Projekt_macesnik_brosura_2021

Življenje, delo in sprostitev pod isto streho,
˝Pod macesnovo streho˝

2
Podobe Solčavskega

Karta območja
Logarska dolina - Solčavsko
3

Druzina Golob
Živimo na Solčavskem, v majhni gorski vasici Solčavi,
na pragu Robanovega kota in Logarske doline v objemu
Kamniško Savinjskih Alp.
Radi imamo ta naš alpski svet, v njem iščemo smisel, izzive
in smeri naših življenjskih zgodb. Tu smo doma, od tod izvirajo
naše misli, čutenja in hrepenenja.
Ponosni smo, da turistična destinacija Logarska dolina -
Solčavsko spada med “top 100” trajnostnih destinacij sveta.
4

Zdenka: »Moji predniki so od 14. stoletja naprej
živeli na domačiji Ugovšek nad Gornjim Gradom,
skoraj 1000 metrov visoko na pobočju planine
Lepenatke. O rodovih prednikov z domačij nad
Zgornjo Savinjsko dolino priča tudi družinsko drevo
na steni ob vhodu.«
Jani: »Rodil sem se v tej hiši kot sin Grobelske
Mici in Havdejevega Joža. Oče je bil doma nad
Robanovim kotom na kmetiji Havdej. Eni prvih
priseljencev Solčavskega so 1200 metrov visoko
ustvarili kmetijo Knez in kasneje še Havdej. Mama
Mici je ena od treh otrok Silvestra in Marije, katerih
predniki izhajajo s starodavnih svobodnih kmetij
Solčavskega in okolice. Verjetno pa je v rodbinsko
zgodovino kdaj vskočil tudi kakšen hlapec, saj nisem
tako čistokrven, kot moja žena. Glede na družinsko
drevo, imava z Zdenko verjetno prvega skupnega
prednika v devetem kolenu.«
5

Preizkusnje generacij
v 20. stoletju
Konec druge svetovne vojne. Povsod pomanjkanje. Hrana
na karte, cigarete na karte, cement na karte… Stari oče
Silvester in stara mama Marija pa z mlado družino
brez strehe nad glavo. Taki so bili časi, težave so
se kopičile in da jim ne bi bilo prekmalu konca, je
stara mama hudo zbolela. Po mnenju zdravnikov
za posledicami hudega šoka, ko je nemški vojaški pes
napadel enega od otrok – diagnoza skleroza multipleks.
Zgraditi hišo za družino je bila neizmerna želja starega očeta.
Poleg službe je moral skrbeti za bolno ženo in tri otroke, z
nepredstavljivimi napori pa še graditi hišo. Kar sva ustvarila
z ženo Zdenko je le bleda senca tega, kar je uspelo staremu
očetu, ko se je leta 1952 z mlado družino preselil v, za današnje
razmere, skromno hiško.
Mici, najmlajša med otroki, je smela spati pri mami in očetu.
Njena brata pa sta spala na nedokončanem podstrešju. Tam je
bilo spravljeno seno za kravo, ki so jo preko zime vzeli v rejo, da
je bilo pri hiši mleko in maslo za otroke.
6

Bolezen stare mame je napredovala, zato je potrebovala nenehno
oskrbo. Mama Mici je postala podjetnica zato, da je lahko delala
doma in poleg podjetništva skrbela še za bolno mamo. Z možem
Janezom, ki je bil mizar, sta postavila majhno mizarsko delavnico.
Čeprav skromna, nam je dobro služila do mamine upokojitve. V
najboljših časih je mama Mici zaposlovala pet redno zaposlenih
delavcev in bila edina ženska lesarka v Savinjski dolini. Moški
»tišlerski« kolegi so nanjo gledali z občudovanjem.
Jani: Ljubezen do lesa mi je bila
položena v zibelko…
Zdenka: “… in morda naju je ljubezen
povezala tudi zato, ker sem študirala
lesarstvo?”
Hčerki Kristina in Ana sta se zapisali umetnosti. Ljubezen do glasbe
in pisane besede, začinjena s trmasto vztrajnostjo, poraja uspehe
in zadovoljstvo mlade generacije - pospremljeno s ponosom in
hvaležnostjo staršev.
7

