Učilna zidana L05Š02

UČILNA ZIDANA

43. in 44. številka

šolskega časopisa

NOVEMBER in DECEMBER

šolsko leto 2022/2023

GLASILO OSNOVNE ŠOLE ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE

UVODNA BESEDA

RAVNATELJEVA BESEDA

NAŠE PRVE ZGODBICE – 2. B

MUCA COPATARICA – 2. C

BRALNI TORBICI NA POT

IGRA SE IGRA

IZLET V LJUBLJANO

KULTURNI DAN

PETKOVA BRALNICA

LETA, KI TI DAJO ZALETA

OBISK MESTNE KNJIŽNICE

TRIJE ZMAJI

HAIKU POEZIJA

PRAZGODOVINSKI UMETNIKI

SE POŠTENOST SPLAČA?

DRUGAČNOST, POVPREČNOST

IF I WERE ...

REZULTATI TEKMOVANJ

PRAZNIČNA OKRASITEV

LITERARNI NATEČAJ

USTVARJALCI ČASOPISA

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

………………………………...

3

4

6

8

9

11

13

14

15

16

18

19

20

21

23

25

26

27

28

29

30

2


DRAGI BRALCI UČILNE ZIDANE!

Spet sta se obrnila dva meseca in z združenimi močmi smo uspeli

izdati novo številko, ki v svoji polnosti zaokrožuje iztekajoče se

leto 2022. Le kaj bo prineslo novo leto? Upamo, da vsega več: več

zdravja, uspeha, zadovoljstva, medsebojnega spoštovanja in

razumevanja – upamo na leto presežkov v pozitivnem smislu.

Pričujoča številka je živahno poročilo o dogajanju na OŠ Zbora

odposlancev, prepredeno z nitmi vaših misli, ki se raztezajo v

širjave ... Le kam nas bodo tokrat pripeljale? Od prvih zgodbic

drugošolcev do prikupnih upodobitev muce Copatarice, od branja do

igranja, literarnega in likovnega udejstvovanja ter spodbujanja

vrednot, vse do predokusa božično-novoletnih praznikov. Lepo

vabljeni vsi k branju in seveda sodelovanju!

UREDNICA

Foto: Maja Gole Premrl

3


Pa smo zakorakali tudi v najbolj čarobni mesec, mesec december.

Večinoma ga vsak pričakuje s toplino v srcu, bodisi zaradi treh dobrih

mož, ki se bodo zvrstili, bodisi zaradi snega, ki bo pobelil našo prelepo

Kočevsko, bodisi zaradi topline polnih praznikov, gotovo pa prav vsi zaradi

prostih dni, ki nas čakajo… Prav pa je, da v tokratnem pisanju delim nekaj

misli o praznikih, ki sta pred nami. Zame osebno sta oba po svoje najlepša

in največja, vsak na svojem področju.

Božič zato, ker je to praznik, ki postavlja na prvo mesto rojstvo in družino,

to je osnovno celico, ki je danes v krizi in ji moramo ravno skozi tako

pomemben praznik dvigniti ugled. Pa ni važno, ali govorimo o standardni,

razširjeni ali pa enostarševski družini … Družino štejem kot neko sredino,

kjer vas ima nekdo iskreno rad, srčno rad in je za vas pripravljen narediti

vse in vam je pripravljen nameniti čas … Pa da hitro tu obrazložim nekaj

stvari – rad ima tisti, ki zna skozi ljubezen in pripadnost postaviti tudi

omejitve, pravila in se tega drži, kar vi zelo dobro veste.

In drugi praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Že sam naziv praznika

je izjemen, saj vključuje dve veliki vrednoti – samostojnost in potem

enotnost. Vrednoti, ki ju tako zagovarjate tudi sami. Kako radi ste občasno

samostojni, da lahko naredite nekaj po svoje, na svoj način. Kako

pomembno je šele to na področju državnosti, da smo sami na svojem in

nikogaršnji hlapci, kot smo bili mnogokrat v zgodovini … In naprej

enotnost – biti v skupini, ki je enotna, biti v timu, ki je enoten, je nekaj, po

čemer hrepenimo vsi. Seveda pa se je potrebno za enotnost tudi potruditi.

Enotnost ni samoumevna, za enotnost moramo delati, se zanjo občasno

prilagoditi, predvsem pa moramo znati poslušati, sprejemati in razumeti.

Šele tako jo lahko uspemo pripeljati na neko želeno raven … Če kaj, nam

danes manjka te vrednote vsepovsod. Korona kriza je namreč razgalila

bistvo večine družbe, in to je – imeti se dobro v prvi vrsti sam, gledati

predvsem nase, skrbeti zase …, egoistična družba, ki ne pripomore k

napredku in je daleč od tistega, kar je poosebljal naš narod leta 1990.

4


Dela torej na teh področjih imamo za nekaj časa, seveda pa tudi veliko

vsakdanjega dela do teh praznikov, in želim, da se prav vsi potrudite in si

na tak način naredite prijetne praznične in počitniške dni, ko boste vsaj za

nekaj dni pozabili na šolo. Tokrat odgovarjam na vprašanje, ki ga dobim

velikokrat v pisarni, na hodniku, v učilnici, in na dva, ki sta bila zelo

pogosta v skrinjicah.

