Delavnica srednjeveške kulinarike - Sava Hotels & Resorts

PROJEKT: Odkrijmo arheološko dediščino našega podeželja; spoznajmo se z življenjem v
prazgodovini, rimski dobi, srednjem veku
POROČILO o animacijsko-motivacijski delavnici na temo:
Srednjeveška kulinarika s poudarkom na izdelavi slaščic
Kraj in datum: petek, 03.06.2011 ob 17. 30 uri v Hotelu Park na Bledu.
Delavnico vodila: Alma Rekič, Sava Hoteli Bled

V lobbiju Hotela Park na Bledu smo se zaposleni v Sava Hotelih Bled skupaj z lokalnimi prebivalci občine Bled,
Radovljica, Bohinj in Žirovnica udeležili animacijsko-motivacijske delavnice, ki nam jo je pripravila mojstrica
slaščičarskih veščin in kulinarike, Alma Rekič. Delavnice sta se poleg predstavnica Gornjesavskega muzeja Jesenice
udeležili tudi dve članici Turističnega društva Bled in Turističnega društva Mošnje. Prisotna je bila tudi novinarka
lokalnega časopisa Gorenjski glas.
Animacijsko – motivacijske delavnice so se med drugimi udeležili prebivalci posameznih vasi v okolici Bleda, iz
Radovljice, Bohinja in Radovljice. Udeleženci delavnice so pokazali zanimanje za predstavljeno tematiko in željo, da bi
tudi lokalno prebivalstvo lahko organizirano predstavilo kulinarično dediščino njihove vasi in kraja. Nekateri aktivni
slušatelji predavanja so tudi turistični delavci, ki bi želeli sodelovati kot interpreti in promotorji prikazane
interpretacije dediščine. Udeleženci predavanja so bile tudi nevladne organizacije, ki upravljajo določene segmente
dediščine. Med obiskovalci predavanja pa je bila tudi predstavnica inštitucija, ki se ukvarja z razvojem znanj
interpretacij dediščine.
Udeleženci delavnice izhajajo iz območja LAS: občine Bled, Bohinj, Gorje, Radovljice in Žirovnica.
V začetku delavnice je kulinariko iz srednjeveškega obdobja predstavila mag. Marjana Žibert. Poudarila je, da smo
elemente prehranjevalnih navad v poznem srednjem veku pri nas lahko rekonstruirali predvsem na podlagi likovnih
upodobitev tistega časa. Bogat vir za to so upodobitve tedanjih ljudi na freskah v cerkvah . Pomembno informacijo
nam sporočajo tudi ilustrativni lesorezi iz prvih tiskanih knjig.
Veliko podatkov glede kulinarične dediščine v naših krajih v srednjem veku so strokovnjaki črpali tudi iz zapisov
Paolo Santonina, popisovalca jedi in prehranjevalnih navad. Slaščičarska mojstrica Alma Rekič nam je zato predstavila
tudi nekaj receptov izdelave slaščic iz njegovih popisov.

Po enem izmed receptov, iz zapisov Paola Sanotnina, nam je slaščičarska mojstrica predstavila pripravo in izdelavo
srednjeveške slaščice - sladkega maslenega peciva.
Recept za pripravo: »O pečenih stvareh. Vzemi vrelo vodo, primešaj moko in dobro mešaj, ampak tako, da ostane
gosto. Vzemi 4 jajca in jih dodaj in dobro premešaj. Potem deni testo iz ene žlice v drugo in nato v ponev z mastjo. Ko
je pečeno, povaljaj ga v sladkorju.«
Mag. Marjana Žibert je poudarila, da nas tudi to pecivo (krapi, pečeni v ponvi in namazani z vkuhanim) spominja na
običajno kmečko pecivo. Takšnih »crustulov« takrat niso povaljali v sladkorju, ampak so jih prelili s sadnim sirupom –
v tem primeru verjetno s kuhanim jabolčnim sokom. V srednjem veku so mu rekli »defrutum«. Podoben pripravek iz
sladkega sadja so tedaj imenovali »deberis«. To so bila sladka jabolka, ki so jih dušili v lastnem soku ali medu in jih
tako tudi shranili.
Ob koncu predstavitve priprave tega srednjeveškega peciva smo se s pripravljenim pecivom, katerega priprava je
zadišala po vsej hotelski avli, tudi posladkali.
Obisk animacijsko-motivacijske delavnice na temo srednjeveške kulinarike s poudarkom na izdelavi slaščic je bil zelo
zanimiv saj smo na takšen način izvedeli, kako so včasih živeli, predvsem pa kaj so jedli. Izvedeli smo tudi , da vsako
zgodovinsko obdobje postopno prinaša spremembe v načinu življenja , kar se odraža tudi v prehrani prebivalstva. Za
mnoge jedi danes rečemo, da so naše, ker jih Slovenci pripravljamo na svoj način, čeprav imajo podobne jedi tudi
drugi narodi v Evropi. Tako so nastajale in še nastajajo nove jedi, nove jedilne ter kuharske navade.
Poročilo pripravila: Špela Hartman