Brošura Tutorial_KONČNA

TUTORial
Št. 4 / OKTOBER 2018
KAKŠNE BARVE
je ogledalo?
VZPOREDNI ŠTUDIJ
je nedvomno privilegij
OD GROZDNE JAGODE
do vinske ekstaze

Izdajatelj:
Študentska Organizacija Univerze
v Mariboru
Oddelek za univerzitetno politiko
in izobraževanje:
izobraževanje@soum.si
Urednica:
Jana Kučej
jana.kucej@soum.si
Lektoriranje:
Ana Helbl
Naklada:
2300 kom
ISSN številka:
ISSN 2536-2658
Oblikovanje:
Špela Mar
TUTOR ŠOUM
www.tutorsoum.si
Spoznajte tutorje, oddelek,
prijavite se na poučne tečaje
ali pa si preberite zanimive
članke!
Tisk:
Studio 55
Kraj in čas izdaje:
Maribor, oktober 2018
4. izdaja
Fotografije:
Tutorji ŠOUM,
Oddelek za univerzitetno politiko
in izobraževanje,
Freeoick.com,
Pixabay.com.

KAZALO
Uvodnik
ŠOUM in tutorstvo
Študenti imamo svoj glas
Vzporedni študij je nedvomno privilegij
Kako zapravljamo denar ali osnove vedenjske ekonomije
Izleti v mariboru in njegovi okolici
Od grozdne jagode do vinske ekstaze
Kakšne barve je ogledalo?
Poskrbi za dovoljšno dozo endorfina
Pazi, da ne kupiš mačka v žaklju! –
Na kaj biti pozoren pri sklepanju pogodb?
Filmska montaža: manipulacija časa in prostora
Naša inovacija - intuitivna miza
Uredi svojo mizo - diy
Vici in sudoku
Koordinatorji tutorjev
Dogaja se...
Križanka
4
5
6
9
11
14
16
18
20
22
24
27
30
31
32
33
34
Napovednik 35
Legenda simbolov
EPF
FF
FNM
FKBV
FERI
FOV
PF
FS
UPI

4
UPI
UVODNIK
Že poznaš tutorstvo in svoje tutorje? Pred teboj
je že 4. brošura TUTORial, ki ti bo pomagala
(bolje) spoznati tutorstvo, ponudila paleto
koristnih člankov in tudi nekaj zabavnih,
zanimivih ter kreativnih prispevkov za prosti
čas.
Ob začetku študijskega leta smo člani Oddelka
za univerzitetno politiko in izobraževanje
skupaj s tutorji osmih fakultet ponovno
pripravili brošuro z namenom, da bi študentom
približali tutorstvo, predstavili oddelek ter
fakultete, ki delujejo pod njim. Naši tutorji so
vedno polni znanja in idej, ki jih radi delijo in so
zate tudi tokrat pripravili poučne in branja
vredne prispevke.
Oddelek za univerzitetno politiko in
izobraževanje poleg tutorstva izvaja obilico
drugih projektov, če jih omenim le nekaj, so to
Jezikovni tečaji, Študentska konferenca, Trivia
night, Zdrav zajtrk ter razni tečaji retorike,
hitrega tipkanja, fotografije … Oddelek je ves
čas na voljo tudi študentom pri reševanju
vprašanj in težav, s katerimi se srečajo tekom
študija, prav tako pa se aktivno vključuje na
področje visokega šolstva. Več o oddelku in
naših projektih si lahko prebereš na
www.tutorsoum.si. Seveda nam lahko tudi
kadarkoli pišeš ali pa nas pocukaš za rokav.
Na letošnji študijski poti ti želimo veliko
zagona, uspeha in znanja, v kolikor pa naletiš
na oviro, ograjico ali zid, pa ne pozabi, da smo
s tutorji tukaj zate!
Prijetno branje!
Jana Kučej
urednica

UPI 5
Si pravkar
prestopil prag
fakultete in še ne
veš, kako se
znajti v
visokošolskem
prostoru?
Hitro poglej,
kje je kakšen
tutor in vprašaj,
kar te zanima.
Tutorji so
vedno
pripravljeni
priskočiti na
pomoč!
ŠOUM
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je skupnost vseh študentov mariborske
univerze. Dejavnost ŠOUM izvajajo štirje oddelki in sicer na področjih socialnega standarda,
interesnih dejavnosti študentov, izobraževanja in univerzitetne politike ter mednarodnega
sodelovanja.
Naši najbolj znani projekti, za katere si zagotovo že slišal, so Študentska delovna brigada,
Lampiončki, Tutorstvo in Mednarodna študentska konferenca - SCiM.
TUTORSTVO
Za tutorstvo skrbi Oddelek za univerzitetno politiko in izobraževanje (UPI), delo oddelka pa se deli
na vsebinsko in projektno. Vsebinsko delo pokriva aktivno vključevanje v visokošolsko vsebino in
zakonodajo. Projektno delo je usmerjeno predvsem v neformalno izobraževanje, ki študentom
olajša prehod iz študijskih let do zaposlitve. Tutorstvo ŠOUM je največji projekt oddelka, v sklopu
katerega deluje osem fakultet. Namen tutorstva je študentom olajšati vključevanje v
univerzitetno okolje, jim pomagati v času študija, izboljšati študijske rezultate in povečati
prehodnost. Tutorji so torej tisti študentje na faksu, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.
Pomagali ti bodo pri usvajanju učne snovi in drugih zagatah, s katerimi se boš srečal na tvoji
študijski poti.

6
UPI
ŠTUDENTI IMAMO SVOJ GLAS
Avtor: Monika Strauss
Slike: Pixabay.com
Spomnim se, kako so nas v srednji šoli strašili, da bomo kot študentje le številke in da nas nihče
ne bo jemal resno. Pa je res tako? Univerza v Mariboru ima skoraj 15.000 študentov, ki študirajo
na 17 članicah oziroma fakultetah. To je visoko število in hitro se lahko zgodi, da se res najde
posameznik, ki se počuti kot številka. Vendar pa obstaja veliko primerov študentov, ki dokazujejo,
da temu ni tako in da študenti imamo svoj glas. Imamo svoj predstavniški organ, ki je sestavljen
izključno iz študentov, prav tako pa smo vključeni v vse organe posameznih fakultet in same
univerze. Torej ima vsak, ki ima voljo in željo po spremembah in sodelovanju, tudi možnost za to.
Potreben je le prvi korak.
Kot študentje smo vključeni v
visokošolsko izobraževanje v Sloveniji,
le to pa ureja Zakon o visokem šolstvu
(ZVIS). Ta nam daje pravico in na nek
način tudi dolžnost sodelovanja v
organih in komisijah fakultete in
univerze. Po zakonu morajo namreč
eno petino vseh članov katerega koli
organa ali komisije zastopati študentje.
Študij v Sloveniji je
res brezplačen,
vendar to še ni
razlog, da se ne bi
trudili za izboljšanje
kakovosti.
Novi ZVIS je pred dvema letoma
prinesel tudi to spremembo, da lahko
dekana fakultete in rektorja univerze
volimo prav vsi študentje, kar smo
lahko že videli v mesecu juniju, ko so na
Univerzi v Mariboru potekale rektorske
volitve.
Glede na zakonodajo naj bi študentje torej bili zastopani v vseh organih. V vodstveno ekipo
fakultete, ki jo predstavlja dekan s svojimi prodekani, je vključen tudi prodekan za študentska
vprašanja, ki je lahko samo iz vrst študentov. Le-tega pri kandidaturi oziroma imenovanju podpre
študentski svet in senat članice, nato pa ga za dobo dveh let imenuje rektor univerze. Prodekan
za študentska vprašanja je po funkciji prav tako član poslovodnega odbora članice, ki pa nadzira
poslovanje članice predvsem v zvezi z materialnimi in finančnimi investicijami. To sta edina
organa na fakulteti, kjer vse študente zastopa le en študent, v vseh ostalih organih pa mora biti
več predstavnikov. Pravico do kandidiranja ima vsak študent članice oziroma fakultete.

UPI 7
Vsaka fakulteta ima poleg že omenjenih
organov še tri. Najvišji organ članice je senat,
sledita mu akademski zbor in edini organ, ki
ga sestavljajo izključno študentje – študentski
svet. Praviloma ima senat vsaj 4 komisije,
najbolj pogosto so to Komisija za študijske
zadeve, Komisija za znanstveno-raziskovalne
zadeve, Komisija za mednarodno
sodelovanje in Komisija za ocenjevanje
kakovosti. Lahko se zgodi, da se na kateri
članici pojavi še kakšna dodatna komisija.
Število študentov v posameznem organu se
računa glede na odstotke in je odvisno od
števila ostalih članov iz profesorskih vrst,
zato se pri vsaki članici tudi razlikuje. Če ima
organ dvajset članov iz vrst profesorjev,
potem morajo biti štirje člani iz vrst
študentov.
Zagotovo se vam poraja vprašanje, kaj
študentje pravzaprav počnejo na sejah
organov ali komisij? Nekateri mislijo, da smo
tam samo za število, ampak verjemite, da
temu ni tako.
Imamo zelo
pomembno
vlogo, saj
prevzemamo
odgovornost in
zastopamo
večinsko mnenje
vseh
študentov na
fakulteti.
Pa začnimo od spodaj navzgor, torej s komisijami senata. Kot že rečeno, praviloma obstajajo štiri
komisije senata, lahko pa jih je več. Med njimi je Komisija za študijske zadeve, ki je za študente
skoraj najbolj pomembna, saj ima največ opravka z zadevami, ki se nas neposredno tičejo.
Ponekod profesorji sami pripravljajo skripte, ki veljajo za študijsko literaturo. Le-to morajo kot
gradivo poslati na Komisijo za študijske zadeve, ki gradivo obravnava in potrdi. Komisija prav tako
obravnava vloge študentov za vpis v višji letnik, ponovni vpis v letnik, status dolgotrajno bolnega
študenta, status športnika in podobno. Pri vsem sodelujejo tudi študentje, ki so člani komisije.
Komisija za mednarodno sodelovanje verjetno bolj zanima tiste, ki se zanimajo za izmenjave v
tujini. Na sejah komisije se odloča o sklenitvi sporazumov in pogodb s fakultetami v tujini.
Študentje lahko tako vplivamo na »ponudbo fakultet«, med katerimi izbiramo, ko se odločimo, da
bomo del študija opravili v tujini.
Pri zagovoru doktorskih dizertacij imamo komisijo, ki ocenjuje našo oddano oziroma pripravljeno
nalogo. Imenovanje takšnih komisij je ena izmed nalog Komisije za znanstveno-raziskovalne
zadeve, ki se prav tako ukvarja z razpisi na raziskovalne projekte, pri katerih sodelujemo tudi
študentje.
Zadnja od štirih komisij je Komisija za ocenjevanje kakovosti, katere najpomembnejša naloga je
priprava evalvacijskega poročila. To je dokument, v katerem se identificirajo glavni problemi, s
katerimi se srečuje fakulteta, in zapišejo usmeritve na posameznih področjih, ki naj bi prispevale
k razvoju in izboljšanju delovanja fakultete.

