ki sem jih pritrdil na les. Za konec sem
izdelek še pobrusil. Izdelek je zelo preprost in
uporaben. Izdela ga lahko vsak, saj ne potrebuješ veliko
lesa in strojev. Na izdelku bi se dalo še kaj dodati ali
spremeniti. Kupcem bi izdelek priporočal zaradi tega,
ker je narejen
ročno in je glede
na količino uporabljenega lesa zelo uporaben in
enostaven.
86. Nejc Flis, 2. b – Stružena čaša
Dolge ure sem iskal navdih, nato pa sem na polici
zagledal buteljko vina. Pomislil sem, da bi lahko naredil
kozarec za vino. Za hišo sem našel češnjeve deske, ki pa
niso bile pravih dimenzij. Zlepil sem jih skupaj, nato pa
zlepljene deske obdelal še na stružnici. Kozarec sem na
fino zbrusil in zaščitil z oljem.
34
87. Maximilijan Grum, 2. b – Nočna
omarica
Novo šolsko leto, nov izziv. Nočna omarica
narejena iz palet, je bil eden bolj zahtevnih
projektov, ki sem jih kadarkoli delal. Lesa
mi ni bilo treba kupiti, saj je bil že staran na
prostem 2 leti. Les je bil zaradi žebljev
preluknjan in ponekod rahlo razpokan,
zato sem moral toliko bolj razmisliti, kako
ga bom uporabil. Omarica zaradi slabe
kvalitete lesa ni narejena dovolj natančno.
Predali se težko odpirajo, z vrati nisem
zadovoljen. Ta projekt je še nedokončan,
saj nima zaključnega premaza, vseeno pa omarica lahko služi svojemu namenu.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
89. Rok Kuprivec, 2. b – Stolček s krznom 88. Ivan Kolačko, 2.b – Kij
19.4.2018
sem prvič
postal
stric. Ko
sem
opazoval
svojega
nečaka, se
mi je
porodila
ideja, da bi
mu izdelal majhen stolček, ki bi ga lahko uporabljal,
ko bi se igral za mizico.
Pri izdelavi načrta in končnega izdelka mi je
pomagala sestra. Na spletu sva si ogledovala
različne otroške stolčke in po dolgem iskanju le
našla primernega. Za material sva vprašala očeta,
saj je pred časom izdelal majhen lesen voz, pa mu
je nekaj materiala še ostalo.
Izdelava je potekala bolj ali manj brez težav, težavo sem imel le, ko je bilo treba pod kotom
žagati okrogle palice za noge. Noge sem potem privil z vijaki na desko in na koncu stolček še
prebarval z brezbarvnim lakom. Doma smo imeli nekaj umetnega krzna, ki sem ga izrezal in
nalepil na sedalo. Upam, da bo nečak užival,
ko se bo igral na stolčku za mizico.
90. Gašper Petkovšek, 2. b – Klop iz avtobusa
Klop, katero sem obnovil, je bila pred
približno štiridesetimi leti na LPP-jevem
avtobusu, kjer je služila približno 20 let. Ko so
začeli prenavljati avtobuse, so klop uporabili
na Petrolovem servisu v moji bližini. Ko so
Petrol prenovili, je moja babica dobila to klop,
ki pa je bila v slabem stanju. Klop je pred
mano obnovil že moj dedek, ki je nanjo
namestil smrekove deske za sedežno in
naslonjalno ploščo, kovinski okvir pa je zaščitil
z barvo. Klop je bila potem v uporabi za hišo
in počasi je čas naredil svoje, zato je začela
propadati. Ko so razpadle deske, sem se odločil, da jo obnovim. Odstranil sem zarjavele vijake
in razpadle deske, iz okvirja odstranil staro barvo in izvrtal nove luknje. Oče mi je pomagal priti
do hrastovih desk, katere sem zbrusil in v njih zavrtal luknje. Premazal sem jih z lanenim oljem,
da bi jih zaščitil pred zunanjimi vplivi. Nazadnje sem s črno bravo prebarval še okvir, da bi ga
zaščitil pred korozijo.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
91. Žiga Remic, 2. b – Stenska ura
Tudi letos je na naši šoli potekal natečaj, a je bila tema drugačna kot lani. Vsak si je moral
izmisliti izdelek iz starega lesa ali pa obnoviti staro pohištvo. Najprej sem se odločil za sef.
Doma sem imel nekaj kosov starega macesna in drugega lesa. Ko sem risal načrt, sem ugotovil,
da mi manjka nekaj delov za
mehanizem, da bi lahko sef
zaklenil. Zato sem to idejo
ovrgel. Na internetu sem
videl zanimive lesene ure. Ena
me je zelo pritegnila. Poleg
tega, da je bila lepa, je
ustrezala vsem pogojem iz
natečaja. Sestavljena je bila iz
zlatega, nekoliko zarjavelega
obroča. V sredini je imela
leseno desko, v kateri so bili
urin mehanizem in kazalci.
Všeč mi je bila tudi zato, ker je
bila enostavna, saj doma
nimam veliko strojev za
obdelavo lesa. Ker pa kasneje
nisem našel podobnega
obroča, sem se odločil za tanjši kos debla. Les je bil iz češnje. Najprej sem odstranil skorjo,
pobrusil zunanji del, nato pa še obe površini. Kasneje sem zarisal luknjo za mehanizem. Zbrusil
sem jo in vanjo postavil mehanizem. Za številke sem vzel penaste modele in jih obrisal. Odločil
sem, da bom sam vgraviral številke v les. Rob številk sem naredil debelejši in globlji, da so se
bolje videle. Za tem pa sem jih prebarval s sivo barvo. V sredino številk sem naredil manjše
kanalčke v različnih smereh in le vrhove prebarval. Čeprav to ni bila moja prvotna ideja, mislim,
da mi je ura lepo uspela.
36
92. Sebastjan Snoj, 2. b –
Hranilnik
Tako kot lansko leto, je spet
prišel čas za natečaj. Letos pa
je bil izziv težji, saj si si moral
sam določiti in zamisliti,
kakšen izdelek boš naredil. Na
pamet mi je prišla zamisel, da
izdelam hranilnik iz
jesenovega polena, ki je delal
napoto v garaži. Ko sem ga
začel brusiti, sem se spomnil,
da bi lahko poskusil v les
izžgati obliko strel s pomočjo
elektrike (lichtenberg device),
kot sem zasledil na Instagramu. Z izidom sem bil zadovoljen, glede na to, da sem to tehniko
uporabil prvič.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
93. Tomaž Stopar, 2. b – Kuhinjska deska
94. Rok Špelko, 2. b – Kuhinjska
deska
Idejo za izdelek sem dobil v
mamini omari, kjer ima lesene
deske. Zložene ima od največje
do najmanjše, vmes pa je
manjkala še ena deska, da bi bile
popolno zložene. No, zdaj nič več.
Material, ki sem ga uporabil za izdelavo deske, je
bil velik kos hrasta. Imel sem sicer še trši les, in
sicer cumaru, ki ga imamo položenega na terasi,
vendar je bil premajhen, da bi iz njega lahko kaj
naredil.
Hrast je bil del starih stopnic, ki so vodile na
podstrešje nad hlevom pri maminem stricu. Les
je bil vsaj 40 let izpostavljen različnim
vremenskim vplivom. Na zunanji strani je izgledal
zelo slabo, a na končnem izdelku se tega ne vidi.
95. Jure Švikart, 2. b – Stojalo za
mačje posodice
Idejo za svoj izdelek sem dobil, ko
sem brskal po internetu, kjer sem
našel to stojalo. Bilo se mi zelo
všeč, saj sem hotel narediti nekaj
za svoje mačke. Nisem hotel
narediti enakih kot na slikah, saj
sem hotel samostojno načrtovati
in narediti izdelek, ki bo poseben.
Material za izdelavo sem dobil v
kleti. Nisem našel dovolj širokih
deščic, zato sem jih moral zlepiti
skupaj. V zgornjo deščico sem izrezal luknje, ki se prilegajo našim posodicam, in jih pobrusil.
Ko so bile luknje narejene, sem se lotil izrezovanja oblike stojala. Iz obeh lepljenih desk sem
izrezal željeno obliko. Izrezane deske sem pobarval. Ko sem jih pobarval, sem ugotovil, da je
lepilo popustilo in da grejo deske narazen, zato sem naslednji dan dal deske narazen in jih
povezal z mozniki. Zvrtal sem luknje za moznike, ki bi povezali spodnjo in zgornjo ploskev,
vendar se mi je pri eni luknji premaknil distančnik, česar pa nisem opazil in luknjo zvrtal čez
zgornjo ploskev. Ko so bile zvrtane vse luknje, sem zgornji in spodnji del stojala zlepil z mozniki
in dal v luknjo, ki je bila zvrtana skozi zgornji del stojala, večji moznik, ki je gledal čez zgornjo
ploskev. Ko se je vse posušilo, sem daljši moznik pobrusil in vse še enkrat prebarval.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
96. Gašper Tihelj, 2. b – Škatlica za telefon
Idejo sem dobil na Youtubu,
ko sem videl video z
naslovom Motorola +
Motorola.
Za material sem uporabil
topolovo vezano ploščo,
debeline 0.5cm in smrekovo
palico, debeline 1.5cm.
Najprej sem topol nažagal na
širino in višino, nato pa še
smrekovo palico. Dele sem
zlepil in pobrusil.
Kupce bi prepričal s tem, da bi se
prodajalo več naravnih ovitkov za
telefon, ne pa plastike, ki je zelo škodljiva
za okolje. Tudi na svoji spletni strani bi
imel več ovitkov za različne telefone v
različnih lesovih.
97. Andraž Trček, 2. b – Iz kovčka v
omarico
38
Ko sem slišal, da moram za natečaj
narediti nekaj iz starega lesa, sem šel na
podstrešje in našel star vojaški kovček.
Takoj sem pomislil, da bi naredil omarico.
Našel sem tudi odpadno hrastovo desko,
iz katere sem kasneje naredil police.
Kovček sem nesel v delavnico in ga
obrusil. Iz hrastove deske sem naredil
poličke. Ker nimam strojev, je bilo
prileganje poličk kar nerodno.
Nato sem se lotil barvanja. Nanesel sem
prvi sloj barve na zunanji strani. Naslednji
dan sem pobarval še notranjost. Mučil
sem se tudi z barvanjem robov, saj mi je
mimogrede padla kakšna kapljica s čopiča. Tudi notranjost sem pobarval dvakrat. Ko se je
barva posušila, sem namestil še kolesca, ročaj in magnet za zapiranje vrat.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
98. Blaž Žle, 2. b – Poišči pravo obliko
Feniks! To nam je povedala profesorica in pojasnila, da lahko delamo vse, kar nam srce
poželi, le uporabno naj bo. Prva asociacija je bila igrača z lesa. Razmišljal sem, kako bi naredil
izdelek, da bi bil videti estetski in
primeren za otroško igranje. Izbira
vrste lesa ni bila težka. Izbral sem
svetlo smreko in temen hrast. Tako
sem iz majhnih kosov zlepil stranice
škatle. Škatlo sem sestavil brez večjih
težav, le lepila je bilo povsod preveč.
Pokrov se je moral odpirati, a nisem
želel uporabiti kovinskih kosov.
Pritrditev pokrova sem izvedel za
lamelicami. Najtežje je bilo izdelati
luknje za vstavljane različnih delov
igrače, saj so bili enkrat preveliki,
drugič premajhni. Izdelek naoljil.
Idejo za izdelek sem dobil sam. odločil
sem se za kontrast med svetlo in
temno barvo lesa.
Nasvet, ki ga želim dati pa je, da
pred začetkom ocenite, ali imate
dovolj časa za vaš izdelek. Razmislite o velikosti, lepljenju in prej naredite vsaj skico izdelka,
ker je z njo verjetno lažje delati kot brez nje.
99. Kristjan Avramovič, 2. č – Ptičja hišica
Z mamo in očetom smo se pogovarjali o težavi s pticami na našem vrtu. Ptice so nam
neprestano jedle semena z vrta. Prosila sta me, da naj naredim ptičjo hišico. Spomnil sem se,
da imamo na šoli natečaj uporabnega izdelka iz odpadnega lesa, zato sem se odločil, da jima
naredim ptičjo hišico iz odpadnih ivernih plošč, ter si s tem zagotovim tudi dobro oceno v šoli.
Najprej sem šel v našo drvarnico, kjer smo imeli ves les, ki je bil namenjen kurjavi ali za na
odpad. Izbral sem si ustrezne kose ivernih plošč in jih narezal na pravo dolžino, debelino in
širino. Potreboval sem naslednje kose: dve ploskvi za streho, dve ploskvi za steni, dve deščici
za stransko pregrado ter eno ploskev za dno.
Kose sem na krožnem žagalnem stroju najprej odrezal na pravo dolžino in širino. Nato sem
skupaj spojil streho s tremi lamelami in jo pustil, da se suši približno 45 min. Medtem ko se je
streha sušila, sem v dno in v stene zavrtal luknje za moznike ter jih spojil. Ko so se streha, dno
in stranice posušile, sem spojil skupaj še njih. Vse skupaj sem pustil, da se je sušilo vsaj uro pol.