Sanje
zelje odlocitve
Življenjski dogodki in odločitve so nas v devetdesetih letih
pripeljali na razpotje. Za izboljšanje kvalitete bivanja smo
morali preurediti pretesno staro hišo. Odločala sva se med
enostavno spremembo in korenitim posegom v hišo, ki bi
omogočal tudi spremembo dejavnosti.
Zavedanje poslovnih priložnosti v turizmu se je
spogledovalo z dolgoletnimi sanjami. Zaradi poznavanja
trendov in prakse ekoloških gradenj smo lahko iz sanj in
želja prešli na konkretna dejanja.
Kdor hoče videti, mora gledati
s srcem. Bistvo je očem nevidno.
(A. S. Exupéry)
8

Dokončno odločitev za adaptacijo in razširitev sva sprejela leta
1999. Pred tem sva veliko razmišljala o možnostih za razvoj
turistične ponudbe. Dotedanja mamina lesarska delavnica ni
imela perspektive, za širitev v večji lesni obrat pa ni bilo prostora.
Prepričana sva bila, da je lokacija primerna za turistično ponudbo
in padla je odločitev za spremembo dejavnosti.
Sledilo je načrtovanje temeljite nadgradnje v večji, sodoben,
ekološko in trajnostno grajen turistično stanovanjski objekt.
To je bil precejšen izziv, saj se takrat o sodobni trajnostni gradnji
še ni kaj prida govorilo, predpisi o energetski učinkovitosti pa so
bili izdelani precej kasneje.
V prenosu znanja naših
prednikov - oplemenitenim
s sodobnimi spoznanji, v
lokalnem okolju in lokalnih
materialih je ključ za rešitev
mnogih težav sodobnega
človeka.
9

Kdo je cez les!Mi smo za les
Arhitekturna zasnova turističnega dela objekta žal ni
dopuščala, da bi bil les edini konstrukcijski material.
Zato smo konstrukcijo izvedli na klasičen način, »vse
ostalo pa naj bo leseno«.
Zdenka: Že od vsega začetka sva si
želela leseno streho. Ko sem se z očetom
sprehajala po domačem gozdu, je večkrat
poudaril: »Macesen raste za domače«.
Mama pa je pred časom z nasmehom namignila:
»Če si Jani res tako želi macesnovo streho, pa
naj jo dobi«.
Jani: Ime apartmajev »Pod macesnovo
streho« je polno simbolike. Macesen je drevo,
ki raste v gorah, v ekstremnih razmerah.
Je trden in žilav, velikokrat samorastnik, v
katerega tolčejo strele.
Prav takšen mora biti tudi prebivalec alpskega
podeželja: vztrajen, trden, povezan z naravo in s
skupnostjo. Kot strela v gorah, pa v navade domačinov
prepogosto tolče logika birokratskih zapovedi. Pod macesnovo
streho lahko najdemo območje sproščenosti, varnosti in
umirjenosti v povezavi z naravo in bližnjimi - s tistim, kar
imamo radi. Zato Pod macesnovo streho gostje zlahka postanejo
prijatelji.
10