8
UPI
Prav je, da omenimo še disciplinsko sodišče
1. stopnje, kjer imamo prav tako svoje
predstavnike. Po navadi je to en študent, ki
pa ima tudi svojega namestnika. Člani
disciplinskega sodišča se sestanejo, ko se
pojavijo razne hujše kršitve dolžnosti in
neizpolnjevanje obveznosti študentov ter
ugotavljajo odgovornost in izrekajo ukrepe.
Analizirajo resnost kršitve in določijo
primerni ukrep, kot je na primer opomin,
ukor, izključitev in podobno.
Končno odločitev pri večini zadev ima senat,
ki predstavlja najvišji organ članice. Senat
obravnava vse zadeve, ki so bile predhodno
že obravnavane na komisijah in o njih
dokončno odloča. Študentje senatorji imajo
še toliko pomembnejšo vlogo, saj lahko
vplivajo na odločitve, ki so pomembne in
vplivajo na vse študente fakultete.
Akademski zbor je posvetovalni organ, ki ga
sestavljajo vsi visokošolski sodelavci in
študentje. Pri delovanju sodelujejo tudi
strokovni sodelavci. Akademski zbor izvoli
člane senata in poslovodnega odbora.
Obravnava program dela članice in se
seznani s končnim in finančnim poročilom
članice.
Na kratko smo vam predstavili vse organe, komisije in njihovo delovanje na članici oziroma
fakulteti. V vseh organih in komisijah je obravnavana tematika takšna, da se tiče tudi študentov.
Zelo pomembno je, kakšne predstavnike imamo v komisijah. Študij v Sloveniji je res brezplačen,
vendar to še ni razlog, da se ne bi trudili za izboljšanje kakovosti. To lahko dosežemo tudi z
aktivnim sodelovanjem in delovanjem v organih in komisijah tako na fakulteti kot tudi na univerzi.
Malce številčnejši in spremenjen, vendar v osnovi enak in preslikan na višjo raven, je tudi sistem
na celotni univerzi. Tudi tam imamo organe in komisije, katerih člani morajo biti študentje in tudi
tukaj velja pravilo, da mora ena petina vseh članov biti iz vrst študentov. Pomembno je, da v
organih in komisijah na univerzi sodeluje čim več študentov z različnih fakultet, saj imamo
različne izkušnje in poglede, kar pripomore k najboljšemu rezultatu. Če se na tej točki sprašujete,
kako lahko postanete član katere izmed komisij ali organov, ker vam je mar, berite naprej.
Člane akademskega zbora volijo člani študentskega
sveta, člane senata volijo člani akademskega zbora,
člane komisij pa imenuje dekan na predlog
študentskega sveta. V kolikor imate željo po
sodelovanju v organih ali imate kakšen predlog za
izboljšave, je najbolje, da se obrnete na prodekana
ali prodekanico za študentska vprašanja na vaši
fakulteti, ki vam bodo znali najbolje povedati, kje in
kako začeti. Aktivno sodelovanje in kritično
razmišljanje študentov v organih fakultete ali
univerze lahko bistveno pripomore k povišanju
kakovosti na fakulteti in univerzi.
Zagotovo je med vami mnogo takšnih, ki imate
ideje, predloge, željo po napredku in vam je mar.
Opogumite se,
vključite se in
bodite
sprememba,
ki jo želite
videti v svetu!

UPI
9
VZPOREDNI ŠTUDIJ JE
NEDVOMNO PRIVILEGIJ
Avtor: Teja Štrukelj
Fotografije: Pixabay.com
KAJ SPLOH JE VZPOREDNI ŠTUDIJ?
Verjetno vsi poznamo nekoga, ki je študiral na več fakultetah hkrati. Največkrat pojem
vzporednega študija zasledimo pri študentih, ki opravljajo študijske obveznosti tako na matičnem
študiju kot na Akademiji za glasbo ali pa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Občutno manjkrat pa zasledimo, da bi nekdo študiral strojništvo in psihologijo hkrati. Pa je to
sploh mogoče?
Leta 2016 je Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport slovenskim študentom
zopet omogočilo vzporedni študij kot del
rednega študija, ki je posledično
brezplačen. Od leta 2013 študentje te
možnosti niso imeli, saj je ministrstvo redni
vzporedni študij odpravilo z namenom, da
odpravi pojav tako imenovanih fiktivnih
študentov in posledično privarčuje.
Vzporedni študij
je mogoč na vseh
treh stopnjah
študija.
V slovenskem visokem šolstvu velja pravilo, da študent ne more biti vpisan na dva visokošolska
zavoda hkrati, vendar pa obstaja izjema, ki gre predvsem v korist vseh ambicioznih študentov, ki
si želijo več od standardnega študija. Prav gotovo je že vsak študent slišal za to posebno obliko
študija, vendar je ta oblika študija še vedno premalo poznana in se za njo odloči le peščica
študentov.
Izjema sliši na ime vzporedni študij. To je
sinonim za posebno obliko študija in pomeni,
da lahko študent hkrati študira na dveh ali več
ločenih študijskih programih, ki jih izvaja ena ali
več članic Univerze v Mariboru in je tako
istočasno vpisan kot redni študent na dveh
različnih visokošolskih zavodih.
Vendar je ta
oblika študija še
vedno premalo
poznana.

10
UPI
KATERIM POGOJEM JE POTREBNO ZADOSTITI?
V skladu s 94. členom Statuta Univerze v Maribor se študent lahko vzporedno vpiše v dva ali več
študijskih programov pod pogojem, da:
prijavi priloži potrdilo o opravljenih
obveznostih za vpis v višji letnik
visokošolskega zavoda, na katerem je že
vpisan;
predloži potrdilo o povprečni oceni
študija, ki mora znašati najmanj 8,00;
pridobi soglasje dekana visokošolskega
zavoda, kjer je opravil 1. letnik študija;
izpolnjuje vpisne pogoje na izbranem
visokošolskem zavodu;
njegovi prošnji ugodi Komisija za
študijske zadeve senata članice univerze.
Ocena študija
mora znašati
najmanj 8,00.
V primeru, da zgoraj omenjena komisija, ki deluje na fakulteti, kamor se želi študent vpisati,
prošnji ugodi, hkrati odloči tudi o olajšavah pri študiju. Olajšave spominjajo na ugodnosti pri
izrednem študiju, saj lahko komisija vzporednemu študentu omogoči opravičen izostanek od
predavanj in vaj ali drugače olajša študij. V primeru, da študent pri vpisu naleti na omejitev, mora
zadostiti merilom, ki jih poljubno določi fakulteta.
Potrebno pa je opozoriti na dejstvo, da v času absolventskega staža vpis na vzporedni študij ni
mogoč. Kot že prej navedeno, je predpogoj za vpis uspešno opravljen prvi letnik študija. Vendar
pa lahko že prej omenjena komisija izjemoma dovoli hkratni vpis v dva začetna letnika študija in
sicer kandidatom, ki so izredno uspešno zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis.
NA KATERE PROGRAME SE JE MOGOČE VZPOREDNO VPISATI?
Vzporedno se je mogoče vpisati na vse programe, ki se izvajajo na fakultetah članicah Univerze v
Mariboru. Vendar pa lahko vpisna mesta in vpisne pogoje razpiše vsaka fakulteta samostojno,
zato je ključnega pomena, da se študent, ki ga vzporedni študij zanima, najprej pozanima, ali
posamezna fakulteta sploh razpisuje vpisna mesta za vzporedni študij in pod kakšnimi pogoji.
Kakor kamen kamnu ni enak, so tudi interesi študentov zelo različni. Že ko se odločamo za smer
študija, se pogosto znajdemo na razpotju, ko nas preprosto zanima več smeri, izberemo pa lahko
zgolj eno. Prav zato je vzporedni študij več kot dobrodošla alternativa, ki perspektivnim
posameznikom omogoči, da v celoti izkoristijo ves svoj potencial in talent.