Ravnatelj, a vas lahko nekaj vprašam? Dragi učenci in učenke. Vem,

da sem v marsičem drugačen ravnatelj, kot pa ga iz svojih šolskih let

poznajo vaši starši. Nisem »pisarniški molj«, nisem »strah in trepet« in

nisem neka nedostopna oseba. Sem del šole, pač s svojo funkcijo, in se

zavedam, da je predvsem dostopnost vsakega od nas zaposlenih, torej

tudi mene, ena bistvenih plati dobre šole, ki ji sledimo. Zato sem večino

odmorov na hodnikih in vedno lahko pridete ali pristopite k meni, vedno

lahko vprašate preko svojih predstavnikov na šolski skupnosti in vedno,

mogoče za marsikoga najlažje, vprašate tako, da odvržete listek v

skrinjico na Reški stavbi ali pa v avli TZO. Slednje brez težav anonimno.

Torej le pogumno …

Kar nekaj listkov v skrinjici je bilo tokrat pričakovanih – za koga

navijate na SP v nogometu? Nogomet je trenutno osrednja tema

pogovorov. Doma, v šoli, trgovinah, gostilnah … Mnogi narodi živijo za

tekme, najbližje nam tudi naši južni sosedje. Naenkrat ni več težav, je

samo želja, da se reprezentanca izkaže … Seveda je »norija« zajela tudi

nas in vsak od nas si je našel svoje moštvo, ki ga spodbuja. Jaz sem tu

zelo »bratski« in seveda navijam za naše sosede, ki so spet prerojeni in

povezani, ter enotni ...

Kaj si želite za novo leto? Nekateri ste že omamljeni z željami in

reklamami, ki se vrtijo po televiziji. Seveda brez klasičnih želj po zdravju

in sreči seveda ne gre ☺. Drugače pa si želim predvsem razumevanja,

tako v družini, šoli in med ljudmi nasploh … Res si želim, da bi ljudje dali

v ospredje sočloveka in ne le sebe …

Bodite dobro v tem prazničnem decembru in res si želim, da vidite vsaj v

tem decembru kaj več kot le sebe …

Vaš ravnatelj

5


PRIŠLA JE ZIMA

JAKOB JE KOMAJ ČAKAL, DA PRIDE ZIMA. NEKEGA DNE JE ZAČELO

SNEŽITI. HITRO JE STEKEL PO PRIJATELJE. SKUPAJ SO SE IGRALI.

ZVEČER JE MIRNO ZASPAL. ZJUTRAJ JE NAŠEL POD SMREČICO DARILA.

BIL JE BOŽIČ. Gabrijel Mišmaš

MUCA VITA

NEKOČ JE ŽIVELA MUCA PO IMENU

VITA. IMELA JE MLADIČKE. BILI SO

RUMENE BARVE. NEKEGA DNE JE

MORALA MAMA VITA PO HRANO.

MLADIČKOV PA NI MOGLA PUSTITI

SAMIH DOMA. ODLOČILA SE JE, DA

POIŠČE PESTUNJO. ODPRAVILA SE JE

NA POT. S SEBOJ JE VZELA VREČO PIŠKOTOV. KMALU JE SREČALA

ZAJČKA. VPRAŠAL JO JE: »KAJ NOSIŠ V VREČI?« » POLNO VREČO

PIŠKOTOV. DALA JIH BOM TISTEMU, KI BO POSTAL PESTUNJA MOJIM

MLADIČKOM. ALI BI TI POSTAL PESTUNJA?« ZAJČEK JE ODGOVORIL:

»JA.« TAKO SE JE PRAVLJICA SREČNO KONČALA IN ZAJČEK JE ČUVAL

MALE MUCE. Asja Grabrijan

6


POREDNI BINE

NEKOČ JE ŽIVEL FANTEK BINE. BIL JE

POREDEN. NI POSPRAVLJAL SVOJE SOBE

IN VSAK DAN JE NAGAJAL MAMI. MAMA

MU JE REKLA: »BINE, SEDAJ PA

DOVOLJ!» KAZNOVALA GA JE S HIŠNIM

PRIPOROM. KAZEN JE TRAJALA CEL

MESEC. BINE JE V TEM ČASU MORAL

POMAGATI SVOJI MAMI PRI HIŠNIH OPRAVILIH. OD TEDAJ JE POSTAL

ZELO PRIDEN. VSAK DAN JE POSPRAVIL SVOJO SOBO IN POMAGAL

MAMI. Lamia Babajić

BOŽIČEK

LETO JE MINILO IN BOŽIČEK SE JE PRIPRAVIL ZA POT. Z DARILI JE

ŽELEL OSREČITI OTROKE PO CELEM SVETU. USEDEL SE JE NA SANI IN

Z JELENČKI ODLETEL OKROG SVETA. ZAGLEDAL JE LEPO HIŠO. SKOZI

DIMNIK SE JE SPUSTIL V DNEVNO SOBO. VIDEL JE PRELEPO JELKO.

