ODMEVI, št. 37, februar 2021, Planinsko društvo Videm Krško, spletna verzija,

MLADINSKI ODSEK odMEvi 2021
ZAPIS UDELEŽENKE TABORA OUTSIDER V LEPENI
Živjo, sem Anita. V ponedeljek, 20.7.2020, sem se vsa nervozna in vesela novih pustolovščin
odpravila na tabor Outsider, iz katerega smo se vrnili že 26.7.2020. Na taboru sem za program
MEPI opravljala projekt neznanega prijatelja (PNP) in vam bom malo razložila, kako smo se
imeli.
Bila sem edina, ki se je udeležila tabora z Gimnazije Jesenice, zato se je moja živčnost pred
odhodom na tabor stopnjevala. Ob prihodu na mesto odhoda sem videla že en od prej znan
obraz. Hitro sem se spoznala tudi z drugimi, zaradi česar je moja živčnost
hitro izpuhtela. Preden smo prečkali Vršič, da bi prispeli v Lepeno, smo se ustavili in počakali
na druge, ki so bili v drugih kombijih. Vseh nas je bili 18, od tega nas je bilo le 6 deklet (2
mentorici Alenka in Nuša, 3 dijakinje, Vesna, Nina in jaz ter študentka Klavdija), vendar se je
ravno to kasneje izkazalo za prednost. Skoraj vsi udeleženci so bili zato malo bolj prijazni do
nas. Videlo se je, da je ženska populacija ogrožena populacija. Najbolj mi je ostal v spominu
Blaž, ker nam je naredil Cedevito in nas gugal v viseči mreži. V prihodnosti bo dober oskrbnik
za upokojence, če se bo odločil za ta poklic.
Ko smo prispeli v Lepeno, smo si ogledali kamp in se
namestili v šotore. V šotoru sem bila z dijakinjo Nino.
Vse tri dijakinje (Nina, Vesna in jaz) smo se hitro
spoprijateljile, zato drugi niso verjeli, da smo se šele
spoznale. Ker je bil to šele prvi dan, smo bile vse malo
nerodne pred drugimi, vendar smo se hitro privadile
na novo okolje. Za kosilo so nam vodniki skuhali kar
makaronflajš. Po kosilu smo se skupaj nekajkrat igrali
med dvema ognjema, nato pa smo imeli zbor, kjer smo
Taborni ogenj, Lepena, 20.-26.7.2020
se drug drugemu predstavili in si izžrebali skrivnega
prijatelja, do katerega smo morali biti bolj prijazni. Ko
smo se predstavljali, sem morala biti kar pozorna, ker
nisem nikogar poznala, sicer sploh ne bi vedela, kdo je moj skrivni prijatelj. Po zaključeni
predstavitvi smo namreč iz posodice izvlekli listič z imenom svojega skrivnega prijatelja. Sama
sem dobila Klemena B., ki je bil fant študentke Klavdije. Najbolj ironično se mi je zdelo to, da
je Klemen B. imel mene za skrivno prijateljico. Do te ugotovitve sem prišla, ko sem mu na
skrivaj podarila leseno palico in nekaj frutabel ( palico zato, ker ima kot študent lesarstva imel
rad les).
Še isti dan sem od njega prejela oreščke in isto leseno palico. Kmalu zatem so nas razdelili v 4
skupine, ki so štele po 4 člane. Vsaka skupina je imela eno dekle. Te skupine so se delile še na
pol, torej, da sta dva para zastopala svojo skupino. Jaz sem bila z Aljažem. Vsaka skupina je
dobila svojo vrv, katero smo uporabljali za učenje in ponavljanje vozlov. Naučili smo se
kavbojskega, bičevega, ambulantnega, osmico, šestico, podaljševalnega, Prusikovega in
najlonskega. Večina se jih je šla že prvi dan
kopat v Sočo, medtem ko sva z Nino zmrzovali že, če sva se vode dotaknili. Pred večerjo smo
skupaj reševali nekaj križank, nato pa so nam fantje spekli palačinke, ki smo jih z slastjo
pojedli. Tisto noč sva z Nino zaradi mraza zelo slabo spali, zato sva naslednji dan vprašali za
dve dodatni spalki. Sicer sem jaz namesto spalke dobila dekico, ampak sem bila kljub temu
zelo zadovoljna. Poleg tega je imela dekica ljubke vzorčke. Dekica in spalka sta obe imeli vonj
po psu Lumpiju, ki se je tabora tudi udeležil. Tako sva z Nino posredno spali z Lumpijem.
- 31 -