SKUPNA TABELA ZA OPIS PREDMETOV 2010 .pdf

Ime predmeta KT Opis 

5 

UZ1 Uvod v 

ikonografijo 

UZ1 Uvod v 

slovensko 

umetnostno 

zgodovino 

UZ1 Slovenska 

umetnost novega 

veka I (16. - 18. 

stoletje) 

UZ1 Umetnost 

novega veka v 

Zahodni Evropi I 

(16. - 18. stoletje) 

5 

5 

5 

Študentje spoznajo ikonografijo kot eno temeljnih 

umetnostnozgodovinskih metod oz. disciplin in obvladajo 

teoretična izhodišča za pravilno razumevanje in ustrezno 

strokovno interpretacijo vsebine likovnega dela. S 

poznavanjem temeljnih metodoloških pristopov ikonografije 

spremljajo razvoj vsebin, izraţenih v umetnosti od starega 

veka dalje, njihovo kontinuiteto, spremenljivost, oblikovanje 

novih tem ter njihovo vpetost v kulturnozgodovinsko okolje in 

čas. 

Predmet uvaja študente v metodologijo in doseţke slovenske 

umetnostne zgodovine ter zgodovino raziskovanja in 

znanstvenega vrednotenja zgodovine likovne umetnosti na 

Slovenskem od zgodnjega srednjega veka do danes ter jih 

seznani z najpomembnejšo bibliografijo. Vsebina: zgodovina 

umetnostne zgodovine na Slovenskem; pojav in razvoj 

metodološke problematike; naloge in tipi 

umetnostnozgodovinskih publikacij, njihovi avtorji; razvoj 

raziskovanja posameznih zgodovinskih obdobij likovne 

umetnosti po zvrsteh do danes z osnovno bibliografijo. 

Predmet je organiziran v obliki dvoletnega cikla in zajema 

zgodovinski pregled od vključno renesanse v 16. stoletju do 

današnjega časa. Izhajajoč iz kulturnozgodovinskega 

konteksta vsebine predmeta temeljijo na predstavitvi 

slogovnega in motivnega razvoja ter se od tod usmerjajo v 

oznake najznačilnejših ustvarjalcev in vsestransko 

interpretacijo in oceno njihovih umetniških del. Odpirajo 

vprašanje razmejitve med vztrajanjem gotike in porajanjem 

renesanse, izpostavljajo problem reformacije in humanizma v 

likovni umetnosti, vlogo protireformacije, odmeve manierizma 

in zorenje baroka kot obdobja umetnostnega razcveta na 

Slovenskem. V drugem sklopu predavanj so prikazani odmevi 

neoklasicizma, zlasti bidermajer z vprašanjem romantike, 

historizem ter nastajanje realizma. Poseben poudarek je 

posvečen umetnosti Moderne ter zatem novim smerem po 1. 

svetovni vojni in razcvetu umetnosti po 2. svetovni vojni. Pri 

tem je upoštevana vsa umetnost na slovenskih tleh, tako delo 

domačih kot priseljenih ali potujočih ustvarjalcev oz. vloga 

umetnostnega importa. 

V študijskem letu 2010/2011 je na vrsti prvi del cikla, ki 

zajema obdobje od 16. do 18. stoletja. 

Predmet je organiziran v obliki dvoletnega cikla. Študenta 

seznanja z razvojem zahodnoevropske likovne tvornosti od 

sredine 16. do sredine 20. stoletja. V prvem letu je zaobjeto 

časovno obdobje od cerkvenega razkola do francoske 

revolucije, v drugem pa obdobje od prevlade razsvetljenstva 

do časa druţbenih sprememb v 60-ih letih 20. stoletja. 

Študent spoznava oblikovne, vsebinske in funkcijske novosti, 

ki se pojavijo v zahodnoevropskem slikarstvu, kiparstvu, 

oblikovanju, arhitekturi in urbanizmu kot posledica 

spreminjajočih se gospodarskih, druţbenih, kulturnih, 

religioznih in intelektualnih dejavnikov. Posebna pozornost je 

namenjena tudi obravnavi vloge likovne tvornosti pri 

omenjenih spremembah. Študent se seznanja z najnovejšimi

UZ1 Umetnost 

zgodnjega in 

visokega srednjega 

veka v Zahodni 

Evropi I (do 10. 

stoletja) 

UZ1 Umetnost 

poznega srednjega 

in zgodnjega 

novega veka v 

Zahodni Evropi I 

(gotika) 

PSJ1 Uvod v študij stare 

cerkvene slovanščine 

PSJ1 Pregled opisne 

slovnice slovenskega 

jezika (glasoslovje in 

naglasoslovje) 

PSJ1 Uvod v študij 

slavistike 

5 

5 

raziskovalnimi problemi, povezanimi z likovno tvornostjo 

obravnavanega obdobja, raziskovalci, ki se z njimi ukvarjajo, 

in njihovimi najpomembnejšimi deli. 


zajema obdobje od 16. do 18. stoletja. 

Predmet je organiziran v obliki dvoletnega cikla in posreduje 

sklenjeno predstavitev formalnega in ikonografskega razvoja 

strok likovne umetnosti od zgodnjega srednjega veka do 

konca romanike. Upoštevan je razvoj v kontekstu druţbenega 

in drugega kulturnega razvoja, več pozornosti je namenjene 

umetnostnemu dogajanju v deţelah, katerih vpliv je bil 

pomemben za razvoj umetnosti v Sloveniji. V predavanjih 

izstopajo velike umetnine oz. spomeniški sklopi, ob katerih je 

mogoče spoznavati tudi analitične in interpretativne metode 

umetnostne zgodovine ter spremljati relativnost nekaterih 

znanstvenih trditev oz. slediti razvoju stroke, spoznati nova 

dognanja in sodobne raziskovalce in nove raziskovalne 

metode. Študenti lahko oblikujejo kritičen, odgovoren in 

racionalen odnos do objektov umetnostno zgodovinskih 

raziskav in tudi do stroke same. V okviru predmeta se 

seznanijo tudi z relevantno terminologijo in literaturo. 


zajema obdobje do 10. stoletja. 

Predmet se deli v dve veliki poglavji: pozni srednji vek (gotska 

umetnost) in zgodnji novi vek (umetnost zgodnje in visoke 

renesanse). V prvem delu študentje spoznavajo razvoj 

umetnosti od prehoda iz romanskega sloga v zgodnjo gotiko 

do izteka gotske umetnosti in uveljavljanja renesančnih 

likovnih form, v drugem pa razvoj renesančne umetnosti od 

njenih zametkov v zgodnjem 15. stoletja do apogeja visoke 

renesanse v zgodnjem 16. stoletju. Pregled zajema vsa 

bistvena področja umetniške ustvarjalnosti: arhitekturo, 

kiparstvo, slikarstvo in umetno obrt. 

V študijskem letu 2009/2010 je na vrsti prvi del cikla in sicer 

umetnost gotike. 

3 Razmejitev temeljnih pojmov: praslovanščina – stara cerkvena 

slovanščina – cerkvena slovanščina. Vzroki za oblikovanje in 

zgodovinske okoliščine nastanka prvega slovanskega knjiţnega 

jezika. Dejavnost ustvarjalcev prvega slovanskega knjiţnega 

jezika. Oblikovanje jezika in ustreznih slovanskih črkopisov. 

Pomen stare cerkvene slovanščine pri oblikovanju knjiţnih 

slovanskih sestavov. Najstarejši slovanski in cirilski spomeniki. 

Pregled redakcij cerkvene slovanščine. Glagolica na Slovenskem. 

3 Sinhrona (slovnična) predstavitev glavnih jezikovnih ravnin 

slovenščine kot sistema. Opredelitev osnovnih pojmov in izrazov 

za temeljne glasoslovne in oblikoslovne pojave v slovenščini. 

Obravnava po jezikovnih ravninah: fonetika – fonologija (tvorba in 

razvrstitev glasov, akustične značilnosti glasov, sintagmatika 

fonemov in zlog), naglasni tipi (oblikospreminjevalni, oblikotvorni 

...), jakostni in tonemski naglasni vzorci. 

3 Novodobno slovanstvo. Zgodovinski pregled zavedanja o jezikovni 

in kulturni povezanosti slovanskih jezikov in narodov. Oblikovanje 

slovanstva v luči jezikovne geografije. Pojem jezikovnega 

sorodstva in jezikovne druţine. Metodološki pristopi k reševanju

PSJ1 Seminar iz cirilske 

grafije 

PSJ1 Pregled opisne 

slovnice slovenskega 

jezika (oblikoslovje in 

skladnja) 

PSJ1 Moderni ruski 

jezik I/1 – lektorske 

vaje za nerusiste 

PSJ1 Moderni ruski 

jezik I/2 – lektorske 

vaje za nerusiste 

PSJ1 Lektorat 

slovanskega jezika II: 

Bolgarski jezik 1 

PSJ1 Lektorat 

slovanskega jezika II: 

Bolgarski jezik 2 

Primerjalnozgodovinsko 

glasoslovje slovanskih 

jezikov 

vprašanj o pradomovini in problematika razselitve. Delitev 

slovanskih jezikov na podlagi jeziko(slo)vnih dejstev. Tipološki 

pregled zgodovinskega razvoja slovanskih knjiţnih jezikov. 

Kontrastivna predstavitev glasoslovne, oblikoslovne in leksične 

ravnine v sodobnih slovanskih jezikih. Kratek tipološki pregled 

znanstvene literature in priročnikov kot odraz metodoloških 

pristopov k študiju jezika. 

3 Slovanska črkopisa: glagolica in cirilica. Razvoj obeh pisav, 

predvsem pa cirilice do današnjega časa. Osnovne pravopisne 

zakonitosti starocerkvenoslovanske cirilice. Pridobivanje veščine 

branja in pisanja cirilice. Praktična seznanitev s 

starocerkvenoslovanskimi spomeniki. Grafična in pravopisna 

analiza izbranih odlomkov iz starocerkvenoslovanskih besedil. 

3 Sinhrona (slovnična) predstavitev glavnih jezikovnih ravnin 

slovenščine kot sistema. Opredelitev osnovnih pojmov in izrazov 

za temeljne oblikoslovne in skladenjske pojave v slovenščini. 

Obravnava po jezikovnih ravninah: oblikoslovje (oblikoslovno 

določanje vrstnih, oblikovnih in funkcijskih značilnosti besedam; 

oblikoslovne kategorije; oblikoslovni tipi pregibanja), skladnja 

(besednozvezna, stavčna, besedilna) – upovedovanje in besedni 

red. 

3 Ruska pisava in osnove pravopisa. Učenje izgovorjave (glasovi, 

naglas, intonacija). Vaje iz morfosintakse in besedotvorja: 

sklanjanje samostalnika, pridevnika, svojilnih, osebnih in kazalnih 

zaimkov (2., 4., 5 sklon), osnovna sintaktična raba v naštetih 

sklonih, glavni števniki, glagoli 1. in 2. spregatve, glagolski vid, 

tvorjenje in raba sedanjika, preteklika, prihodnjika, povratni 

glagoli, velelnik, tvorjenje imen po očetu. Besedišče v okviru tem: 

poimenovanje oseb in predmetov, predstavljanje, seznanjanje, 

pozdravljanje, druţina in dom, študij in prosti čas, hrana in 

nakupovanje. 

3 Vaje iz morfosintakse in besedotvorja: sklanjanje pridevnika, 

svojilnih, osebnih in kazalnih zaimkov (ednina: 2., 4., 5. sklon); 

osnovna sintaktična raba v naštetih sklonih; glagoli 1. in 2. 

spregatve, glagolski vid, tvorjenje prihodnjika, povratni glagoli, 

velelnik; osnovno besedišče v okviru naslednjih tem: študij, 

počitnice in prosti čas, hrana in nakupovanje. 

3 Osnovne informacije o bolgarskem jeziku; cirilica (posebnosti 

bolgarske cirilice); bolgarsko glasoslovje; sedanjik, prihodnjik, 

oblike glagola съм; oblike osebnih zaimkov; osnovno besedje in 

osnovne jezikovne zgradbe, ki sluţijo kot temelj osnovnih 

sporazumevalnih vzorcev. 

3 Člen, števnik, oblike preteklih glagolskih časov (imperfekt, aorist) 

in njihova raba; branje enostavnejših besedil v bolgarskem jeziku 

in utrjevanje osnovnih sporazumevalnih vzorcev. Teme: druţina, 

delo, prosti čas, druţba in druţbeni problemi, socialni problemi, 

okolje itn. 

3 Geneza sistema praslovanskih fonemov (tudi fonetična vrednost 

vokalov) in praslovanski glasovni zakoni. Zakon odprtega zloga in 

prerazporeditev zlogovne meje: razvoj besednega izglasja, razvoj 

dvoglasnikov in dvoglasniških zvez, metateza jezičnikov, protetični 

vokali, sintagmatika soglasnikov. Zakon zlogovne sinharmonije: 

jotacija, palatalizacije, preglaševanje, razvoj mehkostne korelacije. 

Poznopraslovanski fonetični pojavi v arealnem kontekstu: razvoj 

polglasnikov, kontrakcija in vokalne asimilacije. Razvoj 

posameznih glasov in glasovnih skupin v slovanskih jezikih in 

oblikovanje (zgodnje-) slovanskih fonoloških sistemov. Razpad

Stara cerkvena 

slovanščina - 

Glasoslovje 

Primerjalnozgodovinsko 

oblikoslovje slovanskih 

jezikov 

Stara cerkvena 

slovanščina - Imensko 

oblikoslovje 

Moderni ruski jezik I/3 

– lektorske vaje za 

nerusiste 

Moderni ruski jezik I/4 

– lektorske vaje za 

nerusiste 

Lektorat slovanskega 

jezika II: Bolgarski 

jezik 3 

Lektorat slovanskega 

jezika II: Bolgarski 

jezik 4 

RU1 Uvod v študij 

ruske knjiţevnosti 

oziroma nadaljnji razvoj načela mehkostne korelacije. 

3 Glasovni sistem stare cerkvene slovanščine. Vokalni in 

konzonantni sistem stare cerkvene slovanščine. Fonetični pojavi v 

praslovanščini in stari cerkveni slovanščini. Primerjava razvoja 

glasov v sodobnih slovanskih jezikih. 

3 Pregledni prikaz vrst praslovanskega pregibanja: imensko 

pregibanje, zaimensko pregibanje, pridevniško pregibanje 

glagolsko pregibanje po slovničnih glagolskih kategorijah. Nomen: 

Podstave in fenomenologija indoevropskega imenskega 

pregibanja. Razvojni premik v praslovanskem pregibanju. Pojav 

analitičnega pregibanja. Specifika pridevniškega pregibanja. 

Pronomen: Podstave in fenomenologija indoevropskega 

zaimenskega pregibanja. Vpliv končniškega nabora zaimenske 

sklanjatve na imensko in na imensko-zaimensko sklanjatev v 

arealnem kontekstu. 

Verbum: Podstave in fenomenologija indoevropskega glagolskega 

pregibanja. Razvoj glagolskega sistema v praslovanščino in v 

slovanske jezike. 

3 Pregibne besedne vrste. Opis oblikoslovnih značilnosti 

samostalnikov, zaimkov, pridevnikov in števnikov v stari cerkveni 

slovanščini. Imenska, zaimenska in imensko-zaimenska sklanjatev. 

Nedoločna in določna oblika in stopnjevanje pridevnikov. 

Oblikoslovni sistem v različnih redakcijah cerkvene slovanščine. 

3 Poglobitev znanja osnov ruskega glasoslovja, ponovitveni tečaj 

ruske izgovorjave (redukcija samoglasnikov, mehki soglasniki, 

naglasni vzorci, stavčna intonacija). Poglobitev slovnice ruskega 

jezika. Morfosintaksa: sklanjatveni vzorci (samostalnikov, 

pridevnikov, osebnih in kazalnih zaimkov v ednini in mnoţini); 

dovršna in nedovršna oblika glagola, vidski pari; mehki tip 

sklanjatve pridevnika; samostalniška raba pridevnikov; zveze 

števnika s samostalnikom in pridevnikom. Leksika: Osnovno 

besedje v okviru tem: osebni podatki, šola, izobraţevanje, dom, 

stanovanje, jedi, nakupi. 

3 Morfosintaksa in besedotvorje: polna in kratka oblika pridevnika in 

njuna funkcija v stavku; stopnjevanje pridevnika; vrstilni števniki; 

tvorjenje pomanjševalnic; glagoli premikanja; tvorjenje 

predponskih glagolov; prislov; povedkovnik. Skladnja: 

Komunikativni tipi stavkov. Leksika: Besedje v okviru tem: prosti 

čas, počitnice, dopust, prevoz, mesto, čas, koledar, meseci, 

vreme. 

3 Oblike preteklih glagolskih časov (perfekt, pluskvamperfekt) in 

njihova raba; branje nekoliko zahtevnejših besedil; osnovno 

sporazumevanje o dani temi (opis, pripovedovanje, povzemanje 

besedil s parafraziranjem); spoznavanje novega besedja in 

prevajanje laţjih besedil. 

3 Oblike prihodnjiških glagolskih časov (prihodnjik v preteklosti, 

predvaritelni prihodnjik, predvaritelni prihodnjik v preteklosti); 

sosledica časov; branje bolgarskih knjiţevnih besedil iz 20. 

stoletja; tvorjenje ustnih/pisnih besedil v bolgarščini. Teme: 

vsakodnevni problemi mladih, zunanjost in značaj, promet, 

nakupovanje, prehranjevanje, zdravje itn. 