EPF 11
KAKO ZAPRAVLJAMO DENAR ALI
OSNOVE VEDENJSKE EKONOMIJE
Avtorica: Sara Črešnik
Fotografije: Pixabay.com in Freepik.com
POZNATE ZGODBO, KO SE ODPRAVITE V TRGOVINO PO TOČNO DOLOČENO
STVAR, DOMOV PA SE VRNETE Z VSEM DRUGIM, RAZEN S STVARJO, KI STE JO
POTREBOVALI?
Niste edini. Ta vzorec vedenja seže globje kot le v vaše nakupovalne navade. V podrobnosti se
spušča vedenjska ekonomija, ki raziskuje naše vedenje.
Vedenjska ekonomija preučuje učinke psiholoških, kognitivnih, čustvenih, kulturnih in socialnih
faktorjev na ekonomske odločitve posameznikov in institucij ter kako se te odločitve razlikujejo od
klasične ekonomske teorije. Je izjemno hitro rastoče področje ekonomije, saj preučuje, kakšen
vpliv ima to vedenje v ekonomskem kontekstu ter kakšne so posledice. Če povzamemo, gre za
nabor vseh dejavnikov, ki vplivajo na posameznika, njegove želje, razmišljanje in obstoj.
Vedenjska ekonomija preučuje, kako ti dejavniki vplivajo na naše odločitve. Tudi takrat, kadar smo
mnenja, da smo se odločili zelo racionalno, je v ozadju dejavnik, ki je vplival na to odločitev. Zelo
težko je biti popolnoma objektiven.
To je še posebej pomembno sedaj, ko je dostop do najrazličnejših informacij preprost in nas
obkrožajo na vsakem koraku. Razlog za to so socialna omrežja, mediji, splet v splošnem, televizija
in ostali kanali. Tradicionalna ekonomska teorija predvideva, da so posamezniki racionalna,
nesebična bitja, ki se lahko zadržujejo in imajo lastno voljo. Ampak vsi vemo, da redko kdaj
sprejemamo odločitve pod popolnimi pogoji brez pritiskov, ki se vršijo nad nami. V večini
primerov naše odločitve niso rezultat predhodnega skrbnega in pazljivega analiziranja. So
instantne, rezultat okolice in tega, kar okolje sprejema za dobro, smotrno in primerno.
ZAKAJ TOREJ VELIKOKRAT SKLEPAMO
NERACIONALNE ODLOČITVE?
Odgovor je, da so naše odločitve predmet
kognitivnih pristranskosti, čustev in družbenih
vplivov. Kadar smo postavljeni pred izziv, vezan na
končno odločitev dejanja, na možgane vplivata dva
sistema. Sistem 1 je počasen, analitičen,
racionalen in premišljen, medtem ko je sistem 2
pravo nasprotje. Spodbuja k razmišljanju in
sprejemanju bližnjic prvega sistema. Izbira
najkrajšo možno pot, tako da pobrska po spominu,
če smo kdaj že bili v podobni situaciji in kako smo
se odzvali.

12
EPF
VSAKDANJI PRIMERI VEDENJSKE EKONOMIJE
Dan za vsakega poteka drugače. Četudi se nam zdi vsak enak, je resnica precej drugačna. Vpeti
smo v vsakodnevno rutino in se ne zavedamo dejavnikov, ki vplivajo na nas. Vedenjska ekonomija
torej pojasnjuje vedenja, o katerih sploh ne razmišljamo.
Nekaj primerov načel vedenjske ekonomije, s katerimi se srečujemo vsakodnevno:
»SAMO-HENDIKEPIRANJE«
je kognitivna strategija, kjer se ljudje
izogibamo trudu, da bi preprečili
razočaranje in zaščitili svojo
samozavest.
Primer: Ko se študent na izpitu slabo
odreže, raje pove svojim prijateljem, da
se je zelo malo učil, čeprav temu ni tako.
Ljudje postavljamo ovire na svojo pot in
si otežujemo zadeve, da bi lahko
objasnili prihodnje rezultate v primeru,
da nam ne uspe.
»KOCKARSKI KONCEPT«
je napačno prepričanje, da lahko
ustavimo tvegano dejanje, ki je v teku.
Primer: Ko kockar trdi, da lahko
preneha z igro, ko zmaga, ali da lahko
preneha, ko želi, vendar ne neha. Igralci
so stimulirani in spodbujeni, da
nadaljujejo z igro še posebej takrat,
kadar zmagujejo, saj so prepričani, da
imajo srečo. Medtem ko izgubljajo, pa
igrajo v želji, da pridobijo denar nazaj.
»RACIONALIZIRANO GOLJUFANJE«
se pojavi takrat, kadar racionaliziramo
goljufanje, da se ne počutimo kot
prevaranti ali slabi ljudje.
Primer: Posameznik prej vzame
svinčnik iz službe kot enakovreden
znesek denarja v gotovini. Ljudje smo
naravnani tako, da racionaliziramo in
opravičujemo svoja dejanja. V tem
primeru jemljemo in ne krademo.
»SIDRANJE«
je proces sajenja misli v zavest, ki vpliva
na prihodnja dejanja.
Primer: Restavracije s hitro prehrano se
ločujejo med seboj in ustvarjajo ime
blagovne znamke z videzom in zgodbo,
ki jo prodajajo. Zato lahko v različnih
restavracijah za isti izdelek odštejemo
veliko več ali manj.
-
-

EPF 13
KAKO ZAPRAVLJAMO DENAR?
Kako zapravimo denar, je vpliv različnih dejavnikov, kot so vzgoja, izobrazba in okolica. Ena izmed
teorij, ki izhaja iz vedenjske ekonomije, je »mental accounting« oziroma mentalno računovodstvo.
Razlaga te teorije je, da posamezniki in naši možgani zavestno ali drugače kategoriziramo,
označujemo in dajemo prednost denarju odvisno od tega, na kakšen način smo ga pridobili. Če
parafraziramo, kategoriziramo, za kaj porabimo svoj denar.
Vendar ni vse tako enostavno, saj se pojavi
iracionalno vedenje, kadar nakupujemo.
Denar, ki ga dobimo, podedujemo ali
zadenemo, zapravimo bolj lahkomiselno kot
tistega, ki smo ga zaslužili. Na porabo denarja
prav tako vplivajo znižanja ali podražitve.
Za našimi nakupi se skriva posebna logika, ki jo
vedenjska ekonomija dobro pojasnjuje. Trgovci
postavitev polic dolgo in premišljeno
načrtujejo, da s tem vplivajo na naše
nakupovalno vedenje. Zato tudi ni
presenečenje, da se tako obnašamo in se nam
včasih zgodi, da kupimo vse, samo tisto ne, po
kar smo prišli. Postavitev izdelkov na
prodajnem mestu ni edini primer vplivanja na
potrošnike. Število ponujenih izdelkov je
skrbno premišljeno. Če jih je premalo, jih
potrošniki sploh ne bomo opazili, če pa jih je
preveč, nas to odvrne od nakupa, saj se ne
moremo odločiti.
Vedenjska ekonomija ima velik vpliv na naša
življenja. Vsak je mnenja, da je na voznikovem
sedežu z nadzorom nad svojimi odločitvami, ki
jih sprejme in se odpravlja v pravo smer.
Resnica ni takšna, saj je to le plod naših želja –
kako se želimo videti. Z razumevanjem, kako
vedenjska ekonomija vpliva na nas, lahko
aktivno oblikujemo lastno realnost.
“People like to do what most people think it is right to do;
people like to do what most people actually do.”
Thaler (2008, p.182)

14
FF
IZLETI V MARIBORU IN
NJEGOVI OKOLICI
Avtor: Katja Drevenšek
Fotografije: Katja Drevenšek
Vedno več ljudi preživlja svoj prosti čas v naravi. Morda ste se kdaj že vprašali: “Kam na izlet v
Mariboru?” Naj vam pomagam odgovoriti na vprašanje in podam nekaj bolj ali manj znanih
predlogov.
Če si želite daljšega rekreativnega pohoda, lahko izberete pohod po treh gričih Maribora -
Kalvarija, Mestni vrh in Piramida. Dolžina pohoda je okrog 10 kilometrov po razgibanem terenu.
Na poti lahko opazujete pogled na mesto in gozdnat hrbet Pohorja na jugu, na Dravsko polje in
Slovenske gorice na vzhodu, na zahodu pa na Kozjak ter dolino reke Drave, ki tukaj priteče med
Pohorjem in Kobanskim na Dravsko polje. Če si želite privoščiti le krajši sprehod, se lahko
povzpnete na posamezen grič. Zelo priljubljen je vzpon na Kalvarijo po kamnitih stopnicah.
Drugi krasen razgled na Maribor se ponuja z
Mariborskega Pohorja, na katerega se lahko
povzpnete peš ali pa se peljete z gondolo. Gre
za zelo priljubljeno točko tako med domačini
kot tujci, saj ponuja nešteto možnosti za
sprostitev in rekreacijo. Pozimi ga tako
zavzamejo smučarji in sankači, poleti pa
pohodniki, gorski kolesarji in drugi rekreativci,
ki se pridejo naužit svežega zraka in razgleda
na Maribor. Z Mariborskega Pohorja se lahko
odpravite na pohod tudi proti Lovrenškim
jezerom, ki so ena najmikavnejših naravnih
znamenitosti Pohorja. Do njih lahko pridemo
po štirih lahkih in dobro označenih poteh. Na
poteh so lažji vzponi in spusti.
Najkrajša pot vodi od Hotela Planja na Rogli v
smeri vrha Ostruščice, za katero v eno smer
porabimo približno 1 uro in 20 minut hoje.
Druga pot se začne pri Koči na Pesku, kjer se
usmerimo proti Rogli. Pot se združi s potjo iz
Hotela Planja. V eno smer hodimo približno 1
uro in 30 minut. Nekoliko daljša je tretja pot iz
Ribniške koče, kjer do Lovrenških jezer
pridemo v 1 uri in 40 minutah.
Čudovit pogled
na mesto!
Najdaljša je četrta pot iz Lovrenca na
Pohorju. Ta pohod traja 3 ure in 30 minut.
Na cilju vas pričakajo čudovita jezera, med
katerimi se lahko sprehodite po lesenih
poteh.