Zdenka: Streha predstavlja zatočišče,
zavetje in dom, kar nas navdaja z občutki varnosti,
pripadnosti in povezanosti z okoljem in skupnostjo.
Streha je vez med nebom in zemljo, med duhovnim in
materialnim povezanim v harmonično celoto.
Zdenka: Kvaliteten macesnov les raste zelo počasi visoko
v gorah, težko ga je posekati, še težje pa spraviti v dolino. Še
posebej je sečnja težavna pozimi ob pravem času po luninih
menah. Takrat posekanemu lesu pravimo lunarni les.
Med študijem lesarstva so me lastnosti lesa, posekanega »ob
pravem času«, močno prevzele. Nagovorila sem brata Marka, naj
les, ki je rastel visoko pod Lepenatko, resnično poseka ob pravem
času po luninih menah.
Najboljše, kar si lahko človek zaželi za svojo hišo
je macesnova streha.
Macesnovi so tudi podi v naši hiši. V stanovanju sva jih oljila
sama, v poslovnem delu pa smo dobili strokovnjake.
Jani: Smreke za ostrešje so rasle na višini 1200 -
1300 metrov nad morjem, na posestvu domačije
Havdej. Po očetu sem dobil doto v obliki lesa. Stric
Berti mi ga je posekal, ob pravem času. Potem smo
ga pustili, da se je delno osušil v gozdu. Žagal ga
je Stanko Ošep na kmetiji Pečovnik v Robanovem
Kotu – na stari venecijanki. Tudi pohištvo je
iz takšnega smrekovega lesa. Zaščitili smo ga s
čebeljim voskom.
11

Skrbno nacrtovanje se obrestuje
Zdenka: Novi objekt smo snovali sami. Ideje smo
dobivali vsepovsod, tudi na naših dopustih in
potovanjih. Kjerkoli smo, želimo imeti čimbolj
pristen stik z naravo in ker bi radi omogočili
bivanje pri nas tudi osebam z alergijami,
astmo in drugimi zdravstvenimi težavami, smo v
apartmajih v največji možni meri uporabili naravne
materiale.
Jani je vse izrisal, od grobih načrtov do podrobnih delavniških
risb. Pri oblikovanju prostora in razporeditvi notranje opreme
smo upoštevali tudi zakonitosti feng shu-ja. Ko sem zvečer legla
k počitku, sem velikokrat proučevala knjigo o kitajski umetnosti
oblikovanja prostora.
Naša prizadevanja na vseh
področjih gradnje in opremljanja
objekta so se sestavljala kot delčki
mozaika. In namen je dosežen:
Ponosni smo na naš dom in odlično
se počutimo v njem.
Gostje z veseljem sprejemajo
pristno domačnost – nikomur se
ne mudi domov, četudi je dopust
pri kraju.
12

Gradnja po fazah
z zapleti in razpleti
Do leta 2002 smo pripravili načrte in dovoljenja ter začeli s prvimi
gradbenimi deli. Leta 2004 je bil objekt pod streho.
Pred začetkom gradnje:
67 m 2 stanovanjskega
prostora, 102 m 2
poslovnih notranjih
površin za mizarsko
delavnico
→
Po končani nadgradnji objekta:
179 m 2 stanovanjskega prostora,
561 m 2 poslovnih notranjih
površin z apartmaji, wellnessom,
skupnimi prostori in pisarno.
Sledilo je urejanje stanovanjskega dela in priprava na razpis za
dokončanje investicije v poslovni del objekta. Med leti 2007
in 2009 smo izvedli vsa potrebna dela in pridobili uporabno
dovoljenje.
13

Postopki, ki spremljajo gradnjo so bili zapleteni.
Pojavile so se težave s predfinanciranjem, s
pridobivanjem sredstev na razpisih, pa tudi
sama gradnja tako razgibanega objekta je bila
zahtevna. Obdobje je bilo neugodno tudi zaradi
gospodarske nestabilnosti in spreminjanja cen.
Po zaključeni gradnji smo zaradi zapletov pri pridobivanju
uporabnega dovoljenja izgubili eno turistično sezono, kar je bilo
takrat precej neprijetno, predvsem s finančnega in čustvenega
vidika.
Jani: Troslojna lesena okna so naredili
posebej za ta objekt, saj takih prej še ni bilo na
tržišču. V dobrih petnajstih letih pa je postal
to standard za nizkoenergijske in skoraj nič
energijske hiše.
Kar svet
potrebuje je več
ljubezni in manj
birokracije.
(NN)
14