Ko se je to posušilo, sem z žeblji pritrdil še stranski deščici.
S tem smo rešili problem s pticami, saj jih zdaj hranimo s ptičjo hrano v ptičji hišici, obenem
pa sem rešil svoj problem s šolo.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
100. Anže Boh, 2. č – Namizna svetilka iz hrastovega trama
101. Simon Čebular, 2. č – smrekova omarica za ključe
Nekega dne, ko sem prišel v šolo, nam je razredničarka
povedala za natečaj Feniks.
Nekaj časa sem razmišljal, kaj naj naredim, a nisem imel
ideje. Ko pa sem zjutraj odhajal v šolo in sem iz omarice vzel
ključe, mi je padlo na pamet, da bom naredil omarico za
ključe.
Ob prihodu domov, sem se takoj lotil dela. Poiskal sem nekaj
starega lesa, ga nažagal in poskobljal. Sledilo je sestavljanje
in pritrjevanje hrbta na obod omarice.
Naslednji dan sem
začel z izdelavo
vrat. Za pomoč
sem prosil še
starejšega brata,
ki mi je prinesel
kos smrekovega
lesa, ki sem ga
poskobljal in pritrdil na obod omarice.
Na koncu sem omarico še pobrusil in moj izdelek je
bil končan.
40
102. Janez Černivec, 2. č – Deska za rezanje živil
Naredil sem podstavek za rezanje mesnih,
zelenjavnih in prav tako sadnih dobrot. Lansko leto
je bil natečaj z naslovom Svetilo, letos pa je bil na šoli
organiziran natečaj Feniks.
Dolgo sem razmišljal, kaj bi lahko naredil, da bo, ko
bi vzel iz šole izdelek nazaj, tudi pri meni doma uporaben. Neko sobotno jutro, ko sem doma
zajtrkoval in z ostrim nožem praskal po krožniku, da sem odrezal rezino sira, sem se spomnil,
da bi lahko izdelal desko. Vedel sem, da ni zahteven izdelek, je pa zato uporaben. Lotil sem se
njegove izdelave. Našel sem
staro desko, ki je bila
podstavek za barve v
delavnici, jo obžagal, pobrusil
njene ploskve ter robove in na
koncu zvrtal še luknjo v ročaj,
da jo bom lahko po potrebi
tudi obesil.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
103. Janez Fale, 2. č –
Stenska ura
V poletnih mesecih sva z
očetom v starem poslopju
vgrajevala okna. Izrezala sva
odprtino, da sva lahko vanjo
vgradila okno. Pri tem so kot
odpadni material ostale stare
smrekove deščice. Ko sem
izvedel za ta natečaj, sem
takoj vedel, da bom naredil
izdelek iz teh starih deščic.
Odločil sem se za izdelavo
ure. Narisal sem njeno skico.
Deščice sem narezal na
želene mere in jih zlepil. Z
rezkarjem sem izrezkal
prostor za mehanizem. Uro
sem zaščitil z rustikalnim
oljem. Oče mi je dal staro
številčnico, ki je še uporabna,
saj je tudi oče nekoč izdeloval
ure. Namestil sem kazalce in
vstavil baterijo.
104. Matevž Fabjančič, 2. č –
Mizica
Kot vsak leto tudi letos
poteka natečaj in letošnji je
prav poseben, saj se imenuje
Feniks. Ko nam je profesorica
povedala za ta natečaj, nisem
vedel, kaj naj sploh naredim s
pomočjo odpadkov lesa, starega lesa itd. Veliko sem razmišljal, a na koncu sem dobil idejo za
manjšo mizico.
Imel sem veliko idej za mizico, a nisem vedel, kako bi jo oblikoval. V garaži sem našel odpadni
les, ker ga nisem mogel uporabiti za kaj drugega, sem ga za mizico in tako sem začel nabirati
potreben material. Najprej sem izrezal vse letvice in jih nato pobrusil z brusnim papirjem. Ko
sem to izdelal, sem izrezal še okroglo vejo in iverno ploščo, da sem jih postavil med letve.
Zatem sem pripravil noge, da bo miza trdno stala.
Tako se je moje delo končalo. Ob delu sem se zelo dobro imel in se obenem naučil nekaj
novega: »Starega ali odpadnega materiala nikoli ne meči kar tako stran, saj se da še marsikaj
uporabiti!«
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
105. Rok Gale, 2. č – Ptičja hišica
Na začetku leta nam je razredničarka
povedala za natečaj Feniks.
Mislil sem, da bo to enostavna naloga, a žal
ni bila. Nekaj časa sem razmišljal, kaj bi
naredil. Na vrtu sem zagledal našo staro
ptičjo hišico, ki je že razpadala. Odločil sem
se, da naredim novo za šolski natečaj.
Lotil sem se dela iz odpadnega materiala, ki
ga je bilo kar nekaj. Vzel sem suhe smrekove
deske in jih nažagal na določeno mero, nato
sem jih poskobljal in jih sestavil skupaj.
Nekaj več dela sem imel s streho, ki je
bila iz kostanja.
Na koncu sem jo pritrdil na smrekove
deske in tako je nastala lepa ptičja
hišica.
106. Miha Goršič, 2. č – Odlagalna
mizica
Letos je pri nas, pod težo snega, klonila
150 let stara kašča. Stvari v njej so bile
res stare.
Ko smo skupaj z očijem in dedijem
pospravljali razdejanje, smo naleteli
tudi na tri stare hrastove plohe. Dedi je povedal, da so stari vsaj štirideset let in rezani še na
tračno žago. Takoj me je prešinila misel, da bo iz njih treba narediti nekaj uporabnega.
Ko sem izvedel za natečaj »iz starega v novo«, sem se takoj spomnil na stare plohe. Hrastovi
izdelki so kvalitetni in cenjeni, zato sem se odločil, da naredim moderen večnamenski izdelek.
Tako je nastala klubska mizica z odlagalnimi policami za časopise in revije oziroma klop
obenem, ki se lahko postavi ob vznožju postelje, kamor lahko marsikaj odložiš, npr.: oblačila,
jutranje halje, lahko tudi okrasne blazine in pregrinjalo, s katerim je bila prej pokrita postelja.
Izdelek bi lahko bil uporaben tudi na hodniku za sedišče, na katerega se lahko usedeš, ko si
obuvaš čevlje, police pa bi služile za čevlje, da so lepo
pospravljeni in ne razmetani po hodniku.
42
107. Žan Kastelic, 2. č – Okvir za sliko
Za natečaj Feniks sem se odločil, da bom iz odpadnega
materiala naredil okvir za sliko.
Našel sem štiri kose smrekovine, ki sem jih poravnal na
mizni poravnalki. Ko so bili kosi poravnani, sem jih
spustil čez debelinski skobeljni stroj in tako dobil
ustrezno debelino kosov. Potem sem na miznem
rezkarju naredil utor globine 10 mm in debeline 5 mm.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
Kose sem odrezal na določeno dolžino in konce pa pod kotom 45 °. Med odpadnim materialom
sem našel tudi ploščo lesomala in iz njega naredil hrbet okvirja. Ploščo sem odrezal na mere
200 X 160 mm. V konce kosov smrekovine sem zavrtal luknje širine 6 mm in globine 10 mm. V
luknje sem vstavil čepe in okvir zlepil skupaj. Ko se je lepilo posušilo, sem z rezkarjem naredil
vdolbine na notranji in zunanji strani okvirja.
Na koncu sem vse samo še zbrusil z brusilnim papirjem. Hrbet okvirja sem pritrdil z žebljički.
108. Anže Končar, 2. č – Lestenec iz lesenega kolesa
Kakor vsa leta do sedaj
je tudi letos prišel na
vrsto nov natečaj.
Lansko leto nas je
zaposlil natečaj Lučka,
letos pa natečaj Feniks.
Navodilo je bilo, da iz
nečesa starega
naredimo nekaj lepega.
Odšel sem na
podstreho ter našel
staro leseno kolo.
Kolo je bilo že
dotrajano in na vrhu
preperelo. Bilo je videti,
da je iz kostanjevega
lesa, zato sem šel pogledat v svojo delavnico za kak kos lesa. Našel sem dva kosa kostanja še
od prejšnjega izdelka, ju izbral ter dal na stran. Sprva sem previdno razdrl kolo. Začel sem s
snemanjem zunanjega obroča. Nato sem označil kose, kako naj bi šli ponovno skupaj, da
kasneje pri sestavljanju ne bi imel težav. Ostala mi je še sredina. Previdno sem odstranil obroč,
da ne bi zadel v les, saj sem vedel, da se bo vsak udarec na lesu poznal. Ko sem odstranil vse
štiri obroče, sem se najprej lotil brušenja obročev. Začel sem s hrapavim papirjem, da sem
odstranil rjo. Nadaljeval sem s finim papirjem, da sem dobil lepo gladko ploskev. Vsega nisem
mogel pobrusiti na mašinco, zato sem moral nekaj brušenja opraviti tudi na roke. Ko sem vse
pobrusil na želeno gladkost, sem železo najprej pobarval z zaščito za železo. Nato pa še z črno
barvo. Moral sem barvati dvakrat, da je na izgled lep črn obroč.
Sledilo je brušenje lesa – najprej z grobim papirjem, nato pa s finim. Ko sem pobrusil vse dele,
sem šel obnovit dva loka kolesa, ki sta bila dotrajana, in par sredinskih paličic. Najprej sem
označil, kje moram z uvodno žago zažagati. Ko sem odžagal označene dele, sem njihove konce
še pobrusil. Sledilo je prvo poskusno sestavljanje. V prvem poskusu seveda ni šlo vse
popolnoma skupaj, zato sem še popravil kot. Zatem se je vse skupaj lepo ujemalo. Nato sem
kose še zlepil ter pustil dan, da se je lepilo posušilo. Za konec sem pobarval še leseni del ter na
kolo pritrdil manjšo verigo, na kateri leseno kolo visi in služi kot luč.
Zelo sem se zabaval med izdelovanjem te lučke – lestenca, saj mi je v veselje delati z lesom.
Me že zanima, kakšno nalogo nam bo prinesel naslednji projekt
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
109. Miha Krajec, 2. č – Petelinček
Za natečaj Feniks sem naredil lesenega
petelina, ki se mu vrtijo peruti.
Za ta izdelek sem se odločil, saj me je
petelinček z vetrnicami oz. vrtečimi se perutmi
privlačil že kot otroka. Hitro sem se lotil dela.
Za izdelavo sem uporabil lesene odpadke, ki
sem jih dobil doma.
Uporabil sem tudi zlomljeno leseno držalo oz.
ročaj metle, nekaj kosov manjše debeline (5
mm), kvadraten košček (debeline 20 mm) in
navaden košček lesa (debeline 24 mm).
110. Kržič Martin, 2. č – Svečnik
Vse skupaj se je začelo nekaj časa nazaj, ko
sem izvedel za natečaj. Dolgo nisem vedel, kaj
naj izdelam, saj je bilo potrebno uporabiti star
odrabljen les. Naenkrat pa, ko sem se
sprehajal mimo stare lope, sem se domislil, da
bi uporabil star les, ki leži v lopi.
Iz podrte strehe lope sem vzel star moral in ga
odnesel v delavnico. Po premisleku sem se
domislil enostavnega lesenega svečnika. Takoj sem začel z delom.
Iz morala sem izrezal lep kos in ga poskobljal, pobrusil robove in ploskve ter izvrtal luknje za
svečke. Luknje sem še malo razširil in pobrusil ter izdelek je bil končan.
Stara napol podrta lopa pa se je čez noč zaradi vetra do konca podrla.
44
111. Lesjak Gašper, 2. č – Koš s pokrovom
Kot lani tudi letos na šoli poteka natečaj. Tokrat z
naslovom Feniks. Za razliko od lani tokrat ni bilo točno
določeno, katere vrste izdelek je potrebno narediti.
Pravilo je, da moramo iz nečesa starega, kar je že
odslužilo svojemu namenu, izdelati nekaj novega.
Za idejo sem potreboval manj časa kot lani, dobil pa
sem jo ob pogovoru s sošolci. Odločil sem se, da bom
izdelal košek za smeti. V glavi sem si približno že
zamislil, a sem za mnenje in nasvet vseeno vprašal
dedija, ki mi je kasneje tudi pomagal.
V kleti sem našel dve stari gajbici. Očistil sem ju ter
previdno odstranil deščice.