FF
15
Na cilju vas pričakajo
čudovita jezera, med
katerimi se lahko
sprehodite po lesenih
poteh.
Kot v vseh večjih mestnih prestolnicah si lahko tudi v Mariboru privoščimo spust z ladjico po reki.
Popeljete se lahko z ladjico Dravska Vila, na kateri se nahaja kavarna in slaščičarna, med plovbo
pa uživate ob čudovitem razgledu na obrežje Drave in samo mesto. Enak razgled lahko doživite
tudi pri splavarjenju po reki Dravi, ki ima bogato tradicijo. Začetki segajo v 13. stoletje, največji
razcvet pa je splavarstvo doživelo v 19. in začetku 20. stoletja, ko je Lent veljal za največjo
postojanko za splavarje na poti proti Hrvaški in Srbiji. Ob tej izkušnji boste prav tako deležni
izvrstnih tradicionalnih kulinaričnih dobrot.
Nepozabno doživetje, ki vas napolni z adrenalinom, lahko doživite v Dooplek wakeparku -
športnem centru za deskanje in smučanje na vodi. Kot zanimivost naj omenim, da gre za
najhitreje rastoč vodni šport na svetu. Wakepark se nahaja le 10 minut iz Maribora, v Dupleku.
Ljubitelji akcije in adrenalina lahko obiščete Pustolovski park Betnava, ki se nahaja na obrobju
mesta Maribor, v naravnem gozdiču ob vznožju Pohorja. Park ponuja pustolovščine na sedmih
progah, ki so speljane na različnih višinah pod krošnjami dreves. Za varnost v parku skrbijo
inštruktorji, ki vas seznanijo z osnovami plezalne tehnike in premagovanja ovir. Predhodno
preverite obratovalni čas in ne pozabite na športna oblačila in obutev.
Le peščica ljudi, ki se sprehaja po središču mesta,
ve, da se v podzemlju pod Trgom svobode nahaja
za tri nogometna igrišča velika Vinagova klet. Je
ena največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti
v Evropi. Ponujajo vam ogled, degustacijo in
nakup. Mimogrede, njihovo najdražje arhivsko
vino stane 3500 evrov.
Le nekaj kilometrov izven mesta, natančneje
v bližini Hoč, se nahaja Botanični vrt
Univerze v Mariboru, kjer se lahko sprostite,
družite in spoznavate naravo. Tukaj najdete
številne avtohtone in tuje vrste dreves, grmov
in cvetic, s katerimi se lahko seznanite s
pomočjo vodenega ogleda. Organizirajo tudi
obilo različnih dogodkov, o katerih lahko več
izveste na njihovi spletni strani.
Za tri nogometna
igrišča velika
Vinagova klet.
Z več kot 60-letno tradicijo se ponaša
Akvarij-terarij Maribor, ki se nahaja v
Mestnem parku Maribor. Je eden najbolj
poznanih v južni in srednji Evropi, letno pa ga
obišče več kot 50.000 obiskovalcev. Te najbolj
pritegnejo piranje, raznobarvne eksotične
tropske ribe in najbolj strupene kače sveta.
»PRIJETNO IZLETKANJE! «

16
FKBV
OD GROZDNE JAGODE
DO VINSKE EKSTAZE
Avtor: Andrej Perko
Fotografije: Andrej Perko
Vprašanje, kako pridelati dobro vino, se je
postavljalo že našim prednikom, kar
dokazujejo številni pisni viri. Še danes so
uporabni mnogi sklepi in navodila za
pridelavo vina iz knjig, ki segajo celo nekaj
stoletij nazaj.
Slika 1
Slovenija velja za starodavno vinorodno
deželo, o tem pričajo številne arheološke
najdbe. O vinogradništvu in vinarstvu lahko
govorimo že pred prihodom Rimljanov, ko so
na našem ozemlju živeli Iliri in Kelti, s Kelti je
povezana tudi iznajdba sodov, ki so še danes
nepogrešljivi del vinske posode.
Vino je po slovenski zakonodaji pridelek, ki je
pridobljen s popolnim ali delnim alkoholnim
vrenjem drozge ali mošta, pridelanega iz
grozdja žlahtne vinske trte.
Zgodovinska dejstva in vpletenost v kulturno
dediščino potrjujejo njeno priljubljenost od
več tisočletij pred Kristusom do današnjih
dni.
Pot do dobrega vina ni vedno enaka, ni ravna,
je vijugasta in dolga. Začne se pri razmišljanju
o legi vinograda, izboru sorte vinske trte,
nadaljuje se s samo zasaditvijo, uporabljeno
vinogradniško tehnologijo, trgatvijo zrelega
in zdravega grozdja. Vse to pa je odvisno od
naravnih danosti, ki omogočajo pridelavo
grozdja in nego vina. Te danosti omogočajo
raznolikost v pridelavi grozdja, negi in
hranjenju vina. Skozi desetletja so jih
pridelovalci zaznali in tako izbrali ustrezno
tehnologijo, ki je postala tradicionalna in je
veliko narodno bogastvo, kar je treba ne le
ohranjati, temveč tudi negovati.
Najprej si moramo zadati cilj, kakšno vino
želimo, kajti od tega je odvisno, kakšna
tehnološka zrelost grozdja je najprimernejša.
Zato v času dozorevanja grozdja spremljamo
sladkorno stopnjo, vsebnost jabolčne in
vinske kisline ter pH.
Pot do dobrega vina
ni vedno enaka.
Pomembno je
načrtovanje!

FKBV 17
TRGATEV JE SAMO ENKRAT NA LETO
Zato pred trgatvijo ne smemo pozabiti na:
1.
2.
pripravo in čiščenje prostora za
predelavo grozdja,
preverjanje delovanja stiskalnic,
črpalk, pecljalnikov, drozgalnikov,
hladilno-grelnih sisitemov itd.,
3.
pripravo enoloških sredstev in
pripravo aparatur (refraktometer,
titratorji) ter nakup ustreznih
svežih kemikalij za pregled mošta.
Osnovni namen trgatve je, da tehnološko
zrelo grozdje pripeljemo v klet čim hitreje in
nepoškodovano.
V vinski kleti sledi predelava grozdja z
najrazličnejšimi postopki, osnovni pa so
pecljanje, drozganje in stiskanje. Pri pridelavi
rdečih in rosé vin je pred stiskanjem
potrebna še maceracija, da se ekstrahirajo
barvne in aromatične snovi iz jagodnih kožic
v stiku z grozdnim sokom.
VINO
Vino nastane po stiskanju grozdja iz
grozdnega soka s pomočjo kvasovk, ki
izvajajo alkoholno fermentacijo, pretvorbo
sladkorjev v alkohol (etanol) in CO2. V
nekaterih primerih v vinih poteka tudi
jabolčno-mlečnokislinska fermentacija, ki jo
izvajajo mlečnokislinske bakterije. Po končani
fermentaciji sledi še faza zorenja in staranja
vina.
BARVA VINA
Po barvi vina ločimo na belo vino, ki je
pridelano iz grozdja belih sort, rdečo vino, ki
je pridelano iz grozdja rdečih sort (postopek
pridelave je drugačen kot pri belih), rosé vino,
ki je pridelano iz grozdja rdečih sort po
metodi pridelave belih vin in rdečkasto vino,
ki je pridelano iz belih in rdečih sort grozdja.
Velikokrat sprašujemo tudi, kaj pomeni suho,
polsuho, polsladko in sladko vino. Ti izrazi se
uporabljajo predvsem za opis koncentracije
reducirajočih sladkorjev oziroma ostanek
sladkorja v vinu po alkoholni fermentaciji.
Tako med suha vina uvrščamo tista, katerih
reducirajoči sladkorji ne presegajo 9 g/L,
polsuha do 18 g/L, posladka vina do 45 g/L in
sladka vina, ki vsebujejo več kot 45 g/L
reducirajočih sladkorjev.
IZBERI PRAVI ČAS TRGATVE
Trgatev bo letos zelo zgodaj, zato je
pomembno, da spremljamo grozdje, ki je
produkt celoletnega in z vremenom
pogojenega dela v vinogradu, ter ne
napravimo napake na pomembni stopnički,
saj je od tega odvisno, kakšno vino bomo pili
s prijatelji.
Trgatev je
bila letos
zelo zgodaj.

18
FNM
KAKŠNE BARVE JE OGLEDALO?
Avtor: Jaka Hedžet
Fotografije: Jaka Hedžet
Verjetno si je vsak izmed nas že kdaj zastavil kakšno na videz filozofsko vprašanje, ki se nanaša na
vsakdanje reči in predmete. Po navadi tem miselnim ugankam ne posvečamo preveč pozornosti
in sami podamo odgovor, ki se nam zdi najbolj smiseln in verjeten. Pa je kdo izmed nas kdaj
razmišljal o tem, kakšne barve je ogledalo? Če smo, bi lahko odgovori bili naslednji: “Ogledalo je
srebrno, takšnega običajno prikazujemo na risbah.” “Ogledalo nima barve.” “Ogledalo je takšne
barve kot predmet, ki ga vidimo v njem.” Morda se nam zdi, da bi vse te ideje lahko vsebovale
kanček resnice, vendar je resnica precej drugačna in izjemno presenetljiva.
SVETLOBA IN BARVE
Da se lahko lotimo iskanja resnice, moramo najprej poznati nekaj osnovnih pojmov o svetlobi in
nastanku barv. Svetloba je elektromagnetno valovanje in ima kot vsako drugo valovanje določene
lastnosti. Za razumevanje našega problema je najpomembnejša valovna dolžina, ki vpliva na to,
katere barve sploh lahko vidimo in kako. Svetloba, ki jo človeško oko lahko zazna, ima v vakuumu
ali v zraku valovno dolžino med 380 nm (vijolična svetloba) in 750 nm (rdeča svetloba). Največji vir
svetlobe je Sonce, ki proizvaja belo svetlobo. Bela svetloba je sestavljena iz vseh valovnih dolžin.
Ko se lomi na prizmi, se iz nje razpršijo vse barve mavrice (verjetno najprej pomislimo na
naslovnico albuma skupine Pink Floyd). Ampak zakaj sploh vidimo različne predmete v različnih
barvah?
Že skupina Pink Floyd
je poznala sestavo
bele svetlobe in jo s
pridom uporabila za
naslovnico svojega
albuma.
Poenostavljeno bi lahko rekli, da se del
svetlobe (valovanja), ko ta pride v stik z neko
površino, odbije, del pa se vpije v predmet.
Površino, ki razpršeno odbija vse valovne
dolžine enako, vidimo belo, medtem ko črna
površina absorbira vse valovne dolžine in ne
odbija nobene. Predmeti, ki jih vidimo v
barvah, razen bele in črne, se med seboj
razlikujejo po tem, koliko katerega valovanja
vpijejo ter koliko katerega odbijejo. Zelen list
rastline vidimo zelen, ker se izmed vseh barv
v beli svetlobi odbije samo zelena oziroma se
njene valovne dolžine odbije največ.
Predmet je rdeče barve, če se odbije
največ rdečega valovanja, ostale barve pa
se vpijejo v predmet.

