Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>FENIKS</strong> – 6. NATEČAJ<br />
128. Erik Koletnik in Jakob<br />
Smolnikar, 3. a – sedežna<br />
garnitura – Hipster<br />
Kot vsako leto je tudi letos<br />
profesorica Gabi Dolenšek<br />
pripravila natečaj za nas<br />
lesarje. Profesorica vsako leto<br />
vloži zelo veliko truda k<br />
spodbujanju mladih, da bi<br />
samoiniciativno začeli<br />
izdelovati lesene izdelke tudi<br />
doma in ne samo takrat, ko je to nujno potrebno, da ne dobimo slabe ocene.<br />
Letošnji natečaj se je imenoval »Feniks« in kot Feniks, ki ponovno vstane iz pepela, smo mi<br />
dobili nalogo, da staro pohištvo/material obnovimo in mu damo nov namen. Tako sva midva<br />
z Erikom uporabila stare tramove, ki so ležali na dvorišču in bili prepuščeni nemilosti vremena<br />
ter iz njih naredila kavno mizico z dvema pručkama.<br />
Vse se je začelo v delavnici za mizo, kjer sva ob kavi po internetu kar dve uri ribarila za idejami.<br />
Končno sva našla članek o starem samostanu, ki je bil predelan v restavracijo. Na fotografijah<br />
so bile prikazane prečudovite klopi, mize, pulti itd. narejeni iz starih tramov. Tako sva se<br />
odločila, da bova izdelala nekaj v tem stilu. Ko sva se spomnila, da morava zadevo po izdelavi<br />
še z osebnim avtomobilom prepeljati v Ljubljano in odnesti v četrto nadstropje v profesoričino<br />
učilnico, sva se odločila za kavno mizico, ki sva ji kasneje dodala še dve pručki. Vse sva skicirala<br />
na kos papirja ter zapisala vse mere, ki sva jih potrebovala.<br />
Tramove sva naložila na voziček in jih odpeljala pred delavnico. Tam sva zarisala<br />
najoptimalnejše reze, da sva iz vsakega trama dobila čim večji izkoristek. Nato sva jih z<br />
motorno žago razžagala in odžagane kose premaknila v notranjost delavnice, kjer sva jih<br />
pustila par dni, saj so bili precej mokri. Po nekaj dneh sva kose prežagala po debelini, da sva<br />
dobila cca. 12 cm debele obdelovance, jih poravnala po robu in ploskvi ter jih obdelala na 10,5<br />
cm debeline. Pručke sva naredila iz manjših tramov, ki sva jih samo poravnala po robovih in<br />
širinsko zlepila ter obdelala po debelini, ko so se posušili. Takrat je vse skupaj izgledalo »bolj<br />
ubogo«, tako da sem že rahlo obupal in iskal »plan b«, ki bi ga lahko izvedla v tako kratkem<br />
času, saj sva se kot po navadi zadeve lotila nekaj dni pred rokom za oddajo. Vseeno nisva<br />
obupala in sva širinsko zlepila še ploščo z mizo, ki je izgledala zelo dobro, kar nama je dalo<br />
ponoven zagon za delo. Ostanke tramov, ki sva jih žagala, sva poravnala in nažagala na<br />
kolobarje, ki sva jih kasneje zlepila in uporabila za noge mize. Lepljenje nama je vzelo precej<br />
časa, saj niso bili vsi kosi enakih oblik. Posledično sva morala ves čas nekaj prilagajati in lepiti<br />
po odsekih, saj ni bilo možno stisniti toliko kosov naenkrat. Ko se je vse posušilo, sva noge<br />
pobrusila, obžagala in izvrtala luknje za moznike, ki sva jih pritrdila na mizno ploščo. Naredila<br />
sva si šablono za vrtanje in brez dodatnih zapletov prenesla luknje še na mizno ploščo.<br />
Sestavljena mizica se nama je zdela precej pusta. Pručki, ki sva jih naredila, sta bili sprva<br />
mišljeni kot 15 cm visoki plošči, ki bi bili položeni na tla, a se je na njih težko sedelo. Po<br />
premisleku sva se odločila, da dodava železne elemente. V Bauhausu sva kupila 4 mm debele<br />
železne trakove in jih odnesla v strojno delavnico, da so nama jih zakrivili. Pri sedalih sva jih<br />
uporabila za noge, pri mizi pa kot dekorativni element. Vse skupaj je izpadlo odlično za moj<br />
okus, ampak kot pravi pregovor: »Vsake oči imajo svojega malarja.«<br />
SLŠ Ljubljana, 2018/19
Change language