Daljše sem uporabil za stranice koška, krajše pa za
pokrov. Zatem sva se lotila žaganja daljših deščic na
dolžino 350 mm in krajših na 200 mm. Žagala sva na
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
novi žagi, ki je lani še nisva imela. Za dno koška sem uporabil malo debelejšo smrekovo desko,
ki sva jo razžagala na dimenzijo 200 x 200 mm. Sledilo je skobljanje ploskev in robov vseh
elementov koška na majhnem ročnem skobeljnem strojčku, ki je trajalo kar dolgo časa. Ko sva
s tem delom opravila, sva se lotila zbijanja koška. Na dno koška sva iz strani z žebljički pritrdila
stranske elemente izdelka. Pri tem sva morala biti zelo previdna, saj so pri zabijanju kosi radi
pokali, a nama je dobro uspelo. Med deščicami je bil povsod enak presledek, nekaj manj kot
10 mm. Nato sva iz starih tanjših letvic izdelala še okvir dimenzije 200 x 200 mm za oporo, v
katero sva na zgornjem delu koška pritrdila deščice, služil pa je tudi kot nosilec za pokrov.
Namestila sva ga tako visoko, da je bilo med njim in zgornjim robom koška le 10 mm za pokrov.
Pomagala sva si s svorami, vsako desko pa sva tudi namazala z lepilom na mestu spoja, enako
sva storila na dnu koška.
Za pokrov sva najprej skupaj zlepila 4 krajše deščice, ki so bile predhodno poskobljane. Stisnila
sva jih s svorami in obtežila, da ne bi prišlo do krivljenja, saj so bile deščice tanke.
Z delom sva nadaljevala naslednji dan. Zlepljen pokrov sva še malo pobrusila z ročnim
brusilnim strojčkom ter mu izdelala ročaj iz smrekove veje, ki sva ji odžagala košček z merami
50 mm. Na spodnji strani sva ga zaradi lepšega izgleda in bolj praktične oblike malce zbrusila
in podložila z enako dolgim
koščkom tanjše letvice.
Morala sva ga samo še
pritrditi na sredino pokrova
z dvema vijakoma.
Na koncu sva košek samo
še premazala z zaščitnim
premazom za les, počakala,
da se posuši ter naslednji
dan postopek ponovila.
112. Denis Lokar, 2.č –
Stenska polica
Kot je navada že nekaj let, smo imeli na šoli tudi letos natečaj. Tokrat je bilo bistvo v tem,
da moramo in nekega starega kosa lesa, ki ga ne potrebujemo več, narediti nekaj novega.
Sprva nisem vedel, kaj narediti, nato pa sem zagledal kup knjig in spominkov. Odločil sem se,
da naredim stensko polico, da bom imel te stvari vedno pri roki.
Sledil je razmislek o izvedbi. Spomnil sem se, da smo pred leti podirali star kozolec in da
imamo nekaj teh kosov v drvarnici namenjenih za v peč. Bilo mi jih je škoda, zato sem se
odločil, da iz njih naredim izdelek. Odšel sem v delavnico in kos razžagal na deščice debeline
35 mm. Nato sem kos poravnal in še podebelinil na dimenzije 2 5mm. Deske sem razžagal na
različne elemente: dvakrat stranica enkrat polica ter hrbet. Začrtal sem si okrogline v kosu in
jih izbrusil ven. Ko sem s tem končal, kakor sem si zamislil, sem z ročnim rezilnikom obdelal še
rob, tako da zgleda bolj naravno. Nato sem kose pokital, saj so bili kar precej razpokani in
grčasti. Sledilo je brušenje. Kose sem nato zalepil in polica je dobila prvo obliko. Na hrbtu sem
izvrtal izvrtine, da lahko polico obesim na zid. Kose sem še polakiral s temnim, nato pa še s
končnim lakom. Na koncu sem vse skupaj zlikal in polica je bila končana.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
113. Mark Mestnik, 2. č – Okvir za sliko
Idejo za uporabo odsluženega lesa sem dobil, ko
sem bil na vikendu, kjer imamo 160 let staro hišo
in še starejši hlev in pod. Našel sem zelo star škaf
na podu, na katerem je bilo še veliko drugih
stvari. Izmed vsega se mi je zdel najuporabnejši
in najugodnejši za izdelavo novega izdelka.
Letvice, iz katerih je sestavljen škaf, so bile
širinsko zaobljene, tako da sem jih moral najprej
očistiti, nato poravnati na poravnalnem
skobeljnem stroju in spustiti skozi debelinski
skobeljni stroj. Tedaj sem šele videl, kakšen
oziroma kako dobro ohranjen je les. Les je bil
presenetljivo dobro ohranjen, zato sem
nadaljeval z izdelavo.
Ideja za okvir se mi je pojavila v šoli, kjer sem izdeloval »manjši okvirček« za sliko. Ko sem
razmišljal, kakšne oblike naj bo, se mi je zdel navaden štirikotni preveč enostaven. Odločil sem
se, da bi raje naredil 6-kotni okvir, ki je bolj zanimiv. Sestavljen je iz šestih desk. Vsaka deska
je na obeh straneh prežagana pod kotom 30 stopinj. Spredaj ima zunanji in notranji lepotni
profil, zadaj pa ima utor za ogledalo ali sliko. Deske sem spojil z lamelami, ki sem jih dobro
namazal z lepilom. Ko sem sestavil okvir, sem ga ročno zbrusil, saj šele ko izdelek zbrusimo,
postane lep. Seveda pa sem ga zaradi zaščite in lepšega videza ter sijaja premazal z oljem za
les.
46
114. Filip Moličnik, 2. č – ogledalo z okvirjem
Letos smo morali doma izdelati izdelek iz
odpadnega lesa.
Najprej nisem vedel, kaj bi izdelal. Nato sem
se spomnil, da imamo za drvarnico staro
polomljeno lestev.
Želel sem izdelati okvir za sliko, a mi je
delodajalec ponudil boljšo idejo, da bi
namesto slike uporabil staro ogledalo, ki ga
je imel na podstrešju in mu je samo v napoto.
Začel sem z delom. Sprva sem lestev razstavil
in jo narezal na kose. Pri tem sem poskusil
obdržati čim več lukenj, da bi se videlo, iz
česa je narejen okvir. Kose sem moral po
zadnji strani še poravnati, saj niso bili vsi
enako debeli. Za konec sem še zlepil okvir in
vanj vstavil ogledalo.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
116. Mark Pervinšek, 2. č – Pladenj iz soda
117. Štefan Pirnat Somi, 2. č – Deska za kruh
115. Staš Ožir, 2. č – leseni kozarec
Okoli prvega dne šole sem na steni videl plakat za
natečaj o izdelavi iz starega lesa v nov izdelek. Ko sem
prišel domov, sem si na listu papirja narisal skico za
kozarec.
Sprva sem šel v skladišče poiskat star les. Ko sem ga
našel, sem po ga odrezal, da je bil zgornji in spodnji del
raven. Nato sem s svedrom izrezal več lukenj v les. Ko
nisem mogel več vrtati lukenj, sem z dletom izdolbel
vse, kar nisem mogel izvrtati. Po tem sem notranji del
kozarca še zbrusil. Ko sem končal s kozarcem, sem začel
izdelovati ročaj in krožnik. Najprej sem vzel staro desko
in jo poskobljal in zbrusil. Potem sem z ročnim tračnim
strojčkom izrezal ročaj
in krožnik. V krožniku
sem z dleti izdolbel krog
za kozarec, nato sem
vse skupaj pobrusil.
Sledilo je lepljenje ročke
na kozarec.
Na koncu sem še vse
polakiral in kozarec s
krožnikom je bil končan.
Na začetku šolskega leta smo prejeli obvestilo razredničarke, da moramo izdelati izdelek iz
odpadnega materiala za natečaj Feniks.
Sprva nisem vedel, kaj naj naredim, zato sem se odločil, da bom idejo poiskal na internetu.
Ideje na spletu nisem našel in postal sem lačen. Odšel v kuhinjo, da bi si odrezal kos kruha,
nakar se mi je porodila ideja – deska za kruh. Takoj sem se odpravil v delavnico, kjer sem videl
nekaj kosov lesa. Kose sem odžagal na krožni žagalni stroj in jih zlepil skupaj. Ko se je lepilo
posušilo, sem eno stran deske poravnal in spustil skozi debelinski skobeljni stroj. Nato sem
desko pobrusil z grobim in še z finim brusnim papirjem.
Tako sem končal z izdelavo deske za kruh.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
118. Nejc Savšek, 2. č – Kozolec iz lestve stojalo za rože
Iz stare lestve, ki sem jo našel na vikendu pribito na
drvarnico, sem izdelal kozolec, ki je namenjen za rože. Z
idejo sta mi pomagala starša, saj sta hotela stojalo za
rože in tako sem se spomnil za ta majhni kozolec.
Z lestvijo so bili problemi, ker je zelo stara in je bila vsa
razpokana in se na veliko lomila. Najbolj so me skrbele
vmesne palice, saj so zgledale zelo slabo. Mislil sem, da
bo vse razpadlo, ampak na srečo ni. Streho sem naredil
iz iste lestve in iz vezane plošče. Vse kar ni držalo skupaj,
sem zalepil in pritrdil. Na koncu sem cel kozolec še
polakiral in pobarval vezano ploščo, ki sem jo uporabil
za streho.
119. Klemen Škof, 2. č – Stol dobrega počutja
Naslov letošnjega natečaja je Feniks. Feniks je mistična
ptica, ki je zavetnica okrevanja, ker naj bi
imela zdravilne solze, sposobnost
zdravljenja poškodb in ran, ki so ji jih zadali
sovražniki.
Za izdelek sem izbral stol, ki je narejen iz
razpadajočega čebra. Čeber je stal na
dvorišču, obrnjen na glavo, na njem pa je v
cvetličnem loncu bujno cvetela rdeča
pelargonija. Čeber je bil izdelan leta 1949,
kar dokazuje tudi letnica, ki je naslikana na
dnu čebra oziroma sedišču stola. Čeber
oziroma les stola je star že štiriindvajset let.
Počasi je razpadal in verjetno bi njegovi
leseni deli končali v peči.
48
V letošnjem letu pa na naši šoli poteka
natečaj iz starega lesa – nov izdelek.
Feniks ima sposobnost zdravljenja – solze,
rane, poškodbe … Tudi mi pridemo k
zdravniku, se usedemo na stol, kjer nam
pregleda rane, poškodbe in morda nam po
licu steče tudi kakšna solza …
Tako sem se odločil, da čeber predelam v stol.
Uporabil sem dno in doge. Dno sem uporabil za sedežno ploskev, doge pa za noge stola.
Izdelek sem poimenoval – stol dobrega počutja in iskrenih misli, saj je les, iz katerega je nastal,
že tretjič oživel. Prvič kot čeber, drugič kot podstavek za rožo in tretjič v obliki stola.
Verjamem, da bodo ljudje, ki bodo sedeli na njem, našli dobro rešitev za svoje težave in se
bodo zacelile rane, ki so jim bile zadane.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
120. Aljaž Trentelj, 2. č – Visoka mizica iz starega
soda
Ko nam je profesorica povedala, da moramo letos
za natečaj preoblikovati izdelek iz starega v
novega, najprej nisem imel nobene ideje, nato pa
nam je pomagala z nekaj predlogi. Slišal sem nekaj
o sodu, takrat pa sem takoj dobil idejo za mizico iz
starega vinskega soda. Doma sem povedal za
natečaj in tudi za svojo zamisel. Ni je bilo težko
izpolniti, saj imamo doma veliko vinogradov in
vedel sem, da se bo kje našel neuporaben sod.
Z atijem sva sod previdno razstavila, da ne bi
poškodovala desk. Vse deske sva nato zbrusila in
štiri od njih postavila pokončno, nanje pa pokrov
od soda. Dilce sva pritrdila skupaj, tako da sva čez
njih potegnila navojno palico. Pokrov sva z mozniki
pritrdila na noge. Mizica je bila skoraj končana.
Naslednji dan sem jo prebarval z zaščitnim lakom
in pustil, da se posuši. Ko je bila suha, sem jo z
brusnim papirjem zbrusil in ponovno prebarval.
121. Matej Vintar, 2. č – Lesena ura v obliki
lipovega lista
Idejo sem dobil na internetu, saj nisem vedel, kaj
naj naredim. Na spletu je veliko idej, ampak
večinoma so zahtevne, saj doma nimam ustreznih
strojev. Ko sem na spletu našel fotografijo, sem
dobil idejo. Na sliki je bila lesena ura v obliki
Slovenije. Odločil sem se, da bom naredil uro iz
lesa.
Ko sem začel z izdelkom, sem najprej odšel na podstrešje in poiskal odpadne kose lesa različnih
vrst. Našel sem smreko, lipo in macesen. Na krožno žago sem nastavil maso in narezal kose za
izdelek. Nato sem poravnal rob in ploskev. Ko sem to storil, sem kose zlepil skupaj in jih stisnil
s svorami in pustil čez noč, da se je lepilo posušilo. Naslednji dan sem poravnal ploskev, da je
bila ravna in brez lepila, da sem jo dal lažje čez debelinko. Na listu papirja sem z računalnika
prerisal lipov list. Papir sem prilepil na desko in s pant žago obrezal po risu. Po končanem
žaganju sem določil sredino, kjer sem zavrtal luknjo s svedrom, nato pa na hrbtni strani z
ročnim rezkarjem naredil izdolbino, kjer se nahaja mehanizem ure. Vgraviral sem tudi rimske
številke, da ima ura lepši izgled.