FNM
19
OGLEDALA
Zdaj, ko razumemo, kako deluje barva, se nam morda prej podani odgovori zdijo še bolj smiselni.
Na primer ogledalo odbija vso svetlobo, torej bi lahko rekli, da je bele barve. Lahko bi trdili, da je
take barve, kot predmet, ki je vanj takrat usmerjen, ker odbije njegova barva. Vendar pa ne
smemo pozabiti, da gre pri ogledalu za drugačno vrsto odboja. Odboj svetlobe od jabolka je
razpršen v vse smeri, medtem ko je odboj svetlobe od ogledala usmerjen v ravni črti pod takšnim
kotom, kot svetloba vstopa v ogledalo. Čeprav tudi ogledalo vpije in odbije nekaj svetlobe na enak
način kot jabolko. Zrcalu, ki bi vse barve popolnoma enako odbilo, bi rekli popolno ogledalo. Ker
je v našem svetu popolnost redka, se pri običajnih ogledalih določene barve vpije oziroma odbije
več, vendar so te razlike tako majhne, da jih ne opazimo s prostim očesom. Če raziščemo, katere
barve se odbije največ, bomo končno lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje.
Odboj svetlobe od ogledala je drugačen,
kot je odboj od jabolka.
Znanstveni rezultati
niso zanimivi, če jih
sami ne moremo
videti. A s preprostim
poskusom lahko sami
ugotovimo, kakšne
barve je ogledalo.
RAZISKAVA
Skupina znanstvenikov je ugotovila, da se pri običajnem
ogledalu odbije največ svetlobe, ki ima valovno dolžino
v bližini 510 nm. Ta valovna dolžina za nas predstavlja
zeleno barvo. Torej je ogledalo v resnici zelene barve.
Rezultat lahko preverimo tudi sami. Pri enem odboju od
ogledala so razlike med barvami res premajhne, da bi
jih videli s prostim očesom. S pojavom, imenovanim
tunnel effect, ki ga dobimo tako, da postavimo dve zrcali
eno nasproti drugega, dobimo neskončno število
odsevov. Ker se pri vsakem odsevu odbije nekaj več
zelene barve, lahko opazimo, da odboji postajajo vedno
bolj zeleni.
ZAKLJUČEK
Če postavimo dve ogledali tako, da
dobimo neskončno odbojev svetlobe,
lahko opazimo vedno višjo prisotnost
zelene barve.
Če verjamemo znanstvenikom, potem je odgovor na naše veliko vprašanje zelo preprost –
ogledalo je zelene barve. Ampak znanstvene ugotovitve postanejo zanimive šele, ko jih lahko
preverimo tudi laiki sami in v tem primeru je to mogoče. Kljub temu, da s tem spoznanjem nismo
odkrili ničesar pomembnega za znanost, smo dokazali, da lahko s preprostimi poskusi opazujemo
fizikalne pojave v vsakdanjem življenju. Sedaj pa vsi ogledala v roke in še sami preverite, če se bo
res odbilo največ zelene svetlobe.

20
FOV
POSKRBI ZA DOVOLJŠNO
DOZO ENDORFINA
Avtor: Lovro Požarnik
Fotografije: Lovro Požarnik
VEŠ KAJ JE STRES IN KAJ POVZROČA SREČO?
Beseda stres vam je prav gotovo vsem dobro znana. Z njo opišemo naše počutje, ko smo
preobremenjeni in se soočamo z različnimi težavami. Po drugi strani lahko stres na nas deluje
motivacijsko, saj telo spravi v pogon. Ko se soočamo s stresno situacijo, se v našem telesu začnejo
pospešeno proizvajati hormoni kortizol, adrenalin in noradrenalin. S povečanjem srčnega utripa,
povečanjem pripravljenosti mišic in z občutkom budnosti nas ti hormoni pripravijo na hiter odziv
na nevarnost ali neko napeto situacijo.
Do stresa pride tudi ob pozitivnih situacijah (potovanje, napredovanje v službi, selitev v sanjski
dom …), pri katerih nam pomaga ohraniti trezno glavo in ostati zbran.
Če je stresa preveč, gre za zdravstveno
težavo, ki je v hitrem tempu življenja postala
zelo pogosta. Med drugim lahko nastopijo
sladkorna bolezen, pridobivanje maščevja
okoli pasu, težave v menstrualnem ciklu,
razdražljivost črevesja, depresija, panični
napadi in motnje spanja.
Ljudje pogosto iščemo srečo v materialnih
dobrinah, počitnicah na morju, nemalokrat
tudi v alkoholu in drogah. Se zavedamo, da so
snovi, ki tvorijo občutek sreče že v nas, le
znati jih moramo aktivirati? Endorfin
primerjajo z morfijem, ki velja za enega
najmočnejših analgetikov. Njegova slaba
lastnost je, da je zelo zasvajajoč in za razliko
od endorfina s sabo prinese kopico neželenih
učinkov (depresija, nespečnost, izguba
apetita, bruhanje, mišične krče …).
Raziskave so pokazale, da z leti upada
količina endorfina v našem telesu. Prav zato
je toliko bolj pomembno, da vemo, kako na
zdrav in naraven način priti do njega, si
zagotoviti srečo in odpraviti bolečine.
Do stresa pride
tudi ob pozitivnih
situacijah.

FOV 21
KAKO DOBIM ENDORFINE?
Endorfin najlažje opišemo kot hormon, ki se nahaja v našem telesu in izloča v možganih. Telesu
pomaga obvladovati stres z obvladovanjem bolečine in povečanjem telesne vzdržljivosti. Če se
znajdemo v stresnih situacijah (ali pa tudi preventivno) obstaja nekaj trikov, kako v našem telesu
povečamo vrednosti endorfina:
Temna čokolada vsebuje sestavine, ki
zavirajo bolečino, tesnobo, stres in
pripomorejo k notranjemu zadovoljstvu.
S pekočo hrano sporočimo možganom, da
nam sprosti več endorfinov. Pogosta
asociacija na pekoče je čili, ki postaja pravi
trend v Sloveniji. Poleg tega, da poveča
dozo endorfina, je čili antidepresiv,
antiseptik, diuretik (zdravilo, ki poveča
izločanje seča), afrodiziak in antirevmatik.
Z nežnostjo, dotiki in zdravim spolnim
življenjem ugodno prispevamo k dobremu
duševnemu počutju.
Vitamin C, ki ga najdemo v črnem ribezu,
rdeči papriki, brstičnem ohrovtu, limoni in
drugih živilih, prav tako spodbudi
proizvodnjo endorfina. S toplotno
obdelavo ali dolgoročnim shranjevanjem
živil zmanjšujemo vrednost vitamina C. Z
zaužitjem tega vitamina bomo telesu
pomagali tudi pri normalnem delovanju
žil, kosti, hrustanca, kože in zob.
Smeh – pokazatelj sreče in veselja je
pretvornik negativnih čustev v pozitivna.
Zelo dobro vpliva na občutek sproščenosti
in pomaga pri depresiji in bolečinah.
Učinkovito zdravilo, ki ga lahko dobimo ob
gledanju komedije ali sproščenem
pogovoru s prijatelji.
Ko boste naslednjič pod stresom ali v
bolečinah, se spomnite na preproste
napotke, kako spodbuditi izločanje
endorfina v vašem telesu.
Privoščite svojemu telesu hormon sreče!
Ste že kdaj slišali,
da je nekdo
odvisen od
športa?
Tudi glasba je odlična metoda za
izboljšanje razpoloženja in odpravo
stresa. Poslušanje najljubše glasbe
spodbudi pozitivna čustva in odpravlja
duševne težave.
Športna aktivnost poleg dobre fizične
pripravljenosti skrbi za izločanje
endorfinov. Dovolj je že fizični napor,
daljši od 20 minut. Športni uspehi in
dosežki pozitivno vplivajo na samozavest,
fizična pripravljenost pa na občutek moči.
Gotovo ste že kdaj slišali, da je nekdo
odvisen od športa? To ni zgolj šala, saj
zaradi nenehne fizične aktivnosti ali
športa telo navadimo na večje količine
endorfina, ki se ob neaktivnosti zniža. Kaj
pa športniki, ki kljub poškodbi nadaljujejo
s tekmo ali treningom? Tudi takšno
vztrajnost pojasni endorfin, ki blaži in
prikriva bolečino.
Kava je za marsikoga prva stvar, ko se
zbudi in po njej poseže večkrat dnevno, a
deluje ravno nasprotno. Priporočljivo je,
da se omejimo na 2 skodelici dnevno, saj
kofein zavira izločanje tako imenovanih
hormonov sreče.
Spočij si in poskrbi za dovolj spanca!
“Kdor je srecen, bo osrecil tudi druge.”
Mark Twain