NAŠEL JE TUDI MLEKO IN PIŠKOTE. BIL JE VESEL. POD JELKO JE PUSTIL

DARILO. MUDILO SE MU JE. NADALJEVAL JE POT IN LETEL OD HIŠE DO

HIŠE TER RAZVESELJEVAL OTROKE Z DARILI. Iza Šarčević

PAJKEC

NEKOČ JE ŽIVEL MALI PAJKEC. ODLOČIL SE JE, DA BO ŠEL NA POT.

MIRNO JE HODIL. NENADOMA GA JE V GOZDU MOČNO PRESTRAŠILA

MIŠ. ZAČELO JE DEŽEVATI. ŠE SREČA, DA JE IMEL S SEBOJ DEŽNIK.

ODPRL GA JE IN VZEL MIŠ POD DEŽNIK. SKUPAJ STA NADALJEVALA POT.

SREČALA STA PREMOČENEGA ZAJČKA. TUDI NJEGA JE VZEL POD

DEŽNIK. KMALU JE NEHALO DEŽEVATI. VSI TRIJE SO SE ODLOČILI, DA

GREDO DOMOV. Luka Kondić

7


Urh Malnar Vid Trošt Zoja Jarni Zara Nuredini

Nives Ševo Oriana Mihelič Pia Antunović Tibor Kersnič

Tyra Nicole

Fisher

Ažbe Lobe Črt Malnar Erik Broz

Lesar

8


Gaj Bilizij

Hana

Mrdjanović

Hana Pajaziti

Eva Namlih

Nejc Bizjak

Po debelih dveh letih je v mesecu

novembru ponovno na svojo pot

krenila Bralna torbica. Potovala bo od

učenca do učenca v oddelkih drugega

in tretjega razreda. Njen namen je

spodbujati branje v družinskem

krogu. V torbici se nahajajo knjige, ki

sem jih s pomočjo knjižničarke Mete

Šilc Marincelj izbrala sama, glede na

to, kaj si učenci najraje izposojajo.

Tako se v torbici nahajajo najpogosteje izposojane pravljice, ena ljudska

pravljica, pesniška zbirka slovenskega avtorja, knjiga, ki spodbuja

pozitivno mišljenje o samem sebi oz. o pozitivni samopodobi, in seveda

9


knjiga, ki je namenjena staršem. Vsebino torbice zaključuje bralni zvezek,

v katerega lahko učenci ali pa starši zapišejo svoje vtise oziroma kaj

narišejo.

Tu naj dodam, da sem po pregledu bralnih zvezkov preteklih let spoznala,

da ustvarjalnost in domišljija res nimata meja, če sta le spodbujani na

pravi način. V našem primeru je to izbor literature v torbici. Ne samo vtisi,

zapisi in ilustracije učencev, pač pa cele umetnine, ustvarjene skupaj s

starši, so tisto, kar nam dokazuje, da smo z Bralno torbico na pravi poti.

Zato torbici želim veliko nepozabnih dogodivščin in naj bodo le-te

ovekovečene, tako kot so bile prejšnja leta.

V dokaz, da ne pretiravam, si poglejte spodnje fotografije. Da pa imamo

danes krasne spomine za nazaj, se moram na tem mestu zahvaliti vestni

učiteljici Evelin Malnar, ki je večino zvezkov shranila.

In naj besede ameriške književnice Emilie Buchwald ostanejo trajne:

»Otroci se razvijejo v bralce v naročju svojih staršev.«

Anita Turk Šveigl

10


Pravica do igre je ena izmed temeljnih otrokovih pravic.

Če se igramo sami, tudi sami izbiramo in določamo načine in pravila igre,

lahko pa igra poteka pod vodstvom odraslih – učiteljev ali staršev. Med

igro razvijamo domišljijo, raziskujemo svet okoli sebe ter igramo različne

vloge. Otroci se v skupinski igri učimo dela v skupini, sodelovanja,

pogajanja in reševanja sporov ter spoznavamo nove prijatelje. Otroci se

igrajo že od nekdaj in vedno se bodo. Učenci OPB 4. razred

Največ se igram doma in včasih tudi v šoli, v podaljšanem bivanju. Rad se

igram z lego kockami, monopolijem in drugimi družabnimi igrami, pa tudi

rad igram računalniške igrice. Bojan Gigović, 4. C

Najraje se igram zunaj, na igrišču, v Kidričevi. Tam se največkrat igram s

sestrično in drugimi prijatelji. Sara Mihajlović, 4. B

Popoldne se skoraj vsak dan igram s prijateljico in njeno sestro. Rade se

igramo skrivalnice ali pa se lovimo. Žana Vučko, 4. C

Jaz imam rad igre z žogo, boj, nogomet, košarko in flagfuzbal. Največkrat

se igram z Nejcem in ostalimi sošolci. Lovro Kralj, 4. B

Igram se vsak dan, največkrat z Aljažem. Rada imam boj, ki ga igramo v

šoli, in družabne igre, ki so zabavne. Najraje igram človek, ne jezi se, ker

vedno zmagam☺. Zala Pavuna, 4. B

Največkrat se igram v šoli in popoldne, ko sem zunaj. V podaljšanem

bivanju rada igram šah, ker mi je zelo zanimiv. Rada se družim svojimi

prijatelji, s katerimi se igram igre z žogo.