3 

tradicionalno in novodobno pojmovanjem literarne 

vede; opredelitev posameznih disciplin (literarna 

teorija, literarna zgodovina in kritika); literarna teorija 

kot osrednja metoda pri razumevanju literarne 

specifike; ontologija, fenomenologija, morfologija,

RU1 Pregled ruske 

kulturne zgodovine 

RU1 Ruska 

knjiţevnost – 

obdobje klasicizma 

in romantizma 

RU1 Struktura 

ruskega jezika – 

morfologija 

RU1 Struktura 

ruskega jezika - 

fonetika in 

fonologija 

JŠ1 Hrvaški in srbski 

jezik 1 

aksiologija 

3 značaj in pregled zgodovine ruske kulture; razlikovanje 

med srednjeveškim tipom »kulture-vere« in 

novoveškim tipom sekularizirane kulture; binarnosti 

modela kulture kot osnovne dominante ruske kulture, 

skupne osnove vzhodnoslovanskih kultur kijevskega 

obdobja, oblikovanje ruske nacionalne kulture 

(pravoslavje, vrednostno-smiselna enotnost »stare 

ruske kulture«, samodrštvo in ruska kultura, 

razdvojenost ruske kulture v popetrovskem obdobju, 

ruska kulturna renesansa na prehodu 19. v 20. 

stoletje, ruska kultura in revolucija, sovjetski 

totalitarizem in ruska kultura, ruska kultura v 

postsovjetskem obdobju); vloga in mesto ruske kulture 

v sodobnem svetu in problemi globalizacije 

zgodovinsko kulturološki uvid v specifiko ruske druţbe 

v času med 1730 in 1840; konstante v kulturi, ki 

3 odločilno oblikujejo smernice kulturno-zgodovinskega 

razvoja; oblikovanje nacionalne samobitnosti; 

normativna in deskriptivna poetika; konstitutivni teksti 

obdobja klasicizma (Lomonosov, Derţavin, Novikov), 

sentimentalizma (Karamzin, Radiščev), predromantike 

(Ţukovski), romantizma in nove (realistične) poetike 

(Puškin, Lermontov, Gogolj) 

3 razmerje morfologija-besedotvorje; osnove 

morfematike; slovnične kategorije; besedne vrste in 

kriteriji zanje; morfološke kategorije pregibnih 

besednih vrst: samostalnika (spol, število, sklon in 

sklanjatveni tipi, naglasni tipi, ţivost/neţivost), 

pridevnika (stopnjevanje, dolge in kratke oblike 

pridevnikov), glagola (vid, čas, oseba, naklon, način), 

zaimka, števnika, prislova; problem predikativa; razlike 

med slovničnimi kategorijami v ruščini in slovenščini 

3 

4 

pojem knjiţnega jezika in njegova socialna in 

funkcionalna razčlenjenost; ruski knjiţni jezik kot 

temeljni cilj našega spoznavanja; uvod v strukturalni 

opis jezikovnega sistema (znakovna narava jezika, 

jezik in govor, jezikovne ravnine); fonetika, fonetična 

transkripcija; specifika ruskega glasovnega sistema; 

izgovorne posebnosti (moskovska in peterburška 

norma); fonologija, fonološki opis ruskega jezika; 

razmerje pisava-izgovorjava; zapisovanje ruščine v 

slovenščini (podomačenje, prečrkovanje); intonacijske 

konstrukcije ruskega jezika 

Fonetika: 

Uvod: Hrvaški in srbski jezik ter funkcijske zvrsti. Hrvaški knjiţni jezik, 

srbski knjiţni jezik (razlike). Hrvaški in srbski jezik v kontrastu s 

slovenskim.

JŠ1 Hrvaška in srbska 

knjiţevnost 1 

4 

Fonetika: Glasovi (izgovorjava, fonem : grafem). Vokalni, konzonantni in 

sonantni sistem. Prozodijski sistem. Funkcije glasov: morfem. Fonološko 

in morfološko pogojene alternacije. Fonostilistika. Korekcija izgovornih 

napak. 

Jezikovne vaje: Razvijanje sposobnosti ustnega in pisnega izraţanja v 

hrvaščini/srbščini; priprava na povzemanje besedil s parafraziranjem in 

reformulacijo. Teme: druţina, delo, prosti čas ipd. 

Srednjeveško pismenstvo, zapisi in obseţnejša besedila v glagolici, cirilici 

in latinici ter religiozna in fevdalna posvetna knjiţ. Jezikovne različice v 

knjiţ. Delovanje slovanskih blagovestnikov in učencev, slovanska pisava, 

naddialektalni slovanski jezik, slovanska knjiţ. in slovanska cerkev. 

Ohranjena dediščina, spomeniki pismenstva, značilnosti srednjeveške 

knjiţ.; religiozni, zgodovinski, pravni, znanstveni in poučno-zabavni spisi. 

Fragmenti, napisi, religiozna dela, legende in videnja; kodeksi; poezija, 

proza, začetki dramatike. Posvetna knjiţ.; prevodna in izvirna knjiţ.; 

značilne osebnosti in dela. 

Verska, kulturna in literarna središča. Zgodovinski zapisi, letopisi, 

rodoslovi, zakoniki, povelje, znanstvena dela, povesti, romani, ţitja. 

Pesništvo, kosovski mit, značilnosti srednjeveške umetnosti (stavbarstvo, 

freskoslikarstvo, glasba). Zgodovinopisje. 

Pisni spomeniki v Bosni; bosančica. Prodor islamske kulture. Jezikovne in 

kulturne posebnosti; aljamiado knjiţevnost, ulahije, kaside, mahzali in 

azrhali; navzočnost hrvaške in srbske lit. tradicije. Napisi na stečkih in 

literarno delo frančiškanov v Bosni. 

Duklja, Zeta in Črna gora, pisni spomeniki, knjiţevna dela, cerkveni in 

pravni spisi; prva tiskarna. 

JŠ1 Makedonski jezik 1 3 Oris zgodovine makedonskega jezika, makedonski jezik v 

juţnoslovanskem jezikovnem prostoru, pravopis in pravorečje, 

glasovni in grafemski sestav makedonskega knjiţnega jezika, glasovne 

premene, naglas, naglasni sklopi, stavčni naglas. 

Jezikovne vaje. 

JŠ1 Juţnoslovanske 

druţbe in kulture 1 

JŠ1 Stara cerkvena 

slovanščina 


jezik 2 

5 

3 

4 

Hrvaška druţba in kultura: najpomembnejša zgodovinska obdobja; 

geografski pregled; nacionalna in regionalna identiteta (tri narečna 

področja); Hrvaška kot večetnična druţba; politični sistem; pravosodni 

sistem; šolski sistem; religija; prazniki; bivalna kultura; kultura 

prehranjevanja; običaji; umetnost in razvedrilo; preţivljanje prostega 

časa. 

Makedonska druţba in kultura: najpomembnejša zgodovinska obdobja; 

geografski pregled; nacionalna in regionalna identiteta (tri narečna 

področja); Makedonija kot večetnična druţba; politični sistem; pravosodni 

sistem; šolski sistem; religija; prazniki; bivalna kultura; kultura 


časa. 

Zgodovinski uvod: Dejavnost ustvarjalcev prvega slovanskega knjiţnega 

jezika. Nastanek stare cerkvene slovanščine in prvih slovanskih črkopisov. 

Najstarejši slovanski in cirilski spomeniki. Redakcije cerkvene slovanščine 

s poudarkom na juţnoslovanskih. 

Grafija: Slovanska črkopisa: glagolica in cirilica. Veščina pisanja in branja. 

Pravopisne zakonitosti. 

Fonetika: Glasovni sistem stare cerkvene slovanščine. Vokalni in 

konzonantni sistem stare cerkvene slovanščine. Fonetični pojavi v 

praslovanščini in stari cerkveni slovanščini. 

Morfologija: Pregibne besedne vrste. Imenska, zaimenska in imenskozaimenska 

sklanjatev. Glagolski sistem stare cerkvene slovanščine. 

Oblikoslovje: 

Definicija morfologije in njene enote, morfema. Razmerje med 

morfologijo in drugimi jezikovnimi ravninami, fonologijo, sintakso in 

leksikologijo. Morfološke kategorije. Pregibne in nepregibne besedne 

vrste. Morfostilistika. 

Jezikovne vaje: Razvijanje sposobnosti ustnega in pisnega izraţanja v 

hrvaščini/srbščini; priprava študentov na morfološko analizo govorjenih in 

zapisanih besedil; razvijanje in utrjevanje pravopisnih sposobnosti; 

utrjevanje jezikovnih kompetenc; razvijanje leksikalne kompetence ter 

priprava na povzemanje besedil s parafraziranjem in reformulacijo. Teme:



4 

druţba in druţbeni problemi, socialni problemi, okolje ipd. 

Humanizem in renesansa, razvoj jezika in knjiţ., hrvaški latinisti. Izvirna 

posvetna knjiţ. v Primorju, Dalmaciji in Dubrovniku; petrarkizem. 

Melodrame, alegorična pastorala, ep. Rodoljubje, svobodoljubje, 

krščanstvo. Prizadevanja za enoten jezik; vplivi racionalizma in 

razsvetljenstva. Kajkavska knjiţ., pesmarice; knjiţ. v Slavoniji. Barok. 

Srbsko ruskoslovansko obdobje; izvirna in prevodna knjiţ.; 

zgodovinopisje. 

JŠ1 Makedonski jezik 2 3 Osnove makedonskega morfološkega sestava, besedne vrste: 

samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, prislov, glagol (glagolske oblike: 

sedanjik, velelnik, aorist, imperfekt, perfekt, prihodnjik 1). 


jezik 3 



4 

4 


Skladnja: Skladnja (pojem, paradigmatski in sintagmatski odnosi, 

predmet). Besede v stavku, skladenjska povezanost, stavek. Tipologija 

stavka. Stavčni členi. Podredna in priredna stavčna razmerja. 

Nadpovedna sintaksa. Besedni red. Skladenjska in neskladenjska raba 

ločil. Sintaktostilistika. Besedilna skladnja. 

Jezikovne vaje: Razvijanje sporazumevalnih spretnosti: slušno in bralno 

razumevanje (daljša avtentična besedila), pisno izraţanje (analiza delov 

spisa), ustno izraţanje (dialogi v parih, diskusija); priprava študentov na 

skladenjsko analizo govorjenih in zapisanih besedil; razvijanje in 

utrjevanje pravopisnih kompetenc; utrjevanje jezikovnih kompetenc. 

Teme: poslovni jezik, ekonomija, sodstvo, pravo itd. 

Obdobje poznega razsvetljenstva. Sentimentalni roman. Redakcija ljudske 

junaške pesmi kot zgodovine. Zbirke ljudskega slovstva. Nacionalna 

romantika. Ilirsko gibanje; pobudniki, osebnosti, dela. Lirika, epika, 

dramatika. Lit. glasila. Regionalne knjiţ. Domoljubje, svobodoljubje, 

junaštvo in pogum; nacionalni junaški ep. 

Literarno ţivljenje v BiH v 19. stoletju. 

Črnogorska knjiţ. v 19. stoletju. 

JŠ1 Makedonski jezik 3 3 Morfologija: zapleten glagolski sistem (glagolske oblike: predpreteklik, 

prihodnjik 2 in 3, pogojnik, сум-konstrukcija, да-konstrukcija), predlog 

(funkcija v analitični tvorbi jezika), veznik (skladenjske korelacije), 

modalne besede, členek, medmet. 

Poglavja iz dialektologije, leksikografije, frazeologije makedonskega 

jezika. 


JŠ1 Juţnoslovanske 

druţbe in kulture 2 


jezik 4 



5 

4 

4 

Srbska in črnogorska druţba in kultura: najpomembnejša zgodovinska 

obdobja; geografski pregled; nacionalna in regionalna identiteta; Srbija in 

Črna gora kot večetnična druţba; politični sistem; pravosodni sistem; 

šolski sitem; religija; prazniki; bivalna kultura; kultura prehranjevanja; 

običaji; umetnost in razvedrilo; preţivljanje prostega časa. 

Bosanska in hercegovska druţba in kultura: najpomembnejša 

zgodovinska obdobja; geografski pregled; nacionalna in regionalna 

identiteta; Bosna in Hercegovina kot večetnična druţba; politični sistem; 

pravosodni sistem; šolski sitem; religija; prazniki; bivalna kultura; kultura 


časa. 

Leksikologija: Jezikovni sistem in jezikovno znamenje. Eno- in 

večpomenskost besed. Sinonimija, antonimija, homonimija. Prevzemanje 

tujih besed. Purizem in jezikovna kultura. Frazeologija. Besedotvorje. 

Leksikografija. Leksikostilistika. 

Jezikovne vaje: Razvijanje sporazumevalnih spretnosti: slušno in bralno 

razumevanje (daljša avtentična besedila), pisno izraţanje (proces pisanja, 

vrednotenje), ustno izraţanje (prezentacija samostojnega dela); 

razvijanje in utrjevanje pravopisnih kompetenc; utrjevanje jezikovnih 

kompetenc; razvijanje leksikalne kompetence (kolokacije, idiomi, frazni 

glagoli itd.). Teme: poslovni jezik, ekonomija, sodstvo, pravo itd. 

Motivika domoljubnega značaja; prehod iz romantike k realizmu; 

zgodovinski, socialni in psihološki realizem. Lirika. Tematiziranje ruralnega 

in meščanskega okolja. Potopisna proza. Sentimentalno-didaktična proza, 

zgodovinske drame in tragedije. Literarna kritika in literarna zgodovina. 

JŠ1 Makedonski jezik 4 3 Osnove sintakse makedonskega knjiţnega jezika: besedne zveze, stavek,

GE1 Druţbena 

geografija I - E 

GE1 Druţbena 

geografija I - D 

GE1 Fizična 

geografija I - E 

GE1 Fizična 

geografija I - D 

GE1 Uvod v 

geografijo 

GE1 Osnove 

tematske 

kartografije 

stavčni členi, zveze stavkov: priredje in podredje, besedni red. 

Poglavja iz stilistike makedonskega jezika (npr. funkcijske zvrsti besedil). 


7 Predmet vsebuje temeljne vsebine s področja 

geografije prebivalstva, geografije naselji in socialne 

ter kulturne geografije in bo nadgrajen s specialnimi 

geografskimi predmeti Geografija prebivalstva in naselij 

Socialna in kulturna geografija. 

4 Predmet vsebuje temeljne vsebine s področja 

geografije prebivalstva, geografije naselji in socialne 

ter kulturne geografije in bo nadgrajen s specialnimi 

geografskimi predmeti Geografija prebivalstva in naselij 

Socialna in kulturna geografija. 

8 Predmet vsebuje osnovne geološke in geomorfološke 

ter meteorološke in klimatološke vsebine, ki se v 

nadaljevanju nadgradijo s specialnima predmetoma 

geomorfologija in klimatogeografija in izbirnima 

predmetoma geologija in meteorologija. 

5 Predmet vsebuje osnovne geološke in geomorfološke 

ter meteorološke in klimatološke vsebine, ki se v 

nadaljevanju nadgradijo s specialnima predmetoma 

geomorfologija in klimatogeografija in izbirnima 

predmetoma geologija in meteorologija. 

3 Predmet seznani študente z osnovnimi pojmi o 

geografiji kot znanstveni in študijski disciplini. 

Pregledno spoznajo temelje geografskega raziskovanja 

in osnovne metode in tehnike dela. Spoznajo historiat 

svetovne in slovenske geografije. 

4 Poznavanje osnov teorije, metodologije in praktične 

uporabe tematske kartografije in geografske 

vizualizacije. 

GE1 Geoinformatika 4 Poznavanje temeljne geoinformacijske terminologije. 

Uporabe temeljnih geoinformacijskih metod s pomočjo 

vsaj enega izmed splošno razširjenih geoinformacijskih 

orodij (na primer ArcView, Idrisi). Osnovno poznavanje 

GE1 Fizična 

geografija krasa 

uporabe GPS tehnologije. 

4 Študentje se seznanijo z osnovnimi kemičnimi in 

fizikalnimi procesi nastajanja krasa. Sposobni so 

prepoznati in interpretirati osnovne podzemske in 

površinske kraške oblike in procese ter razumejo 

princip delovanja kraškega geomorfnega sistema. 

Pridobljeno razumevanje procesov in oblik na krasu jim 

daje moţnost za objektivno vrednotenje kraških 

površinskih ter podzemskih geomorfoloških oblik ter 

kraških vodonosnikov. Spoznajo tudi 

regionalnogeografske značilnosti slovenskega krasa ter 

so sposobni povezati teoretična znanja z značilnostmi 

krasa na določenem območju.

GE1 Geografija 

Evrope - E 


Slovenije 


Severne Amerike 


Severne Afrike in 

Jugozahodne Azije 


Podsaharske Afrike 


Latinske Amerike - 

E 


Azije - E 

7 Študent pridobi znanje o kompleksni geografski 

problematiki Evrope z Rusijo, se seznanja z aktualnimi 

problemi regionalnega razvoja in z najnovejšimi 

geopolitičnimi, ekonomskimi, socialnimi in prostorskimi 

procesi, ki potekajo v evropskem prostoru in na 

njegovem obrobju. Spozna perspektive in pogoje teh 

območij v procesu globalizacije, evropske integracije in 

pogojih informacijske druţbe. 

7 Predmet seznani študente z naravnimi in druţbenimi 

danostmi Slovenije in njihovim pomenom za pokrajinski 

kompleks ter pretekli, sedanji in bodoči razvoj drţave. 

Analizira soodvisnosti med naravnimi in druţbenimi 

prvinami na izbranih primerih in obravnava aktualno 

geografsko problematiko Slovenije in njenih regij 

oziroma pokrajin. 

3 Spoznavanje naravnih virov Severne Amerike ter 

razvojnih dejavnikov in učinkov na pokrajino (izbrani 

primeri).Poudarek na spoznavanju in razumevanju 

vzrokov, teţenj in problemov geografskega razvoja 

izbranih regij z analizo vpliva naravnogeografskih in 

druţbenogeografskih dejavnikov. 

3 Spoznavanje naravnih značilnosti in 

druţbenogeografskih razmer Severne Afrike (severno 

od Sahare) in Jugozahodne Azije. Razumevanje 

osnovnih regionalno geografskih značilnosti obeh delov 

Afrike in Azije. Osvajanje temeljnih geografskih potez 

obeh teh delov kot celote in njunih posameznih delov. 

Usposabljanje za pravilno vrednotenje pomena 

posameznih delov glede na celo Afriko in Azijo ter tudi 

na druge celine. 


druţbenogeografskih razmer Severne Afrike (severno 

od Sahare) in Jugozahodne Azije. Razumevanje 

osnovnih regionalno geografskih značilnosti obeh delov 

Afrike in Azije. Osvajanje temeljnih geografskih potez 

obeh teh delov kot celote in njunih posameznih delov. 

Usposabljanje za pravilno vrednotenje pomena 

posameznih delov glede na celo Afriko in Azijo ter tudi 

na druge celine. 

4 Spoznavanje naravnih virov Latinske Amerike ter 

njihov pomen za razvoj regije in globalne spremembe. 

Vpliv naravnogeografskih in druţbenogeografskih 

dejavnikov na današnjo geopolitično, gospodarsko, 

demografsko itd. podobo drţav oziroma regij Latinske 

Amerike. Geografske značilnosti Antarktike. 


druţbenogeografskih razmer Azije (izven Rusije in 

Jugozahodne Azije). Razumevanje osnovnih regionalno


Avstralije in 

Oceanije 


naravnih nesreč 


podeţelja 

GE1 Politična 

geografija 


turizma in prometa 

PRM1 02 Slovenski jezik 

in diskurz 

geografskih značilnosti Azije. Osvajanje temeljnih 

geografskih potez celine kot celote in njenih 

posameznih delov. Usposabljanje za pravilno 

3 Spoznavanje naravnih virov Avstralije in Oceanije ter 

razvojnih dejavnikov in učinkov na pokrajino (izbrani 

primeri).Poudarek na spoznavanju in razumevanju 

vzrokov, teţenj in problemov geografskega razvoja 

izbranih regij z analizo vpliva naravnogeografskih in 

druţbenogeografskih dejavnikov 

3 Naravne nesreče kot eden najočitnejših vidikov 

součinkovanja med naravo in druţbo, njihovo 

delovanje kot sestavni del okolja na globalnem, 

regionalnem in lokalnem nivoju. Metode ugotavljanja 

nevarnosti, tveganj in ogroţenosti ter njihova aplikacija 

v praksi. 

4 Študenti se seznanijo z vsebino podeţelske pokrajine, 

njenimi geografskimi posebnostmi in problemi. 

