OLSKI ČASOPISmarec2020

Glasilo Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje
Panika in nakupovalna mrzlica, ki jo je bil v minulih tednih deležen svet in
tudi Slovenija, ni pojav samo moderne dobe in sodobnega človeka. To
nam dokazuje naslednji članek.
Vir: History, leto 2019, št 86, str. 75. Vir: History, leto 2020, št. 97, str. 47.
Tudi KUGA ali ČRNA SMRT Evropejcem dolgo ni bila tuja. Justinijanska
kuga, imenovana po tedanjem vladarju Bizanca, ki je zaradi te bolezni
umrl tudi sam, in je med letom 541 in 542 zaradi tega umrlo 40 odstotkov
prebivalstva tedanjega vzhodnorimskega
cesarstva, je bila zagotovo kuga. To naj bi
bil prvi izbruh bubonske kuge, ki so jo
prepoznali po črnih lisah, ki so nastajale na
telesih obolelih zaradi notranjih krvavitev.
Zato se je tudi imenovala črna smrt ter je
predstavljala strah in trepet srednjeveške
Evrope. Najhuje je udarila v 14. stoletju.
Še precej dlje kot kuga so človeštvu grozile
ČRNE KOZE. Prvi izbruhi naj bi se bili
pojavili že deset tisoč let pred našim
štetjem. V Evropi je bila najhujša epidemija
konec 18. stoletja, ko je umrlo približno
400.00 ljudi. Še huje je bolezen pustošila v
Ameriki, ko so jo tja zanesli evropski
osvajalci od 16. stoletja naprej. Pomorila je
več milijonov ljudi, izginila so celotna
23