Lucija Ronja Nanjara, 4. A

Jaz se največkrat igram domišljijske igre. Blaž Antončič, 4. A

11


Igram se s sošolci v podaljšanem bivanju, doma pa z bratcem. Rad se

kartam in igram z lego kockami. Tai Novak, 4. A

Največ se igram v podaljšanem bivanju, kjer imam družbo. Igram se z

Aljažem in Svenom. Rad imam igro Mad dog. Žan Podlogar, 4. B

Največ se igram doma, ponavadi sama ali pa s prijateljico Zalo. Z njo sva

največkrat zunaj. Ko sem notri, pa se igram igro spomin ali pa z lego

kockami, ker rada sestavljam. Vida Kovačič, 4. C

Največkrat se igram s prijatelji. Popoldne se vozimo s skiroji. Rad imam

dirke s skiroji. Sven Oliver Gavranović, 4. C

Največ se igram v podaljšanem bivanju ali pa popoldne zunaj. Rad se

igram boj med dvema ognjema in košarko. S starši se igram šah.

Patrik Železnjak, 4. B

Najraje se igram skrivalnice. Doma se igram z bratcem. Zelo rada imam

družabne igre. Anastasija Panić, 4. C

Najraje se igram na igrišču, ko pridem iz šole. Doma se igram z mucko, s

plišastimi igračami, z lego kockami ali pa kartamo enko.

Asja Leban, 4. C

Foto: Alenka Vilicer

12


V soboto, 15. oktobra 2022, so imeli člani dodatnega pouka geografije in

turistične vzgoje izlet v našo lepo prestolnico. Potovali smo z vlakom,

večina od nas prvič, odkar je dobila kočevska proga januarja 2021

dovoljenje tudi za potniški promet. Vlak je lep, sodoben, ima dva vagona,

s seboj bi lahko vzeli celo kolesa. Učenci so opazovali pokrajino in kraje

ob progi, večina pa je seveda kar hitro segla po telefonih. V Grosuplju smo

presedli na avtobus in se z njim peljali do Lavrice, kjer smo se spet vkrcali

na vlak. Zaradi obnovitvenih del na progi smo morali prestopiti. Za nazaj

to ni bilo več potrebno. V Ljubljano smo prišli okoli 11. ure in nekateri so

bili že tako lačni, da smo postali za kratko malico.

Po Miklošičevi ulici smo šli proti centru mesta, zavili mimo sodišča in po

Slovenski ulici do glavne pošte in Name. Sledilo je prvo fotografiranje pred

parlamentom. Mimo ostankov Emone smo

šli na Kongresni trg, kjer je bilo zelo

živahno, saj so promovirali električne

skiroje in avtomobile. Pot nas je vodila do

Dvornega trga, po Židovski ulici na Novi

trg. Prevzeti smo bili od veličine zgradb

Slovenske akademije znanosti in umetnosti

ter Nacionalne univerzitetne knjižnice. Po

Čevljarskem mostu smo prišli na stičišče

Starega in Mestnega trga. Pred Mestno

hišo smo imeli daljši postanek. Ljudi se je

kar trlo, na odru pred Robbovim

vodnjakom je bil oder z glasbeniki.

Foto: Meta Rupar

Sledil je ogled Stolnice, glavne tržnice in Zmajskega mostu. Naužili smo

se vonjav pokrite tržnice, saj smo hodili pod Plečnikovimi arkadami. Ogled

smo zaključili na Prešernovem trgu, kjer je priljubljeno shajališče. Učenci

so imeli čas za 'šoping' in prigrizek. Vsi so se vrnili ob dogovorjenem času

in nato smo se odpravili proti železniški postaji.

13

Tatjana Gornik, Meta Rupar


V četrtek, 24. 11. 2022, in v petek, 25. 11. 2022, so imeli učenci 7.

razredov naše šole kulturni dan z naslovom RTM Kočevska – Ogrlica

kultur. Pod vodstvom ge. Vesne Jerbič Perko iz Pokrajinskega muzeja

Kočevje so v prvem delu spoznali, kako se stare predmete družinske

zapuščine pravilno opiše, razvršča in pripravi za razstavo. Kdor je prinesel

stare fotografije ali predmete svoje družine, jih je tudi predstavil. V

drugem delu so učenci pod vodstvom ge. Tine Žele spoznavali svoje

korenine – od kod prihajajo, kako so prišli na Kočevsko in podobno.

Ogledali so si tudi razstavo Monike Plemen: Odsev prezence v Likovnem

salonu Kočevje in razstavo z naslovom Nobilitirane rodbine, mestni sodniki

in častni meščani mesta Kočevje, ki je locirana pred našo šolo in jo po

krivici pogosto prezremo, ko hodimo že iz navade v šolo. Zato postojmo

in si vzemimo trenutek! Dan dejavnosti je v celoti financirala Občina

Kočevje. Vodja dejavnosti: Mateja Malnar

Foto: Mateja Malnar

14


PETKOVA

BRALNICA

Pri slovenščini smo se odločili, da nekaj minut ali kar celo šolsko uro ob

petkih namenimo branju – kakor kdo »pade noter«. Vsak učenec prinese

svojo knjigo po lastnem izboru, bodisi za bralno značko, domače branje

ali kar tako, ker mu je ta všeč. Izbor knjig je zares zanimiv! Branje ob

petkih nam počasi prerašča v navado in nam je zlezlo pod kožo.