4 Študent pridobi znanje o teoretičnih izhodiščih, razvoju 

in sodobni vlogi politične geografije, pozna njeno 

vsebinsko razseţnost in terminologijo, obvlada metode 

in tehnike dela. Študent pozna zakonitosti političnega 

delovanja organiziranih druţbenih skupin, delovanja 

drţave, oblikovanja in spreminjanja političnih meja in 

ključne političnogeografske procese sodobnega sveta. 

6 Študenti spoznajo temeljne pojme s področja turizma, 

rekreacije in prostega časa ter probleme pri njihovem 

opredeljevanju, se seznanijo z osnovnimi pristopi 

geografije k preučevanju problematike turizma in 

prostega časa ter s pomembnejšo literaturo in avtorji. 

Spoznajo temeljne geografske dejavnike razvoja 

prometa ter spreminjanje vloge prometa pri 

oblikovanju gospodarske in prostorske strukture ter 

funkcij pokrajin, regij in naselij. 

3 Obravnavane vsebine: Osnovni pojmovnik besedilne analize. 

Vodeno opazovanje besedilnih parametrov na predteoretični 

in 

predterminološki bazi. Spoznavanje razmerij med 

jezikovnimi, besedilnimi in sporazumevalnimi normami. 

Pojmovanje stilistične ustreznosti besedila kot pragmatičnosociolingvistične 

kategorije. Spoznavanje osnovnih 

teoretičnih modelov, povezanih z besediloslovjem. Kratka 

zgodovina besediloslovja v razmerju z jezikoslovjem. 

Procesualna narava besedilnega sporazumevanja. 

Opredelitev besedilnosti. Kriteriji besedilnosti s teţo na 

koheziji in koherenci. Semantika besedila, z izpostavitvijo 

razlike med virtualnim in aktualnim pomenom, različnih oblik 

vzpostavljanja reference in prepletanju jezikovnih in 

nejezikovnih dejavnikov pri tvorjenju/razumevanju besedila. 

Spoznavanje vpliva zunajjezikovnih dejavnikov na

PRM1 03 Slovenska 

druţba, kultura in 

literatura: 

a) Slovenska druţba in 

kultura 

b) Literatura v 

medkulturnem poloţaju 

PRM1 06 Britanska 


literatura: 

a) Britanska druţba in 

kultura 

b) Britanska literatura 

PRM1 09 Druţba, kultura 

in literatura nemških 

govornih področij I: 

a) Druţba in kultura I 

b) Literatura I 

oblikovanost besedila. Besediloslovna analiza ob avtentičnih 

zgledih. 

6 Slovenska druţba in kultura 

Obravnavane teme: politični in strankarski sistem, pravni 

sistem, šolski sistem, zdravstvo in socialno varstvo, 

gospodarstvo in razvoj; zgodovinska in sodobna regionalna 

razdelitev slovenskega prostora, regionalni razvoj; 

avtohtone in neavtohtone manjšine v Sloveniji; migracijska 

politika in integracija (v tem okviru poloţaj slovenščine kot 

tujega jezika); slovenski medijski prostor; kulturna politika, 

instituconalna in neisntitucionalna kultura, subkultura (v tem 

okviru poloţaj urbane slovenske kulture). 

Literatura v medkulturnem poloţaju 

Obravnavane teme: funkcija prevoda v razvoj slovenskega 

(knjiţnega) jezika in razvoju slovenske literature, ključni 

prevodni teksti s tega vidika od 10. stoletja dalje, funkcija 

prevoda pri promociji slovenske literarne in širše kulturne 

produkcije nekoč in danes, pomen literarnih prevodov za 

oblikovanje kulturne podobe slovenskega prostora danes. 

6 Britanska zgodovina in literatura: Keltsko obdobje; rimska 

nadoblast; anglo-saksonsko obdobje, staroangleška 

literatura; normansko obdobje; srednjeangleška literatura; 

angleška renesansa, druţbeni premiki in literatura 

elizabetinskega in jakobinskega obdobja; William 

Shakespeare; drţavljanska vojna, literatura metafizičnih 

pesnikov in Johna Miltona; ponovna vzpostavitev monarhije 

in restavracijska komedija; klasicistično obdobje v druţbi in 

literaturi; viktorijansko obdobje in vrednote; izbrani romani 

18. in zgodnjega 19. stoletja; angleško pesništvo 

romantičnega obdobja; izbrana dela Charlesa Dickensa. 

Britanska druţba in kultura: definicija kulture in stereotipi; 

geografski pregled britanskega otočja, definicija 

britanskosti; britanska identiteta: štirje narodi, pregled regij 

in regionalnih identitet; škotska in valiţanska devolucija, 

severnoirska problematika; britanski imperij in Britanska 

skupnost narodov; postkolonialno obdobje, priseljenci iz 

bivših kolonij, Britanija kot večetnična druţba; politični 

sistem VB: monarhija in njena vloga danes; parlament, 

volilni sistem; izvršna oblast: vlada in ministri, pravosodni 

sistem: policija, sodišča; šolski sistem; religija, prazniki; 

bivalna kultura, kultura prehranjevanja, običaji; umetnost in 

razvedrilo (likovna umetnost); preţivljanje prostega časa: 

šport; sodobni britanski film. 

6 - zaznavanje lastnega in tujega prostora, stereotipi in 

predsodki, odnos med domovino in tujino, geografija 

(mesta, pokrajine, znamenitosti), populacija, zgodovinski 

pregled, politična in druţbena sedanjost itd. 

- začetki nemškega slovstva 

- spoznavanje temeljnih srednjeveških epov in mitov 

- navezave srednjeveških del v nemškem jeziku na slovenski

PRM1 12 Francoska 


literatura: 

a) Francoska druţba in 

kultura I 

b) Francoska literatura I 

PRM2 02 Slovenski jezik 

in druţba 

prostor (Parzival, Minnesängerji z današnjega slovenskega 

ozemlja…) 

- pomen Lutra za izoblikovanje sodobne nemščine 

(vzporednice s Trubarjem) 

- nadaljevanje pregleda knjiţevnosti nemško govorečih 

območij: barok, razsvetljenstvo, viharništvo, klasika 

- prevodi Goethejevega Fausta v slovenščino 

6 Francoska druţba in kultura: Študentje spoznavajo 

medkulturne razlike in podobnosti. Obravnava tem in 

problemov sodobne francoske druţbe in kulture. 

Uzaveščanje razlik in podobnosti med francoskim in 

slovenskim druţbenim sistemom. 

Spoznavanje različnih vidikov od politične oz. gospodarske 

ureditve, prek poglavitnih verskih skupnosti do bivalne 

kulture, praznikov, običajev in značilnih dejavnosti v 

prostem času itd. 

Podrobna obravnava posamičnih tematskih sklopov, 

poznavanje francoske druţbe in kulture, jezikovna raba v 

različnih institucijah in medijih ter obravnavanje ţivljenja 

Francozov ter njihovih običajev za sistematično širjenje 

besednega zaklada. Besednjak se aplicira na določene teme 

iz francoske druţbe in kulture. 

Francoska literatura: Študentje prav tako spoznajo z 

literarno-zgodovinskimi okviri francoske knjiţevnosti ter jo 

umeščajo v okvir evropske literature. Spoznajo temeljna 

obdobja francoske knjiţevnosti. Seznanijo se z literarnimi 

tokovi, avtorji in njihovimi deli. Pregled francoske 

knjiţevnosti od začetka do dvajsetega stoletja in obdelava 

različnih obdobij. 

6 Z vidika slovenskega jezika in druţbe bodo obravnavane 

teme: 

Eno- in večjezične skupnosti: izbor jezika, diglosija, 

preklapljanje koda, mešanje koda. Vzdrţevanje jezika: 

konkurenčnost jezikov, izguba jezika in jezikovna smrt, 

oţivljanje jezika, razumevanje koncepta ogroţeni jezik. 

Število jezikov in število govorcev, jeziki sveta, jezikovne 

skupine. Jezikovna politika in jezikovno načrtovanje. Knjiţni 

in standardni jezik, procesi standardizacije, miti o knjiţnem 

jeziku in vprašanja prestiţnosti jezikovne variante. 

Regionalna in socialna stratifikacija jezika. Jezik in druţbeni 

spol, (ne)vljudnost, stereotipi. Spreminjanje jezika, razlogi 

za spreminjanje jezika, sledenje jezikovnim spremembam. 

Jezik in komunikacijske navade, razlogi za spremembo 

komunikacijskih navad, sledenje spremembam 

komunikacijskih navad. Medkulturna komunikacija in 

medkulturna pragmatika. 

Študentje pri predmetu uzaveščajo medkulturno 

posredovanje z vidika tesne prepletenosti jezika in druţbe, 

izbrane vsebine, s katerimi se srečujejo, jih senzibilizirajo v 

smislu razumevanja socialne in regionalne jezikovne 

stratifikacije, kulturnih stereotipov, komunikacijskih navad, 

vprašanja vljudnosti itd. Predmet opozarja na seksistične,

PRM2 05 Ameriška 


literatura: 

a) Ameriška druţba in 

kultura 

b) Ameriška literatura 



govornih področij II: 

a) Druţba in kultura II 

b) Literatura II 

PRM2 08 Francoska 


literatura: 

a) Francoska druţba in 

kultura II 

b) Francoska literatura 

6II 

rasistične, homofične in druge vrste z vidika druţbeno 

vplivne večine zaznamovanih diskurzov v slovenščini v 

razmerji do tovrstnih diskurzov v drugih jezikih. 

6 Ameriška literatura: uvod v študij ameriške literature; 

ameriška dramatika na filmu; ameriška literatura do 1620; 

zgodba o stvarjenju plemena Pima; zgodnja ameriška 

literatura (1620-1820), Thomas Jefferson; ameriška 

romantična literatura (1820-1865); Nathaniel Hawthorne; 

Washington Irving; Edgar Allan Poe; Walt Whitman; 

Herman Melville; Emily Dickinson; ameriška literatura in 

realizem ter naturalizem (1865-1914); Mark Twain; Henry 

James; Edith Wharton; Theodore Dreiser; umetnost 

prvotnih prebivalcev Amerike; ameriška literatura in 

modernizem (1914-1945); Robert Frost; Wallace Stevens; 

Ezra Pound; T. S. Eliot; začetki ameriške dramatike, Eugene 

O'Neill; izgubljena generacija F. Scott Fitzgerald, e. e. 

cummings, Ernest Hemingway; William Faulkner; John 

Steinbeck; ameriška literatura po 1945; Tennesee Williams; 

Arthur Miller; Kurt Vonnegut; Toni Morrison. 

Ameriška druţba in kultura: poglavitne regije ZDA; pregled 

zgodovine ZDA; manjšine v ZDA (Afroameričani, prvotni 

ameriški prebivalci, druge manjšine); politični sistem; 

pravna ureditev; ekonomski sistem; vzgoja in izobraţevanja; 

verstva; vloga medijev; umetnost in šport v ZDA. 

6 - zaznavanje lastnega in tujega prostora, stereotipi in 




- pregled določenih pojavov v likovni umetnosti, glasbi itd. 

- nadaljevanje pregleda knjiţevnosti nemško govorečih 

območij: romantika, postromantika, realizem, naturalizem, 

moderna (simbolizem, impresionizem, ekspresionizem itd.), 

knjiţevnost Weimarske republike. 

- vpliv nemške romantike na Prešerna 

- pojavi naturalizma v nemškem govornem prostoru in v 

Sloveniji 

6 Študentje spoznavajo medjezikovne razlike in podobnosti. 

Obravnava tem in problemov sodobne francoske druţbe in 

kulture. Uzaveščanje razlik in podobnosti med francoskim in 

slovenskim druţbenim sistemom. 

Spoznavanje različnih vidikov od politične oz. gospodarske 

ureditve, prek poglavitnih verskih skupnosti do bivalne 

kulture, praznikov, običajev in značilnih dejavnosti v 

prostem času itd. 

Podrobna obravnava posamičnih tematskih sklopov, 

poznavanje francoske druţbe in kulture, jezikovna raba v 

različnih institucijah in medijih ter obravnavanje ţivljenja 

Francozov ter njihovih običajev za sistematično širjenje 

besednega zaklada. Besednjak se aplicira na določene teme 

iz francoske druţbe in kulture. 

Študentje prav tako spoznajo z literarno-zgodovinskimi 

okviri francoske knjiţevnosti ter jo umeščajo v okvir

PRM3 06 Druţbe, kulture 

in literature angleških 

govornih področij: 

a) Druţbe in kulture 

angleških govornih 

področij 

b) Literature angleških 

govornih področij 



govornih področij: 

a) Druţba in kultura III 

b) Literatura III 

PRM3 09 Frankofona 


literatura: 

a) Frankofona druţba in 

kultura 

b) Frankofona literatura 

AN1 Angleška 

fonetika in 

evropske literature. Spoznajo temeljna obdobja francoske 

knjiţevnosti. Seznanijo se z literarnimi tokovi, avtorji in 

njihovimi deli. Pregled francoske knjiţevnosti od začetka do 

dvajsetega stoletja in obdelava različnih obdobij. 

6 Literature angleških govornih področij: izbrani predstavniki 

irske, indijske, kanadske, avstralske, novozelandske, afriške 

in karibske knjiţevnosti v angleščini. 

Druţbe in kulture angleških govornih področij: uvod v študij 

postokolonialnih druţb in kultur; pregled postkolonialnega 

sveta; Kanada: uvodna predstavitev, pregled regij, politični 

sistem, jezikovni poloţaj, etnije; Avstralija: uvodna 

predstavitev, pregled regij, politični sistem, jezikovni 

poloţaj, etnije; Nova Zelandija: uvodna predstavitev, 

politični sistem, jezikovni poloţaj, etnije; Irska: uvodna 

predstavitev, politični sistem, jezikovni poloţaj, etnije; 

Indija; Juţna Afrika; Karibi; postkolonialna Afrika; 

postkolnialna Azija; Malta, Gibraltar, Ciper; Pacifik. 

6 Nemška druţba in kultura: 

- zaznavanje lastnega in tujega prostora, stereotipi in 




- pregled določenih pojavov v likovni umetnosti, glasbi itd. 

Nemška literatura: 

nadaljevanje pregleda knjiţevnosti nemško govorečih 

območij: knjiţevnost eksila, povojna knjiţevnost, sodobna 

knjiţevnost. 

- poglavje o nemški liriki 20. stoletja in primerjavo s 

slovenskim prostorom 

- spremljanje sodobnega dogajanja v knjiţevnosti – na 

podlagi revij, branj, gostovanj, spletnih strani, televizijskih 

oddaj in filmskih priredb literarnih predlog 

6 Predmet vnaša sociokulturno in zgodovinsko dimenzijo, ki 

usmerjata pozornost na raznolikost drţav, v katerih se 

govori francoščino in ki so poimenovane kot frankofonija. 

Cilj predmeta je boljše poznavanje kulturne produkcije 

evropskih frankofonskih drţav, predvsem Švice in Belgije. 

Prav tako je predstavljen pregled kulturne produkcije 

francoskega izraza v Severni Ameriki, t.j. v francoskem delu 

Kanade in v Louisiani. Proučili bomo raznolikost te 

populacije, za katero francoski jezik ostaja osnovna 

sestavina identitete. Pregledali bomo tudi najpomembnejše 

teme, katere opredeljujejo literarno izvirnost drţav severne 

Afrike oz. tako imenovanih "pays du Maghreb", katerih 

teksti so predstavniki literature, rojene v kontekstu 

kolonizacije in tudi francoske podsaharske in karibske 

kulture, ki so plod stoletij kontaktov in izmenjav med 

Afričani in Evropejci. 

3 Študenti se seznanijo z osnovami splošne fonetike (govorni 

organi, artikulacija, slušno zaznavanje, akustična fonetika in 

instrumentalna analiza govora) in fonologije (razumevanje pojmov

fonologija 

AN1 Angleški glagol 

1 

AN1 Angleško 

oblikoslovje 

AN1 Glasovni 

sistem angleškega 

jezika 

3 

3 

3 

fonem in alofon; razločevalne lastnosti, struktura zloga). Sledi 

podrobna predstavitev in obravnava glasovnega sistema 

angleškega jezika z vidika artikulacije in slušnega zaznavanja. 

Študenti se seznanijo s fonemsko in fonetično transkripcijo. 

Predstavljene so glavne značilnosti slovarjev angleške izgovorjave 

in pomen teh slovarjev pri učenju oz. preverjanju izgovorjave 

posameznih slovarskih enot. Obravnavi posameznih angleških 

samoglasnikov in soglasnikov (ob razlagi razlik med standardno 

britansko in ameriško izgovorjavo ter primerjavi z glasovnim 

sistemom slovenskega jezika) sledi obravnava medsebojnih 

vplivov posameznih glasov (zvenečnost, prilikovanje, izpah) in 

fonotaktike (pojavnost posameznih glasov v zlogu, soglasniški 

sklopi). 

Angleška slovnična terminologija. 

Glagol kot besedna vrsta (morfološka zgradba, predloţni in frazni 

glagoli, pomoţni in polnopomenski glagoli, pripis udeleţenskih 

vlog). 

Glagolska besedna zveza (zgradba, funkcija v povedi). 

Glagolske slovnične kategorije (oseba in število, vid, naklon, način 

prehodnost, glagolski čas). 

1.Osnovni jeziko(slov)ni pojmi in angleško slovnično izrazje. 

Hierarhija jezikovnih enot. 

2.Poved, stavek, besedna zveza, beseda, morfem. 3.Besedne 

vrste. 4. Podrobna obravnava posameznih besednih vrst 

(samostalnik, zaimek, pridevnik, prislov in predlog) in z njimi 

povezanih slovničnih kategorij. 5.Vloga posameznih besednih vrst 

pri tvorjenju besednih zvez. 6.Posebnosti angleških oblikoslovnih 

pojavov in potekov, ki zaradi razlik v jezikovnih sistemih 

slovenskim govorcem povzročajo teţave pri usvajanju angleškega 

jezika. 

Študenti se seznanijo z osnovami splošne fonetike (govorni 

organi, artikulacija, slušno zaznavanje) in fonologije (razumevanje 

pojmov fonem in alofon; razločevalne lastnosti, struktura zloga). 

Sledi podrobna predstavitev in obravnava glasovnega sistema 

angleškega jezika z vidika artikulacije in slušnega zaznavanja. 

Študenti se seznanijo s fonemsko in fonetično transkripcijo. 

Predstavljene so glavne značilnosti slovarjev angleške izgovorjave 

in pomen teh slovarjev pri učenju oz. preverjanju izgovorjave 

posameznih slovarskih enot. Obravnavi posameznih angleških 

samoglasnikov in soglasnikov (ob razlagi razlik med standardno 

britansko in ameriško izgovorjavo ter primerjavi z glasovnim 

sistemom slovenskega jezika) sledi obravnava medsebojnih 

vplivov posameznih glasov (zvenečnost, prilikovanje, izpah) in 

fonotaktike (pojavnost posameznih glasov v zlogu, soglasniški 

sklopi). 

AN1 Jezik v rabi I 5 Predmet je namenjen študentom humanističnih študijskih 

programov s predznanjem angleščine na nivoju upper 

AN1 Jezik in kultura 3 

AN1 Uvod v splošno 

jezikoslovje 

3 

intermediate. 