122. Andraž Vrankar, 2. č – Skrinja iz odpadnega lesa
Ob poznojesenskem večeru v hiši postaja hladno. To je čas, da zakurimo peč. Ob enem takih
večerov letošnje sezone, sem opazil, da poleg ni drv za kurjavo. Odšel sem v drvarnico, da bi
nacepil drva in v kupu opazil dva enaka kosa lepega kratkega hloda.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
Naslednji dan sem na šolskem hodniku in opazil plakat za natečaj FENIKS – obnovi odvečen
les. Takoj sem se spomnil na hlod v
drvarnici. Ko sem prišel domov, sem
takoj pripravil orodje in pričel z
delom. Najprej sem les položil na
delovno mizo in ga pritrdil s svorami.
Zarisal sem kvadrat in z ročni
vrtalnikom izvrtal luknje. Vzel sem
vbodno žago in izžagal kvadrat. Nato
sem nabrusil dleto, vzel bat in začel
dolbsti.
Ko sem izdolbel dovolj veliko
odprtino, sem vzel krožno brusilko in
odvečen les zbrusil ter ga tako zgladil.
To sem ponovil na drugi polovici lesa.
Ko sem imel obdelani obe polovici,
sem naredil noge. Les sem požgal s
pištolo, da bi izgledalo vse še bolj
starinsko, in premazal s hrastovim
lužilom, namestil sem še okovje in
ključavnico in izdelek je bil
pripravljen.
50
123. Nejc Zrim, 2. č – Stojalo za
začimbe
V naši delavnici nisem imel ravno
veliko izbire izrabljenih izdelkov, iz
katerih bi lahko naredil novejšega. Na
žalost nismo imeli nobenega starega
okna, ki bi ga lahko uporabil in iz
njega naredil nekaj novega. Vprašal sem očeta, kaj lahko uporabim in pokazal mi je nekaj
ostankov macesnovih kosov, ki smo jih uporabili za izdelavo lesenih drsnih vrat. Idejo mi je
dala mati, ko je rekla, da ima v kuhinji zelo malo prostora v omari za začimbe.
Takoj sem dobil idejo, da bi ji lahko naredil stojalo. Hitro sem narisal skico in šel v delavnico.
Macesnove kose sem odrezal na pol po dolžini in jih poskobljal. Ko sem jih poskobljal sem še
poravnal robove na poravnalnem skobeljnem stroju in lesene kose na krožnem žagalnem
stroju odrezal na primerno širino. Potem sem odrezal kose še na dolžino. Zatem sem naredil
utor globok 4 mm v sredino kosa, kjer pride polica, in še utor zgoraj, ker pride še ena polička.
Utore sem naredil na krožnem žagalnem stroju. Na spodnji polički sem naredil še utor širok 5
cm, da se bodo posodice z začimbami lepo prilegale. Ta utor sem naredil na rezkalnem stroju.
Ko sem naredil vse utore, sem kose še pobrusil.
Za konec sem prosil očeta, da mi pomaga zlepiti stojalo. Potreboval sem 2 svori in letev, da se
stojalo ne bi skrivilo.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
124. Jan Zupančič, 2. č – Ojačevalec za kitaro
Že na začetku natečaja sem vedel, da bom naredil nekaj, kar je povezano z zvokom – tako sem
dobil idejo za svoj izdelek – ojačevalec za kitaro.
Najprej sem si pridobil notranje ter zunanje mere. Nato sem ga razstavil in odstranil vse dele,
ki jih nisem potreboval. To so bili: ohišje, vogalniki, ročaj, podpore, vijaki ter sprednja mreža.
Obdržal pa sem zvočnik in glavo. Moja izbira lesa je bila stara smrekova paleta, ki je pri naši
hiši ležala že kar precej časa. Razdrl sem
jo in odstranil vse žeblje. Nato sem ocenil,
kje je les primeren za uporabo in ga začel
obdelovati. Z ročno krožno žago sem
prečno pod kotom 45 ֯ odžagal osem
kosov. Pogledal sem, kateri se najbolj
prilegajo skupaj in jih označil. Ohišje sem
sestavil in ga privijačil s ploščicami in
notranjimi kotniki. Vstavil sem glavo in
zvočnik. Namesto mreže, ki je bila na
zvočniku, sem uporabil srebrno železno
mrežo in jo pritrdil na sprednjo stran
zvočnika. Sledilo je še pritrjevanje
podpore ter ročaja in delo je bilo
končano.
Dosegel sem, kar sem hotel. Ojačevalec
ima svoj namen, hkrati pa sem mu dodal
"retro" oz. starinski izgled.
125. Jure Zupančič,
2. č – Sestavljena
kuhinjska deska
V šoli smo izvedeli,
da moramo
sodelovati v
natečaju Feniks.
Zamislil sem si, da
bom naredil
preprost izdelek, in
sicer desko za
rezanje kruha.
Odšel sem v
delavnico, kjer sem poiskal les za izdelavo deske. Deske sem poravnal in jih poskobljal na 2
mm dodatka v višino in globino. Letve sem sestavil glede vrste lesa in jih zlepil skupaj. Potem
sem jih ponovno poravnal in poskobljal na točno debelino, nato sem odšel h krožnem
žagalnemu stroju in odžagal desko na točne mere. Zarezkal sem utor v desko ob rob za
drobtine kruha. Za konec sem še pobral rob na deski in jo spustil skozi kontaktni brusilni stroj,
da sem jo fino pobrusil.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
126. Nika Gorza, 3. a
– Obešalnik jelen
Ideja za tokratni
natečaj se mi je
porodila med
brskanjem po
Pinterestu. Nato je
bilo treba idejo samo
še uresničiti in vse se
je nadaljevalo v
delavnici, kjer sem
med kupom
odpadnega lesa iskala
nekaj primernega.
Izdelek je iz hrasta in
bukovine. Les sem poskobljala in zbrusila na željeno debelino, zarisala dele ter z vbodno žago
izrezala kose. Sledila sta tako obdelava z robno brusilko kot
tudi ročno brušenje. Ko sem kose spojila skupaj, sem jih samo
še premazala z oljem za les.
127. Žan Janez Hribar, 3. a – Leseni bat
Vse se je začelo, ko nam je učiteljica Gabi naročila, da
moramo izdelati lesen izdelek za natečaj Feniks. Ta izdelek naj
bi bil iz odpadnih kosov lesa.
Na začetku nisem vedel, kaj naj ustvarim glede na to,
da imam izredno malo časa zaradi treningov. Obenem doma
nimamo mizarskega orodja. Pri praksi sem med odpadki iskal
kakšen kos lesa, ki bi imel potencial za ustvarjanje. Našel sem
kos, ki je bil napol stružen, ter ga hotel vzeti, a mi je to
profesor preprečil ter mi z grobim odnosom rekel, da naj kos
odložim nazaj v odpadke, češ da imam še preveč dela z
lestvijo, ki smo jo takrat izdelovali. Z izdelavo lestve sem bil
precej pred ostalimi, zato sem šel ponovno po kos ter ga
obžagal, da sem ga lahko spravil v torbo. Doma sem kos
odložil ter začel razmišljati, kaj bi iz njega ustvaril. Na misel mi
je takoj padlo leseno kladivo, saj izdelava ni preveč zapletena.
Začel sem tako, da sem ga na obeh koncih odrezal ter začel
brusiti. Kladivo je bilo končano, kot bi trenil, in odnesel sem
ga v šolo, da bi ga oddal profesorici Gabi. Izdelek sem imel v
torbi cel čas pouka. Po pouku smo odšli na sejem, kjer smo si
ogledovali različne izdelke iz lesa. Šele takrat sem se spomnil,
da moram izdelek oddati.
Tako sem izdelek oddal šele na sejmu, ker sem prej na
to rahlo pozabil, a to profesorice ni preveč motilo in izdelek
je sprejela ter ga odnesla nazaj v šolo.
52
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
128. Erik Koletnik in Jakob
Smolnikar, 3. a – sedežna
garnitura – Hipster
Kot vsako leto je tudi letos
profesorica Gabi Dolenšek
pripravila natečaj za nas
lesarje. Profesorica vsako leto
vloži zelo veliko truda k
spodbujanju mladih, da bi
samoiniciativno začeli
izdelovati lesene izdelke tudi
doma in ne samo takrat, ko je to nujno potrebno, da ne dobimo slabe ocene.
Letošnji natečaj se je imenoval »Feniks« in kot Feniks, ki ponovno vstane iz pepela, smo mi
dobili nalogo, da staro pohištvo/material obnovimo in mu damo nov namen. Tako sva midva
z Erikom uporabila stare tramove, ki so ležali na dvorišču in bili prepuščeni nemilosti vremena
ter iz njih naredila kavno mizico z dvema pručkama.
Vse se je začelo v delavnici za mizo, kjer sva ob kavi po internetu kar dve uri ribarila za idejami.
Končno sva našla članek o starem samostanu, ki je bil predelan v restavracijo. Na fotografijah
so bile prikazane prečudovite klopi, mize, pulti itd. narejeni iz starih tramov. Tako sva se
odločila, da bova izdelala nekaj v tem stilu. Ko sva se spomnila, da morava zadevo po izdelavi
še z osebnim avtomobilom prepeljati v Ljubljano in odnesti v četrto nadstropje v profesoričino
učilnico, sva se odločila za kavno mizico, ki sva ji kasneje dodala še dve pručki. Vse sva skicirala
na kos papirja ter zapisala vse mere, ki sva jih potrebovala.
Tramove sva naložila na voziček in jih odpeljala pred delavnico. Tam sva zarisala
najoptimalnejše reze, da sva iz vsakega trama dobila čim večji izkoristek. Nato sva jih z
motorno žago razžagala in odžagane kose premaknila v notranjost delavnice, kjer sva jih
pustila par dni, saj so bili precej mokri. Po nekaj dneh sva kose prežagala po debelini, da sva
dobila cca. 12 cm debele obdelovance, jih poravnala po robu in ploskvi ter jih obdelala na 10,5
cm debeline. Pručke sva naredila iz manjših tramov, ki sva jih samo poravnala po robovih in
širinsko zlepila ter obdelala po debelini, ko so se posušili. Takrat je vse skupaj izgledalo »bolj
ubogo«, tako da sem že rahlo obupal in iskal »plan b«, ki bi ga lahko izvedla v tako kratkem
času, saj sva se kot po navadi zadeve lotila nekaj dni pred rokom za oddajo. Vseeno nisva
obupala in sva širinsko zlepila še ploščo z mizo, ki je izgledala zelo dobro, kar nama je dalo
ponoven zagon za delo. Ostanke tramov, ki sva jih žagala, sva poravnala in nažagala na
kolobarje, ki sva jih kasneje zlepila in uporabila za noge mize. Lepljenje nama je vzelo precej
časa, saj niso bili vsi kosi enakih oblik. Posledično sva morala ves čas nekaj prilagajati in lepiti
po odsekih, saj ni bilo možno stisniti toliko kosov naenkrat. Ko se je vse posušilo, sva noge
pobrusila, obžagala in izvrtala luknje za moznike, ki sva jih pritrdila na mizno ploščo. Naredila
sva si šablono za vrtanje in brez dodatnih zapletov prenesla luknje še na mizno ploščo.
Sestavljena mizica se nama je zdela precej pusta. Pručki, ki sva jih naredila, sta bili sprva
mišljeni kot 15 cm visoki plošči, ki bi bili položeni na tla, a se je na njih težko sedelo. Po
premisleku sva se odločila, da dodava železne elemente. V Bauhausu sva kupila 4 mm debele
železne trakove in jih odnesla v strojno delavnico, da so nama jih zakrivili. Pri sedalih sva jih
uporabila za noge, pri mizi pa kot dekorativni element. Vse skupaj je izpadlo odlično za moj
okus, ampak kot pravi pregovor: »Vsake oči imajo svojega malarja.«
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
Vse skupaj sva še pobrusila, impregnirala ter dodala blazine za sedenje. Naslednji dan sva jo
odnesla v šolo in profesorica je bila »hvala bogu« zadovoljna, saj ni stvari na svetu, ki bi me
prepričala, da zadevo ponovno nesem iz tretjega nadstropja Šolskega centra Ljubljana nazaj v
avto.
Lansko leto sem zapisal, da:
- se letos projekta ne bom lotil zadnji trenutek (Kar
mi ni uspelo.),
- imam več sreče kot pameti (To še kar drži.) in
- mi brez dedka ne bi uspelo (Naj bo še tako
staromoden, vendar ima vedno nasvet, ki mi
olajša delo in izboljša končni izdelek!).