22
PF
PAZI, DA NE KUPIŠ MAČKA V ŽAKLJU!
NA KAJ BITI POZOREN PRI
SKLEPANJU POGODB?
Avtor: Aljoša Polajžar
Fotografije: Aljoša Polajžar in Freepik
Pogodbe sklepamo vsakodnevno, ko si
zjutraj v našem najljubšem lokalu
privoščimo kavo, popoldan kosilo v
restavraciji, ko v stanovanju živimo kot
najemniki, ko delamo na podlagi pogodbe o
zaposlitvi, ko plačujemo račune za internet,
plin, elektriko in tako dalje.
Skratka, naše vsakdanje življenje sooblikujejo storitve in izdelki, ki jih prejemamo na podlagi
sklenjenih pogodb. Nekatere pogodbe (nakup avtomobila, stanovanja in podobno) imajo
daljnosežne posledice za naše finančno stanje. Predvsem pri sklepanju pogodb z daljnosežnimi
posledicami moramo biti še posebej pozorni, da kasneje ne pride do nevšečnosti.
NAKUP AVTOMOBILA
Primer daljnosežne pogodbe je nakup avtomobila.
Osebni proračun je v študentskih letih nekoliko
okrnjen, tako da pride v poštev predvsem nakup
rabljenega avtomobila, ti pa pogosto skrivajo
določene tehnične pomanjkljivosti, ki kasneje
onemogočajo brezskrbno uporabo avtomobila. V
teh primerih gre pogosto za tako imenovane stvarne
napake, ko vozilo nima lastnosti, ki so potrebne za
njegovo običajno ali posebno rabo, za katero jo
kupec kupuje, in lastnosti, ki so bile izrecno ali molče
dogovorjene oziroma predpisane.
Natančna pogodba
bo v pomoč, da se
kasneje izognemo
nejasnostim in
morebitnim dragim
sodnim sporom.
Poznana je pogodbena klavzula videno – kupljeno, kar pomeni, da
si je kupec avtomobil ogledal, ga preizkusil ter ga kupil kljub
stvarnim napakam, ki jih avtomobil ima. V teh primerih kupec
nima pravice uveljavljati napak, ki jih ugotovi po nakupu. Res je,
da ta klavzula ne odvezuje odgovornosti za tako imenovane skrite
napake vozila, ki jih z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo
mogoče opaziti, za katere pa je prodajalec vedel in jih je kupcu
zamolčal. Je pa dokazovanje tega zelo težavno, zato se priporoča
izredna pazljivost pri nakupu avtomobila

PF 23
Iz tega sledi, da je zelo pomembno, da sklenemo dorečeno pogodbo in se ne držimo strogo samo
obrazcev in formularjev. V pogodbo vnesimo vsa dejstva, opis vozila, njegovo stanje ob sklenitvi
pogodbe in vse ostale dogovore s prodajalcem (napake na vozilu, o katerih vas je obvestil in
podobno).
SPLETNO NAKUPOVANJE
V današnji dobi si je že skoraj vsak študent naročil kakšen izdelek preko interneta. Tudi v tem
primeru se seveda sklene prodajna pogodba, podobno, kot da bi kupili takšen izdelek v živo v
trgovini. Internet pa seveda skriva številne pasti. Pri navadnem nakupu sopogodbenika vidimo v
živo in lahko ocenimo njegovo zanesljivost, pri nakupu po internetu pa se lahko zgodi, da ne
vemo, kdo se skriva zadaj kot prodajalec in lahko gre za spletno goljufijo. Zato moramo pred
vsakim nakupom preveriti informacije o podjetju, splošne pogoje poslovanja ter znake zaupanja.
Poskrbimo tudi, da uporabimo varna plačilna sredstva (kreditna kartica, Paypal in podobno).
Prav tako pa kot potrošniki ponujenega
izdelka ne moremo pregledati in ga
preizkusiti, kot to lahko storimo v trgovini. Iz
tega izhaja naša pravica, da v primeru
spletnega nakupovanja v roku 14 dni od
dostave blaga odstopimo od pogodbe. V
primeru odstopa vam mora prodajalec
povrniti ves denar, vi pa morate v večini
primerov kriti stroške vrnitve blaga.
Najpomembnejše pa je, da od pogodbe lahko
odstopite brez razloga oziroma iz ljubega
miru.
V PRIMERU TEŽAV POIŠČITE POMOČ
Potrošniki niste sami! Država se zaveda vašega šibkejšega položaja napram prodajalcem, zato so
tukaj institucije, ki vam lahko pomagajo, še preden bi se podali na mukotrpno ter drago sodno
pot. Za primere problemov s tujim ponudnikom lahko za brezplačno pomoč zaprosite Evropski
potrošniški center Slovenija (EPC), ki ga lahko kontaktirate po elektronski pošti tako, da jim
opišete vaš primer in priložite relevantno dokumentacijo. Podobno vam pri uveljavljanju
potrošniških pravic lahko pomaga Tržni inšpektorat RS. Brezplačno svetovanje potrošnikom po
telefonu izvaja tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, takšno svetovanje
potrošnikom pa obsega pojasnjevanje predpisov in postopkov za uveljavljanje pravic potrošnikov
ter pomoč pri reševanju konkretnih primerov.
BODITE SKRBNI IN POZORNI!
To naj bo vaše glavno vodilo pri sklepanju pogodb: Pred sklenitvijo pogodbe se ustrezno poučite,
da boste vedeli, v kaj se spuščate. Prodajalcu postavite čim več vprašanj in ga prosite za pojasnila.
Preberite splošne pogoje poslovanja, besedilo pogodbe in pri tem ne pozabite na drobni tisk.
BODITE SKRBNI IN POSKRBITE, DA NE KUPITE MAČKA V ŽAKLJU!

24
FERI
FILMSKA MONTAŽA:
MANIPULACIJA ČASA IN PROSTORA
Avtor: Nina Katarina Bračko
Fotografije: Freepik
“Montažer je pisatelj, ki piše s slikami.”
Carol Littleton
Za trenutek si zamisli naslednji scenarij: Torek je. Karte za kino predstavo so polovico cenejše kot
ostale dneve. Z najboljšim prijateljem se zato napotiš do najbližje kinodvorane. Kupiš karto, se
udobno namestiš na sedeže in poješ polovico kokic že med napovedmi prihajajočih filmov. Prične
se film, ki si ga izbral – Maščevalci: Brezmejna vojna. Vso dogajanje v filmu je posneto iz enake
perspektive. Kamera se ne premika. V enem kotu zaslona se odvija bitka na Zemlji, v drugem bitka
v vesolju. Vsi super junaki so naenkrat na posnetku. Kaj bi sploh gledal? Thora ali Stotnika
Ameriko? Za to, da lahko ljudje pred ekranom gledamo dogajanje na Zemlji in srečanje Starka z
Varuhi galaksije na drugem planetu in vemo, da se oboje odvija hkrati, poskrbi tista skrivnostna
sestavina, ki se ji reče filmska montaža.
MONTAŽA JE OSNOVA
FILMSKEGA JEZIKA
Uporaba montaže dela filme
atraktivne, hitre in napete.
Osnovna filmska enota se
imenuje kader. Kader traja od
trenutka, ko prižgemo kamero,
do trenutka, ko jo ugasnemo.
Kadri, ki jih montažer izbere in
način, na katerega jih zmontira
določajo razpoloženje, akcijo in
tempo dogajanja.
Osnovna filmska
enota se imenuje
kader.
ZAČETKI FILMSKE ČAROVNIJE
Pred letom 1902, ko so bili filmi še zelo kratki,
montaža, kot jo poznamo danes, še ni obstajala.
Filmi niso pripovedovali zgodbe, ampak so bili le
posnetek dogajanja, neurejeni posnetki
vsakdanjega življenja. Prikazovali so na primer
gnečo v mestu, pokrajino, zalivanje rož ali prihod
vlaka na postajo.
Eden ključnih oseb v razvoju montaže je George
Melies, ki je najbolj znan po svoji
znanstveno-fantastični stvaritvi Potovanje na
Luno (1902). Bolj kot ne po nesreči je ugotovil, da
če zlepi skupaj različne prizore, naši možgani
zapolnijo manjkajoče prostore in film doživimo
kot neprekinjeno celoto. Melies je to znanje
združil s svojim znanjem o čarobnih iluzijah in
ustvaril prvo generacijo posebnih učinkov.