Zdenka: Velik del notranje
opreme so lokalni mojstri naredili ročno, od
mizarskih do kovinskih izdelkov, ustvarjanje
ambienta, poslikave wellnessa…
Naravo, ki smo
jo podedovali od naših
prednikov, želimo ohraniti za
naslednje rodove. Zato smo
zavezani k okolju prijazni
gradnji in sonaravnemu
življenjskemu slogu.
15

Kaj pa druzina
To je bilo zelo stresno obdobje za vso družino, predvsem zaradi
pomanjkanja časa in sprotnih stresnih situacij, pa tudi zaradi
velike zadolženosti in strahu, če bi se zgodilo kaj nepredvidenega.
Kristina: Na gradnjo hiše imam le bežne spomine, le nekaj več
kot samo slike. Spominjam se navdušenja in adrenalina ob hoji
po deskah nad „prepadi“ med eno in drugo sobo, sploh ker mi
tam ni bilo dovoljeno hoditi. In kako pomembno sem se počutila,
ko so mi v roke potisnili kamero in naročili naj snemam gradnjo.
Spomnim se, da mi je ob tem postalo dolgčas in sem raje snemala
psa, luči, rožice, vodo,... V spominu se pojavljajo slike razmočene
zemlje, neskončnih strojev, večne neurejenosti, tekanja mlajše
sestrice, delavca Braneta kako jé golaž in majhnega stanovanja.
Ana: Spomnim se en »blonten las« več od
ničesar. Torej, skoraj nič. Vem le, da me je
bilo povsod polno, a ne na gradbišču,
tja mi odrasli niso dovolili, ker sem
bila skoraj zmeraj komu v napoto.
Najbolj se spomnim prijaznih delavcev,
ki so se veliko ukvarjali z mano. Eden
od njih me je naučil kako se kotalka.
Imam še par prebliskov o tem, kako so,
zaskrbljeno in veselo obenem, klicali za
mano, ko sem splezala na streho, pa o mojem
aktivnem iskanju izgubljenih žebljev…
16

Mama Mici: ves čas gradnje sem stanovala v svojem
stanovanju, nad katerim so zalili ploščo in zidali stene nadstropja
in mansarde. Strah me je bilo, da mi bo beton stekel
v stanovanje, da stene mojega stanovanja ne
bodo zdržale dodatne teže in se bodo podrle.
Še sedaj me včasih malo spreleti ta strah.
Seveda se je strah mešal z občutki veselja
in ponosa, da se ustvarja nekaj novega
in velikega. Danes pa prevladuje prijeten
občutek toplote v hiši, okna tesnijo - ni
prepiha, kot nekdaj.
17

Dosezen cilj:
Okolju prijazna trajnostna
gradnja
Uporabili smo naravne gradbene materiale iz bližnje
okolice (les, kamen, olje, vosek, volna, lan), ekološke
lazure brez škodljivih emisij (brez formaldehida, lakov,
topil, razredčil itd.), naravne materiale posteljnih
garnitur (bombaž, čista ovčja volna) in ekološko
nevtralne materiale (beton, steklo, keramika).
Osnova za gradnjo so bili lokalni viri gradbenih
materialov in lokalni izvajalci. Tako smo dosegli bistveno
nižje emisije CO 2
za transport in manipulacijo materiala,
lokalni izvajalci pa so za prevoz porabili manj goriva in
zmanjšali izpuste CO 2
, kot bi jih izvajalci iz oddaljenih
krajev.
Naša stavba ustreza kriterijem za nizko energetske
objekte. Koeficienti toplotne prevodnosti (k)
posameznih delov objekta pričajo o nizki porabi
energije (tlaki proti zemlji k = 0,239, fasadna stena
k = 0,161, streha k = 0,160 in troslojna lepljena
lesena okna k=0,9).
Med gradnjo smo vse odpadke zbirali in oddajali ločeno.
Jani: Nikoli nisem mogel razumeti, zakaj
nekateri investitorji vozijo les za brunarice in pode
iz Finske ali Rusije, ko pa je pri nas toliko odličnega
lesa. Koliko nafte se porabili, da les prepeljejo več
tisoč kilometrov daleč? Ni vsaka gradnja iz lesa
tudi trajnostna gradnja.
18