Jezikovna tipologija in jezikovne univerzalije. Pregled in protistava 

funkcionalnih jezikovnih kategorij in struktur v indoevropskih in 

neindoevropskih jezikih. Pregled teorij o vplivu kulturnega okolja 

na jezikovni sistem od Sapir-Whorfove hipoteze do etnoskladnje. 

Jeziki in kulture v stiku: pidţinski in kreolski jeziki 

Umestitev jezikovnega sistema in različnih prenosniških zvrsti v 

širše področje znakovnih sistemov. Pregled zgodovine jezikoslovja 

od sofistične retorike v grški antiki do strukturalizma F. De 

Saussura. Razčlenitev jezikovnega sistema na jezikovne ravni in

AN1 Nadsegmentne 

značilnosti 

angleškega 

glasoslovja 

AN1 Postmoderna 

ameriška 

knjiţevnost 

AN1 Prozodične 

značilnosti 

angleškega jezika 

AN1 Angleški glagol 

2 

3 

2 

3 

3 

seznanitev z osnovnimi glasoslovja, oblikoslovja, skladnje, 

pomenoslovja in pragmatike ter mejnih jezikoslovnih področij 

psiholingvistike in sociolingvistike. Splošno in protistavno izrazje. 

Spoznavanje prozodičnih značilnosti angleškega jezika. 

Podrobna obravnava besednega naglasa (primarni in sekundarni 

naglas, naglaševanje zloţenk) 

Spoznavanje značilnosti strnjenega govora (stavčni ritem, stavčni 

naglas, šibke oblike funkcijskih besed). 

Spoznavanje principov delitve besedila na intonacijske enote ter 

določanje mesta jedra v enoti. 

Obravnava strukture intonacijske enote in posameznih tonskih 

potekov. 

Nadgradnja fonemske transkripcije. 

1. Seznanjanje z različnimi metodološkimi pristopi obravnave 

knjiţevnih del, zlasti z duhovnozgodovinsko metodologijo 

določanja značilnosti posameznih literarnih obdobij in menjave 

zgodovinskih epoh. 

2. Pregled sodobne filozofske in sociološke misli o t.i. postmoderni 

dobi (s poudarkom na teoretski misli Lyotarda, Baudrillarda, 

Jamesona) 

3. Spoznavanje, analiza in klasifikacija literarnih del, napisanih po 

II. svet. vojni, s stališča pridobljenih teoretičnih izhodišč. V tem 

sklopu se študentje seznanijo z izbranimi predstavniki ameriške 

metafikcije, literarnega kiberpanka, t.i. blank generation in 

»bratpackovske« knjiţevnosti, literarnega avant-popa, generacije 

X, hipertekstne knjiţevnosti itd. 

4. Kritični pregled obstoječih klasifikacij, tipologij in obravnav 

postmoderne knjiţevnosti. 

Študenti se seznanijo s prozodičnimi značilnostmi angleškega 

jezika. Podrobni obravnavi besednega naglasa (glavni in stranski 

naglas, naglaševanje zloţenk) sledi predstavitev prozodičnih 

značilnosti vezanega govora (prilikovanje, elizija, šibke oblike 

funkcijskih besed). Razlagi različnih modelov angleške intonacije 

in pristopov do vloge in pomena angleške stavčne intonacije sledi 

podroben opis delitve besedila na intonacijske enote, razlaga 

strukture intonacijske enote, mesta jedra v enoti in obravnava 

posameznih tonskih potekov. Z ozirom na naravo predmeta je v 

okviru predavanj veliko aktivnega dela študentov pri usvajanju 

obravnavanih prozodičnih značilnosti, s poudarkom na učenju 

ustrezne intonacije in tekočega branja. Študenti v drugem 

semestru pripravijo kratke predstavitve izbranih tem s področja 

angleške fonetike in fonologije (vključno s prozodičnimi 

značilnostmi). Nadaljuje se tudi delo na fonemski transkripciji: 

študenti izbrana besedila transkribirajo in oddajo v pregled. 

Angleška slovnična terminologija. 

Zahtevnejše glagolske strukture v angleščini: pogojni stavki, 

naklon in naklonski glagoli, tvornik/trpnik in njuna pragmatična 

raba; neosebne glagolske oblike (nedoločnik, glagolnik, deleţnik); 

poročani govor (komunikacijska funkcija, slovnična pravila in 

situacijska vodila, vključevanje poročanega govora v širša 

pripovedna ali poročevalska besedila). 

Sintetični pregled slovničnih pravil in zakonitosti na obravnavanih 

področjih. 

Prikaz razčlembe rabe izbranih glagolskih zgradb v besedilih. 

Slovnično-pragmatična primerjava obravnavanih glagolskih oblik z 

njihovimi ustreznicami v slovenščini. 

AN1 Jezik v rabi II 4 Predmet je namenjen študentom humanističnih študijskih

RO1 Italijanščina 

1 

3 Osnovne jezikovne strukture: glagolske čase il presente, il 

passato prossimo, il condizionale, člen, pridevniki, zaimki, 

zanikanje, velelnik. 

Osnovno besedišče. Bralno in slušno razumevanje: kratka 

prirejena in avtentična besedila v italijanščini. 

Ustno in pisno izraţanje: tvorjenje preprostih govorjenih in 

pisnih sporočil. 

Osnove italijanske civilizacije in kulture: geografija Italije, 

nekatere navade in prazniki. 

programov s predznanjem angleščine na nivoju advanced.

RO1 Italijanščina 

2 

RO1 

Portugalščina 1 

RO1 

Portugalščina 2 

RO1 Romunščina 

1 

RO1 Romunščina 

2 

3 Ciklično širjenje ţe usvojenih struktur in dodajanje novih 

(pogojnik, gerundij, predpreteklik, congiuntivo, imperativ, 

zaimki, nove rabe člena, stopnjevanje prid., itd.) 

Usvajanje novega besedišča. Širjenje bralnega in slušnega 

razumevanja. Pisno izraţanje. Poznavanje italijanske kulture in 

civilizacije. 

3 - razumevanje pisnih in govornih besedil o vsakdanjih temah 

vzetih iz različnih medijev in literature; 

- razvijanje pravilnega in tekočega ustnega izraţanja z ustreznim 

besediščem in registrom predvsem o vsakdanjih in aktualnih 

temah 

- razvijanje pisnega izraţanja v povezavi z vsakdanjimi temami in 

komunikacijskimi situacijami 

Pri razvijanju komunikacijske sposobnosti je poudarek 

na usvajanju in rabi novega besedišča in na sledečih 

slovničnih poglavjih: glagolski naklon; glagolski časi: 

tvorba in raba; opozicija ser / estar / haver; nekatere 

glagolske perifraze z nedoločnikom in gerundijem. 

Poglavja s področja civilizacije, zgodovine in kulture so: 

razširjenost portugalskega jezika po svetu; geografske 

značilnosti Portugalske in Brazilije ter bivših 

portugalskih kolonij; razvoj in pomen portugalske in 

brazilske glasbe, umetnosti, literature. 

3 - razumevanje pisnih in govornih besedil o vsakdanjih temah, 

vzetih iz različnih medijev in literature; 

- razvijanje pravilnega in tekočega ustnega izraţanja z ustreznim 

besediščem in registrom predvsem o vsakdanjih in aktualnih 

temah; 

- razvijanje pisnega izraţanja v povezavi z vsakdanjimi temami in 

komunikacijskimi situacijami; 

Pri razvijanju komunikacijske sposobnosti je poudarek 

na usvajanju in rabi novega besedišča in na sledečih 

slovničnih poglavjih: glagolski naklon: indicativo, 

imperativo negativo; glagolski časi: tvorba in raba 

Pretérito Perfeito Simples; nekatere glagolske perifraze, 

perifrastične spregatve; Infinitivo Pessoal; zaimki; 

njihova umestitev v stavku. Poglavja s področja 

civilizacije, zgodovine in kulture: pomembnejša poglavja 

iz portugalske zgodovine; poglavja iz literature v 

portugalskem jeziku. 

3 Osnovne jezikovne strukture: sedanji in prihodnji časi, člen, 

pridevniki, zaimki… 

Osnovno besedišče. 

Bralno in slušno razumevanje: kratka prirejena in avtentična 

besedila v romunščini. 



Osnove romunske civilizacije in kulture: geografija Romunije, 

navade in običaji, romunska glasba. 

3 Jezikovne strukture: pretekli časi, izrazi za količino in čas, 

vprašalnice, primerjanje…

Nadgradnja besedišča. 

Bralno in slušno razumevanje: nekoliko daljša prirejena in 

avtentična besedila v romunščini. 



Osnove romunske kulture in zgodovine: gastronomija, osnove 

romunskega šolskega sistema, romunska mesta in deţele, 

romunska glasba, preprosta knjiţevna besedila v izvirniku. 

RO1 Španščina 1 3 Osnove sistema španskega jezika na glasoslovni, oblikoslovni, 

skladenjski, besedotvorni in besediloslovni ravni. Sprejemanje in 

tvorjenje krajših in manj zahtevna zapisanih in govorjenih 

besedil. Sporazumevajo v predvidljivih govornih poloţajih ob 

vsakdanjih temah. Osnovno besedišče, zajeto na različnih 

tematskih področjih in v situacijah, v katerih potekajo izbrani 

sporočilni nameni. Kultura in civilizacijske posebnosti špansko 

govorečih narodov. 

RO1 Španščina 2 3 Nadgrajevanje znanja o sistema španskega jezika na glasoslovni, 

oblikoslovni, skladenjski, besedotvorni in besediloslovni ravni. 

Prepoznanje, razumevanje in ustrezno uporaba jezika glede na 

stopnjo formalnosti, okoliščine, namen sporočila in naslovnika 

osnovne realizacije opredeljenih sporočilnih namenov. 

Zahtevnejše sporazumevanje v predvidljivih govornih poloţajih 

ob vsakdanjih temah. Sprejemanje in tvorjenje nekoliko daljših 

zapisanih in govorjenih besedil. Besedišče, zajeto na različnih 

tematskih področjih in v situacijah, v katerih potekajo izbrani 

sporočilni nameni. Spoznavanje kulture in civilizacijskih 

RO1 Francoščina 

1 

RO1 Francoščina 

2 

IT1 Moderni 

italijanski jezik 1 

- glagol 

posebnosti špansko govorečih narodov. 

3 Osnovne jezikovne strukture: sedanji in prihodnji časi, člen, 

pridevniki, zaimki, velelnik. 

Osnovno besedišče. 

Bralno in slušno razumevanje: kratka prirejena in avtentična 

besedila v francoščini. 



Osnove francoske in frankofonske civilizacije in kulture: 

geografija Francije, frankofonija, navade, francoski šanson. 

3 Jezikovne strukture: pretekli časi, člen, pridevniki, zaimki… 

Nadgradnja besedišča. 

Bralno in slušno razumevanje: nekoliko daljša prirejena in 

avtentična besedila v francoščini. 



Osnove francoske in frankofonske civilizacije in kulture: 

gastronomija, osnove francoskega šolskega sistema, francoska 

mesta, frankofonija, francoski šanson, preprosta knjiţevna 

besedila v izvirniku. 

5 Uvod v morfosintakso italijanskega jezika s temeljnimi pojmi. 

Usvajanje slovnične strukture italijanskega jezika s poudarkom 

na zgradbi in skladenjski vlogi glagolske besedne zveze 

(opredelitev glagola v slovnicah, tipologije glagolov, fleksija, 

consecutio temporum).

IT1 Italijanske 

lektorske vaje 

1 

IT1 Slovenskoitalijanska 

kontrastivna 

analiza 

IT1 Uvod v študij 

italijanske 

knjiţevnosti 

Razvijanje jezikovne kompetence v italijanščini in slovenščini ter 

razvijanje sposobnosti razlikovanja in primerjanja obeh 

jezikovnih sistemov. 

Razvijanje sposobnosti prenosa teoretičnih opisov jezika v 

praktično delo. 

4 Razvijanje sposobnosti in spretnosti za timsko in samostojno 

delo. Razvijanje čuta za jezik in jezikovne probleme. 

Usposabljanje pri rabi medijev in informacijsko-komunikacijske 

tehnologije za iskanje informacij. Urjenje zapisovanja besedil po 

nareku. 

Seznanjanje s posebnimi problematikami, ki so navezane na 

ţivljenje v Italiji, razvijanje interesa do spremljanja aktualnih 

dogodkov in integriranje pridobljenih informacij v učenje jezika. 

Pridobivanje spretnosti pri sestavljanju uradnega pisma, vabila, 

pripovedi. Urjenje v uporabi slovničnih struktur v besedilih 

pripovednega in opisnega tipa 

5 SLOVENSKO-ITALIJANSKA KONTRASTIVNA ANALIZA 

Prepoznavanje različnega strukturiranja zunajjezikovne 

dejanskosti s pomočjo različnih jezikov, navajanje na samostojno 

besediloslovno analizo jezikovnega gradiva. 

Vrste kontrastivne analize – moţnosti, meje, izraba kontrastivne 

analize. 

Klasifikacije slovenskih in italijanskih odvisnikov: tipi klasifikacij 

in različne gramatiške tradicije. Časovni odnosi (klasifikacija in 

grafična predstavitev). Pregled načinov ubesedovanja časovnih 

odnosov. Kontrastiranje funkcij slovenskih in italijanskih 

glagolskih paradigem. Analiza vloge konteksta pri izbiri 

glagolskih oblike. 

Seznanjanje s problemom interference; principi izbire 

aspektualnega para pri slovenskem vidu /dovršnost vs 

nedovršnost/ in italijanski optiki /globalnost vs kurzivnost/. 

Predmet eksplicira in uzavešča avtomatizirane principe 

maternega jezika in vzporedno predstavlja tujejezikovne 

ubesedovalne postopke. 

7 Pridobitev temeljnih teoretskih znanj o splošnih značilnostih 

knjiţevnega besedila in o literarnih zvrsteh. Usvajanje teoretskih 

znanj o značilnostih proznega knjiţevnega besedila. 

Pridobitev temeljnih znanj o zgodovini italijanske knjiţevnosti. 

Sposobnost razumevanja, analiziranja in interpretiranja 

italijanskih knjiţevnih besedil v prozi. Razvijanje sposobnosti 

prenosa literarnoteoretskih osnov v praktično delo s proznimi 

besedili. 

Urjenje kritičnega vrednotenja knjiţevnih del. Razvijanje

IT1 Italijanska 

kultura in 

civilizacija 

1 

IT1 Moderni 

italijanski jezik 

2 

IT1 Moderni 

italijanski jezik 3 

IT1 Italijanske 

lektorske vaje 

2 

sposobnosti razumevanja soodvisnosti delovanja literarnih 

besedil od kulturnega in druţbenega konteksta. 

Razvijanje sposobnosti samostojnega dela pri seminarski nalogi, 

sposobnosti analize, sinteze in kritične refleksije. Povezovanje in 

vključevanje znanj, pridobljenih pri drugih predmetih 

italijanskega jezika. 

3 Predmet seznanja študenta s kulturno dediščino Italije prek 

njenih poglavitnih geografskih, gospodarskih, druţbenih, 

političnih in kulturnih značilnosti: 

- geografski oris Italije s poudarkom na druţbenih, kulturoloških 

in gospodarskih značilnostih posameznih pokrajin; 

- zgodovinski oris Italije s poudarkom na drugi polovici 19. 

stoletja (zdruţenje Italije v enotno drţavo) in 20. stoletju (prva 

svetovna vojna, obdobje med obema vojnama, druga svetovna 

vojna, fašizem, povojno obdobje). 

Razvijanje specifičnega besedišča o obravnavanih tematikah. 

Spodbujanje k bogatenju lastne kulture in razvijanje splošne 

razgledanosti. 

6 Usvajanje slovnične strukture italijanskega jezika s poudarkom 

na zgradbi in skladenjski vlogi samostalniške in besedne zveze, 

italijanskega člena in stavčnih členov; stavčna in slovnična 

analiza italijanskih stavkov/besedil, primerjava s slovenščino. 

Razvijanje jezikovne kompetence v italijanščini in slovenščini ter 

sposobnosti razlikovanja in primerjanja obeh jezikovnih 

sistemov. 

Razvijanje sposobnosti prenosa teoretičnih opisov jezika v 

praktično delo. 

4 Usvajanje vlog, ki jih imajo posamezne besedne vrste in njihove 

oblike v besedni zvezi in stavku. Morfologija in sintaksa 

pridevnika in zaimka. 

Razvijanje sposobnosti razlikovanja in primerjanja med 

italijanskim in slovenskim jezikovnim sistemom, predvsem pri 

pridevniški zvezi in zaimkih. 

Razvijanje sposobnosti prenosa teoretičnih opisov italijanskega 

jezika v praktično delo. 

4 Urjenje pri pisanju zahtevnejšega besedila po nareku. 

Spoznavanje zakonitosti določenih besedilnih vrst (npr. opisa 

kraja ali regije, komentarja, opravičila). 

Urjenje javnega nastopanja. 

Razvijanje specifičnega besedišča in frazemov (npr. za opis 

zvokov in glasov, denarnih operacij, krajev in pokrajin, 

vegetacije). 

Spremljanje aktualnih dogodkov v Italiji.

IT1 Poglavja iz 

italijanske 

sintakse 

IT1 Starejša 

italijanska 

knjiţevnost 

IT1 Moderni 

italijanski jezik 

4 

Tematike iz italijanskega ţivljenja: knjige (bralne navade 

Italijanov, znane zaloţbe in knjiţne zbirke, knjiţnice), zemljepisni 

okvir (regije, pomembnejša mesta, lokalne problematike, 

industrija), podeţelje (ţivljenje na podeţelju, različna ekonomska 

razvitost podeţelja), gastronomija (tradicionalna gastronomija 

ital. pokrajin – pridevniki, ki izhajajo iz imen pokrajin, opisi 

obedov, ţivila, recepti – izrazi za opis priprave hrane), doseţki 

italijanske znanosti in tehnike (vloga made in Italy v svetu), 

status ital. jezika (odnos do narečij in do knjiţnega jezika, 

italijanščina v svetu). 

Spodbujanje in urjenje ustnega in pisnega izraţanja v povezavi z 

obravnavanimi področji 

4 Razumevanje kompleksnosti funkcioniranja glagolskih paradigem 

v konkretnih besedilih in soodvisnosti oz. besedilne pogojenosti 

parametrov, odločilnih za izbor glagolske oblike. 

Urjenje sposobnosti za utemeljevanje izbora posamezne 

italijanske glagolske paradigme v tujih besedilih in sposobnosti 

za ustrezen izbor paradigem pri produkciji lastnih besedil v 

italijanščini. 

Razvijanje kompetenc pri samostojni besediloslovni analizi 

jezikovnega gradiva. 

Usposabljanje pri razumevanju jezikoslovnega diskurza ob 

pisanju metajezikovnih besedil in diskusiji v zvezi z njimi. 

Obravnavanje problemov analize besedil. Analiza odlomkov 

izbranih besedil. 