FERI 25
Z EKSPERIMENTI DO POMEMBNIH UGOTOVITEV
Leta 1920 je ruski filmar Lev Kulešov izvedel
eksperiment, s katerim je dokazal, da, kadar
sta dva nepovezana kadra prikazana en za
drugim, gledalec sklepa, da sta povezana.
Zmontiral je film, kjer je kader brezizraznega
igralca zmontiral z različnimi drugimi kadri –
krožnikom juhe, deklico v krsti in žensko na
kavču. Vse tri kombinacije posnetkov je nato
pokazal gledalcem, ki so trdili, da je bil izraz
na igralčevem obrazu vsakič drugačen. Na
obrazu igralca ob krožniku juhe so gledalci
prepoznali lakoto, ob deklici v krsti je bil
žalosten, ob ženski na kavču pa je njegov
obraz izražal poželenje. Seveda je bil obraz v
resnici v vseh treh primerih enak. Gledalci so
ob gledanju čustveno odreagirali in svoja
čustva prenesli na brezizraznega igralca. To
je pokazalo, kako uporabna je montaža. V
nasprotju z gledališčem filmski igralec ne rabi
tako močno igrati čustev, ampak mora pustiti,
da svoje naredi kombinacija montaže in
gledalčeve intuicije.
V drugem eksperimentu je Kulešov združil
kadre, ki so bili posneti na različnih lokacijah
ob različnem času. Ti kadri so prikazovali
čakajočega moškega, hodečo žensko, ograjo,
stopnice in vilo. Čeprav kadri sami po sebi
niso bili povezani, so gledalci iz njih sklepali,
da se bosta moški in ženska srečala pri ograji
pred vilo. Ta učinek omogoča filmskim
ustvarjalcem, da snemajo na lokacijah, ki so
kilometre narazen, a ustvarijo občutek, da so
na istem mestu. Igralce, ki se pogovarjajo
drug z drugim, lahko posnamejo v različnih
delih dneva in podobno.
Bolj kot je film natančno
in preudarno zmontiran,
večji vpliv ima na
posameznikove možgane.
Potovanje na Luno (Le Voyage dans la Lune) iz
leta 1902. Film je poln posebnih učinkov, ki jih
do takrat v filmih še niso uporabljali. Najbolj
znana scena iz filma je tista, ko raketa zadane
Luno v oko.
Zahvaljujoč znanosti danes vemo, da filmi, ki so zmontirani kot Meliesovi, privedejo do podobnih
sprememb v možganski aktivnosti pri občinstvu. Gibi oči gledalcev so usklajeni. Neurejen
posnetek nima takšnega učinka – možgani vseh gledalcev odreagirajo drugače. Imamo posnetek
celotne učilnice, kjer stoji profesor pred tablo in pogleda na uro, ki je na steni. Nekdo je ravno
nesel papir v koš za smeti. Drugi učenec si vrta po nosu. Če ta isti posnetek gledajo trije gledalci,
lahko en gleda profesorja, drugi uro, tretji učenca in tako dalje. Zdaj pa imamo drug posnetek. V
prvem kadru je profesor, ki pogleda navzgor. Naslednji kader je samo slika ure. V tem primeru vsi
trije gledalci pogledajo najprej profesorja, nato uro. Na tak način režiser in montažer vodita
pogled gledalcev. Mi vidimo samo tisto, kar je pomembno. Gledamo to, kar režiser želi, da
gledamo. V tem primeru uro. Bolj kot je film natančno in preudarno zmontiran, večji vpliv ima na
posameznikove možgane.

26
FERI
BREZ TRIKOV NE GRE
Filmska montaža je eden najbolj ustvarjalnih vidikov nastajanja filma. Da omogočijo maksimalno
filmsko doživetje, se režiserji in montažerji poslužujejo številnih zvijač.
TUKAJ JE NEKAJ ZANIMIVIH TRIKOV:
Zvoki v grozljivkah so pogosto ustvarjeni z
uporabo zelenjave. Lomljenje korenja daje enak
zvok kot lomljenje kosti.
Karakterji v filmu jedo, igralci pa ne. Igralci hrano
prežvečijo in nato izpljunejo. Glede na to, koliko
ponovitev je včasih potrebnih, si znaš
predstavljati, koliko bi igralci pojedli?
Če film od igralca zahteva bruhanje, na igralčev
vrat pripnejo vrečko s kašo ali špageti. Da
aktivirajo bruhanje, stisnejo vrečko.
Stvari velikokrat niso takšne, kot izgledajo:
kokain – mleko v prahu,
vitamini ali pecilni prašek,
kri – koruzni sirup z barvo
za hrano,
pivo – jabolčni sok,
led v kozarcu – želatina.
Filmska montaža je
eden najbolj
ustvarjalnih
vidikov nastajanja
filma.

FS 27
NAŠA INOVACIJA - INTUITIVNA MIZA
Avtor: Urška Butolen
Fotografije: Urška Butolen
V preteklem študijskem letu smo nekateri izmed študentov študijskega programa Gospodarsko
inženirstvo na Fakulteti za strojništvo dobili priložnost sodelovati na mednarodnem projektu
Product Innovation Project. Bila je odlična izkušnja, pridobili smo veliko novih znanj, prijateljev in
se v sklopu projekta odpravili tudi v New York.
PIP
Product Innovation Project je projekt, ki ga izvaja Inštitut za inovacije in industrijski management
na Tehniški univerzi v Gradcu v sodelovanju s partnerskimi univerzami iz Slovenije, Finske in ZDA.
Študentje v skupinah rešujejo izzive, ki jih postavijo in financirajo industrijski partnerji, pri tem
spoznavajo različne metode ustvarjalnega mišljenja in dela v skupinah. Končni rezultat so
koncept novega izdelka, poslovni načrt in delujoč prototip. Tekom dela so študentom na voljo
strokovnjaki z različnih področij, inštitut in industrijski partner pa zagotovita tudi prostore in
opremo, ki jo študentje uporabljajo pri svojem delu. Vsak sodelujoč industrijski partner zagotovi
tudi finančna sredstva za izdelavo prototipa in predstavnika podjetja, ki študentom omogoči stik
s podjetjem in informacije, ki jih potrebujejo.
LOGICDATA
Naš industrijski partner je bilo podjetje
Logicdata s sedežem v avstrijskem
Deutschlandsbergu in poslovnimi enotami v
Mariboru, Grand Rapidsu (ZDA) in Hong
Kongu (Kitajska). Podjetje razvija
mehatronske sistemske rešitve za nastavljivo
pohištvo za dom in pisarno.
NALOGA
Cilj projekta je bilo razviti krmilno enoto za
premikanje višinsko nastavljivih miz, ki je
inovativna, intuitivna in uporabniku prijazna.
Podjetje ima trenutno razvite različne
krmilne enote z gumbi, nekatere vključujejo
tudi ekran. Težava teh krmilnih enot je, da so
preveč toge in uporabnika ne spodbujajo k
njihovi uporabi, zato je bila naša naloga
oblikovati uporabniški vmesnik, ki je preprost
in ga odjemalci z veseljem uporabljajo.
Cilj je bil razviti
uporabniški vmesnik
za višinsko
nastavljivo mizo, ki
je preprost in ga
uporabniki
z veseljem
uporabljajo.

28
FS
NAŠA EKIPA
Ekipa je bila sestavljena iz sedmih študentov
šestih narodnosti in različnih študijskih
smeri, ki so bile zelo raznolike, saj smo
prihajali kar iz štirih različnih fakultet.
Študijske smeri so obsegale področja
strojništva, arhitekture, varstva okolja,
poslovnih ved, prava, marketinga in
računalništva.
ISKANJE NOVIH IDEJ
Naša naloga je bila razviti inovativen izdelek, zato je bil proces iskanja idej za uspeh našega dela
zelo pomemben. Iskanja novih idej smo se lotili sistematično in uporabili različne tehnike
ustvarjalnega mišljenja.
Viharjenje možganov
Projektni manager je zapisal vprašanje na
samolepilni listič in ga pritrdil na steno. Vsak
udeleženec je zapisal čim več idej na majhne
samolepilne lističe in jih pritrdil poleg
vprašanja. Po končani seji je vsak udeleženec
na kratko predstavil svoje ideje.
Količenje
Pri iskanju novih idej smo raziskali tudi, kaj že
obstaja na trgu. Analizirali smo produkte
šestih konkurenčnih podjetjih. Na tak način
smo ugotovili trenutne trende pri
konkurentih in iskali priložnosti za naš
produkt. Raziskali smo tudi najnovejše
trende v avtomobilski industriji, s čimer smo
iskali ideje, ki bi jih lahko implementirali pri
razvoju našega izdelka. Našo raziskavo bi
lahko razširili še na trg gospodinjskih
aparatov, kjer proizvajalci prav tako stremijo
k izdelavi čimbolj intuitivnega uporabniškega
vmesnika.
Morfološka analiza
Tekom iskanja rešitve smo pridobili zelo
različne ideje, ki smo jih zapisali na kartice in
najboljše med njimi združili v eno, v naš
končni koncept, ki smo ga poimenovali
ConDesk.

FS
29
CONDESK
Uporabnik mizo premika z dotikanjem stikala. Stikalo je naslikano na prozorno samolepilno folijo
z električno barvo. Električna barva je črna in prevaja elektriko, ko se posuši, saj vsebuje ogljikove
delce. Z namenom podaljšanja obstojnosti barve je nalepka zaščitena z dodatno folijo. Dizajn
nalepke je moderen in minimalističen, odjemalec lahko izbira med različnimi dizajni. V prihodnje
predvidevamo tudi možnost prilagoditve dizajna posamezniku, torej bi si odjemalec lahko izbral
dizajn po svoji želji. Dizajn stikala na folijo natisne Logicdata, na mizo ga pritrdi proizvajalec miz.
Krmilna enota je sestavljena iz dveh gumbov,
eden je namenjen premikanju mize navzgor,
drugi premikanju mize navzdol. Možna je
katera koli nastavitev višine, saj se miza
premika ves čas, ko uporabnik drži stikalo. V
ohišju pod mizo so LED lučke, ki zasvetijo, ko
uporabnik premika mizo. Lučke prav tako
kažejo napredek, torej kako dolgo uporabnik
že stoji.
Koncept mize Condesk je povezan z aplikacijo podjetja Logicdata Motion@Work, kjer uporabnik
zbira točke, imenovane LogicCoin, ko dela stoje. Prislužene LogicCoine lahko uporabnik unovči za
različne ugodnosti znotraj in zunaj podjetja, v katerem je zaposlen, na primer za brezplačno kavo,
malico ali razne druge ugodnosti. Z LogicCoini dosežemo koristi tako za delodajalca kot tudi za
zaposlene. Za delodajalce korist predstavljajo večja produktivnost zaposlenih, manj bolniških dni
in sodelovanje z drugimi podjetji, za zaposlene pa izboljšanje zdravja, boljše počutje in
nenazadnje tudi vse materialne in nematerialne dobrine, ki jih pridobijo z unovčitvijo
LogicCoinov.
IZKUŠNJE, KI DOPOLNJUJEJO ŠTUDIJ
Tekom devetih mesecev intenzivnega dela smo se veliko naučili o tem, kako poteka razvoj novega
izdelka vse od ideje do končnega prototipa, pridobili smo izkušnje dela v ekipi, poglobili svoje
znanje nemškega in angleškega jezika, navezali številna nova poznanstva in postali bolj kreativni.
Tudi Univerza v Mariboru ponuja veliko možnosti za sodelovanje na podobnih projektih (Po
kreativni poti do praktičnega znanja, Študentski inovativni projekti za družbeno korist, Mladi
projektni managerji, v Ljubljani se pogosto izvajajo tudi Hackathoni, ki se jih lahko udeležijo tudi
študentje iz Maribora).
Informacije o projektih lahko najdete na
spletni strani Kariernega centra Univerze v
Mariboru in na spletnih straneh matičnih
fakultet. Vsekakor bi sodelovanje na
podobnih projektih priporočila tudi drugim
študentom, saj je to odlična izkušnja
praktičnega dela, ki ga v obveznem delu
študijskega programa ni veliko.
Tudi Univerza v
Mariboru ponuja
veliko možnosti
za sodelovanje na
inovativnih
projektih.

