SKUPNA TABELA ZA OPIS PREDMETOV 2010 .pdf

GE1 Geografija
Avstralije in
Oceanije
GE1 Geografija
naravnih nesreč
GE1 Geografija
podeţelja
GE1 Politična
geografija
GE1 Geografija
turizma in prometa
PRM1 02 Slovenski jezik
in diskurz
geografskih značilnosti Azije. Osvajanje temeljnih
geografskih potez celine kot celote in njenih
posameznih delov. Usposabljanje za pravilno
3 Spoznavanje naravnih virov Avstralije in Oceanije ter
razvojnih dejavnikov in učinkov na pokrajino (izbrani
primeri).Poudarek na spoznavanju in razumevanju
vzrokov, teţenj in problemov geografskega razvoja
izbranih regij z analizo vpliva naravnogeografskih in
druţbenogeografskih dejavnikov
3 Naravne nesreče kot eden najočitnejših vidikov
součinkovanja med naravo in druţbo, njihovo
delovanje kot sestavni del okolja na globalnem,
regionalnem in lokalnem nivoju. Metode ugotavljanja
nevarnosti, tveganj in ogroţenosti ter njihova aplikacija
v praksi.
4 Študenti se seznanijo z vsebino podeţelske pokrajine,
njenimi geografskimi posebnostmi in problemi.
4 Študent pridobi znanje o teoretičnih izhodiščih, razvoju
in sodobni vlogi politične geografije, pozna njeno
vsebinsko razseţnost in terminologijo, obvlada metode
in tehnike dela. Študent pozna zakonitosti političnega
delovanja organiziranih druţbenih skupin, delovanja
drţave, oblikovanja in spreminjanja političnih meja in
ključne političnogeografske procese sodobnega sveta.
6 Študenti spoznajo temeljne pojme s področja turizma,
rekreacije in prostega časa ter probleme pri njihovem
opredeljevanju, se seznanijo z osnovnimi pristopi
geografije k preučevanju problematike turizma in
prostega časa ter s pomembnejšo literaturo in avtorji.
Spoznajo temeljne geografske dejavnike razvoja
prometa ter spreminjanje vloge prometa pri
oblikovanju gospodarske in prostorske strukture ter
funkcij pokrajin, regij in naselij.
3 Obravnavane vsebine: Osnovni pojmovnik besedilne analize.
Vodeno opazovanje besedilnih parametrov na predteoretični
in
predterminološki bazi. Spoznavanje razmerij med
jezikovnimi, besedilnimi in sporazumevalnimi normami.
Pojmovanje stilistične ustreznosti besedila kot pragmatičnosociolingvistične
kategorije. Spoznavanje osnovnih
teoretičnih modelov, povezanih z besediloslovjem. Kratka
zgodovina besediloslovja v razmerju z jezikoslovjem.
Procesualna narava besedilnega sporazumevanja.
Opredelitev besedilnosti. Kriteriji besedilnosti s teţo na
koheziji in koherenci. Semantika besedila, z izpostavitvijo
razlike med virtualnim in aktualnim pomenom, različnih oblik
vzpostavljanja reference in prepletanju jezikovnih in
nejezikovnih dejavnikov pri tvorjenju/razumevanju besedila.
Spoznavanje vpliva zunajjezikovnih dejavnikov na