129. Martin Krafogel, 3. a – Stojalo za buteljke
Ko smo izvedeli temo letošnjega natečaja, sem začel
razmišljati, kje bi dobil odpaden les, iz katerega bi naredil
izdelek. Ko smo imeli trgatev, sem malo brskal po
delavnici očetovega pokojnega strica in našel primerne
kose. Ker je les prihajal iz Dolenjske, sem se odločil, da
naredim izdelek v njihovem stilu, zato sem se naredil
stojalo oziroma držalo za steklenice.
130. Žan Lasič, 3. a – Kaktusovo
leseno domovanje
54
Na moji okenski polici se
razkazujejo kaktusi različnih vrst.
Rad imam to bodičasto
pogruntavščino narave, ker se mi
zdi tako trpežna, nezahtevna in
hvaležna za vsako kapljo vode, ki jo
dobi, kadar se spomnim, da jih je
potrebno zaliti.
Že nekaj časa pa me je pri mojih
kaktusih nekaj motilo … Končno
sem dojel, da domujejo v različnih
lončkih; od barv, oblik in materiala.
Hmm … in tako se mi je porodila ideja, da bi jih lahko preselil v okrasne lesene lončke.
V mislih sem si že naslikal leseno naselje kaktusov na naših okenskih policah. Seveda sem malo
pobrskal po spletnih straneh in na žalost ugotovil, da ideja ni nova, a to mi ni vzelo volje za
delo. Moj lonček bo unikaten.
No, ker doma nimam pravih pogojev za delo in tudi prakse bolj malo, mi je pri delu pomagal
profesor praktičnega pouka in nastal je moj prvi okrasni lonček iz hruškovega lesa. Vsekakor
pa je to šele začetek, saj si kaktusi, ki v naravi kljubujejo vsem nevšečnostim prav tako kot
drevesa, zaslužijo leseno domovanje, če že ne morejo biti v svojem naravnem okolju.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
131. Kristjan Mušič, 3. a – Slika
Za letošnji natečaj sem izdelal sliko. Idejo sem iskal na internetu in tam našel mizo iz epoxy
smol. Zaradi te mize sem se domislil ideje za izdelavo slike.
Doma smo imeli star tram od nekega kozolca. Vzel sem ga, saj ga nihče nikoli ni niti pogledal.
Poiskal sem najbolj luknjasta in razasta mesta, saj bi tako epoxy smola prišla najbolj do izraza.
Odrezal sem tram, pri tem pa sem moral biti previden, da deska ni počila, ker je bila v slabem
stanju. Odrezal sem jo na točno mero. Nato sem potreboval še okvir. Za okvir sem prav tako
vzel star ostanek kozolca in ga odrezal na primerno dolžino, nato pa naredil utor. Uporabil sem
še staro iverno ploščo iz
ostankov in jo uporabil za
hrbtišče. Zatem sem sestavil
okvir in vanj vstavil hrbtišče
in deske trama. Vse skupaj
sem nato zalil še z epoxy
smolo. Nastal je problem, saj
je ponekod smola pronicala
skozi, zato sem na rob na
zadnji strani nanesel silikon.
Za konec sem moral le še
počakati, da se smola strdi,
in izdelek je bil končan.
132. Benjamin Pajek, 3. a –
Lesena pištola na elastike
Letos je bilo za nalogo pri
natečaju Feniks izdelati izdelek iz
odpadnih materialov (odsluženo
pohištvo, stara okna, vrata). Iz
»odpada« smo morali narediti
nov uporaben izdelek. Bolj kot
zahtevnost izdelave je
pomembno, da bo dobro služil
svojemu namenu.
Za izdelek sem si izbral ročno
leseno pištolo iz odpadnih plošč
lesonita, ki so se uporabljale za
učinkovitejše in varnejše
pakiranje, in lopatke iz topola, ki
se uporabljajo pri peki pic.
Pri izdelavi sem se zgledoval po
videzu originalne, jo malo dodelal in ji dodal mehanizem za izstreljevanje 4 elastik. Izdelovanja
sem se lotil samostojno v očetovi manjši delavnici, kjer so vsa potrebna orodja. Po načrtih, ki
sem si jih predčasno narisal, sem se postopoma lotil dela in počasi je izdelek dobival končno
obliko. Pri izdelavi se lepil, žagal in brusil. Ko je pištola dobila končno obliko, sem izdelal še
kovček za lažji transport.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
133. Matevž Petrič, 3. a – Stojalo za telefon
Tudi letos je na šoli potekal natečaj,
pri katerem je moral vsak posameznik
izdelati nekaj iz lesa. Letos se je
natečaj imenoval Feniks in kot pove
ime, smo dobili za nalogo, da
izdelamo nekaj iz recikliranega lesa.
Naloge sem se lotil kar zgodaj, začel
pa sem z iskanjem ideje. Kar takoj
sem začel brskati po spletu in naletel
na stojalo za telefon.
Najprej sem si vse skiciral in se
odločil, kako ga bom naredil. Doma
sem našel nekaj starih smrekovih
letvic, v trgovini pa sem kupil lepilo.
Najprej sem letvice lepo pobrusil in
izmeril vse dolžine za izdelek. S
svinčnikom sem nato na letvicah
označil, kje bom moral odžagati in
pripraviti vse potrebno. Nastavil sem
mizno krožno žago in začel z
rezanjem. Ko sem
vse kose odžagal,
sem jih še enkrat
pobrusil in jih zložil
na kup. Končno sem
lahko začel z
lepljenjem. Na vsak
kos sem posebej
nanesel lepilo in po
dva zlepil skupaj s
pomočjo mizarskih
svor. Ko sem s tem
končal, sem
popravil še zadnje
detajle in izdelek je
bil narejen.
56
134. Timotej Podakar, 3. a – Mizica za računalnik
Ko sem ležal na kavču, sem po internetu iskal idejo za natečaj, vendar se nikakor nisem mogel
ničesar spomniti. Nekega večera, ko sem ležal na postelji in igral računalniške igrice, sem
potreboval miško. Takrat pa sem se spomnil, da bi lahko naredil mizico, ki jo lahko uporabljam
na kavču ali v postelji. V kleti sem našel stare palete in jih sestavil skupaj. Sedaj jo lahko
uporabljam ob igranju igric, gledanju filmov in nenazadnje šolskem delu.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
135. Žiga Rep, 3. a – Romi, držalo svinčnikov
Kot vsako leto smo tudi letos dobili nalogo, da
naredimo leseni izdelek. Za letošnje leto izdelek
ni bil določen, zato sem si lahko zamislil karkoli
sem si želel. Kot vedno sem z izdelkom čakal na
zadnje trenutke, da se spravim k delu in ostalo mi
je zelo malo časa saj nisem niti vedel kaj naj
naredim. Usedel sem se za mizo in začel risati
načrte. Po nekaj skicah sem malo odložil sninčnik
in v glavo mi je padlo da ga nimam nikamor
odložiti kakor na mizo. Takrat sem se odločil da
naredim stojalo za svinčnike. Nisem pa želel da je
to sojalo le neko stojalo zato sem mu ob
sestavljanju dodal nekaj življenja. Vse sem začel s
trupom, na katerega sem kasneje prilepil še glavo
na kateri sem mu narisal obraz, ki je imelo glavno
funkicjo stojala za svinčnike. Ko je bilo vse
zlepljeno sem use skupaj prilepil na tanek okrogel
del lesa, ki je delovalo kot stojalo za celoten
izdelek. Tako sem za konec izdelek še sprobal in
ga dokončno zaključil in ga kot ponavadi zadnji
dan tudi oddal.
136. Matej Rozina, 3. a – Stojalo za mobitel
137. Bert Zrnec, 3. a – Nočna lučka
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
138. Gal Žinič, 3. a – Skrivnostni križ
Za letošnji natečaj sem izdelal
igračko, ki sem jo poimenoval
skrivnostni križ.
Idejo sem dobil na internetu, ko
sem iskal idejo za letošnji natečaj.
Doma sem našel odpadni les, ki ga
nismo potrebovali. Nato sem iz
njega izžagal štiri manjše in dva
daljša kosa lesa. Nato sem jih zlepil
skupaj, tako da je bila na vrhu
luknja za moznik. Ko se je vse
posušilo, sem preizkusil, če stvar
deluje. Na srečo je, a naj zaenkrat
ostane skrivnost.
Naslednji dan sem jo odnesel v šolo
in pokazal tudi
profesorju za prakso. Bil
sem zelo vesel, saj ni še
nikoli videl take igračke.
To pomeni, da mi je
uspelo, saj sem naredil
nekaj inovativnega.
58
139. Urh Bregar, 3. b –
Pručka
Kot vsako leto do
zdaj, sem se tudi letos
udeležil natečaja. Letos
smo morali izdelati
nekaj iz odpadnega
lesa.
Takoj sem se spomnil na 8 centimetrov debel hrastov ploh, ampak nisem še vedel, kaj bi
izdelal iz njega. Odločil sem se za izdelavo pručke. Da ne bi bila pručka čisto navadna, sem na
ploščo nalepil koščke lesa tako, da se vidijo čele lesa. Nalepiti sem jih moral na obe strani
plošče, da se ne bi ta zaradi napetosti zvila, saj potem ne bi mogel nadaljevati izdelave pručke.
Poiskal sem še druge kose za izdelavo podnožja. Podnožje sem izdelal klasično. Skozi obe nogi
sem vdelal veznik. Ta je bil daljši zato, da sem na koncu skozi izdelane luknje zabil zagozde.
Pručka je tako bolj trdna. Ko sem imel vse sestavne dele, sem jih pobrusil z brusnim papirjem
granulacije P100, P150, na koncu še s papirjem P240. Sledilo je sestavljanje. Pri tem sem
uporabil lepilo, ki bo pručko še bolj močno držalo skupaj.
Od začetka do konca projekta sem se zelo zabaval, saj sem vedel, da bo na koncu nastal
izdelek, katerega bom ponosno pokazal in povedal, da sem ga izdelal sam.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
140. Žan Čeplak, 3. b – Stojalo za svinčnike
Za natečaj Feniks se mi je porodilo veliko idej , a sem se odločil za stojalo za svinčnike.
Za izdelavo stojala sem uporabil bukovo poleno. Ker je bilo poleno predolgo, sem ga z žago
prežagal na tretjino, da sem dobil primerno dolg kos bukovega lesa. Poleno je bilo pravzaprav
veja, ki je bila razcepljena na polovico. Oblika obdelovanca je bila polovica valja. Za nadaljnjo
obdelavo sem obdelovanec vpel v prijemalo. Najprej sem z ročnim skobljičem poravnal
razcepljeno površino in zaokrožil oba robova. Potem sem si na čelu obdelovanca s svinčnikom
narisal luknjo, ki je bila enake oblike. Obdelovanec
sem vpel tako, da je bilo čelo obrnjeno proti meni. Z
manjšim in večjim dletom ter s kladivom sem
izdolbel luknjo. Izdolbsti luknjo na čelu je bilo
zamudno in težko, zato sem si pomagal z ročnim
vrtalnim strojem. Ko je bila luknja izdolbena, sem
rob luknje s pilo in z brusnim papirjem zaokrožil. Na
okroglini obdelovanca sem lubje lepo oblikoval, ga
ponekod tudi odstranil, da je obdelovanec dobil lep,
estetski videz. Potem sem obe strani čela poskobljal,
da sta bila bolj ravna. Na koncu sem obdelovanec
pobrusil z brusnim papirjem granulacije 120, ga
očistil in premazal z voskom, da sem poudaril
strukturo lesa. Vosek sem nanesel s krpo in ga
razmazal po celem obdelovancu. Po 20-ih minutah,
ko se je vosek dovolj vpil, sem s čisto krpo
obdelovanec le še obrisal.
Stojalo je namenjeno za shranjevanje pisalnega
pribora, je majhne velikosti in primerno za vsako
pisalno mizo.
141. Tadej Dolinar, 3. b – Hranilnik
Za letošnji natečaj sem se odločil
narediti nekaj enostavnega.
Shranjevalnik denarja je bil kar
primeren in tudi sestra je izrazila
željo, da bi ga imela. Postopek
izdelave je bil enostaven. V delavnici
sem poiskal različne kose vezane
plošče in jih nažagal na točno
določene dimenzije. Škatla je spojena
na pero in utor in zlepljena skupaj z
belim mizarskim lepilom. Ko se je
obdelovanec posušil, sem na sredino škatle z ročnim rezkarjem naredil odprtino, skozi katero
bi denar odlagali v škatlo. Na mizni krožni žagi sem odžagal tretjino škatle za pokrov, klavirsko
nasadilo pa mi je omogočilo, da se je pokrov držal oboda hranilnika. Na sprednji del sem
pritrdil ključavnico, ki služi za varnost vsebine hranilnika. Na koncu sem izdelek še dvakrat
naoljil in pobrusil.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
142. Filip Fortuna, 3. b – Škatla za shranjevanje
Idejo sem dobil doma, ko sem videl podobno škatlo.
Vzel sem ostanke vezane plošče (breza) in ostanke orehovine. Vezano ploščo sem uporabil za
okvir in dno škatle. Okvir in dno sem povezal z zareznim čepom in z belim mizarskim lepilom.