Foto in besedilo:

Mateja Malnar,

učiteljica slovenščine

15


Gimnazija in srednja šola Kočevje v letošnjem letu praznuje 140-letnico

poklicnega in 150-letnico gimnazijskega izobraževanja. Ob tem jubileju so

za učence osnovnih šol pripravili natečaj likovnih, fotografskih in literarnih

del na temo »Leta, ki ti dajo zaleta«. Želja organizatorjev natečaja je bila,

da mladi iz širšega lokalnega okolja razmišljajo o tem, kaj jim šola pomeni,

kako doživljajo čas, preživet v šoli in ob njej, kakšna je njihova mladost,

kako vidijo svojo prihodnjo šolsko pot. Posebna komisija je pregledala

prispela dela in naredila izbor za javno razstavo v počastitev 150 let

srednjega šolstva na Kočevskem. Določila je najboljše tri v vseh

kategorijah. Pri izboru za razstavo so komisije upoštevale naslednje

kriterije: ustreznost razpisanim določilom, estetska dovršenost, izvirnost.

Z veseljem sporočamo, da so bile z naše šole nagrajene tri učenke.

Podelitev nagrad in otvoritev razstave sta bili v četrtek, 17. 11., ob 18.00

v prostorih Srednje šole Kočevje. Iskrene čestitke!

Literarni natečaj:

1. mesto: Špela Kure, 8. razred, mentorica Petra Špiletič Latin

posebna nagrada: Maša Božič, 9. razred, mentorica Mateja Malnar

Likovni natečaj:

1. mesto: Sara Đurić, 9. razred, izdelek Želja po uspehu, trud za šolo,

likovna tehnika: svinčnik, mentorica Martina Porenta Pleše.

Nekaj utrinkov z razstave in podelitve priznanj:

Foto in besedilo: Martina Pleše Porenta

16


LETA, KI TI DAJO ZALETA

Znanje, ki ga pridobi v šoli, ji je precej pomembno. V veselje ji je hoja po

mestu v jesenskih jutrih med oranžnimi in rjavimi odtenki zapadlih listov,

z vonjem po drevju in nežnim vetrom, prav tako kot v poznih decembrskih

dneh, ko je še temno in le ulične svetilke osvetljujejo mesto, in hoja po

na novo zapadlem snegu v mrzlem jutru. Dnevi med tednom so znosni,

čeprav jih otežujejo naporni sošolci, ki iz dneva v dan motijo učitelje.

»Izgledaš zaspano,« ji je rekla prijateljica med odmorom. Dvignila je

pogled s knjige in ji odgovorila, da ji manjka spanca. Včasih ostane budna

pozno v noč zaradi vseh ocenjevanj, ki so jih neumno določili vse ob

podobnem času. Ko ostane za svojo mizo, na kateri ležijo skodelice,

nekatere prazne, nekatere pa polne s kavo, ki počasi plesni. Učenje kemije

pozno v noč vsekakor ni zabavno, a je odločena, da ji bo uspelo priti v

dobro šolo in uspeti v življenju. Po šoli gre pogosto v knjižnico ali v kavarno

s prijatelji, kjer bi lahko sedeli ure. Prav tako se je zabavno sprehajati po

knjigarni. Voljo za zalet ji daje upanje po dobri srednji šoli ali gimnaziji,

pozneje pa po faksu in višjih šolah, s katerimi ji uspe v življenju. Svojo

prihodnjo pot vidi uspešno in dobro.

Maša Božič, 9. A

Leta, ki ti dajo zaleta –

leta, ko učenje postane letenje …

Sedim, se učim, a si stalno govorim:

»Pusti sanjam, da letijo.

Naj letijo v dežele, ki imajo odprte stranice.

Koga zanimajo knjižne police,

če so sanje tako vabljive v lice!«

Sanje letijo, letijo in me tudi kaj naučijo:

pouk se bliža koncu – a jaz sem na začetku.

Na začetku učenja.

Na začetku letenja …

Špela Kure, 8. A

17


8. 12. 2022 smo učenci 7. razreda obiskali mestno knjižnico. Ta obisk so

pripravili, da bi se učenci naučili kaj o slovenskem knjižnem jeziku in da

bi mlade spodbudili k branju. Dogodek se je začel s predstavitvijo slavnega

slovenskega igralca, avtorja, komika in prevajalca Boštjana Gorenca -

Pižame ter ilustratorja Jaka Vukotiča. Naučili smo se tudi nekaj o Primožu

Trubarju, Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu. Potem smo si ogledali

različne posnetke, med drugim znano kitajsko knjižnico.

Foto: Petra Špiletič Latin

Nato smo šli na ogled knjižnice. Vsak

učenec je dobil knjigo z naslovom

REFORMATORJI V STRIPU, ki sta jo

ustvarila Boštjan Gorenc - Pižama in

Jaka Vukotič. Sledilo je še reševanje

nalog na delovnem listu. Na koncu smo

imeli kviz o tem, kar smo se naučili. Za

nagrado smo dobili bonbone. Menim,

da je bil obisk knjižnice zelo poučen.

Želim pa si, da bi namesto bonbonov

dobili še kakšno knjigo.