8 Utrditev in poglabljanje znanj o zgodovini starejše italijanske 

knjiţevnosti 

Pridobitev temeljnih teoretskih znanj o značilnostih verznega 

knjiţevnega besedila. 

Razvijanje sposobnosti razumevanja, analiziranja in 

interpretiranja italijanskih knjiţevnih besedil, zlasti poezije. 

Razvijanje sposobnosti kritičnega vrednotenja knjiţevnih del in 

razumevanja soodvisnosti delovanja literarnih besedil od 

kulturnega in druţbenega konteksta. 

Predmet uvaja v literarnoteoretske in literarnozgodovinske 

značilnosti italijanske knjiţevnosti v obdobju od 13. do 17. 

stoletja: sicilijanska pesniška šola, sladki novi slog, Dante, 

geneza in razvoj renesanse, Boccaccio in Petrarka, renesančna 

komedija, renesančni traktat (Bembo, Machiavelli, Castiglione), 

renesančni viteški in junaški ep ter baročna knjiţevnost. 

4 Usvajanje vlog, ki jih imajo posamezne besede vrste in njihove 

oblike v besedni zvezi in stavku. 

Razvijanje sposobnosti razlikovanja in primerjanja med

IT1 Italijanska 

kultura in 

civilizacija 2 

IT1 

Intertekstualnost 

v italijanski 

knjiţevnosti 1 

IT1 Italijanski 

film 1 

PE1 Uvod v 

pedagoško 

metodologijo 

italijanskim in slovenskim jezikovnim sistemom, predvsem v 

prislovni, predloţni in vezniški zvezi. 

Utrjevanje sposobnosti prenosa teoretičnih opisov italijanskega 

jezika v praktično delo. Seznanjanje z osnovami italijanske 

fonologije. 

Razvijanje sposobnosti tvorjenja besed v italijanskem jeziku. 

3 Razvijanje splošnih komunikacijskih sposobnosti v italijanskem 

jeziku. 

Povezovanje in vključevanje znanj, pridobljenih pri drugih 

predmetih italijanskega jezika. 

Pridobitev temeljnih znanj o kulturni dediščini italijanske 

renesanse z geografskega, gospodarskega, druţbenega, 

političnega in kulturološkega vidika. Analiza izvirnih besedil, ki so 

nastala v tem obdobju, zaradi boljšega razumevanja in 

ponazarjanja ključnih vidikov renesančne miselnosti. Obravnava 

nekaterih bistvenih umetnostnozgodovinskih vidikov tega 

obdobja (z uporabo vizualnega gradiva). 

3 Predmet je namenjen analiziranju intertekstualnih razmerij med 

italijanskimi in drugimi knjiţnimi besedili na primeru motiva 

Odiseja. Izhajajoč iz Homerjeve Odiseje ugotavlja, v kakšnih 

oblikah se motiv pojavlja v izboru italijanskih knjiţevnih besedil 

od srednjega veka pa do 20. stoletja in v delih, ki so vplivala 

nanje, ter tako vpelje v razumevanje intertekstualnosti. 

Pri predmetu se razvija: 

- sposobnost razumevanja, analiziranja in interpretiranja 

italijanskih knjiţevnih besedil 

- sposobnost prenosa literarnoteoretskih osnov v praktično delo 

z besedili 

3 Predmet seznanja študenta z italijanskim filmom in se prek 

njegovih vsebin navezuje na širšo druţbeno, politično, 

kulturološko in gospodarsko podobo Italije. Ob uporabi filmskega 

gradiva študent spoznava poglavitne italijanske filmske 

ustvarjalce. 

Predmet je namenjen pridobitvi temeljnih znanj o italijanskem 

filmu, razvijanju specifičnega besedišča v luči bogatenja lastne 

kulture in razvijanja splošne razgledanosti udeleţencev. 

5 Študentje spoznajo eksperimentalno metodo kot eno od 

metod znanstvenega raziskovanja v pedagogiki, seznanijo 

se z uporabo programa SPSS (priprava podatkov za 

obdelavo, odpiranje in uvoz podatkov, obdelava 

podatkov, urejanje podatkov med obdelavo, interpretacija 

rezultatov obdelave) 

Pri Zgodovini izobraţevanja odraslih študenti spoznajo

PE1 Zgodovina 

izobraţevanja 

odraslih 

PE1 Pedagoška 

psihologija I 


obravnava oseb s 

posebnimi 

potrebami (OPP) 

PE1 Didaktika I 

5 

zakonitosti temeljnih zgodovinskih teoretskih usmeritev, 

zakonitosti delovanja vzgojno izobraţevalnega procesa 

odraslih v različnih zgodovinskih obdobjih v Evropi in v 

svetu. Študenti spoznajo vlogo formalnega in 

neformalnega izobraţevanja odraslih. Poznajo vlogo 

učitelja odraslih v zgodovini izobraţevanja odraslih, 

načela oblikovanja različnih oblik, metod izobraţevanja 

odraslih in vlogo permanentnega razvoja ter 

vseţivljenjskega učenja in izobraţevanja odraslih. 

5 Študentje ozavestijo, poveţejo in razširijo svoja 

pojmovanja in izkušnje o raznih vidikih učenja in z njimi 

povezanimi psihičnimi procesi in pojavi. Spoznajo različne 

teoretske poglede na potek, posebnosti in pogoje učenja 

v najširšem smislu, posebej še razlike med tradicionalnimi 

in novejšimi pojmovanji učenja in njihove posledice za 

pedagoško/andragoško prakso. Med drugimi so zanimive 

vsebine v zvezi z spominom, transferom, ustvarjalnostjo, 

reševanjem problemov, učenjem pojmov in celostnimi 

pristopi k učenju. Predmet se izvaja v obliki interaktivnih 

predavanj in vaj. Obe obliki vključujeta različne načine 

aktivnega in izkušenjskega učenja, kjer so študentje 

sooblikovalci učnega procesa. 

7 Študenti se pri predmetu seznanijo z zgodovinskimi in 

aktualnimi problemi obravnavanja drugačnosti OPP in 

drugih marginaliziranih skupin otrok in odraslih. Podrobno 

obravnavamo različne diskurzivne modele obravnave OPP 

ter etične in politične ideje za zagotavljanje inkluzivnega 

šolskega okolja. V drugem delu pa obravnavamo 

posamezne ciljne skupine OPP (učne teţave, čustvene in 

vedenjske teţave, senzorno ovirani, gibalno ovirani, 

ADHD, narkomanija itn.) in marginalizirane skupine 

učencev (priseljenci, Romi, drugače spolno usmerjeni, 

revni) ter nekatere moţnosti za zagotavljanje 

optimalnega učnega okolja. 

5 

Študentje se bodo seznanili s predmetom proučevanja 

didaktike, njenim formiranjem kot znanstvene discipline 

skozi zgodovino (Komensky, Humboldt, Herbart, Ziller, 

Rein) in z opredelitvijo didaktike kot znanstvene 

discipline, s temeljnimi didaktičnimi smermi in modeli, 

paradigmami, koncepti in strategijami. Pojasnili bomo 

razmerje med splošno in posebno didaktiko ter didaktiko 

in metodiko. Podrobneje bomo obravnavali temeljne 

didaktične koncepte: izobraţevanje, pouk (značilnosti, 

funkcije in vidiki pouka), poučevanje in znanje. Opredelili

PE1 Zgodovina 

pedagogike in 

šolstva 

PE1 Sistemske in 

ekonomske 

osnove 


AHŠ1 Grščina, 

intenzivni tečaj 

bomo razmerja med izobraţevanjem in vzgajanjem, 

učenjem in poučevanjem ter med splošnim in poklicnim 

oz. strokovnim izobraţevanjem. 

Obravnavali bomo tudi strukturne dejavnike pouka in 

njihove funkcije: učitelj, učenec, razmerje med njima, 

pomen učne vsebine (znanstvenost učne vsebine, 

sestavine, funkcija, pomen didaktične transformacije in 

redukcije) ter vlogo ciljev pouka v kurikularnem 

načrtovanju (izobraţevalni, funkcionalni, vzgojni cilji; 

globalni, etapni, operativni cilji; kritika operativizacije). 

5 Predmet Zgodovina pedagogike in šolstva sestavljata dve 

komponenti. Pri prvi sestavini gre za analizo razvoja 

pedagoških idej, teorij in konceptov ter njihovega 

uveljavljanja v vzgojni in izobraţevalni praksi od druge 

polovice 17. do 20. stoletja. Druga komponenta predmeta 

je predstavitev oblik vzgoje in izobraţevanja otrok, 

mladine in odraslih do 20. stoletja. 

Na ta način se bodo študenti seznanili s temeljnimi 

dejavniki vzgoje in izobraţevanja v obravnavanih 

obdobjih, z njihovo medsebojno soodvisnostjo v 

zgodovinskem kontekstu ter z njihovim vplivom na 

sodobnost. 

5 Študent razvije sposobnost kritičnega ovrednotenja 

ekonomskih teorij izobraţevanja, posebej teorije 

človeškega kapitala in teorij, ki so povezane z vlaganji v 

človeški kapital. 

Usposobi se za sodelovanje v procesih planiranja 

izobraţevanja na individualni in splošni ravni z 

upoštevanjem ekonomskih osnov. 

Študent se seznani z veljavno zakonodajo s področja 

vzgoje in izobraţevanja in se usposobi za iskanje in 

uporabo/aplikacjo zakonov in sistemskih predpisov s 

področja izobraţevanja v konkretnih situacijah. Pozna 

predlagane rešitvami in odprta vprašanja s področja 

pravno formalnega urejanja vzgoje in izobraţevanja. 

10 Predmet je zasnovan kot začetni intenzivni tečaj starogrškega jezika in ne 

predpostavlja predznanja. Obravnavana snov sega od pravil starogrške pisave in 

izgovorjave do postopne osvojitve osnovnega oblikoslovja, najpogosteje rabljenih 

skladenjskih struktur in osnovnega besedišča stare grščine. Znanje se od začetnih ur 

dalje utrjuje in preverja ob branju, jezikovni analizi in prevajanju krajših stavkov in 

odlomkov originalnih starogrških besedil, po potrebi prirejenih in komentiranih, ki 

časovno segajo od Homerja do poznoantičnih piscev. V 2. semestru predmet 

pregledno obravnava bistvene oblikoslovne in skladenjske značilnosti klasične 

atiščine. Po potrebi so v obravnavo vključene značilnosti drugih starogrških narečij, 

zlasti v lastnostih, kjer se le-ta ločijo od klasičnega atiškega narečja. 

Posebna pozornost je namenjena obravnavi temeljnih razlik med starogrško in 

slovensko jezikovno ureditvijo in posledicam, ki jih imajo te razlike na prevajanje 

stare grščine v slovenščino. 

AHŠ1 Grška 4 Predmet je zasnovan pregledno, deloma kot pregled kulturne zgodovine, deloma po 

tematskih sklopih. Pomembni politični dogodki,miselne smeri, smeri v knjiţevnosti in

kultura in 

civilizacija 

AHŠ1 

Knjiţevnost 

antične Grčije 

AHŠ1 Uvod v 

grško filologijo 

AHŠ1 

Latinščina, 

intenzivni tečaj 

AHŠ1 Uvod v 

latinsko 

filologijo 

AHŠ1 Grščina I 

AHŠ1 Rimska 

knjiţevnost in 

civilizacija 

3 

3 

likovni umetnosti so predstavljeni z odlomki zgodovinskih, literarnih in filozofskih 

besedil v slovenskem prevodu. 

1. semester 

- geografska orientacija po matični Grčiji, njenih kolonijah in po grškem svetu v 

obdobjih helenizma in rimskega cesarstva; 

- razvoj in struktura političnih ustanov; 

- vojaška organizacija; 

- gospodarstvo in trgovina; 

- religija; 

- literarna kultura in gledališče; 

- ustanove vsakdanjega ţivljenja (rojstvo, poroka, smrt, pogrebni običaji in kult 

mrtvih itd.), bivalna kultura (ureditev mest, javne zgradbe, bivališča, ceste, ţivljenje 

na podeţelju), drugi vidiki vsakdanjega ţivljenja. 

2. semester 

Branje in interpretacija odlomkov iz grške knjiţevnosti v prevodu; posamezni citati in 

terminologija tudi v grščini. 

- arhaična doba 

- klasična doba 

- helenizem 

- obdobje rimskega cesarstva. 

Ob odlomkih, na katere se študenti doma vnaprej pripravijo, poteka tudi diskusija o 

posameznih problemskih temah: dojemanje prostora in časa, kult bogov, poloţaj 

posameznika v druţbi, odnos med spoloma in v druţini, poloţaj ţensk in otrok, odnos 

do vojne, odnos Grki-barbariitd. 

Homerska epika. Arhaična grška lirika. Logografi in začetki zgodovinopisja. Atiška 

tragedija, satirska igra in komedija. Sofistika in začetki retorike. Zgodovinopisje, 

filozofija in govorništvo v 4. stoletju. Helenizem in cesarska doba. Podoba stare 

Grčije v novem veku. 

Vsebina predmeta: 

- pojmi antika, Bizanc in moderna Grčija; klasična filologija, bizantinistika in 

novogrška filologija in njihov medsebojni odnos 

- temeljne in pomoţne panoge klasične filologije; zgradba in uporaba tekstnokritičnih 

izdaj starogrških in bizantinskih 

besedil; zbirke starogrških in bizantinskih besedil ter njihovo citiranje; slovenjenje 

grških imen 

- temeljna priročniška literatura s področja grške filologije, njena uporaba in citiranje 

- tradicionalne in moderne raziskovalne metode dela na področju grške filologije 

- elektronski viri s področja grške filologije 

10 Predmet je zasnovan kot začetni intenzivni tečaj latinskega jezika in ne predpostavlja 

predznanja. Obravnavana snov sega od pravil latinske pisave in izgovarjave do 

postopne osvojitve osnovnega oblikoslovja, najpogosteje rabljenih skladenjskih 

struktur in osnovnega besedišča. Znanje se od začetnih ur dalje utrjuje in preverja ob 

branju, jezikovni 

analizi in prevajanju krajših stavkov in odlomkov originalnih latinskih besedil, po 

potrebi prirejenih in komentiranih, ki časovno segajo od začetkov do srednjeveške in 

humanistične latinitete. V 2. semestru predmet pregledno obravnava bistvene 

oblikoslovne in skladenjske značilnosti klasične latinščine. Posebna pozornost je 

namenjena obravnavi temeljnih razlik med latinsko in slovensko jezikovno ureditvijo 

in posledicam, ki jih imajo te razlike na prevajanje iz latinščine v slovenščino. 

3 - pojem klasična filologija 

- pojem latinistika 

- pojem antika in njen časovni prerez 

- znanstvena in strokovna terminologija za področje latinistike 

- sorodne in pomoţne vede, njihovi najaktualnejši doseţki 

- tradicionalni pristopi k obravnavi latinskih besedil 

- tekstnokritične izdaje latinskih besedil, njihov pomen in 

uporaba; citiranje literature 

- zgodovina klasične filologije kot vede od antike do danes 

- najpomembnejši priročniki za področje latinistike (in grecistike) 

- priprava seminarskih nalog 

- elektronski in spletni viri za področje klasične filologije 

- razvoj pisave 

- zgodovina klasične filologije na Slovenskem 

5 Začetni tečaj stare grščine. Osnove stare grščine (pisava, izgovorjava): osnove 

oblikoslovja; temeljno besedišče starogrškega jezika; enostavnejše in pogostejše 

skladenjske strukture; stavčna analiza enostavnejših besedil; prevajanje krajših in 

prirejenih besedil. 

4 Predmet je zasnovan pregledno, deloma kot pregled kulturne in literarne zgodovine, 

deloma po tematskih sklopih. Literarna obdobja, zvrsti, avtorji in dela so vselej 

predstavljeni z odlomki v slovenskem prevodu. Odlomki ilustrirajo tudi zgodovinski in 

kulturni kontekst: pomembni politični dogodki, miselne smeri, smeri v likovni

AHŠ1 Latinska 

skladnja I 

AHŠ1 Latinsko 

zgodovinsko 

glasoslovje in 

oblikoslovje 

AHŠ1 Grščina II 

AHŠ1 Izbrana 

poglavja iz 

latinske 

knjiţevnosti 

7 

4 

4 

6 

umetnosti, okoliščine posredovanja in sprejemanja besednih umetnin. 

1. semester: 

- geografska orientacija po antični Italiji in rimskem imperiju; 

- razvoj političnih ustanov; 

- vojaška organizacija; 

- gospodarstvo v rimskem imperiju; 

- religija; 

- literarna kultura in gledališče; 

- ustanove vsakdanjega ţivljenja (rojstvo, poroka, smrt in pogrebni 

običaji itd.); bivalna kultura (ureditev mest, javne zgradbe, bivališča, 

ceste, ţivljenje na podeţelju) in drugi vidiki vsakdanjega ţivljenja. 

2. Pregled rimske knjiţevnosti ob odlomkih v prevodu; posamezni citati in 

terminologija tudi v latinščini. 

- srednja republika 

- pozna republika 

- avgustejsko obdobje 

- cesarska doba 

Ob odlomkih, na katere se študenti doma vnaprej pripravijo, poteka tudi diskusija o 

posameznih problemskih temah: dojemanje prostora in časa, kult bogov, poloţaj 

posameznika v druţbi, odnos med spoloma in v druţini, poloţaj ţensk in otrok, odnos 

do vojne, odnos do drugih ljudstev itd. 

Nadaljevalni intenzivni tečaj latinščine. 

1. semester 

- utrditev in poglobitev oblikoslovja latinščine; poglobitev in razširitev besedišča; 

- skladnja latinskih sklonov; 

- zahtevnejše skladenjske strukture: gerundij in gerundivni sklad; raba naklonov v 

odvisnih stavkih; odvisniki prve in druge stopnje; relativna zveza, relativni sklop; 

odvisni govor; 

- stavčna analiza zahtevnejših besedil. 

- besedotvorje: izpeljava in sestava besed (samostalnikov, pridevnikov in glagolov). 

2. semester 

- tvorjenje daljših sestavljenih povedi in prevajanje krajših besedil v latinščino ob 

uporabi zahtevnejših tujejezičnih slovarjev. 

Predmet je oblikovan kot pregled zgodovinskega razvoja latinskega 

jezika, urejen po ravninah: 

1) Zgodovina jezika: 

Latinščina in indoevropski jeziki 

Razdelitev latinščine po časovnih razdobjih 

Latinska pisava 

2) Glasoslovje: 

1. Indo-evropski glasovni sestav 

2. Spremembe podedovanih glasov v latinščini 

3. Samoglasniška dolţina 

4. Naglas in z njim povezane spremembe 

5. Soglasniške spremembe (posamezni glasovi, skupine) 

3) Oblikoslovje: 

• Oblikotvorne prvine v indo-evropskih jezikih 

• Imensko oblikoslovje 

• Zaimki 

• Glagol 

Nadaljevalni tečaj stare grščine. 

1. semester 

- utrditev in poglobitev oblikoslovja stare grščine; 

- poglobitev in razširitev besedišča; 

- osnove grške sintakse. 