Dosezen cilj:
Ekoloska uporaba objekta
Za ogrevanje objekta smo do leta 2019 uporabljali le biomaso –
polena lokalnega izvora. Učinkovitost zagotavlja kotel s prisilnim
vlekom (podpihom) Fröling 50kW z dvema zalogovnikoma za toplo
vodo 2 x 1500 litrov. Z novim projektom energetske sanacije smo
leta 2019 poslovni del objekta energetsko ločili od stanovanjskega
dela. Odstranili smo rezervni vir ogrevanja na kurilno olje, tako da
sedaj poslovni del ogrevamo s toplotno črpalko.
Sanitarno vodo ogreva toplotna črpalka (sistem zrak voda)
postavljena v kotlovnici, kjer izkorišča višek toplotne energije.
Deli objekta, kjer so povečane zahteve za prezračevanje prostorov
(wellness in kletni prostori), so opremljeni z dvema rekuperatorjema
visokih izkoristkov. Segreti odpadni zrak v napravi ogreje sveže
vpihovani zrak.
Optimalno porabo električne energije zagotavljajo varčne svetilke,
rekuperacija odpadnega zraka pri prezračevanju in energijsko
učinkoviti gospodinjski aparati (razreda A do A++)
Odpadne vode so speljane v kanalizacijski kolektor in čistilno
napravo, ločeno zbrane odpadke pa odvaža lokalni prevzemnik
odpadkov.
Iz vodovodnih pip teče čista izvirska pitna voda brez klora, saj imamo
lasten vodni vir na bližnjem hribu. V objektu so nameščene baterije
z manjšo pretočno sposobnost ali dvostopenjsko regulacijo, kar
omogoča racionalno porabo vode.
Izpusti CO 2
v zrak so minimalni, kar zagotavlja sodoben kotel na
biomaso. Izpustov snovi v zemljo ali vodo ni.
V objektu ni močnejših virov elektromagnetnega valovanja. Za
zmanjšanje sevanja mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov v
objektu ni brezžičnega interneta, pač pa je žični telekomunikacijski
priključek v vsaki sobi.
19

Projekt:
Energetska sanacija objekta
Pod macesnovo streho
V prvi fazi spremembe namembnosti objekta nismo
izvedli vseh načrtovanih ukrepov. Zastavljeno energetsko
racionalizacijo nam je leta 2019 uspelo izpeljati do konca
s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj in EU
razpisa za Povečanje snovne in energetske učinkovitosti
turističnih objektov na problemskih območjih.
S projektom energetske sanacije smo peč za ogrevanje na
biomaso in lastno sončno elektrarno dopolnili še s toplotno
črpalko z geosondami.
Pod macesnovo streho smo želeli energetsko učinkovitost
stavbe dvigniti na najvišjo možno raven z uvajanjem ukrepov
za učinkovitejše ravnanje z viri. S tem pa posledično zmanjšati
rabo energije za objekt, zmanjšati rabo vode na nočitev,
zmanjšati količino odpadkov in zmanjšati emisije toplogrednih
plinov. Z izvedenimi ukrepi nismo le zmanjšali okoljskega vpliva
delovanja našega podjetja in povečali rabo obnovljivih virov,
temveč tudi povečali energetsko neodvisnost podjetja v celoti.
20