Gaja Žagar, 7. B, članica novinarskega krožka

18


Pred davnimi časi so živeli trije zmaji po imenu Dona, Abas in najmlajši

Aron. Nekega dne so s starši odleteli v nebo. Zameglilo se je in začelo

bliskati ter grmeti. Kar naenkrat so starši izginili v gosti megli. Trije zmaji

so preiskali celotno nebo, a staršev niso našli. Tako so ostali brez njih.

Sami so se vrnili v jamo.

Čez nekaj dni so skupaj odleteli v nebo. Vreme je bilo lepo, potem pa je

zapihal veter in Arona je odneslo daleč stran. Dona in Abas sta ga iskala

ure in ure, nato pa sta v daljavi zaslišala neznan glas. Rekel je, da če želita

Arona nazaj, morata priti tja. Počasi sta se pomikala in v megli zagledala

velik obraz. Strah ju je bilo iti naprej, a vseeno sta ga hotela rešiti. Ko sta

letela naprej, se je obraz vsakič bolj odmikal. Nista ga mogla ujeti, zato

sta se vrnila nazaj v jamo.

Drugi dan sta zopet začela iskati Arona. Ker je bil zelene barve, sta

pomislila, da ga bosta morda zato lažje našla, samo opazovati morata

malo bolje. Letela sta visoko nad oblaki in zaslišala ptice, ki so divje

čivkale. V tistem trenutku ju je ujela velika mreža. Komaj sta se rešila, in

ker je bil že večer, sta odletela nazaj v jamo. Tam sta skovala načrt, kako

bosta rešila zmaja. Drugega dne sta zopet prišla do velikega obraza, ki

tokrat ni bežal. Pogumno sta povlekla Arona za tačko in ga odvlekla

domov. Abas in Dona sta bila

neskončno vesela in skupaj so rajali

še dolgo v noč.

Čez nekaj dni so šli vsi trije letet.

Jadrali so po nebu, in kar naenkrat so

pred sabo zagledali svoje starše.

Razveselili so se in se objemali, tako

zelo so bili srečni, da so spet skupaj.

Živeli so srečno do konca svojih dni.

Iva Šalehar in Nina Žurga, 5. C

19


Za učitelja je nekaj najlepšega, če uspe učence navdušiti, da samoiniciativno

ustvarjajo. Predstavljena poezija je nastala po obravnavi

orientalske književnosti.

Mentorica: Petra Špiletič Latin

POGLEJ SNEŽINKE,

KOT V ZASNEŽENI KROGLI,

MAGIČNE NOČI.

STOPINJE POVSOD.

KOZAREC MLEKA PRAZEN,

LE KDO JE BIL TO?

Andrea Panić, 9. A

SESALNIK SESA,

ZAVIBRIRAL JE ČAJNIK,

ČAJNE RADOSTI.

JOJ, UBOGI PRAH,

DIŠEČI PRAŠEK PREŽI,

OBČUTI SE STRAH.

A SUŠILNIK SPI,

MOKRO PERILO STOJI,

SMRAD SE VESELI.

Lea Stanić, 9. B

20


S ciljem, da snov še dodatno utrdimo, smo se v 7. razredu pri pouku

zgodovine postavili v vlogo jamskih slikarjev. Navdih za ustvarjanje smo

poiskali kar v obdobju prazgodovine, ko je človek živel v skalnih previsih

in se preživljal z lovom in nabiralništvom. Medpredmetno povezovanje

zgodovine in likovne umetnosti se je tako izkazalo za navdušujoče in

ustvarjalno.

21


Učenci 7. razreda in učiteljica Katja Koleta

22


Ena izmed temeljnih vrednot naše šole je poštenost, ki je nedvomno tudi

osrednja vrednota integritete. Naši najmlajši so jo dobro prepoznali v

obliki poštenih oziroma nepoštenih dejanj, z učenci 7. razreda pa smo

govorili o osebah, ki so si prislužile naziv poštenosti, o tem, kaj odlikuje

takšne osebe, predvsem pa smo se posvetili vprašanju, zakaj se v življenju

sploh splača biti pošten. Kaj nam poštenost prinaša? Danes namreč

pogosto kdo reče, da nima smisla biti pošten, obenem pa težko rečemo

za nekoga, ki se je nekaj zlagal ali celo nekaj ukradel, da je ravnal pošteno.

Razloge, zakaj se splača biti pošten, vam sporočajo učenci 7.

razreda:

zato, ker smo tako naredili nekaj dobrega in nam ljudje bolj

zaupajo Laura Grasseli Kobal

zato, ker je lahko naše pošteno dejanje nagrajeno, so nam zanj

hvaležni, ker lažje najdemo prijatelje, ker s poštenostjo ohranjamo

dobro voljo Taja Levstik

zato, da nas imajo drugi radi, da imamo prijatelje, zato ker se ti

poštenost enkrat povrne Matic Lončarevič

zato, ker lahko s poštenostjo nekoga drugega osrečiš Ela Resman

zato, da se počutim v redu Hana Resman

zato, ker sem srečnejši, če sem do drugih pošten May Novak

ker se poštenost s poštenostjo vrača Nika Lesar

zato, da imamo več zaupanja od ljudi Matija Gelze Ruparčič

zato, da nas ne peče vest in smo ravnali tako, kot je prav

Ajna Zahirović

ker ti zaupa veliko ljudi, te imajo radi in imaš veliko

prijateljev

Aljaž Majerle

Za konec pa vam v razmislek sporočamo še eno misel:

»Morda je videti, da poštenjaki prihajajo zadnji na cilj, toda oni

tekmujejo v drugačni dirki.«

Razmislite, ali misel res drži? Ali poštenjaki res prihajajo zadnji na cilj? Kaj

je tista druga tekma, v kateri tekmujejo?