2. semester 

- zahtevnejše skladenjske strukture; 

- odvisniki; 

- stavčna analiza zahtevnejših besedil; 

- paralele skladenjskih struktur v latinščini in v ţivih evropskih jezikih; 

- branje in prevajanje krajših prirejenih besedil. 

Predmet je iz samostojne študijske obveznosti in predavanja o izbrani temi. 

Semestrski blok predavanja je v prvem delu zasnovan pregledno, v drugem pa 

eksemplarično: ob izbrani temi z analizo izvirnih besedil uvaja v metodo filološkega 

dela. 

Vsebina samostojne študijske obveznosti (po semestrih): 

- knjiţevnost zgodnje in srednje republike; 

- knjiţevnost pozne republike; 

- knjiţevnost avgustejske dobe; 

- knjiţevnost cesarskega obdobja. 

AHŠ1 Izbrana 6 Predmet je sestavljen iz samostojne študijske obveznosti in predavanja o izbrani 

temi. Semestrski blok predavanja je v prvem delu zasnovan pregledno, v drugem pa

poglavja iz 

grške 

knjiţevnosti 

AHŠ1 Grška 

skladnja 

AHŠ1 Zgodovina 

grškega jezika 

AHŠ1 Latinščina 

II 

7 

4 

4 

eksemplarično: ob izbrani temi z analizo izvirnih besedil uvaja v metodo filološkega 

dela. 

Vsebina samostojne študijske obveznosti (po semestrih): 

- arhaično obdobje; 

- klasično obdobje; 

- helenizem; 

- obdobje rimskega cesarstva. 

Okvirne teme tematskih blokov po zvrsteh: 

- Homerska epika, 

- Arhaična grška lirika, 

- Grško zgodovinopisje 

- Grška tragedija, 

- Grška komedija, 

- Helenizem, 

- Grška knjiţevnost v cesarski dobi, 

- Antični roman in epistolografija, 

- Grška judovska in krščanska knjiţevnost. 

1.semester: 

- utrditev in poglobitev poznavanja starogrške skladnje (sklonoslovje, posebnosti v 

rabi zaimkov, raba neosebnih glagolskih oblik, posebnosti v rabi starogrških časov in 

naklonov, vrste odvisnih stavkov, odvisni govor) 

- poglobitev in razširitev poznavanja besedišča stare grščine 

- stavčna analiza in prevajanje izvirnih in neprirejenih odlomkov iz 

starogrških besedil, napisanih zlasti v klasični atiščini in koine. 

2. semester: 

- jezikovna analiza in prevajanje daljših izvirnih in neprirejenih 

starogrških besedil v slovenščino ob uporabi slovenskih in tujejezičnih slovarjev stare 

grščine. Poleg besedil v jonsko-atiškem narečju so obravnavana tudi zahtevnejša 

prozna besedila z elementi narečij zunaj atiško-jonske narečne skupine. 

Predavanja se izvajajo v dveletnem ciklu. 

Vsebina predavanj: 

1. Mikenska grščina in linear B. 

Grčija v 2. tisočletju pr. Kr. Minojci in Grki. Nastanek minojske pisave in prilagoditev 

za grško rabo. Vrste znamenj v linearju B. Pravopisne značilnosti linearja B. 

Glasoslovne in oblikoslovne posebnosti mikenske grščine. Propad kretsko-mikenske 

kulture in zaton pisave. Njeno nadaljevanje na Cipru. 

2. Homerjev jezik in jezik epskega pesništva po Homerju. 

Nastanek epskega pesništva. Njegovo širjenje in ohranitev od mikenske dobe naprej. 

Vpliv zapisa na jezikovno podobo Homerjevih epov. Glasoslovne in oblikoslovne 

posebnosti kot posledica metričnih zakonitosti in narečnega izvora pesniškega jezika. 

Skladnja epskega jezika in njene posebnosti s posebnim ozirom na jezikovno 

zvrstnost. 

3. Prevzem pisave, razvoj in širjenje grškega alfabeta. 

Grščina v "temnih stoletjih". Vpliv ponovnega civilizacijskega razcveta in kolonizacije 

v 8./7. stoletju na jezik. Feničanska pisava kot prehod od zlogovnega na glasovni 

način zapisovanja. Prilagoditev obstoječih znakov grščini in uvedba novih. Različice 

alfabetov v stari dobi in njihovo preţivetje v klasični dobi. Prilagoditev grškega 

lafabeta latinščini in nastanek latinice. 

4. Narečna členitev in zvrstnost grškega jezika v stari in klasični dobi. Poselitvene 

spremembe v "temnih stoletjih" kot osnova za dokončno oblikovanje narečnih skupin. 

Temeljne narečne skupine in njihova notranja členitev. Poglavitne posebnosti vsake 

izmed njih. Medsebojni vpliv narečnih skupin in zasnove skupne grščine. Zaton 

klasičnih narečij v 4. in 3. stoletju pr. Kr. Nastanek knjiţevnih narečij. Njihove 

posebnosti in spremembe skozi antiko. 

Nadaljevalni tečaj latinščine. 

1. semester 

- utrditev in poglobitev oblikoslovja latinščine. Glagoski sistem: 

konjunktiv; sestavljeni časi; 

- poglobitev in razširitev besedišča; 

- osnove latinske skladnje: skladnja latinskih sklonov; raba naklonov v neodvisnih 

stavkih; accusativus in nominativus cum infinitivo, participium coniunctum, ablativus 

absolutus; 

- besedotvorje: izpeljava in sestava besed (samostanikov, pridevnikov in glagolov). 

2. semester 

- zahtevnejše skladenjske strukture: gerundij in gerundivni sklad; raba naklonov v 

odvisnih stavkih: odvisniki prve stopnje; odvisniki druge stopnje; relativna zveza, 

relativni sklop; odvisni govor. 

- paralele skladenjskih struktur v ţivih jezikih; 

- stavčna analiza zahtevnejših besedil; 

- branje in prevajanje krajših prirejenih besedil. 

AHŠ1 Antična 3 - primerjalna retorika; retorika v antiki in srednjem veku, njen 

zgodovinski razvoj in sistematika; pedagoški diskurz

etorika 

AHŠ1 Antična 

mitologija in 

religija 

AHŠ1 Antična 

tragedija 

AHŠ1 

Interpretacija 

antičnih 

filozofskih 

besedil 

AHŠ1 Literarno 

ţivljenje in 

uprizoritvene 

umetnosti v 

antiki 

PK1 Primerjalna 

verzologija E 

3 

3 

3 

3 

Predmet ima dva sklopa: 

1) predstavitev grške in rimske mitologije in religije ob primerjavi z drugimi kulturami 

antičnega Sredozemlja (Prednji Vzhod, Egipt): 

- miti o bogovih in herojih; 

- svetišča, obredi, svečeniki, ustanove, ikonografija; 

- srečanje med poganstvom in krščanstvom (versko-kulturni konflikt, kulturna 

sinteza); 

2) uvod v antične in novoveške teorije in interpretacijske pristope (antična filozofija 

od predsokratikov do neoplatonizma; novi vek od razsvetljenstva do v 20. stoletja: 

Fontenelle, Vico, Hume, Heyne, Herder, Schelling, Frazer in ritualisti, W. Otto, 

Proppova naratologija, psihoanalitični pristopi, LévISraussov strukturalizem, 

francoska historična antropologija). 

- pojem tragedije in tragičnega 

- religiozni izvor antične tragedije, njena druţbena in religiozna funkcija in 

angaţiranost 

- vloga in pomen dramatike, še zlasti tragedije, v druţbenem in političnem ţivljenju 

- največji grški tragiki Ajshil, Sofokles in Evripid ter njihovi sodobniki, nasledniki in 

posnemovalci 

- tragedija v obdobju helenizma 

- predstavniki helenistične tragedije 

- vpliv grške tragedije na rimsko 

- rimska tragedija in njeni predstavniki 

- uprizarjanje tragedij: ozadje nastanka, priprava, razčlenitev, posamezne vloge, 

uprizarjalne tehnike 

- gledališča 

- antična tragedija v pozni antiki in v srednjem veku 

- vpliv antične tragedije na sodobno dramatiko: odmevi v sodobni dramatiki, motivika 

- prevajanje antične dramatike (s poudarkom na tragediji) 

- antična tragedija v slovenski literaturi 

Seznanitev s ključnimi smermi in avtorji grško-rimske filozofije. 

Branje in prevajanje: 

branje izbranih odlomkov filozofskih besedil, prevajanje kratkih odlomkov in teţavnih 

mest v slovenščino 

Analiza: 

vsebinska in idejna interpretacija izbranega odlomka. 

jezikovno-terminološka analiza izbranega odlomka. 

Predmet ima dva vzporedna sklopa: 

1) zgodovinski prikaz 

- ustne epske tradicije v predliterarnem obdobju grške zgodovine; 

- razvoja pismenosti, knjige in branja v antiki, tehnik zapisovanja in 

posredovanja besedil, javnega in zasebnega branja, knjiţnic in javnih recitacij; 

- razvoja uprizoritvenih umetnosti, zlasti v Atenah 5. stoletja pr. Kr., v obdobju 

helenizma (nova komedija), v republikanskem Rimu (komedija, mimos, fabula 

Atellana in sorodne zvrsti v poznejši Italiji – commedia dell'arte) in v obdobju 

rimskega cesarstva (literarno-glasbene prireditve, gledališče, gladiatorske in cirkuške 

igre); 

2) problemski sklop, ki z besedili ključnih antičnih avtorjev (Platon, 

Aristotel, zgodnji krščanski pisci, zlasti Tertulijan: O spektaklih) ilustrira sociološke, 

filozofske in psihološke vidike branja ter recepcije gledališča in spektakla. 

6 Predavanja seznanjajo s temeljnimi principi verzifikacije 

(kvantitativno, silabično, akcentuacijsko in silabotonično 

verzifikacijo), z osnovnimi pesniškimi postopki in pojmi (ritem, 

metrum, rima, asonanca, aliteracija itd.) ter z verznimi, 

kitičnimi in pesemskimi oblikami v različnih jezikih in 

nacionalnih knjiţevnostih od antike do postmodernizma. Med 

verznimi ritmi so posebej izpostavljeni antični daktilski 

heksameter, francoski aleksandrinec, italijanski jambski 

enajsterec ter trohejski in jambski osmerec, med kitičnimi 

oblikami dantejevska tercina, med pesemskimi oblikami pa 

trubadurska sekstina, srednjeveška kroţna oblika in sonet kot 

krona evropske lirike. Predavanja se ne omejujejo le na 

evropsko tradicijo, temveč ponujajo tudi vpogled v pesniške 

oblike iz zakladnic neevropskih civilizacij in kultur. Podrobno 

obravnavajo japonske pesniške oblike, med katerimi je najbolj

PK1 Primerjalna 

verzologija D 

PK1 Ep in 

tragedija E 

PK1 Ep in 

tragedija D 

PK1 Razvoj 

moderne proze E 

znan haiku, indonezijsko-malajski pantum, arabske gazele itd. 

Poleg raznovrstnih pesniških oblik v vezani besedi sta 

pozornosti deleţna tudi prosti verz in pesem v prozi. 

4 Predavanja seznanjajo s temeljnimi principi verzifikacije 

(kvantitativno, silabično, akcentuacijsko in silabotonično 

verzifikacijo), z osnovnimi pesniškimi postopki in pojmi (ritem, 

metrum, rima, asonanca, aliteracija itd.) ter z verznimi, 

kitičnimi in pesemskimi oblikami v različnih jezikih in 

nacionalnih knjiţevnostih od antike do postmodernizma. Med 

verznimi ritmi so posebej izpostavljeni antični daktilski 

heksameter, francoski aleksandrinec, italijanski jambski 

enajsterec ter trohejski in jambski osmerec, med kitičnimi 

oblikami dantejevska tercina, med pesemskimi oblikami pa 

trubadurska sekstina, srednjeveška kroţna oblika in sonet kot 

krona evropske lirike. Predavanja se ne omejujejo le na 

evropsko tradicijo, temveč ponujajo tudi vpogled v pesniške 

oblike iz zakladnic neevropskih civilizacij in kultur. Podrobno 

obravnavajo japonske pesniške oblike, med katerimi je najbolj 

znan haiku, indonezijsko-malajski pantum, arabske gazele itd. 

Poleg raznovrstnih pesniških oblik v vezani besedi sta 

pozornosti deleţna tudi prosti verz in pesem v prozi. 

6 Predmet obsega pregled najstarejše epske ustvarjalnosti od 

Epa o Gilgamešu (stari orientalski ep) prek Homerja (grški ep) 

do Vergilija (rimski ep). Sledi srednjeveškemu ter potem 

renesančnim, klasicističnim in razsvetljenskim epom, nazadnje 

pa predstavi tudi romantično epsko pesnitev. 

Predmet po drugi strani obravnava pojem in zgodovinski 

razvoj tragedije, posebno njeno rojstvo in smrt. Pojem 

tragičnega predstavi z gledišča filozofske antropologije in 

prikaţe problem predtragičnih elementov v tragediji. Razgrne 

njeno motivno in tematsko različnost ter se nazadnje dotakne 

problema tragedije pri Slovencih. 

4 Predmet obsega pregled najstarejše epske ustvarjalnosti od 

Epa o Gilgamešu (stari orientalski ep) prek Homerja (grški ep) 

do Vergilija (rimski ep). Sledi srednjeveškemu ter potem 

renesančnim, klasicističnim in razsvetljenskim epom, nazadnje 

pa predstavi tudi romantično epsko pesnitev. 

Predmet po drugi strani obravnava pojem in zgodovinski 

razvoj tragedije, posebno njeno rojstvo in smrt. Pojem 

tragičnega predstavi z gledišča filozofske antropologije in 

prikaţe problem predtragičnih elementov v tragediji. Razgrne 

njeno motivno in tematsko različnost ter se nazadnje dotakne 

problema tragedije pri Slovencih. 

6 S kombinacijo duhovnozgodovinske in literarnozgodovinske 

metode je najprej ob konkretnih primerih (Homer, Petronij, 

Dante, Boccaccio, Rabelais, Cervantes, La Fayette, Voltaire, 

Defoe, Sterne, Goethe, Hoffmann, Stendhal, Kafka) 

predstavljen razvoj proze do postmodernizma, potem pa 

celovito prikazana problematika postmodernizma. 

Predstavljeni so postmoderna doba s kulturnozgodovinskega, 

duhovnozgodovinskega, sociološkega in filozofskega gledišča, 

vodilne svetovne in slovenske teorije postmodernizma,

PK1 Razvoj 

moderne proze D 

ZG1 Uvod v 

študij zgodovine 

ZG1 Grška 

zgodovina 

ZG1 Zgodovina 

jugovzhodne 

Evrope v 

srednjem veku 

problematika postmodernizma v evroameriški prozi, 

postmodernizem v osrednjih tokovih (magični realizem, novi 

roman, ameriška metafikcija, roman paranoje) in slovenski 

postmodernizem. Posebna pozornost je namenjena metafikciji 

in medbesedilnosti kot temeljnima postmodernističnima 

postopkoma ter postmoderni problematizaciji ustaljenih (tudi 

literarnovednih) vrednot, prepričanj in pojmov. 

4 S kombinacijo duhovnozgodovinske in literarnozgodovinske 

metode je najprej ob konkretnih primerih (Homer, Petronij, 

Dante, Boccaccio, Rabelais, Cervantes, La Fayette, Voltaire, 

Defoe, Sterne, Goethe, Hoffmann, Stendhal, Kafka) 

predstavljen razvoj proze do postmodernizma, potem pa 

celovito prikazana problematika postmodernizma. 

Predstavljeni so postmoderna doba s kulturnozgodovinskega, 

duhovnozgodovinskega, sociološkega in filozofskega gledišča, 

vodilne svetovne in slovenske teorije postmodernizma, 

problematika postmodernizma v evroameriški prozi, 

postmodernizem v osrednjih tokovih (magični realizem, novi 

roman, ameriška metafikcija, roman paranoje) in slovenski 

postmodernizem. Posebna pozornost je namenjena metafikciji 

in medbesedilnosti kot temeljnima postmodernističnima 

postopkoma ter postmoderni problematizaciji ustaljenih (tudi 

literarnovednih) vrednot, prepričanj in pojmov. 

5 Seznanjanje s temeljnimi pojmi zgodovinske vede. Viri kot ostanki 

preteklosti, vrste virov in njihova hramba. Kritika in interpretacija 

virov. Izdaje virov (vrste, namen in najpomembnejše zbirke). 

Strokovne revije v slovenskem zgodovinopisju in pomembnejše tuje 

revije. Kronologija v zgodovini. Temeljni pripomočki za raziskovalno 

delo. Objektivnost v zgodovinopisju. Osnovni postopki za 

5 

raziskovalno delo. Institucije pomembne za raziskovanje zgodovine. 

Pregledno poznavanje grške zgodovine od začetkov do konca 

helenistične dobe. Uvodni predstavitvi razvoja raziskav stare Grčije, 

študijskih pripomočkov in virov za grško zgodovino sledijo štiri 

obdobja grške zgodovine: (1) predhomerska Grčija, (2) arhaična 

doba, (3) klasična doba in (4) helenistična doba. Zadnji del 

predavanj se nanaša na elemente grške navzočnosti na današnjem 

slovenskem ozemlju in v njegovem sosedstvu (mitologija, 

5 

geografski opisi, toponomastika in materialni ostanki). Med področji, 

ki so bolj podrobno predstavljena, izstopajo naslednje: atenska 

druţbena ureditev, zlasti vprašanje atenske demokracije; grški vpliv 

na ljudstva na območju mediteranskega prostora in njegovega 

evropskega zaledja. Pri predstavitvi klasične dobe in zatona grškega 

sveta v helenistični dobi so izpostavljene podobnosti in razlike med 

grškim svetom in sočasnim oziroma kasnejšim razvojem rimske 

drţave. Izbor virov je dostopen deloma v slovenskem jeziku, skoraj 

v celoti pa v velikih svetovnih in evropskih jezikih. 

Strukturni okvir predmeta, geneza terminologije s prostorsko in 

časovno opredelitev pojma JV Evropa, Naselitev Slovanov, smeri in 

faze naselitve, gospodarska in druţbena razvitost Slovanov ob 

naselitvi, staroselski vplivi na Slovane, Formiranje srednjeveške 

druţbe (7. stol. – 11. stol.), etnogeneza posameznih etnij, JV 

Evropa kot prostor kriţanja interesov frankovskega oz. nemškega 

kraljestva in Bizanca, pokristjanjevanje JV Evrope, izoblikovanje 

posameznih političnih centrov na prostoru JV Evrope kot začetkov 

kasnejših srednjeveških balkanskih drţav, politični, druţbeni in

ZG1 Seminarske 

vaje iz starejše 

zgodovine 

ZG1 Seminarske 

vaje iz novejše 

zgodovine 

ZG1 Obča 

zgodovina 

srednjega veka 

ZG1 Obča 

zgodovina v 

zgodnjem novem 

veku 

3 

3 

5 

5 

gospodarski razvoj pri posameznih narodih, 

JV Evropa med Ogrsko, Benetkami in Bizancem (11. stol. – 15. stol), 

zaton bizantinskega cesarstva, krepitev centralne oblasti v 

balkanskih drţavah, politični,druţbeni in gospodarski razvoj 

posameznih političnih tvorb v JV Evropi, Propad srednjeveških 

balkanskih drţav, centrifugalne sil v srednjeveških balkanskih 

drţavah, pojav Turkov kot bodoče odločilne sile v JV Evropi in 

njihova postopna prevlada. 