30
UREDI SVOJO MIZO - DIY
Avtor: Urška Grubač Kaučič
Fotografije: Urška Grubač Kaučič
KAJ POTREBUJEMO?
Dve (približno) enako veliki škatli,
Da bo v prihajajočem študijskem letu tvoja študentska
miza lepo pospravljena in pripravljena na nove
podvige, smo pripravili kratek vodič, kako izdelati
sortnik, ki bo pospravil še tako razmetano mizo.
škarje ali manjši nož,
ravnilo,
lepilni trak in lepilo,
dekorativni lepilni trak in flumaster,
zavijalni papir.
1.
Doma ali v trgovini (med odpadnimi
škatlami) poiščemo dve približno enako
veliki škatli. Na ti dve škatli zarišemo dve
začetni črti na različnih višinah (eno višje,
eno nižje) in ju nato povežemo z ravnilom,
kot vidimo na sliki. Da se škatli medtem ne
premikata, ju lahko zlepimo z lepilnim
trakom.
2.
Po zarisanih črtah previdno
zarežemo s škarjami in s tem
dobimo osnovne enote, ki bodo
gradile naš ločevalnik.
3.
Osnovna dela približamo skupaj in ju
zlepimo z debelejšim lepilnim trakom, tako
da se trdno držita skupaj. To nam bo olajšalo
kasnejše delo.
4.
Povezani enoti oblepimo z zavijalnim papirjem,
robove pa oblepimo s potiskanim lepilnim trakom.
Na sprednjo stran ločevalnika lahko po želji prilepimo
kartonček z označbo prihajajočega študijskega leta ali
kakšno drugo sporočilce po našem okusu.

31
MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES!
7 4
5
8
7
3
2
3
4
7
7
5
9
1
6
2
7
5
5
7
3
6
7
6
4
8
5
4
6
3
2
1
Blondinka premišljuje: “To še
verjamem, da me je prinesla
štorklja, ampak to, da mi je
pajek avto odpeljal, je pa
preveč!”
Dva piflarja se pogovarjata:
“Poslušaj, starši so odpotovali,
prazno bajto imam!”
“Blagor tebi, boš lahko na glas
ponavljal snov.”
“Že tri leta ne govorim s svojo
ženo.”
“Zakaj pa ne?”
“Da je ne prekinjam.”
Ha-ha.
Hi-hi.
Janezek vpraša očeta: “Ali je
res, da kiti jedo sardine?”
“Seveda je res, Janezek.”
“Kdo jim pa konzerve odpira?”

32
KOORDINATORJI
TUTORJEV
Nina Krel
EPF
tutor.epf@gmail.com
Lucija Dežan
FF
tutorji.ff@gmail.com
Ema Ileršič
FKBV
tutorjifkbv@gmail.com
Barbara Gašparič
FNM
barbaragasparic1@gmail.com
Monika Ribič
FOV
tutor.fov@soum.si
Andrej Oprčkal
FS
andrej.oprckal@student.um.si
Nina Katarina Bračko
FERI
tutorjiferi@um.si
Aljoša Polajžar
PF
aljosa.polajzar@gmail.com

33
DOGAJA SE...
… NA FOV
Okrogla miza, oktober 2018
S tutorji FOV bomo debatirali o predmetih, ki
študentom v prvem letniku predstavljajo
največji izziv.
Brucovanje, začetek študijskega leta
2018/19
OE ŠO FOV bo ponovno poskrbel za odlično
zabavo in super vstop v študijsko leto
2018/19.
Šola in tekmovanje v Case Study,
november – december
ŠS FOV bo organiziral tradicionalno šolo v
študiji primera ali Case Study, potekalo pa bo
tudi tekmovanje.
… NA EPF
Trivia night, 28. 11.
Zagotovljeno zanimiv večer, kjer boste skozi
smeh s prijatelji odkrivali nova znanja.
Kino večer, 5. 12.
Med obveznostmi se prileže tudi kakšen
sproščujoč večer. Zato bomo na fakulteti
predavalnico spremenili v kino dvorano, kjer
si boste lahko s prijatelji ogledali film.
… NA FS
Brucovanje FS, EPF, FKKT, ZFV, 23. 10.
Skupaj z EPF, FKKT in FZV bomo že
tradicionalno med nas sprejeli bruce na
Štuku.
Promocija tutorstva v avli Tehniških
fakultet, november 2018)
Sproščeno druženje s tutorji FS ob prigrizkih.
… NA PF
ELSA day, 29. 11.
Na ta dan poteka dogodek, ki ga organizirajo
vsa ELSA društva po svetu na enako temo.
… NA FERI
FERI Ultimate, oktober 2018
Ekipno tekmovanje v nedotikalnem športu
frisbee.
Kostanjev piknik, oktober 2018
Pred fakulteto vas bomo pogostili s slastnimi
kostanji.
Sejem obštudijskih dejavnosti,
oktober 2018
Prikazali bomo priložnosti za preživljanje
obštudijskega časa v okviru raznih društev,
iniciativ in organizacij.
… NA FF in FNM
Trivia night, november 2018
Ob začetku študijskega leta bomo na zabaven način pretegnili naše sive celice in se pripravili na
nove študijske izzive. Med seboj se bodo v znanju iz različnih sklopov ekipe pomerile za bogate
nagrade, poskrbljeno pa bo tudi za hrano in pijačo.
Strokovna ekskurzija, november 2018
Lansko leto smo občudovali orhideje v Dobrovniku, preizkušali pivo pri Bevogu ter uživali v
kulinaričnih dobrotah turistične kmetije, letos pa nas čaka še bolj pester program. Število mest je
omejeno.
Spoznavna zabava, november 2018
Študentski čas je čas novih prijateljstev in poznanstev, zato je čas, da se med seboj spoznamo tisti,
ki si delimo stavbo na Koroški 160. Na spoznavni zabavi ne bo manjkalo dobre glasbe, turnirjev
(beer pong) in zabavne družbe.

34
KRIŽANKA
ZA PAMETNE GLAVCE
Najdi geslo,
čakajo te
super
nagrade!
Nagradna igra
Najdi geslo, vpiši ga na našem
TutorŠOUM Facebook profilu pod
objavo Nagradna igra TUTORial
in poteguj se za super nagrade!
Nagradna igra poteka od 16. 10.
do 31. 10. 2018.
Geslo:
11 4 8 2 10 7 4 1 3 9 12 5 12
13
6 13 2 7 9 12
1 Mesec, v katerem Rusi proslavljajo Oktobrsko
revolucijo
2 Fazni prehod snovi iz trdne faze v plinasto fazo
3 Glavno mesto Avstralije
4 Največja država v ZDA
5 Najhitreje rastoča rastlina na svetu
6 Največji otok v Karibskem morju
7 Evropska država, ki je razdeljena na kantone
8 Najdaljša reka v Evropi
9 Množica realnih števil, ki leži med dvema danima
številoma
10 Slovenski pisatelj, ki je napisal slikanico Juri Muri v
Afriki
11 Mirujoči del elektromotorja
12 Morje med Kitajsko in Korejo
13 Skupno gorovje Tunizije, Alžirije, Maroka
14 Sistem rasne segregacije v Južnoafriški republiki v
20. stoletju
15 Število držav skozi katere teče reka Nil
16 V toplih deželah živeči kuščar
17 Alfred Nobel, po katerem danes podeljujejo
Nobelove nagrade, je izumil
18 Kateri znani slovenski kraj se je v rimski dobi
imenoval ATRANS?
19 Kuhinjski plin po večini vsebuje
20 Spopad velikih množic ali vojsk
21 Črkovna namizna igra na plošči s 15 x 15 polji
22 Zadnja nastala občina v Republiki Sloveniji

35
NAPOVEDNIK
GLASBENO
LITERARNI VecER
Z Adijem Smolarjem
KAKO V
TUJINO?
LET
TEKMOVANJE V PEKI KOSTANJEV!
KOSTANJEV
ŽAR
Glasbeno-literarni vecer
18. 10. 2018
Kostanjev zar
22. 10. 2018
Kako v tujino?
November 2018
Teden druzabnih iger
December 2018
Brucovanje SOUM
16. 10. 2018
… in še mnogo več!
Preveri na www.soum.si

TUTORŠOUM
VPRAŠAJ...
NE GRIZEM
www.tutorsoum.si