CILJI PROJEKTA:
• razvijati turistično dejavnost v podjetju z nadgradnjo vsebinske
turistične ponudbe;
• ustvariti več prihodkov in posledično ustvariti možnosti za več
zaposlitev;
• z energetsko sanacijo stavbe povečati njeno energetsko
učinkovitost;
• vzdrževati energetsko učinkovitost objekta in tako ohraniti
predznak »zelene« nastanitve;
• povečati skupno število gostov;
• povečevati prihodek iz naslova turizma ter vlagati v nadaljnji
razvoj zelene turistične ponudbe;
• povečati dodano vrednost podjetja;
• zmanjšati stroške poslovanja podjetja zaradi uvajanja ukrepov
snovne in energetske
učinkovitosti oziroma večje rabe obnovljivih virov.
REZULTATI PROJEKTA:
• Pridobljen certifikat »Green Key«;
• Zmanjšana raba energije za objekt;
• Zmanjšana raba vode na nočitev;
• Zmanjšana količina nastalih odpadkov na nočitev.
Vrednost celotnega projekta energetske sanacije iz leta 2019 znaša
162.260,00 €, od tega je 99.750,00 € sofinanciranih iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega
sklada za regionalni razvoj (www.eu-skladi.si).
21

Ekskluzivna turisticna
ponudba in zadovoljni gostje
Zdenka: Večina komentarjev se nanaša na
naš odnos do gosta in na splošno počutje – ljudje ne vedo
točno zakaj se počutijo dobro – mislim, da je bistvo v tem,
da smo uspešno sestavili celoten mozaik posameznih
drobnih pozitivnih vplivov.
ODZIVI
ZADOVOLJNIH
GOSTOV:
Nad vsemi pričakovanji.
Vse je bilo super, nastanitev je
od temeljev naprej zgrajena in
opremljena z občutkom, kar občuti
tudi gost, ki tam biva. Zdenka in Jani
s srcem vodita nastanitev: ozračje in
počutje je prijetno, toplo, domače, a
hkrati je vse udobno in izpade zelo
profesionalno. Wellness je še pika
na i celotni zgodbi. Se vrnemo z
veseljem kadarkoli;)
Peter P.21/07/2019
Nad apartmaji smo zelo
navdušeni, ker so bogato
opremljeni in nudijo obilo udobja.
Tudi lastnika sta preprosto
čudovita in zelo gostoljubna.
Piko na i pa doda njihov wellness,
v katerem se resnično razvajaš
in sprostiš. Tu smo bili že četrto
leto zapored in se zagotovo še
vrnemo.
Miha L.03.01.2019
22

Gostje občutijo prednosti naše
ponudbe, ki je zasnovana na petih
nadstandardnih apartmajih v
trajnostno grajenem objektu. Ročno
izdelana notranja oprema iz naravnih
materialov daje občutek domačnosti.
Pogled skozi okno nas povezuje z okoliškimi
planinami. Tudi imena sob in posameznih enot wellnessa
spominjajo na povezanost z okoljem. Pregrejemo se lahko v
suhem »Klemenčem peklu« ali v vlažni »Perkovi jami«. Na
temperaturi blizu ledišča se ohladimo v »Snežni jami«.
V »Matkovem škafu« se potopimo v brbotajočo kopel.
V zdravilni bio spectrum komori »Fidova zijalka« pa
prikličemo nase zdravilne moči solčavskega zdravilca Fida.
Ko se nam zahoče nadihati svežega gorskega zraka se
sprehodimo po Solčavskem z okolico - zakladnici naravne
in kulturne dediščine. Za globlji vdih pa si lahko
privoščimo športne ali adrenalinske užitke. Z e-kolesi in
drugimi električnimi vozili našim gostom omogočamo
tudi vožnje po bližnji okolici brez emisij – brez slabe
vesti.
NAJ WELLNESS
Od vsega začetka turistične dejavnosti je naš wellness namenjen
zasebnemu najemu. Naši gostje in tudi domačini se vanj radi
vračajo, ko si zaželijo kanček zasebnosti za razvajanje in uživanje
ali iz zdravstvenih razlogov.
Dve leti zapored smo se z wellnessom Potočka zijalka uvrstili
med tri najboljše v Sloveniji v kategoriji podeželskih wellnessov.
Tretje mesto je za nas zmaga, saj lahko za naj wellness glasujejo
samo gosti. Naš wellness je edini med nagrajenimi, ki se oddaja
v zasebni najem, zato je število naših gostov omejeno in je lahko
glasovalo bistveno manj gostov, kot pri javno odprtih wellnessih.
Zato smo še toliko bolj ponosni, da smo se uvrstili med dobitnike
priznanj. 23