Pokrov škatle sem naredil iz
orehovine. Imel sem zvit kos lesa,
zato sem ga najprej razžagal in
poravnal. Tri kose sem z lamelami
zlepil skupaj. Ko se je lepilo
posušilo, sem desko poravnal in
razžagal na končne dimenzije. Na
robovih sem zarezal tako, da
pokrov delno pade v škatlo. Ko sem
končal z vsem, sem škatlo in
pokrov le še pobrusil in namazal s
čebeljim voskom. Škatlo se lahko
uporablja tudi za shranjevanje
hrane.
143. Gostiša Leon, 3. b – Puščica
za pisala
Čeprav običajno težko dobim idejo
za izdelavo nekega izdelka, mi je
ideja za ta izdelek presenetljivo
hitro šinila v glavo.
Domislil sem se, da bi naredil
puščico za shranjevanje pisal.
Težava pa je nastal, ko je bilo
potrebno izbrati material. Ob
drvarnici sem v kupu drv in
razžaganih kosov starih desk našel
dva relativno lepa, sicer že malce
naluknjana kosa jesenovega lesa,
ki sta ob strani imela lep,
odlomljen vzorec. Pomislil sem, da
bi to lahko popestrilo videz
izdelka. Tako sem oba kosa
odnesel v kuhinjo in ju dal na
radiator, da se je les posušil. Ko sem les razžagoval, sem bil pozitivno presenečen nad njegovim
videzom, saj ni bil tako zanič, kot sem sprva mislil. Iz razžaganih kosov sem naredil lepljence,
nato pa izrezkal vse utore. Kasneje sem se lotil še površinske obdelave, dodajanja magneta ter
pritrditve okovja (zapiral). Največ težav sem imel pri rezkanju in pritrjevanju okovja, vendar
sem bil na koncu zadovoljen s svojim izdelkom, četudi bi lahko bil še boljši.
60
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
144. Maks Grad Berdajs, 3. b – Kuhinjska
deska
V šoli je potekal natečaj Feniks. Kot vsako
leto je bila udeležba obvezna, zato sem se
takoj po izvedbi teme lotil izdelave
izdelka. Za izdelek sem izbral desko za
rezanje mesa. Oblika se mi je takoj vtisnila
v spomin. Najprej sem našel kos lesa, ki je bil primerne velikosti. V drvarnici sem našel kos
prelepe češnje, ki smo jo posekali pred hišo. Les je bil zelo lep, a rahlo zvit, zato sem ga moral
stanjšati za skoraj polovico, da je bila deska ravna. Na začetku sem izdelal več plošč za vsak
slučaj, če se kje kaj zalomi. Grobo obdelavo lesa sem izvedel pri sosedu, ki ima delavnico.
Desko sem na grobo razžagal in podebelinil, nato pa narisal obliko, ki sem jo imel v glavi, in
ob črti na grobo izžagal. Prišel je čas za brušenje. Ker nisem imel brusilnega stroja, je brušenje
potekalo zelo počasi. Bilo je zelo naporno, saj sem moral velike obline zbrusiti na roke.
Brušenje je bilo zelo dolgočasno in dolgotrajno, saj sem moral priti do čim večje gladkosti. Ko
se je brušenje končalo, sem nadaljeval z nadaljnjo obdelavo. Najprej sem deščico natančno
očistil z gobico in kosom prta. Kupil sem posebno olje, ki je primerno tudi za predmete , ki so
v stiku z živili. Olje sem najprej polil po površini in ga razmazal z gobico. To sem ponovil še
nekajkrat, da se je olje globoko vpilo. Nato sem počakal še nekaj dni, da se je zares dobro
posušilo, nato pa sem desko prinesel v šolo.
145. Luka Juteršek, 3. b – Lesen hranilnik
Nekaj tednov pred začetkom izdelave
hranilnika so pri babici posekali oreh. To je bilo
kot naročeno, kajti dobil sem les in lahko sem
začel delati.
Ker sem pri babici dobil le hlode, ki niso bili se
obdelani, sem z motorno žago obžagal
obdelovanec na približno tako obliko, ki sem si
jo želel, in na približne mere. Nato sem z
motorno žago zažagal v les na sredini kosa in ga
tako na grobo izdolbel.
V naslednjem koraku sem hranilnik pobrusil oz.
poskobljal po stranicah. Poskobljal sem ga z
ročnim skobljičem. Ob straneh je skobljič
odtrgal nekaj lesa s kosa. Obdelovanec sem odnel v šolo, ko smo imeli na urniku prakso. Tam
sem ga na tračnem brusilnem stroju pobrusil. Doma sem nato z dletom še počistil izdolbeno
notranjost kosa.
Za pokrov izdelka sem izbral odvečno smrekovo ploščo, ki je bila že nekoliko obdelana. Na to
ploščo sem postavil obdelovanec, obrnjen na glavo, in ga obrisal na ploščo. Nato sem z ročno
žago odžagal pokrov in ga nato še pobrusil po robovih in stranicah z brusnim papirjem
granulacije 120. Z enakim brusnim papirjem sem pobrusil hranilnik tudi po robovih in
stranicah. Z brusnim papirjem granulacije 80 sem pobrusil grobo površino v notranjosti izdelka
tako, da je bilo gladko.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
Naslednji dan sem šel v trgovino po »pante«, da se bo pokrov lahko odpiral. Še preden sem
namestil »pante« na pokrov, sem z vbodno žagico na sredini zarezal zarezo, ki je dovolj velika,
da lahko skozi njo vržeš kovanec. Da sem lahko naredil zarezo, sem v pokrov zavrtal luknjo, ki
je morala biti dovolj velika, da je šla žagica vanjo. Ko sem zarezal, sem zarezo še pobrusil, da
ne bi bila tako ostra.
Za zaključek sem hranilnik še namazal z oljem za les. Ko sem odprl pločevinko olja, sem ga
dobro premešal in nato v olje pomočil krpo in z njo namazal obdelovanec. Obdelovanec sem
pustil, da se je čez noč posušil. Naslednji dan sem izdelek odnesel v šolo.
V izdelavi hranilnika sem užival in moram priznati, da sem s končnim izdelkom zadovoljen.
146. Jošt Kavka, 3. b – Lesen kemični svinčnik
Tudi letos sem pridružil šolskem natečaju. Sprva nad
naslovom Feniks nisem bil navdušen, ker nisem imel
ideje, kaj bi naredil. Spomnil sem se na ostanke
bukovega parketa, ki smo ga imeli v kleti. Tako sem
prišel na idejo, da bi naredil stojalo in lesen kemični
svinčnik, ki spominja na peresa.
Odločil sem se za izdelek nepravilnih. Začel sem z
žaganjem oblike peresa po dolžini. Žagal sem z vbodno
žago. Z vbodno žago sem prežagal pero po debelini.
Stični ploskvi sem nato pobrusil na ročnem tračnem
brusilnem stroju. Nato sem z dletom izdolbel utor za
tinto. Vse skupaj sem zlepil skupaj in pustil en dan, da
se je lepilo dobro posušilo. Naslednji dan sem z lepilnim
trakom zaščitil konico in pobrusil kemični svinčnik v končno obliko. Nazadnje sem zlepil dva
manjša kosa parketa. Kocko sem pobrusil na ročnem tračnem strojčku. Vanjo sem z manjšim
svedrom in ročno vrtalko izvrtal izvrtino za kemični svinčnik.
Ko sem prilagodil izvrtino in se je vse ujemalo, mi je izdelek postal všeč, in še zdaj se mi zdi
nekaj posebnega in lepega.
62
147. Benjamin Podobnik, 3. b – Pisarniška škatlica
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
148. Urban Štifter, 3. b –
Klubski mizi
Sredi septembra, ko
sem prebral objavo za nov
natečaj Feniks, sem iskal
idejo za izdelek iz
odpadnega, starega ali
odsluženega lesa. Imel
sem več idej, a na koncu
sem se odločil za klubsko
mizo.
Z očetom sva se v
začetku oktobra odpeljala
k prijatelju na Krko, ki je
imel pod kozolcem nekaj suhega lesa. Tam sva našla kos hrastovega lesa debeline 30 mm, ki
so ga, kot je rekel, več kot 10 let prelagali, saj je bil preslabe kvalitete. Glede na njegovo obliko
in velikost sem nato naredil ročno skico in določil dimenzije klubske mize. Odločil sem se, da
bom izdelal dve mizi, eno za šolski projekt in eno zase. Naslednji dan sva šla v trgovino SBS,
kjer sva kupila kovinske profile. Odpeljala sva jih h ključavničarju. Na osnovi skice je gospod
Pero izdelal okvirje in noge za mize. Sprva sem jih mislil barvati sam, a je ključavničar predlagal,
naj jih raje odpeljeva v ličarsko delavnico, kjer so profile zaščitili proti koroziji in prašno
pobarvali.
Na vrsto je prišel najtežji del. Zamislil sem si namreč, da bi v okvir vstavil kose lesa, med
njih dekorativni pesek in vse skupaj prelil z epoksi smolo. Izdelavo mizice sem nadaljeval v
delavnici skupaj z najboljšim mizarjem Andrejem, ki je pred dvajsetimi leti končal šolanje na
naši šoli. V okvir sva najprej vstavila 19 mm debel kos iverala in ga dobro zatesnila s silikonskim
kitom. Nato sva les poravnala na poravnalnem stroju. Zarisala sva kose lesa, jih na formatni
žagi obrezala in vstavila v okvir. Z Ikema lepilom sva jih prilepila na iverno ploščo. Dekorativni
pesek sem že prejšnji dan opral in dobro posušil v sušilcu za sadje, da je bil res čist in suh.
Natresel sem ga med kose hrasta tako, da je v celoti pokril sivo podložno iverno ploščo.
Kar nekaj časa sem na spletu iskal podatke o proizvajalcu, načinu obdelave in uporabi
epoksi smole. Količino je bilo težko oceniti in najprej smo je kupili pol premalo. Epoksi smolo,
ki se sicer največ uporablja za industrijske tlake v proizvodnih objektih, sva kupila v Samsonu
v Kamniku. Bili so prijazni in nama ves postopek obrazložili ter dali tudi pisna navodila. Epoksi
smola je dvokomponentna zmes in se uporablja v razmerju 1:0,34 l. Trdi se 6 ur, a za popolno
trdnost je potrebno počakati tri dni. Ko je popolnoma strjena, se lahko brusi in polira. Nima
vonja, a je nevarna za kožo in oči, zato sva bila pri delu zelo previdna in sva uporabljala zaščitne
rokavice. Maso sva vlivala v dveh delih, saj je les vpil tekočino in so se pomalem ustvarjali
zračni mehurčki. Po treh dneh sva okvirje očistila in na površino mize s spodnje strani privijačila
kovinske noge. Za drugo mizo, ki bo ostala doma, sem kasneje dobil idejo, da bi jo izdelal iz
lesa za hišno kurjavo. Polena gabra in bukve sva narezala na formatni žagi, jih pobrusila in nato
nadaljevala isti postopek kot pri hrastovi mizi.
S končnim izdelkom sem zelo zadovoljen. Zdi se mi, da bo všeč mnogim, saj sem že ob
nastajanju in obisku prijateljev med počitnicami dobil veliko pohval. Spraševali so me, za
kakšno ceno bi jo izdelal tudi njim.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
149. Florjan Tomazin, 3. b – Svečnik z
vžigalicami
Svečnik z vžigalicami je preprost in majhen
izdelek. Izdelan je iz odslužene pručkine noge.
Idejo za izdelek sem dobil na internetu, kjer
sem videl podoben svečnik.
Izdelava ni bila zahtevna, saj je bila oblika noge
že prej kvadratne oblike. Poskobljal sem jo in
pri tem pazil na povratni udarec, saj je bil kos
lesa res majhen in kratek. Obliko sem prilagodil
še na krožni žagi. Nato sem zvrtal luknjo za svečo.
Ker nisem imel dovolj velikega svedra, sem najprej
zvrtal luknjo s svedrom za krpe, nato pa sem
sredico povrtal še z navadnim svedrom. Tako je
bila luknja ravno prav velika za čajno svečo. Nato
sem na tračni žagi izrezal utor za škatlico z
vžigalicami. Škatlico sem vstavil v zarezo, da sem
preveril njeno velikost. Nato sem jo prelakiral z PU
lakom.
Svečnik lahko uporabimo, da pričaramo praznično
vzdušje, ali pa jo uporabimo v trenutkih, ko nam
zmanjka elektrike. Zato imamo v svečniku
priročno pospravljeno tudi škatlico z vžigalicami,
ki jih lahko takoj uporabimo.
64
150. David Trtnik, 3. b – Stojalo za telefon
Najprej sem dolgo razmišljal, kaj bi izdelal, nato pa sem se domislil podstavka za telefon. Tega
sem se domislil zato, ker večina ljudi uporablja telefone in bi nam velikokrat prav prišel
podstavek, na katerega telefon bi odložili napravo. Tako bi imeli proste roke, medtem ko bi
gledali v ekran na telefonu.