23


Foto: Katja Koleta

Učenci 7. A razreda in učiteljica Katja Koleta

24


Danes večina mladih želi

izstopati, biti opaženih. To

dosegajo na različne načine: s

frizurami, oblačili, glasbo in

konec koncu tudi s svojim

vedenjem. A pogosto se zgodi,

da tudi s posnemanjem drugih

ostanejo »povprečni«. Zato je

pomembno, da se naučite

iskati svojo lastno pot. Nič ni narobe, če se kdaj ne strinjate z večino,

če drugače čutite, če ste drugačni od ostalih … V življenju bo namreč ob

vas hodilo enkrat veliko ljudi, drugič malo manj ali nihče. Pomembo je,

da v takšnih situacijah sledite samemu sebi, ste pošteni in iskreni

do sebe, predvsem pa pogumni in vztrajni, da se ločite od

množice ostalih – imate integriteto.

Naši devetošolci se bodo tega držali, zato vam svetujejo:

o Kopij ljudi je že preveč, bodi kar si, mogoče bo ravno jutri

tvoj stil popularen!

o Zavedaj se, si edinstven!

o Ne razmišljaj o tem, kaj si drugi mislijo o tebi!

o Bodi takšen, kot si sam želiš biti!

o Imej samozavest in ne oponašaj drugih!

o Ne pretvarjaj se, bodi kar si!

o Verjemi, veliko ljudi si želi biti točno takšen, kot si ti!

o Ne spreminjaj se zato, da boš všeč prijateljem. Tisti pravi

te bodo sami našli!

o Ti si ti, bodi svoj!

o Ne delaj nekaj, kar ti ni všeč, samo zato, da boš izstopal!

o Če bi bili vsi isti, bi bil svet dolgočasen.

o BODI, KAR SI. OSTALIH JE ŽE TAKO PREVEČ!

Učenci 9. razreda in učiteljica Katja Koleta

25


Nekateri letošnji devetošolci so obiskovali

dodatne ure angleščine, da razširijo svoje

znanje ter se bolje pripravijo na šolsko

tekmovanje iz znanja jezika. Na šolsko

tekmovanje se je prijavilo osem učencev.

Viktor Bleszkány, Maša Božič, Lana Arh in Ela Hočevar bodo dobili

bronasto priznanje. Dosegli so večino točk, vendar ne dovolj za državno

tekmovanje, kamor so se uvrstili učenci, ki so na šolskem tekmovanju

izgubili samo eno točko. Viktorja sta od nadaljnjega tekmovanja ločili le

dve točki. Kljub temu sem zelo zadovoljna in verjamem, da so zelo dobro

podkovani v znanju angleščine, kar bodo še nadgrajevali v srednješolskih

letih. Na šolskem tekmovanju morajo učenci dokazati svoje znanje pri

nalogah bralnega razumevanja, rabe jezika ter pisnega sporočanja. Ker

je bila letošnja jesen dokaj politično obarvana zaradi volitev, sem dala

med dodatnimi urami učencem izziv, da napišejo svoja razmišljanja o tem,

kaj bi storili, če bi bili izvoljeni za ministrskega predsednika. Morali so

razmišljati o spremembah, ki bi jih vpeljali v državi. Spodaj si lahko

preberete razmišljanje učenke Lane Arh. Bi se strinjali z njo?

Mentorica: Nikolina Pleše

IF I WERE A PRIME MINISTER

If I were a Prime Minister, I would probably change

a few things in our country. I would give jobs to

people who want to work but can’t get jobs,

because they deserve to earn some money. I

would give higher payments, especially to the

people who earn minimal wage. I would also

change the working time, which would be shorter

because people need time off in a day, especially parents who little see

their children.

My three biggest priorities would definitely be punishing and charging

people for polluting, lowering prices in stores and changing the amount of

time students spend at school. First of all, I would punish people who

pollute the environment because animals and plants are slowly dying and

disappearing. We can’t change the whole world at once but we can at

26


least start in Slovenia and our actions to stop destroying our planet would

spread to the world. Secondly, I would lower the prices of food, cleaning

supplies and clothes because these are essentials and everybody needs

them. If we don’t stop them soon, the prices, in my opinion, will only get

higher. Lastly, I am a student and I know how tiring it can be to spend

hours and hours at school. That’s why I would change the timetables. The

school wouldn’t start so early in the morning.

I think most people and parliament parties would agree with me in all of

the mentioned changes. They are all reasonable and necessary.

Additionally, my party would support me as well. However, some people

would disagree with me because that’s how it is today and not everybody

agrees with everything.