Druge dejavnosti
in nacrti za prihodnost
Z vsem srcem želimo nadaljevati po začrtani poti, korak
za korakom, z organsko rastjo. Tako bomo v bližnji
prihodnosti nadgradili obe lastni blagovni znamki Pod
macesnovo streho in Zero emission.
Jani: Sem certificirani strokovnjak trajnostne gradnje,
projektiram objekte za pridobivanje energije iz obnovljivih virov,
predvsem male hidroelektrarne. Aktiven sem na področju varnosti
in zdravja pri delu ter varstva pred požarom.
Posebej pa se vedno znova veselim projektiranja obnove stavbne
kulturne dediščine. Pripravil sem projekte za obnovo več objektov,
zaščitenih po predpisih za varovanje kulturne dediščine. Najbolj
ponosen sem na obnovo farne cerkve Marije Snežne v Solčavi,
kulturnega spomenika državnega pomena.
Za ta projekt sem povabil k sodelovanju več priznanih
strokovnjakov, med njimi dr. Damjana Marušiča
in prof. dr. Vojka Kilarja, oba strokovnjaka s
področja potresnega inženirstva, ter študente
fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Za
potresno analizo cerkve so študenti pripravili
matematični model s preko 15000 končnimi
elementi. Za celostno statično sanacijo in
združitev praktičnih izkušenj s teoretično
obdelavo projekta smo na arhitekturnemu
bienalu v Pragi prejeli mednarodno
priznanje.
24
Certificirani strokovnjak
trajnostne gradnje

Zdenka: poleg turistične dejavnosti Pod macesnovo streho, ki
vključuje oddajanje apartmajev in zasebnega wellnessa,
urejam tudi turistične nastanitvene kapacitete na
smučišču Golte, kjer so gostom na voljo štirje
apartmaji. V podjetju imam »na čez« finance.
Kadar se pokaže nekaj trenutkov prostega časa,
ga z veseljem preživim v naših planinah, ob
večerih pa vzamem v roke knjigo in odplavam...
Kristina in Ana: preko poletja pomagata pri
oddaji apartmajev in skrbita, da so vedno lepo urejeni in
čisti. Nepogrešljivi sta v komunikaciji z gosti.
Kristina je magistrirala na umetniški smeri Akademije
za glasbo v Ljubljani. Kot pianistka nastopa z
različnimi orkestri. Aktivna je kot korepetitorka
in učiteljica klavirja ter zborovodkinja.
Tudi Ana je predana umetnosti. Zaključila je
Umetniško gimnazijo v Velenju. Je študentka na
Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študira anglistiko
in v okviru vzhodnoazijskih študijev koreanistiko.
Mama Mici: je prava mojstrica polstenja volne
avtohtonih jezersko-solčavskih ovc. V filcanih
klobukih in copatih se odraža njen občutek za
oblikovanje. Udeležila se je več strokovnih delavnic
v Sloveniji, na južnem Tirolskem in na Finskem. Je
ustanovna članica društva solčavskih filcark, Bicka.
Njene izdelke smo lahko videli tudi na televiziji.
Njene umetniške roke so vedno bolj utrujene, zato si
predvsem želi svoje znanje posredovati mlajši generaciji.
25

