ODMEVI, št. 37, februar 2021, Planinsko društvo Videm Krško, spletna verzija,

MLADINSKI ODSEK odMEvi 2021
POROČILO O DVODNEVNEM POHODU NA POREZEN V
OKVIRU MLADINSKEGA ODSEKA
Tudi popoldansko vijuganje po škofjeloških cestah se more nekje končati. Razlika med drugo
in tretjo klopjo našega kombija je očitna, ni pa odločilna. Počasi ugotavljamo, da je
razpotegnjena Davča verjetno ena največjih vasi pri nas, če ne celo največja. K cesti, ki se
enakomerno leno dviga proti namišljenem izhodišču ture in se oklepa potoka Davče, se
priključi kar nekaj stranskih cest, na križišču katerih je človek, ki je prvič tukaj, prepuščen svoji
domišljiji orientiranja, ko gleda smerokaze do okoliških kmetij, ki vsaka zase osamelo kraljuje
nad dolino. Po glavni cesti te ta pripelje do rdeče planinske table, na kateri uzreš
najpomembnejšo besedo dneva – Porezen. Mi še malo podaljšamo naprej in, ko zapeljemo na
makadam ter z vozilom prečimo potok, se pri kamnolomu po nekaj sto metrih zavemo, da je
čas za prisilno parkiranje in obrat.
Na mestu Davških slapov nekateri malce
pomočimo noge v potoku, saj bi drugače
težko videli zgornji slap. Voda deluje
osvežujoče, nenačrtovani vodniški potop
na spodnjem slapu to tezo tudi potrdi.
Nekako se odločimo, da si za izhodišče
zdaj, ko smo si slapove že ogledali,
izberemo raje grebenski pristop na vrh
hriba, do katerega pa nas loči še nekaj
dolgih makadamskih kilometrov, do
katerih pridemo po cesti v smeri
Cerknega. Poslušamo Queene – live
edition v kombi-izvedbi gorenjskoposavske
naveze, amortizerji se tresejo,
Davški slap, 8.8.2020
tudi makadamska cesta, ki se vleče, in
vožnja, začinjena še z nekaj sto metrov
vzvratne vožnje ob srečanju s tričetrt lokalne kmetijske mehanizacije na odrezani cesti, postane
zabavna že zaradi tega, ker se prav do konca ne ve, kaj sledi. Vse se konča na idiličnem mestu
– travniku, kot nalašč za načrtovano bivakiranje na prostem, ki ga zapustimo dokaj hitro, saj se
sonce že spušča proti vrhovom na zahodu. Pot k vrhu je narisana v neki idealistični podobi
sredogorja, vmesni vrh Medrce obidemo po levi po poti, na planini pa se zavemo, da nas bodo
do vrha za elektrificirano mejo pozdravljali prežvekovalci.
Ko svetlobo počasi spodriva mrak, dosežemo
vrh. Čeprav je koča nedaleč stran, se nam tja kaj
prida ne mudi, fotografski eksperimenti v temi
dajo zanimive rezultate. Po večerji se
dogovorimo za prenočevanje pred kočo, pred
spanjem pa še enkrat na vrh. Ura že presega
polnoč, ko s teleskopom na vrhu Porezna
poskušamo videti še kaj več kot le luno, ki
crkuje. Okoli ene ure se spravimo v šotore, veter
je namreč premočan, da bi uživali na prostem.
Zjutraj me zbudi pasji dvojec, ki opravlja vlogo
- 34 -
Naši pasji spremljevalci, 7.8.2020