Uvod: 

- geneza pojma srednji vek, vsebinska, časovna in krajevna 

opredelitev pojma, 

- medievistika kot del zgodovinopisja. 

Viri: 

- zgodovinski vir kot osnova zgodovinarjevega dela, 

- tipologija srednjeveških virov (narativni viri, pravni in upravni viri, 

fiskalni in socialno-ekonomski viri), 

- pregled najpomembnejših domačih in tujih izdaj virov. 

Pomoţne zgodovinske vede 

Sodobni trendi in smeri v medievistiki 

Študentje se s seminarskim delom uvajajo v iskanje literature in 

zgodovinskih virov ter pri uporabljanju različnih pripomočkov. 

Seznanijo se z delom z vodniki po arhivih bibliografskimi priročniki, z 

delom s statističnimi viri, z delom s spominsko literaturo, pisanjem 

poročil o historični literaturi, z delom z različnimi vrstami atlasov, z 

delom z različnimi vrstami arhivskega gradiva. Naučijo se izdelovati 

znanstveni aparat. Obiščejo arhive in muzeje. 

V skladu s Heglovo filozofijo zgodovine so pri študiju obče 

zgodovine izpostavljeni tako imenovani obči pojavi in obča 

dogajanja, ki so značilna za večja območja in civilizacije tega sveta. 

Obča zgodovina srednjega veka se omejuje na ozemlje Evrope, 

torej na proučevanje nastanka in razvoja sodobne evropske 

civilizacije. Pri srednjem veku je v tem okviru predvsem poudarek 

na zahodni, srednji in juţni Evropi, torej na ozemlju katoliške 

Cerkve. Seveda to ne izključuje razmeroma podrobnega prikaza, 

opremljenega s podatki, tezami in literaturo vseh posameznih 

pomembnih dogajanj in procesov, kot so barbarski napadi ob koncu 

antike, preseljevanje ljudstev, nastanek barbarskih drţav, sledeče si 

drţave Merovingov, Karolingov, Otoningov, Kapetingov, angleških 

Normanov, Bizantinsko cesarstvo, papeštvo, gospodarski tokovi, 

trgovina, kriţarske vojne, boj za investituro, Poljska, Bolgarija in 

Rusija v srednjem veku, islam in Arabci, miselnost in teologija, 

pozno-srednjeveška kultura (Dante). 

Koncept zgodnjega novega veka; oblikovanje zgodnjenovoveške 

drţave; demografska gibanja od 1300 do 1750 v Evropi in v svetu; 

gospodarstvo Evrope v 16. stoletju; geografska odkritja Evropejcev; 

neevropski svet v času evropske ekspanzije; nastanek kolonialnih 

imperijev; posledice evropskih odkritji; humanizem in renesansa; 

tisk in medijska revolucija; reformacije v Evropi; protireformacija in 

katoliška reforma; temeljne poteze notranje in zunanje politike v 

16., 17. in prvi polovici 18. stoletja; neevropske drţave, druţbe in 

kulture v 16. stoletju in njihov stik z evropsko kulturo; gospodarski 

zastoj in kriza Evrope v 17. stoletju; absolutizem; angleški 

parlamentarizem; laicizacija politike; gospodarstvo v 17. stol; 

merkantilizem; svetovna trgovina in prva globalizacija; religija v 17. 

stol.; nastanek nove znanstvene paradigme; druţbene skupine in 

druţbeni konflikti v zgodnjenovoveški Evropi; socialno discipliniranje 

in spreminjanje vedenjskih vzorcev; kultura elit, ljudska kultura in

ZG1 Zgodovina 

jugovzhodne 

Evrope v 

zgodnjem novem 

veku 

ZG1 Seminar iz 

obče zgodovine 

srednjega veka 

ZG1 Seminar iz 

grške zgodovine 

ZG1 Slovenska 

zgodovina 

zgodnjega 

novega veka 

5 

5 

5 

5 

vsakdanje ţivljenje v predindustrijski Evropi; odnosi med spoloma in 

odnosi med generacijami od 16. do 18. stoletja; telo, zdravje, 

bolezen in medicina v zgodnjenovoveški Evropi; neevropske 

drţave, druţbe in kulture v 17 in prvi polovici 18. stoletja 

Širjenje Osmanskega v prostor jugovzhodne in srednje Evrope v 15. 

in 16. stoletju; odnosi med Turki, Habsburško monarhijo in Beneško 

republiko od konca 15. do konca 18. stoletja; islamizacija; 

osmanska uprava; turški fevdalizem; poloţaj vazalnih kneţevin; 

etnične migracije v prostoru jugovzhodne Evrope in njihove trajne 

posledice; prepletanje političnih gospodarskih druţbenih verskih in 

kulturnih vzorcev; vzroki za periferizacijo in perifernost jugovzhodne 

Evrope glede na evropska razvojna središča; politična in 

gospodarska kriza Osmanske drţave; razpad osmanskega 

fevdalnega sistema (čiftlučenje); vloga pravoslavne cerkve v 

Osmanski drţavi in v okviru habsburške monarhije; vojaški, 

politični, in gospodarski vzpon habsburške monarhije; pridobitev 

ogrske in hrvaške krone s strani Habsburţanov; uveljavljanje 

absolutizma in odpori proti njemu na Ogrskem in Hrvaškem; srbske 

deţele v 16. in 17. stoletju; vzpostavitev vojaškega ravnoteţja med 

habsburškimi deţelami in Osmansko drţavo; avstrijsko – turške 

vojne; nastanek, razvoj in notranja ureditev Vojne krajine; beneškoturške 

vojne; Benetke v Dalmaciji in na Peloponezu; politični in 

gospodarski poloţaja Dubrovnika in njegov kulturni pomen od 15. 

do začetka 19. stoletja; vznik politične misli na Balkanu; nastanek 

Vzhodnega vprašanja; pogled na Osmanski imperij in oblikovanje 

podobe o Turkih v Habsburški monarhiji in a v zahodni Evropi. 

Tematsko so seminarji zelo raznovrstni. V seminarju se vsako leto 

obravnavajo drugi tematski sklopi za občo zgodovino srednjega 

veka, ki omogočajo samostojno študentsko delo. 

Okvirni temi: grška demokracija; grška druţba v klasični in 

helenistični dobi; kulturna zgodovina; grški vpliv na sosednja 

območja Balkana in Podonavja ter na jadranske deţele. Branje in 

komentiranje temeljnih besedil o atenski drţavni in druţbeni 

ureditvi; druţbene razmere v stari Grčiji s poudarkom na vprašanju 

suţenjstva. Grški kulturni vpliv na tista ljudstva v evropskem 

prostoru, s katerimi so prihajali Grki v intenzivne stike (Kelti, 

Tračan, Iliri, Skiti, ljudstva stare Italije). Grška kolonizacija 

jadranskih deţel in njihov razvoj pod grškim vplivom. Branje in 

komentiranje virov o grški navzočnosti na današnjem slovenskem 

prostoru in v njegovem sosedstvu. Tematsko se seminar povezuje 

predvsem z arheologijo. 

Monarhično-stanovski dualizem; vojne in zaokroţitev habsburške 

dedne posesti; politična razdelitev slovenskega etničnega ozemlja 

od 15. do 18. stoletja; demografska gibanja od srede 15. do srede 

18. stoletja; gospodarski razvoj v 15. in 16. stoletju; turški vpadi v 

15. stoletju; kolonizacija Uskokov; razvoj vojaške organizacije in 

povezovanje notranjeavstrijskih deţel; mesta in meščanstvo; 

poloţaj podloţnika in kmečki upori; cerkvene in duhovne razmere 

od ustanovitve ljubljanske škofije do začetkov reformacije; 

protestantizem do prve slovenske knjige in prevoda Biblije; deţelno 

kneţja protireformacija in katoliška obnova; konfesionalni 

absolutizem; turški vpadi v Prekmurje v 17. stoletju; avstrijskobeneška 

vojna; gospodarska kriza 17. stoletja; razslojevanje 

kmečkega prebivalstva, značilnosti zemljiškega gospostva v 17. in 

18. stoletju; kmečki upori v 17. in začetku 18. stoletja; spremembe 

v strukturi plemstva; porast praznoverja in čarovništvo; kulturni 

razcvet v drugi polovici 17. stoletja in višek baroka; vloga Trsta;

ZG1 Struktura in 

razvoj 

zgodovinske 

znanosti 

MU1 Igranje 

partitur I 

MU1 Igranje 

partitur II 

MU1 Glasba in 

tehnologija 

MU1 Psihologija 

glasbe 

5 

uveljavitev pravnega absolutizma; gospodarski razvoj v prvi polovici 

18. stoletja; Terezijanske reforme in njihov pomen. 

Zgodovinska zavest, njena druţbena vloga in dejavniki, ki jo 

oblikujejo; razlika med zdravorazumskim dojemanjem preteklosti in 

refletkiranim spoznavanjem preteklosti; predmet zgodovinske 

znanosti; zgodovinska znanost kot humanistična in druţbena 

znanost; odnos zgodovinske znanosti in drugih humanističnih in 

druţbenih znanosti; historiografska paradigma in njene sestavine; 

interakcije med zgodovinskimi viri, paradigmo in zgodovinarjem; 

vloga zgodovinarja pri oblikovanju vednosti o preteklosti; problem 

objektivnosti v zgodovinopisju; problemi zakonitosti in modelov v 

zgodovinskem razvoju; zgodovinski viri in njihova tipologija; 

nahajališča zgodovinskih virov: teren, institucije, izdaje virov; 

tekstna in historična kritika virov; pomoţne zgodovinske vede; 

problemi periodizacije preteklosti; predmet in osnovne metode 

različnih historiografskih področji; obča in nacionalna zgodovina; 

mikrozgodovina; antična historiografija; historiografija v srednjem 

veku; nastanek in razvoj tekstne in historične kritike; erudicija; 

zgodovinopisje v razsvetljenstvu; koncept historizma; zdruţitev 

erudicije in sintetične refleksije o preteklosti; historiografija v 19. 

stoletju; prelamljanje tradiconalne paradigme okoli leta 1900; 

marksizem in zgodovinopisje; Analovska šola; zgodovina kot 

zgodovinska druţbena znanost; razmah historične antropologije; 

lingvistični obrat in njegov vpliv na sodobno historiografijo; 

historiografija na Slovenskem. 

3 V okviru predmeta se študent usposobi za igranje laţjih 

instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih partitur, v 

katerih so uporabljeni različni ključi (G-, C-, F-) in 

transpozicije. 

3 V okviru predmeta se študent usposobi za igranje laţjih 

instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih partitur, v 

katerih so uporabljeni različni ključi (G-, C-, F-) in 

transpozicije. 

3 Študent spozna moţnosti aplikacije sodobne tehnologije, 

povezane s produkcijo in reprodukcijo glasbe, v 

storitvenem in gospodarskem okolju ter na vseh ravneh 

izobraţevalnega procesa. 

3 Študent spozna temeljna zgodovinska prizadevanja na 

področju psihologije glasbe. Predmet ga uvaja v del 

osnovnih teoretskih področij psihologije glasbe in mu 

omogoči, da vzpostavi zavedanje o interdisciplinarnih 

metodoloških in vsebinskih povezavah s sociologijo 

glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe, 

kognitivnimi vedami in kulturologijo. 

MU1 Sociologija 3 Predmet posreduje vedenje o temeljnih zgodovinska

glasbe 

MU1 Estetika 

glasbe 

MU1 Historična 

izvajalna praksa 

I 

MU1 Historična 

izvajalna praksa 

II 

MU1 Glasbena 

paleografija 

MU1 Uvod v 

muzikologijo 

MU1 Uvod v 

etnomuzikologijo 

prizadevanjih na področju sociologije glasbe. Študent 

spozna osnovne teoretske glasbenosociološke pristope in 

se usposobi za apliciranje spoznanih metod na različne 

glasbene pojave. 

3 Pri predmetu študenti spoznajo ključne tokove glasbenoestetske 

in glasbeno-filozofske misli, spremljajo osnovne 

glasbeno-estetske pojme, teorije in procese ter njihovo 

spreminjanje v času. S tem si izoblikujejo osnovni odnos 

do estetskih fenomenov in kriterije za vrednotenje 

glasbe. 

3 V okviru predmetov Historična izvajalna praksa I in II si 

študent izoblikuje zavest o problematiki historično 

korektne interpretacije glasbenih del iz časa pred 1800, 

spozna temeljne vire za poznavanje historične izvajalne 

prakse obdobja do ok. 1800 in skozi njih aktualne 

smernice za historično korektno izvajanje glasbe tega 

časa ter se s tem usposobi za kritično presojanje 

sodobnih izvedb historičnih glasbenih del. 

3 V okviru predmetov Historična izvajalna praksa I in II si 

študent izoblikuje zavest o problematiki historično 

korektne interpretacije glasbenih del iz časa pred 1800, 

spozna temeljne vire za poznavanje historične izvajalne 

prakse obdobja do ok. 1800 in skozi njih aktualne 

smernice za historično korektno izvajanje glasbe tega 

časa ter se s tem usposobi za kritično presojanje 

sodobnih izvedb historičnih glasbenih del. 

3 Študent pozna zakonitosti zapisovanja glasbe od antike 

do 17. stoletja (notiranja v antiki, črkovna notacija, 

koralna notacija, črna menzuralna notacija, bela 

menzuralna notacija, tabulature v solistični glasbi). 

Usposobi se za transkribiranje starejših notnih zapisov v 

sodobno notacijo. 

6 Pri predmetu študenti spoznavajo zgodovino, osnovne 

metode in področja muzikološkega raziskovanja. Posebej 

natančno se seznanijo s slovensko muzikološko tradicijo. 

Predavanja in vaje. 

6 Študent spozna temeljne doseţke etnomuzikološke 

stroke v zgodovinskih in zemljepisnih razseţnostih, 

značilnosti in povezave terenskega in kabinetnega 

raziskovalnega dela ter določanje poloţaja slovenskega 

raziskovanja v kontekstih evropske in svetovne 

etnomuzikologije. Predavanja in vaje.

FI1 Ontologija 5 Ontologija kot najbolj temeljna in teoretična filozofska disciplina 

slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture 

biti in bivajočega z vsemi pripadajočimi kategorijami. Ontologija 

MU1 Razvijanje 

slušnih zaznav 

MU1 Slovenska 

ljudska in 

popularna glasba 

6 Študentje se pri predmetu usposabljajo za zaznavanje in 

prepoznavanje posameznih glasbenih elementov v 

kompleksnejših glasbenih stavkih. Pri tem se 

osredotočajo na ritem (puls in takt, enostavni ritmi), 

višine tonov (durovska lestvica, molovska lestvica, 

vodilni ton, intervali v melodičnem kontekstu, spodnji 

glas, kromatika, sekvence, pentatonika), večglasni 

stavek (fauxbordonski stavek, kvintne sekvence, 

paralele, kadence, modulacije), kompozicijske tehnike 

20. stoletja in instrumentacija (orkester 18. in 19. 

stoletja, povezovanje zvočnih barv) ter slušno 

prepoznavanje slogovnih značilnosti, oblik in ostalih 

glasbenih parametrov v skladbah različnih obdobij. 

6 Študent spozna večplastnost slovenske glasbe v 

evropskem kontekstu in uvrščanje dejanskih ljudskih in 

popularnoglasbenih praks v kontekst celostne podobe 

glasbenega ţivljenja. Pri tem ga predmet opozarja na 

zemljepisne in časovne mejnike ter pomen raznovrstnih 

kriterijev za razumevanje glasbenega ţivljenja (ţanrske 

posebnosti, funkcionalnost, spol, starost, ideološke 

značilnosti in dr.).

FI1 Logika 7 

dojema stvarnost v njeni biti, obstoju oziroma kolikor je bivajoče in 

bivajoče obravnava kot bivajoče, tj. v celoti (holistično), v splošnem in 

občem vidiku. 

Namen predmeta je predstaviti študentom filozofije razvoj logike in 

osnove sodobne logike. Logika je nujen metodološki instrument za 

razvijanje racionalnega filozofskega diskurza ter za razumevanje 

sodobnih teorij znanosti, informatike in računalništva. 

S študijem logike in spremljajočimi vajami študent razvije kritično 

mišljenje in je sposoben analizirati filozofske in znanstvene probleme. 

Obenem logika omogoča boljše razumevanje strukture naravnega 

jezika in sklepanj v njem. 

FI1 Zgodovina 

politične misli 

FI1 Antična 

filozofija 1 

FI1 Antična 

filozofija 2 

7 Študentke/ti se seznanijo s historično predstavitvijo politične misli od 

začetkov grške filozofije do moderne dobe. Predmet sledi razvoju 

političnih idej, pojmovnim prelomom v razumevanju političnega ter 

opozarja na druţbene kontekste, v kateri so se te ideje izoblikovale. 

3 Predmet sistematično uvaja v celoten spekter grškega filozofiranja, 

tako 

da podrobno seznanja z glavnimi šolami grške filozofije od Talesa do 

Aristotela. Ob študiju nekaterih temeljnih del Platona in Aristotela se 

študentke/ti seznanijo z naravo filozofije in poglobljeno spoznajo 

temeljne pojme antične 

filozofije in razvijajo sposobnost samostojnega branja in interpretacije 

klasičnih del antične filozofije. Poleg tega 

predmet omogoča razumevanje logike razvoja evropske filozofije. 

4 Predmet podaja sistematičen pregled antične 

filozofije od Aristotela do pozne antike. Študentke/ti se seznanijo z 

glavnimi šolami helenistične filozofije, ki so stoicizem, Epikurova šola 

in skepticizem, z rimsko filozofijo in novoplatonizmom. Prav tako 

spoznajo nekatera temeljna dela glavnih predstavnikov teh smeri. 

Nadalje predmet podaja osnove krščanske patristične filozofije 

(teologije), latinske in grške. Ob obravnavi temeljnih pojmov grške 

filozofije uvaja v problematiko filozofskega raziskovanja. 

FI1 Racionalizem 5 Študentke/ti se seznanijo s kanonom klasičnih del racionalističnih 

filozofov 17. stoletja, tj. Descartesa, Spinoze in Leibniza. 

Ob poglobljenem študiju temeljnih del racionalistične filozofije, ki 

veljajo 

za zgled jasnosti in razvidnosti v razvijanju filozofskih idej in 

argumentov 

ter z refleksijo miselno zahtevnih racionalističnih filozofemov, ki so 

odločilno sooblikovali obzorje vse nadaljnje evropske filozofije in so 

ključnega pomena za razumevanje sodobne filozofske misli, 

študentke/ti 

razvijajo lastno kritično mišljenje in si pridobijo sposobnost jasne in 

preudarne artikulacije lastnih stališč in avtonomnega vrednotenja 

posameznih filozofemov v zgodovini človeške misli. 