Najprej sem na list papirja narisal skico dveh možičkov, ki držita telefon pokonci. Nato sem ta
dva strička narisal še v naravni velikosti in ju izrezal. Odločil sem se za enega in se lotil
izdelovanja. Debelo desko iz hrastovine sem dobil pri dedu za hišo. Nanjo sem položil izrezan
kos papirja v obliki podstavka in ga prerisal na kos lesa. Nato sem z vbodno žago postopoma
izžagal grobo obliko izdelka. Vpel sem ga v delovno mizo in ga z rašpljo oblikoval. Uporabil sem
več rašpelj različnih velikosti, da sem lahko obdelal vse robove. Delo je bilo zamudno, saj je
hrastovina trda, kos pa sem večinoma obdeloval ročno. Z ročnim tračnim brusilnim strojem
sem izravnal zgornjo in spodnjo površino in polepšal radij glave strička (podstavka). Z ročnim
rezkalnim strojem sem zaokrožil robove po stričku, razen spodaj na nogah, da je ostala večja
površina za boljšo stabilizacijo. Dno strička (noge) sem zravnal z ročnim tračnim brusilnim
strojem. Da sem lahko pobrusil vse kote strička, sem moral večinoma brusiti ročno z brusilnim
papirjem, pomagal pa sem si tudi tako, da sem košček brusilnega papirja ovil okoli tanke
paličice. Najprej sem brusil z višjo granulacijo, nato pa z vse nižjo, da sem dosegel želeno
gladkost.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
151. Urban Urek, 3. b – Stolček iz soda
Ko sem razmišljal o ideji za izdelek in
brskal po dedkovi kleti, sem naletel na
hrastov sod za vino, ki je delno že razpadel.
Pomislil sem, da bi iz tega soda morda lahko
izdelal stolček ali mizico.
Sod sem razstavil na posamezne dele in se
nato odločil, da bi iz tako imenovanih
ukrivljenih delov soda - ( doga ) naredil noge
stolčka, iz pokrova soda pa sedalo.
Vse dele sem pobrusil, da sem dobil bolj
gladko površino in manj ostre robove. Nato
sem po skici določil velikost stola in nažagal
dele na ustrezne velikosti. Zlepil in pritrdil
sem posamezne dele ter sestavil stolček.
Nato sem ponovno obrusil površine, da sem
dobil tak izdelek, kot sem si ga zamislil. Na
sedalno površino sem izžgal dodaten krog.
Nazadnje sem celoten izdelek očistil čistilom
in premazal s tikovim oljem za les.
Všeč mi je pisanost hrastovega lesa, ki jo
je olje le še poudarilo.
152. Matevž Vrhovec, 3. b
– Pladenj
Ko sem izvedel za natečaj,
sem kar nekaj časa
razmišljal, kaj bi naredil.
Izdelek je moral biti
izdelan iz starega lesa.
Nekega popoldneva sem
se spomnil, da bi lahko
naredil pladenj. Ko sem
razmišljal, kako bi še nadgradil izdelek, sem se spomnil na prijatelja, ki ima doma kamne, v
katerih so fosili. Poklical sem ga in z veseljem mi je dal nekaj velikih skal. Iz kozolca sem vzel
nekaj desk in jih skrtačil, da sem odstranil umazanijo. Nato sem se lotil skal. Velike skale sem
moral razplastiti, da sem dobil čim tanjše kose. Iz velikih kosov sem s kotno brusilko narezal
manjše. Izbral sem kamne, ki so bili najlepši in so imeli največ fosilov. Desko sem razžagal na
dolžino in po robu zažagal brazdo za aluminijast profil. Na les sem položil kamne in jih obrisal.
Z rezkarjem sem nato čim bolj natančno izrezal obliko. Kar nisem opravil z rezkarjem, sem
moral obdelati na roke. Ko sta kamna ležala v deski in sta bila poravnana s površino deske,
sem se lotil aluminijastih profilov. Ko je bili okvir narejen, sem s silikonom pritrdil okvir in
kamne. Počakal sem dobro uro, nato pa celotno desko prelil z epoxy smolo. Ko se je vse
skupaj dobro posušilo, sem privil še ročaje.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
153. Anže Zajc, 3. b – Stojalo za telefon
Tudi letos smo imeli v šoli natečaj z naslovom Feniks. Iz starega ali odpadnega lesa smo morali
narediti nov, uporaben izdelek. Na začetku nisem vedel, kaj bi naredil. Nekega dne, ko sem
telefon postavil na mizo, sem se spomnil,
da bi lahko naredil stojalo za telefon za na
pisalno mizo.
Idejo sem prenesel iz glave na papir.
Stojalo sem skiciral in napisal mere za svoj
telefon (Honor 8). Z idejo in skico sem šel
v delavnico, kjer sem najprej pobrskal in
izbral med materialom, ki sem ga imel na
takrat voljo. Videl sem, da imamo stare
hrastove deske (hrastove doge, stare
približno 100 let), ki smo jih dobili lani, ko
smo razdrli stare hrastove sode.
Deske sem najprej „poskobljal“ na
debelinskem stroju (spravil sem jih na
pravo debelino). Potem sem zarisal
stojalo na les. Na krožni žagi sem les
odžagal na končno mere. Ko sem imel vse
kose odžagane, sem jih grobo pobrusil in
začel z lepljenjem. Med lepljenjem sem se
spomnil, da bi lahko naredil še luknji za slušalke
in napajalni kabel. To sem naredil z žagico in
dletom. Ko sem imel to narejeno, sem lahko vse
skupaj zlepil skupaj.
Ko je bilo lepilo suho, sem stojalo pobrusil s finim
brusnim papirjem in premazal z lakom. Ko se je
lak posušil, sem s spodnje strani nalepil še nogice.
Na koncu mi je ostalo le še, da ga postavim na
pisalno mizo in preizkusim, kako služi svojemu
namenu. Bil sem vesel, saj je izdelek uporaben in
lep.
66
154. Urška Adamič, 4. a – Naslonjalo za mobitel
Ko sva se s prijateljico sprehajali po italijanskem
mestecu, sva zašli v trgovinico. V prodajalni je na
mizi stal majhen rdeč stolček, ki ga je prodajalka
vzela iz enega od kompletov za plastične punčke
in nanj naslonila svoj mobitel. Takšno stojalo se mi je zdelo prikupno, zato sem tudi z
užitkom in z obilo veselja izdelovala ta leseni stolček. Različne majhne stvari rada izdelujem v
svoji delavnici, kjer je vedno mir in kjer sem sama. Tako sem za izdelavo tega stolčka
potrebovala le mir, ročno žago – lisičji rep, brusni list in lepilo, da sem vse dele zlepila skupaj.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
155. Matic Jančar, 4. a – Orgelska piščal
Letos sem izdelek za natečaj povezal s
projektno nalogo. Za končni izdelek bom
naredil miniaturne orgle, zato sem za
natečaj izdelal leseno orgelsko piščal,
kakršne bodo na glasbilu. Izdelava je bila
svojevrsten izziv, saj so orgelske piščali
edinstvene stvaritve – obstajajo okvirne
dimenzije, nekatere izmed njih (na primer
višina ust) pa mora izdelovalec ugotoviti sam
in jih prilagajati, dokler piščal ne poje, kot je
treba.
Osnovnega pravila natečaja, naj bo izdelek iz
odpadnega lesa, mi ni bilo težko izpolniti.
Piščal večinoma sestavljajo dokaj majhni
elementi, ki sem jih zlahka izdelal iz
ostankov. Za večino sestavnih delov sem
uporabil konec smrekove deske, ki je ostala
od polic, ki sva jih z očetom pred leti
postavila v delavnici. Iz nje sem izžagal
stranice, hrbet, jedro in čep piščali.
Slednjega sem oblepil s trakom usnja, kar
zagotavlja nujno tesnjenje. Vod za zrak sem
v jedro zažagal ročno. Nogo piščali sem
postružil iz majhnega smrekovega ostanka.
Prevrtal sem jo na stružnici. Za pokrovček
piščali sem uporabil majhen košček
orehovine, ki sem ga prejšnje leto rešil iz
škatle z odrezki v šolski delavnici, ker se mi je
zdel zanimiv. Sestavne dele sem zlepil s PVAlepilom.
Naposled sem v piščal s pirografom vgraviral svoj logotip, ki sem se ga domislil že ob natečaju
Igrača pred dvema letoma. Edina tehnična ovira pri izdelavi piščali je bila pomanjkanje strojev
– elementov nisem mogel poskobljati, zato sem moral točne dimenzije in gladko ter ravno
površino doseči z brušenjem. Prav tako sem moral ročno, z dletom, izrezljati labij, ki ga bom v
kasnejših izvedbah izrezkal.
Kljub temu da orgelska piščal sama zase morda deluje nekoliko neuporabno, je zame izpolnila
svoj cilj kot prvi resen preizkusni element za moj maturitetni izdelek. Z njo sem namreč potrdil,
da zmorem ustvariti delujoč sestavni del in ugotovil okviren čas izdelave.
Prilagam še skici za ponazoritev zgoraj omenjenih delov piščali.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
156. Franjo Marjanovič, 4. a – Pisemski nož
Moj nož je narejen iz odpadnega
smrekovega lesa. V obrtni delavnici sem
letev najprej odžagal na potrebno
dimenzijo. Nato sem na tračnem žagalnem
stroju s čelne strani nadaljeval z izdelavo
noža. Z vsake strani sem odžagal pol
milimetra. Potem sem izdeloval ročaj tako,
da sem v rob zarezoval v lokih. Izdelek sem
končal z brušenjem.
157. Gašper Perko – Škatla za stekleničke
laka za nohte
Letošnje šolsko leto je na Srednji lesarski
šoli potekal natečaj Feniks 2018/19.
Njegov namen je bil, da že uporabljene in
zavržene kose lesa spremenimo v lep in
uporaben izdelek. Natečaj je bil obvezen
za vse učence šole, zato sem ta izziv dobil
tudi sam.
Sprva nisem imel idej. Nato sem stopil ven
in pogledoval po dvorišču. Zagledal sem
staro paleto, naslonjeno ob zid. Spomnil
sem se, da mi je sestra pred časom
predlagala, da ji izdelam škatlico, kamor bi
shranjevala lake za nohte. Porodila se mi
je ideja, da to staro paleto uporabim za
izdelek.
Smrekovo paleto sem razžagal in
izbral nekaj lepih kosov smrekovih
deščic. V delavnici sem izbral še
nekaj ostankov mahagonijevega
lesa. Vse kose sem poravnal na
poravnalnem skobeljnem stroju in
jih na debelinskem skobeljnem
stroju obdelal na pravo debelino.
Smrekove in mahagonijeve deščice
sem nato mešano širinsko zlepil.
Ko se je lepilo posušilo, sem ostanke lepila odstranil, lepljence pa pobrusil. Kose sem nato na
miznem krožnem mizarskem stroju razžagal na točno določeno dolžino in širino ter jih zlepil v
škatlo. Ko se je lepilo strdilo, sem škatlici porezkal še vogale, zatem pa na miznem krožnem
mizarskem stroju s pomočjo vzdolžnega prislona škatli še odrezal pokrov.
68
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
Ostale zlepljene kose sem razžagal na določeno širino in dolžino. Iz njih je nastala mreža za
vstavljanje stekleničk, ki sem jo prilepil na dno škatlice. Celotno škatlico sem nato premazal z
brezbarvnim, mat oljem za notranjo uporabo. Les sem premazal le enkrat, saj je bil dovolj le
en premaz.
Ko se je olje posušilo, so sledili le še zaključni dodatki. Za odpiranje pokrova škatlice sem nanj
namestil dva tečaja; da se lahko škatlico zapre, pa sem spredaj namestil kljukico, ki se zatakne
ob žebljiček.
Tako je iz stare zavržene palete nastal nov izdelek, ki bo znova v uporabi.
škatlo. Ko se je lepilo strdilo, sem škatlici porezkal še vogale, zatem pa na miznem krožnem
mizarskem stroju s pomočjo vzdolžnega prislona škatli še odrezal pokrov.
Ostale zlepljene kose sem razžagal na določeno širino in dolžino. Iz njih je nastala mreža za
vstavljanje stekleničk, ki sem jo prilepil na dno
škatlice. Celotno škatlico sem nato premazal z
brezbarvnim, mat oljem za notranjo uporabo.
Les sem premazal le enkrat, saj je bil dovolj le
en premaz.
Ko se je olje posušilo, so sledili le še zaključni
dodatki. Za odpiranje pokrova škatlice sem nanj
namestil dva tečaja; da se lahko škatlico zapre,
pa sem spredaj namestil kljukico, ki se zatakne
ob žebljiček.
Tako je iz stare zavržene palete nastal nov
izdelek, ki bo znova v uporabi.
158. Tadej Peternelj, 4. a – Sestavljanka
Že od majhnega imam rad sestavljanke. Naslov
letošnjega natečaja je Feniks. To je ptič, ki vstane iz
pepela. Tako sem se odločil, da naredim
sestavljanko, ki bo narejena iz odpadnega materiala.