Imamo manjšo lastno sončno
elektrarno, ki pa ne pokriva vseh naših
potreb po električni energiji. Radi
bi zgradili mikro hidro elektrarno, s
katero bi lahko oskrbovali naš turistični
objekt tako, da bi sami proizvedli
vso potrebno energijo za obratovanje
objekta in energijo, ki jo porabijo naši
gostje na naši polnilnici električnih vozil.
Električna mobilnost je smiselna le v primeru, če je mogoče
električno energijo za vozila zagotoviti iz obnovljivih virov.
Že skoraj dvajset let si prizadevamo pridobiti dovoljenja za mikro
hidro elektrarno za lastno oskrbo, vendar zaenkrat brez uspeha.
Elektrarna je namreč predvidena v neposredni bližini naše hiše, na
reki Savinji, ki je naravna vrednota državnega pomena in kot taka
zaščitena pred gradnjo malih elektrarn. Lokacija je na ekološko
pomembnem območju, v bližini krajinskega parka in v neposredni
bližini območja Natura 2000.
Pri gradnji mikro hidro elektrarne želimo spoštovati
pravila varovanja narave in v celoti odpraviti
morebitne negativne posledice, ki jih ob napačni
izvedbi tovrstni objekti v naravi lahko povzročijo.
Trdno smo prepričani, da je to mogoče, saj je
sonaravna gradnja in proizvodnja električne
energije za lastno oskrbo povsem nekaj
drugega, kot gradnja energetskih objektov s
primarnim ciljem maksimiranja dobička.
V bližnji prihodnosti želimo
našim gostom ponuditi še bolj
pristen stik z naravo. Zato si bomo
prizadevali zgraditi ekološki plavalni bazen,
v katerem bodo vodo brez uporabe kemikalij
prečiščevale rastline.
26

Vedno smo se trudili biti v tesnem stiku z gosti, ki praviloma
postanejo naši prijatelji. Pristne in naravne odnose pa želimo
dopolniti še s pripravo programov, ki jih bomo lahko doživljali
skupaj z gosti. Na ta način želimo našo skupno ponudbo dvigniti
na nivo petzvezdičnih doživetij. Vsebina skupnih doživetjih, pa
naj ostane skrivnost in presenečenje za naše bodoče goste.
Jani: Kot ljubitelj narave in navdušen
čebelar najdem med opazovanjem čebel veliko zgledov za
naše življenje, bodisi na področju družbenega življenja ali
bivalnega okolja.
Čebele že milijone let bivajo v naravi v duplih votlih dreves – varujejo
jih lesene stene. Celice satja in les zalijejo z voskom, razkužijo pa s
propolisom. Tako smo naredili tudi mi Pod macesnovo streho. Obdali
smo se z lesom in ga zaščitili z voskom.
Milijoni let sobivanja z naravo so oblikovali naš genski zapis
in občutja, ki nas nagovarjajo. NE VEMO vedno, kaj je dobro
za nas, zagotovo pa to OBČUTIMO. Pridite in preizkusite.
DOBRODOŠLI
POD MACESNOVO
STREHO!
27

Kontaktni podatki:
LEGRO - Ivan Golob, k.d.
Robanov Kot 5
3335 Solčava, Slovenija
info@pod-macesnovo-streho.si
Telefon: 03 838 60 00
Fax: 03 838 60 01
Mobitel: 041 287 742
Mobitel: 041 353 023
Naložbo sofinancirata Republika
Slovenija in Evropska unija iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj
(www.eu-skladi.si).
KOLOFON:
Idejna zasnova: Jani Golob
Besedilo: Jani in Zdenka Golob, Marko Slapnik
Fotografije: arhiv družine Golob, Tomo Jeseničnik,
Matevž Lenarčič, Marko Slapnik, arhiv Centra Rinka
Oblikovanje: Jana Randl in Sebastjan Kurmanšek
Izvedba: Natur-Etno Alp in GEAart, 2. izdaja
avgust 2021