Lana Arh, class 9a

V četrtek, 10. 11. 2022, je bilo Medobčinsko posamezno prvenstvo v šahu, ki se je

odvijalo v prostorih FIS-a v Kočevju. Učenci naše šole so dosegli naslednje rezultate:

‣ V kategoriji D-9 je Zoja Amon osvojila 1. mesto, Taja Zule Rajh pa 2.

mesto.

‣ V kategoriji F-9 je Amadej Škufca osvojil 1. mesto, Mak Doutlik pa 3.

mesto.

‣ V kategoriji D-12 je Lucija Ronja Nanjara osvojila 3. mesto.

‣ V kategoriji F-12 je Tobi Horvat osvojil 1. mesto, Lan Zobec pa 3. mesto.

‣ V kategoriji D-15 je Taja Levstik osvojila 1. mesto.

‣ V kategoriji F-15 je Mark Puškar osvojil 2. mesto.

Vsem tekmovalcev čestitamo.

Mentorja: Špela Kolarič in Franc Žganjar

Na svetovnem prvenstvu v ju-jitsu, ki je letos potekalo od 29. 10. do 8. 11. v

Abu Dhabiju, je sodelovalo 75 držav in več kot 1700 tekmovalcev. Naša učenka

Evelin Kožuh je nastopala v prikazu obrambnih tehnik v paru s kolegico Hano

Rus iz OŠ Stara Cerkev, v kategoriji U16 DUO Women. V njihovi kategoriji je

bilo 9 parov iz 8 različnih držav. Po zmagi nad Izraelkami in Avstrijkami ter

porazu proti Grkinjama (sistem smrekica) sta se dekleti na koncu uvrstili na

odlično tretje mesto na svetu. Tako sta utrdili tretje mesto, ki sta ga dosegli tudi

na evropskem prvenstvu letos na Kreti. Čestitke v imenu vseh zaposlenih na

OŠ Zbora odposlancev in seveda vseh učencev. Navijamo zate!

Ravnatelj: Peter Pirc

27


Učenci 7. B smo se na začetku meseca decembra odločili, da si bomo tudi

v šoli, ki je naš drugi dom, pričarali praznično vzdušje, ki nam bo polepšalo

naporne dneve učenja. Naša razredničarka je bila navdušena nad idejo in

lotili smo se dela. Od doma smo prinesli smrečico, lučke in vse potrebno,

da je naša matična učilnica zaživela v čisto drugačni luči. Medtem ko smo

izdelovali okraske, smo se med seboj povezali in dokazali, da znamo stopiti

skupaj. Tudi zaradi tega smo ves december z veseljem prihajali v svojo

učilnico in prav nič nas ni motilo utripanje lučk na tabli. V zadnjem tednu

pred božično-novoletnimi prazniki so nas pod smrečico pričakala tudi

Božičkova darila. Obdarovanje nam je polepšalo predpraznične dni in

upamo, da bomo v letu 2023 doživeli toliko lepega, kot smo v letošnjem

decembru.

Vsem učencem in učiteljem želimo lepe počitnice ter srečno novo leto!

7. B z razredničarko Petro Špiletič Latin

Foto: Petra Špiletič Latin

28


OSNOVNA ŠOLA

ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE

razpisuje za šolsko leto 2022/2023

Prešernov

literarni natečaj

CVETJE MOJEGA

ŽIVLJENJA

NAPIŠI AVTOBIOGRAFSKO ZGODBO

O IZJEMNIH TRENUTKIH SVOJEGA ŽIVLJENJA.

Svoj prispevek oddaj učiteljici slovenščine do 20. 1. 2023.

29


Gabriel Mišmaš Iza Šarčević Vid Trošt

Asja Grabrijan Luka Kondić Zoja Jarni

Lamia Babajić Urh Malnar Zara Nuredini

Nives Ševo Oriana Mihelič Pia Antunović

Tibor Kersnič Tyra Nicole Fisher Ažbe Lobe

Črt Malnar Erik Broz Lesar Gaj Bilizij

Hana Mrdjanović Hana Pajaziti Eva Namlih

Nejc Bizjak Anita Turk Šveigl Bojan Gigović

Sara Mihajlović Žana Vučko Lovro Kralj

Zala Pavuna Lucija Ronja Nanjara Blaž Antončič

Tai Novak Žan Podlogar Vida Kovačič

Patrik Železnjak Sven Oliver Gavranović Anastasija Panić

Asja Leban Meta Rupar Tatjana Gornik

Mateja Malnar Petra Špiletič Latin Martina Pleše Porenta

Maša Božič Špela Kure Gaja Žagar

Iva Šalehar Nina Žurga Andrea Panić

Lea Stanić Katja Koleta Laura Grasseli Kobal

Taja Levstik Matic Lončarevič Ela Resman

Hana Resman May Novak Nika Lesar

Aljaž Majerle Matija Gelze Ruparčič Ajna Zahirović

Nikolina Pleše Lana Arh Špela Kolarič

Franc Žganjar Peter Pirc

Foto na naslovnici: Maja Gole Premrl

Viri neoznačenih slik: www.pixabay.com in Google slike

ČASOPIS UREDILA IN OBLIKOVALA:

Maja Gole Premrl

Kočevje, november-december 2022

30

Učilna zidana L05Š02

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?