Začel sem z zbiranjem idej po spletu in kmalu našel
izdelek, ki sem ga hotel izdelati tudi sam. Doma sem
našel ostanek deske, ki je bil ravno prav velik za moj
izdelek. Sestavljanka za izdelavo ni bila tako
zahtevna, sem pa porabil precej časa, da so se vse
oblike prilegale. S končnim rezultatom sem
zadovoljen, saj menim, da sem dosegel namen
natečaja. Ostanek, ki je bil zavržen, sem uporabil. Iz
njega sem naredil igračo, s katero se lahko igra
vsakdo, saj moraš dobro premisliti, da jo uspeš
sestaviti.
159. Žiga Podlesnik, 4. a – Katana
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
160. Rak Urh, 4. a – Račka
Doma imamo podjetje, kjer se
ukvarjamo s predelavo in prodajo
lesa (od hloda do izdelka), predvsem
smrekovega, zato sem se odločil za
izdelavo igračke iz odpadnega
masivnega smrekovega lesa, ki
nastane pri predelavi lesa.
Kot otrok sem za sabo rad vlekel
različne predmete, zato je bila ideja, ko sem zagledal kos odžaganega dela debla, ki je počil v
podobi račke, takoj jasna – iz odpadnega lesa bom izdelal igračo – račko, ki bo lahko služila kot
igrača malčku, lahko pa tudi kot okras v otroški ali igralni sobici.
Kupci vedno bolj spoštujejo ročno izdelane predmete iz naravnih materialov, med katere
spada tudi les, ki je na dotik topel in prijeten, ima trajno lepoto in ne onesnažuje okolja.
Odločil sem se, da bom iz masivnega odpadnega kosa smrekovega lesa izdelal unikatno igračko
v obliki račke. Račko sem na kos lesa najprej narisal, jo izrezal na vbodni žagi, z vrtalnim strojem
naredil luknje, s kronskim svedrom izrezal kolesca, nato pa vse ročno zbrusil, jo sestavil in ji
dal končno podobo. Za privlačnejši videz in spoznavanje barv sem jo prebarval z ostanki barve.
Igračka »RAČKA« nudi otroku: predmet za igro – igračko, nevsiljiv okrasni element, omogoča
mu spoznavanje barv, pojma premikanja (vrtenje koles, vlečenje, potiskanje) in učenje štetja
s pomočjo barvnih pikic.
Račka je na voljo v različnih barvnih kombinacijah (naravna, oljena, voskana, v različnih barvnih
kombinacijah) in iz različnih vrst lesa (smreka, bukev, hrast).
Cena za 1 kos je 20 EUR.
70
161. Anton Martin Robida,
4. a – Škatla iz 30 let starega
tramu
Ko sem razmišljal, kaj bi
naredil za natečaj iz
rabljenega lesa, sem v
delavnici opazil star kos lesa
– del enega izmed tramov, iz
katerih je bil narejen most. Kos nam je ostal, ko smo iz tega materiala izdelali masivna vhodna
vrata.
Kos sem premeril, če je dovolj velik za izdelavo majhne škatlice, in ga malo očistil. Odžagal sem
samo zgornji razbrazdani del in iz njega naredil štiri stranice in pokrov. Ena izmed stranic ima
še celo luknjo od žeblja, kar daje izdelku še rustikalnejši izgled. Vse robove sem odžagal pod
kotom 45˚, da ima škatlica iz vseh strani videz izdelave iz enega kosa. Stranice in dno sem zlepil
skupaj. Ko se je lepilo posušilo, sem na vrh samo še položil pokrov.
Tako je nastala škatlica, ki je narejena iz ostankov 30 let starega mostu. Njena posebnost pa
je, da izgleda kot kos navadnega starega hrastovega trama.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
162. Aljaž Zaberložnik, 4. a – Skrinjica
Skrinjica je namenjena shranjevanju nakita, denarja (za varčevanje) in drobnarij, saj je majhnih
dimenzij. Ob straneh oboda ima posebne starinske okraske.
Idejo za izdelavo sem dobil, ko sva z očetom
pospravljala našo kaščo. Iz nje sva prinesla staro
skrinjo, ki je sprva služila shranjevanju oblačil,
kasneje so jo uporabljali za shranjevanje žita,
sedaj pa sva jo z očetom skupaj z ostalo kramo
odpeljala v mlin. Iz nje so naredili sekance.
Takrat sem dobil idejo, da bi naredil skrinjico
enakega videza v manjši obliki. Material sem
dobil iz starega bukovega ploha. Med vso
kramo, ki smo jo peljali na mletje, je bil tudi
bukov ploh za koline. Njegov zunanji izgled je bil
zelo slab, ko pa sem ga poskobljal in obžagal, se
je pokazalo, da je notranjost zelo lepo
ohranjena. Tudi les se je zelo lepo obdeloval glede na to,
koliko je bil star. Predvsem pa je ta ploh nosil lepe spomine,
saj je bilo na njem kar nekaj dobro rejenih pujsov.
Za skrinjico bi postavil ceno 55 €, saj je bilo z izdelovanjem
okraskov na njej veliko dela, predvsem pa je narejena iz
staranega materiala ter po starinskem modelu skrinje.
163. Urška Zupančič, 3. b – Servirna deska
Vsi smo že nestrpno čakali, kaj bo nova tema na letošnjem
natečaju. Uporabiti smo morali stare materiale in iz njih
izdelati nove izdelke, ali pa enostavno prenoviti stare kose
pohištva. Na raznih spletnih straneh in aplikacijah je veliko
zanimivih idej za prenovo starega pohištva in uporabo starih
materialov. Ker nisem imela preveč časa, zaradi natrpanega
urnika, sem se odločila, da izdelam preprosto desko za
rezanje.
Odšla sem v delavnico, kjer sem poiskala stare deske in odpadne kose. Deske sem odžagala na
dimenzijo z nadmero, jih poravnala na poravnalki in poskobljala. Ker so bile letve različnih barv
sem jih mešano sestavila skupaj in jih zlepila. Nato sem zlepljeno desko še enkrat poskobljala.
Na dveh straneh sem narisala elipsi in ven izžagala odvečen material in nastala sta ročaja.
Malo stran od robov sem še zarezkala utor za okras. Nato sem malo pobrala robove, da niso
tako ostri in desko poslala še skozi kontaktno brusilko, da se je na fino pobrusila. Na koncu
sem na rob napisala svoje ime in deska je bila končana.
Ko sem končala z izdelavo, sem bila zadovoljna, saj je v kratkem času nastala uporabna deska
iz odpadnih materialov.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
164. Ticijan Žagar, 4. b – Ura Negro
Ko smo v šoli izvedeli, da moramo za natečaj v šoli
narediti izdelek iz ostankov lesa ali pa iz lesa
starega pohištva, sem že imel idejo. Uro, ki sem si
jo za ta izdelek izbral, sem si zamislil po tem, ko
sem že nekaj časa nazaj na Youtubu videl način za
njeno izdelavo.
Ko je prišel dan praktičnega pouka, sem odšel
pogledat med ostanke lesa, če je vmes kakšen
primeren kos za moj izdelek, in kmalu sem našel
več letvic bukovega lesa, ki sem jih odrezal na
ustrezno dolžino in širinsko zlepil. Potem sva s
profesorjem na ploščo s CNC-laserjem vgravirala številčnico, ki sem jo zapolnil z epoksi smolo.
Ker mi videz ni bil všeč, sem vzel plinski gorilnik in uri dodal malo melanina. Na koncu sem uro
še polakiral s poliuretanskim lakom in vanjo vgradil mehanizem. S končnim videzom sem še
kar zadovoljen.
165. Kos Žiga, 4. b – Stenska ura
V letošnjem šolskem letu smo dobili nalogo, naj za
natečaj Feniks naredimo izdelek iz odpadnega
oziroma starega lesa.
Dolgo časa sem razmišljal, kaj bi izdeloval, kje bi
dobil material in podobno. V začetku sem imel idejo,
da bi naredil struženo posodo iz starega lesa, a
nikjer nisem našel primernega lesa. Nato sem
naletel na star hruškov ploh debeline 10 cm. Takoj
sem vedel, kaj bom naredil, a nisem vedel, kaj je v
notranjosti ploha. Če bi izdeloval posodo, bi moral
ploh najprej obdelati, da bi ga poravnal in zlepil. A bi
ga lahko tako tudi uničil, zato sem se odločil za
izdelavo ure. Izdelava je potekala tako, da sem
postružil kos lesa. Razdrl sem staro uro, da sem
dobil mehanizem in ustvaril novo uro. Les sem
premazal lanenim oljem.
72
166. Klemen Kotnik, 4. b – Ptičja hišica
Idejo za izdelek sem dobil med podiranjem stare
barake. Ni dolgo trajalo, ko sem med strmenjem v
stare deske prišel do izvirne ideje. Vprašal sem se, za
kaj bi te stare deske porabil. Zdelo se mi je škoda,
da bi jih skurili, zato sem izdelal ptičjo hišico. Deske sem zbil skupaj, ne da bi jih kakorkoli
površinsko obdelal, saj se mi zdi, da sem s tem zadel bistvo natečaja. Izdelek sem naredil tako,
da se takoj vidi, da je izdelan iz starih surovin.
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
167. Aljaž Kutnar in Job Šemrl, 4. b
– Servirni ježek
Ideja za najinega ježka se je porodila
iz manjše verzije, pri kateri se za
nabodala uporabljajo zobotrebci.
Najin ježek je večji, izdelan iz
macesna oziroma macesnovih
odpadkov in odrezkov. Namesto
zobotrebcev so uporabljena daljša
nabodala. Vsi uporabljeni odpadki so iz
mizarske delavnice. Izdelek zelo pripomore
k zmanjšanju odpadka lesa pri proizvodnji,
saj se lahko skoraj vsak kos porabi za
izdelavo ježkov. Ježek se lahko uporablja na
različnih mestih, na primer v restavracijah
ali pa v cvetličarni. Oči in usta so narejena
ročno s strojčkom za žganje v les. Trikrat je
premazan z zaščitnim oljem, ki je
neškodljivo naravi in ljudem.
Ježek je že v prodaji in za nakup je veliko
zanimanja, saj ljudje raje uporabljajo eko
izdelke; izdelke ki so prijazni okolju.
168. Rok Travnik, 4. b – Nočna omarica
Ideja o končnem izdelku je nastajala več tednov. Razmišljal sem o recikliranju palet in
odpadnega materiala pri stavbnem pohištvu. Moj namen je bil tudi, da bi naredil uporabno
pohištvo z osnovnim orodjem, ki ga imam doma. Sprva sem skiciral nočno omarico in začel z
izbiranjem materiala. Doma sem imel veliko odpadnih palet, zato sem izbral palete. Težava
pri paletah so »klanfe« in žeblji, saj motijo pri nadaljnji strojni obdelavi. Palete sem razstavil,
s kleščam pobral vse žeblje in jih spravil za nadaljnjo uporabo, saj sem hotel koristno uporabiti
ves material. Ko sem deske razrezal, sem začel z brušenjem površin in s sestavljanjem manjših
palet. Porabil sem vse stare žeblje, saj je nočna omarica in recikliranega materiala. Na koncu
sem tri palete dal eno na drugo, jih pritrdi in izdelal še predale.
169. Luka Zajec, 4. b – Domine
SLŠ Ljubljana, 2018/19

FENIKS – 6. NATEČAJ
ZAHVALE
Vsem dijakom, ki so, hočeš nočeš sodelovali.
Njihovim staršem, starim staršem, učiteljem, delodajalcem, ki so pomagali, ko je bilo
potrebno.
Bernardi Jernejc, dipl. inž. les., ki je motivirala veliko skupino dijakov, da so sodelovali na
natečaju.
Prof. Barbari Rožmanc Rupnik in Prof. Jožetu Šemrovu, ki sta vzpodbujala »svoje« razrede, da
so napisali zgodbice o nastajanju izdelkov in jih tudi pregledala in popravila. Opravila sta res
obsežno in zahtevno nalogo. Vse napake, ki so se skrile v tekstih, so izključno posledica
uredniškega dela in ne lektoriranja.
Vsem dijakom, ki so kakorkoli pomagali pri zahtevnem projektu, posebej Nejcu Flisu in
Maximiljanu Grumu, ki sta fotografirala vse izdelke in fotografije uredila. Če je prišlo pri tem
do kakšnih napak, vzroki zanje ležijo v dejstvu, da se nekateri dijaki niso držali dogovorjenih
rokov in ne v njunem delu.
74
Ravnateljici Majdi Kanop za pomoč, ko in kjer smo jo potrebovali.
Direktorici Nives Počkar, ker je omogočila tiskano izdajo publikacije.
Dijake priganjala, zbrala, uredila in oblikovala:
Gabi Dolenšek, univ. dipl. inž. les.
SLŠ Ljubljana, 2018/19