FI1 Antična, 

srednjeveška In 

renesančna 

filozofija 

FI1 Novoveška 

filozofija 

7 Študentke/ti se seznanijo z začetki filozofije v trojnem smislu (začetki 

filozofije nasploh v Grčiji, začetki krščanske filozofije v prvih stoletjih, 

ter začetki moderne filozofije v renesansi) vpeljuje tako v samo 

filozofsko mišljenje kot v zgodovinsko ozadje sodobnega sveta skozi 

spoznavanje temeljne filozofske terminologije in razvoja duhovno – 

zgodovinskih procesov. 

5 Študentke/ti se seznanijo z zgodovino filozofskih idej v 17. in 18. 

stoletju. Poleg kontinentalnega racionalizma in britanskega empirizma 

spoznajo tudi nekatere vodilne motive post-kartezijanske filozofije, 

filozofije francoskega materializma in razsvetljenstva.

FI1 Logika in 

argumentacija 

FI1 

Fenomenologija 

FI1 Filozofsko 

antropološki 

temelji kulture 

PO1 

Oblikoslovje 

poljskega 

jezika I 

PO1 

Oblikoslovje 

poljskega 

jezika II 

BO1 Kulturna 

zgodovina 

zahodnih 

Slovanov 

SLV1 Lektorat 

drugega 

slovanskega 

jezika – poljski 

jezik 

SLV1 Lektorat 

slovanskega 

jezika II – 

poljski jezik 

5 Študentke/ti se seznanijo z osnovnimi pojmi logike in argumentacije, 

cilj predmeta je usmeritev v samostojno, kritično in ustvarjalno 

razmišljanje in vrednotenje pojavov v druţbi. 

5 Študentke/ti se seznanijo z avtorji, ki so zasnovali in razvili 

fenomenologijo: to so Brentano, Husserl in Heidegger in usvojijo 

temeljna metodološka izhodišča fenomenologije. Poleg tega obvladajo 

temeljne pojme fenomenologije: fenomen, fenomenološka redukcija, 

epohé, intersubjektivnost, ţivljenjski svet, objektivizem in 

transcendentalizem, tubit, bit, bivajoče, ontološka diferenca, 

časovnost, zgodovinskost, eksistenciali in razpoloţenja, onto-teologija, 

nihilizem, mahinalna dejavnost in stalna prezenca. 

5 Študentke/ti pridobijo znanje o oblikovanju, vsebini in vlogi filozofske 

antropologije kulture. Utrdijo si zavest o človekovem dostojanstvu v 

renesansi in iz nje izhajajoče filozofsko razumevanje antropološke 

razseţnosti kulture. 

4 Poloţaj morfologije v jezikovni strukturi. Razmerje med 

fleksijo in besedotvorjem. Osnove morfematike. Vrste 

morfemov. Morfemska, flesijna in besedotvorna delitev 

besede. Besedne vrste in njihove kategorije. Pregled 

pregibnih in nepregibnih besednih vrst. Sklanjatveni in 

spregatveni vzorci. 

4 Fleksija glagola – nadaljevanje. Besedotvorje. 

Besedotvorna zgradba besed. Vrste tvorjenk. Besedotvorni 

načini tvorjenja besed. Vrste obrazil. Kakovostne in 

kolikostne soglasniške in samoglasniške premene. 

Besedotvorje samostalnikov, pridevnikov, prislovov, 

glagolov. Pojav poenobesedenja. Neologizmi in 

priloţnostne besede. 

3 Osvetlitev procesa oblikovanja temeljnih 

kulturnozgodovinskih modelov v srednjeevropskem 

prostoru. Na izbranih besedilih kulture in jezikovnih 

spomenikih je osvetljena temeljna kulturna orientacija v 

razvojnih fazah zahodnoslovanskih literatur. 

3 Osnove poljske fonetike (vključno s pravopisom in 

pravorečjem) ter oblikoslovja (sklanjatve in spregatve). 

Konverzacija – izmenjava informacij v vsakdanjih 

komunikacijskih situacijah; ob laţjih besedilih spoznavanje 

poljskih druţbenih in zgodovinskih realij. Osnovne teme, 

povezane z vsakdanjim ţivljenjem – pozdravi, 

predstavljanje, nazivi poklicev, nacionalnosti, druţina, opis 

oseb, zanimanja, moda – oblačila, opis dneva, kupovanje, 

stanovanje, mesto – vas, čas, jedi, potovanje, kavarna – 

restavracija, delo, praznovanje (rojstni dan, god, Boţič, 

Velika noč). 

3 Poglobil se bo študij oblikoslovnega in skladenjskega in 

leksikalnega sistema poljskega jezika. Študent se nauči 

samostojno sporazumevati v različnih komunikacijskih situacijah 

ter ob prevajanju besedil bo spoznal kulturne in zgodovinske 

poljske realije 

BO1 Sodobni 3 Predstavljena bo pravilna izgovarjava čeških glasov in

češki jezik I 

(fonetika in 

fonologija) 

BO1 Uvod v 

študij češkega 

jezika 

ZŠ1 Uvod v 

študij 

zahodnoslovans 

kega 

jezikoslovja 

SLV1 Lektorat 

drugega 

slovanskega 

jezika - češki 

jezik 

SLV1 Lektorat 

slovanskega 

jezika II – češki 

jezik 

SLV1 Uvod v 

študij 

slovaškega 

jezika 

SLV1 

Morfologija I 

SLV1 Fonetika 

in fonologija 

slovaškega 

jezika 

PO1 Lektorat 

drugega 

slovanskega 

jezika – 

slovaški jezik 

PSJ1 Lektorat 

slovanskega 

jezika II– 


naglaševanje besed v daljšem besedilu. Obravnavala se bo 

tvorba in analiza posameznih glasov, razmerje med glasom in 

fonemom, fonološki sistem jezika, naglas, pravilna izgovarjava 

glasov v različnih poloţajih. Vse prvine češkega glasoslovja bodo 

obravnavane v primerjavi s slovenskim. 

3 V sklopu tega predmeta bo predstavljen razvoj jezikoslovja, 

pogledi na jezik z različnih vidikov, poudarek bo na osnovni 

terminologiji (tudi v češčini). Na kratko bo prikazan tudi razvoj 

češkega jezika s poudarkom na jezikoslovnih pojavih, ki so 

vplivali na preoblikovanje češkega oblikoslovnega sistema v 

primerjavi s slovenskim 

5 Pri predavanjih bodo predstavljeni in razloţeni pomembni 

jezikoslovni termini. Ravno tako bo podan oris jezikovnega 

razvoja zahodnoslovanskega areala s posebnim poudarkom na 

poljskem, češkem in slovaškem jeziku. Študenti se bodo 

seznanili tudi z najpomembnejšimi mejniki razvoja jezikoslovja v 

zahodnoslovanskem prostoru. 

3 Predstavljene bodo osnove češke fonetike in fonologije ter 

osnove češkega oblikoslovnega sistema (sklanjanje, spreganje). 

Pri konverzaciji se študent nauči izmenjevati informacije v 

vsakdanjih komunikacijskih situacijah in ob laţjih besedilih 

spoznavati češke realije. 

3 Poglobil se bo študij oblikoslovnega in skladenjskega in 

leksikalnega sistema češkega jezika. Študent se nauči 

samostojno sporazumevati v različnih komunikacijskih situacijah 

ter ob prevajanju besedil bo spoznal kulturne in zgodovinske 

češke realije. 

3 Uvodno jezikoslovno predavanje o jeziku kot semiotični naravi, 

njegovih osnovnih funkcijah ter oblikah, razvrščanjem 

posameznih jezikovnih ravnin s poudarkom na slovaško izrazje 

in 

osnove slovaškega pravopisa. 

4 Predavanja v ZS namenjena semantičnemu in morfološkemu 

opisu centralne besedne vrste glagola sodobnega slovaškega 

jezika ter praktičnim vajam iz posameznih glagolskih slovničnih 

kategorij. 

3 Predavanja v ZS namenjena opisu segmentnih in 

nadsegmentnih lastnosti glasoslovnega sestava sodobnega 

slovaškega jezika ter praktičnim fonetičnim vajam 

3 Študentje bodo spoznali osnove slovaškega jezika, razlike med 

slovaškim in slovenskim glasovnim sestavom, osnovna načela 

slovaškega pravopisa, osnove slovaške slovnice: deklinacija, 

konjugacija in komparacija. Obdelali bodo osnovne 

konverzacijske teme, usvojili bodo osnovni leksikalni fond, ga 

širili, brali in pisali bodo enostavne tekste. 

3 Poglabljanje osnov slovaške slovnice: deklinacija, konjugacija in 

komparacija. Obdelava srednje zahtevnih konverzacijskih tem, 

nadgradnja leksikalnega fonda, branje in pisanje tekstov 

srednje zahtevnostne stopnje.

SLV1 Slovaška 

kultura in 

knjiţevnost 

SLV1 Slovaška 

zgodovina 19. 

in 20. stoletja 

SO1 Uvod v 

sociologijo I 

SO1 Uvod v 

sociologijo II 

SO1 Teorije 

ideologije 

SO1 Sodobne 

druţboslovne 

teorije 

3 Pri predavanjih in vajah bodo predstavljene značilnosti 

slovaškega druţbenega in kulturnega razvoja, osrednji 

zgodovinski dogodki, najpomembnejši literarni, likovni, glasbeni, 

gledališki in filmski ustvarjalci, narodnostne in verske strukture, 

regijska razdelitev in geografske značilnosti. 

3 Predavanja iz predmeta bodo obravnavala reševanje slovaškega 

narodnega vprašanja v 19. in 20. stoletju, poznavanje osrednjih 

zgodovinskih dogodkov, pomembnih osebnostih slovaškega 

političnega ţivljenja. 

5 Študentke in študenti se bodo pri tem predmetu seznanili s temeljnimi 

sociološkimi pristopi pri obravnavanju posameznih druţbenih pojavov 

in procesov (funkcionalistični, marksistični, neomarksistični, 

interakcionistični, formalistični, fenomenološki, feministični). Obenem 

pa bodo s teoretskimi pristopi in analitskimi orodji zgoraj omenjenih 

teorij tematizirane tudi osrednje oz. klasične sociološke teme, s 

katerimi se srečuje tako posameznik kot tudi druţba kot celota: 

(ne)enakost spolov, delo (plačano in neplačano) in zaposlitev, 

druţbena stratifikacija, revščina in socialna politika, mobilnost in 

migracije, nadzorovanje, kaznovanje in totalne institucije. 

5 

5 

5 

SK1 Publicistika 3 

SK1 Sociologija 

gledališča 

5 

Predmet tematizira vprašanja odnosa posameznik – druţba; vloga in 

poloţaj posameznika v različnih vsakdanjih praksah (otroštvo, 

mladostništvo, zrelo obdobje, starost) ter v različnih druţbenih 

institucijah (šola, druţine, birokratske in druge sodobne organizacije, 

totalne organizacije). 

Predmet obravnava naslednje vsebine: 

� Ideološke prakse med drugimi druţbenimi praksami. 

� Teorije institucije in posameznih področij ideoloških praks. 

� Problematika strukturnih in zgodovinskih prijemov na področju 

teorije ideologij. 

� Osnovni pojmi klasičnih in novejših teorij. 

� Pluralnost metod. 

� Primeri analize ideoloških in sorodnih praks. 

Predmet obravnava teorije, ki lahko prispevajo k pojasnitvi sodobnih 

druţbeno-zgodovinskih procesov. To so zlasti tisti procesi, ki so v drugi 

polovici 20. stoletja pripeljali do temeljite preobrazbe svetovnega 

sistema. Teorije različno pojasnjujejo to preobrazbo in jo tudi različno 

imenujejo. Preobrazbe v produkcijskem načinu spremljajo preobrazbe 

v oblikah druţbenosti. Povezava med obojim je kompleksna in jo razne 

teorije različno pojasnjujejo. Predmet se posveča zlasti teorijam, ki 

poudarjajo kompleksnost zgodovinskih procesov in naddoločenost 

njihovih učinkov. 

Predmet, v katerem študentke in študentje dobijo uvid prepoznavanje različnih 

diskurzov publicistike: esej, intervju, glosa, komentar, kritika, reportaţa, 

potopis, polemika idr. Seznani se s postopki argumentacije teksta, z 

retoričnimi figurami, s predpostavko in podmeno, z različnimi postopki 

semantične analize teksta, s konceptualno dilemo tujke vs. purizem in s kritiko 

ideologij mnoţičnih medijev. 

Predmet proučevanja so splošni metodološki prijemi k raziskovanju 

druţbenosti gledališča, specifičnosti zgodovinskih oblik in vprašanje kulture 

nasploh. Predmet bo problematiziral vprašanje umetnosti kot neodvisne 

gledališke sfere s tem, da bo v premislek o druţbenosti gledališča vpeljal


naroda in 

nacionalizma 


spola 


vsakdanjega 

ţivljenja 

SK1 

Diskurzivna 

analiza 

SK1 Uvod v 

gejevske in 

lezbične študije 

EKA1 Antropologija 

glasbe E 


medijev E 

5 

5 

5 

5 

4 

raziskave o načinih vzajemnega učinkovanja gledališča in drugih druţbenih 

sfer (ekonomije in prava, denimo). Predmet se bo oprl na sodobne študije iz 

sociologije gledališča, kulturne zgodovine in sociologije kulture. 

Predmet obravnava ključne koncepte, definicije in teoretične usmeritve na tem 

področju. Pri tem posebej izpostavlja modernistična, primordialna in 

alternativna teoretska razumevanja. Posebna pozornost je posvečena 

vprašanju katere so prednosti oz. kakšna je prepričljivost posameznih teorij in 

avtorjev ter tistim naveznim pojmom na tem področju, brez katerih bi bilo 

obravnavanje naroda in nacionalizma deficitarno: nacionalna drţava, pravica 

narodov do samoodločbe, problem etničnih manjšin in njihovega 

(nad)nacionalnega varstva, nacionalna identiteta, nacionalni stereotipi, 

nacionalni konflikti. 

Pri predmetu se bodo študenti in študentke seznanili s sodobnimi teoretskimi 

diskusijami o spolu in spolni razliki, znotraj sociologije in širše v druţboslovju 

ter z odnosom sociologije do vprašanj spola pred nastankom feministične 

sociologije. Tematiziranje razlike med biološkim spolom (sex) in druţbeno ter 

kulturno proizvedenim spolom (gender) ter problematiziranje tega 

razlikovanja: spol in socializacija; spol in izobraţevanje; spol in druţinske 

vloge; spreminjanje spolnih vlog; spol in pojmovanje moškosti in ţenskosti; 

spolna delitev dela, zaposlovanje, spolna segregacija in/ali segmentacija dela 

in zaposlovanja, feminizacija in maskulinizacija poklicev. 

V okviru sociologije vsakdanjega ţivljenja obravnavamo tri tematske vsebinske 

sklope: teoretični uvod v sociologijo vsakdanjega ţivljenja, metodološka 

vprašanja sociološkega raziskovanja vsakdanjega ţivljenja ter analizi in kritično 

ovrednotenje konkretnih vidikov vsakdanjega ţivljenja. 

Predmet obravnava naslednje vsebine: diskurzivne prakse med drugimi 

druţbenimi praksami; teorije institucije in ideologije; problematika strukturnih 

in zgodovinskih prijemov na področju teorije diskurzov; osnovni pojmi 

klasičnih in novejših teorij na področju analize diskurzov; pluralnost metod. 

Predmet obravnava naslednje tematske sklope: 

1. Razlikovanje v predmodernem in modernem razumevanju 

(homo)seksualnosti; 

2. Znanstvene raziskave seksualne ţelje; 

3. Sociološka teorija in homoseksualnosti; 

4. Teorija queer; 

5. Moderno gejevsko in lezbično gibanje v svetu in doma; 

6. Homoseksualnost in religija; 

7. Homoseksualnost in popularna kultura; 

8. Homoseksualnost in literatura; 

9. Aids, zasebnost in javnost, intimno drţavljanstvo; 

10. Vsakdanje ţivljenje gejev in lezbijk. 

6 Preučevanje glasbe kot univerzalnega, vsečloveškega pojava v različnih 

sociokulturnih kontekstih. Antropološki pogled na glasbene prakse sveta 

in dejavnike, ki jih določajo (zemljepisni, zgodovinski, demografski, 

verski, jezikovni idr.). Aplikacija teoretičnih izhodišč na enajst svetovnih 

glasbenih regij. 

6 Predmet obravnava etnografsko raziskovanje mnoţičnih medijev 

(antropologija medijev) in uporabo mnoţičnih medijev za popularizacijo 

antropologije (medijska antropologija). Mnoţične medije predstavlja kot 

druţbene in kulturne prakse. V tem smislu se njihova uporaba osredotoča 

na simbolizacije in kontekstualizacije.


sodobne Slovenije E 


spola in spolnosti E 


turizma E 

EKA1 Antropološke 

teorije E 

EKA1 Aplikativna 

antropologija in 

kulturni 

menedţment E 

EKA1 Druţbena 

razmerja v Sloveniji 

E 

EKA1 Ekološka 

antropologija E 

EKA1 Ekonomska 


EKA1 Etničnost in 

nacionalizem E 

6 Predmet obravnava moţnosti in omejitve raziskovanja sodobnih načinov 

ţivljenja in kulturnih praks na Slovenskem. Obravnava kulturne 

spremembe in dinamiko, stereotipe in predsodke. Prikaţe pojmovanje 

mnoţične kulture v slovenski etnologiji in temeljne poteze kritik mnoţične 

kulture v 20. stoletju. Sledi kratek historiat posameznih sestavin sodobne 

kulture. 

3 Vzgoja kritičnega odnosa do teoretskih in konceptualnih implikacij 

antropoloških obravnav spola in spolnosti v različnih kulturah na podlagi 

primerjalnega obravnavanja vloge in pomena biološkega ter 

6 

gramatičnega spola in spolnih praks v različnih kulturnih okoljih; pregled 

dosedanjih obravnav posamičnih predmetnih področij. 

Predmet se dotika medkulturnih stikov in vplivov zaradi vstopanja turistov 

v različne lokalne skupnosti sveta; motivacije za potovanje; vrste 

interakcij med turisti, domačini in turisti ter domačini. Obravnava vplive 

turizma na naravno okolje; semiotiko turističnega propagandnega gradiva 

in prikazuje turizem kot globalni fenomen in njegove učinke na globalni 

ravni; skupaj z razvojnimi vidiki. 

3 Cilj predmeta je seznaniti študente z logiko zgodovinskega razvoja 

etnologije in kulturne antropologije kot specifične humanistične in 

druţboslovne vede. Predmet ponuja temeljna znanja za orientacijo v 

zgodovini vede, njenega razvoja v različnih raziskovalnih tradicijah in 

uporabnosti ter pojasni domete osrednjih antropoloških paradigmatskih 

teoretskih modelov. 

6 Predmet opredeli pojme kultura, vodenje, menedţment, trţenje ipd. 

Obravnava razmerja med lokalnim, regionalnim, nacionalnim in 

6 

mednarodnim; razmerje med infrastrukturo in programom, med 

načrtovanjem in trţenjem, dotakne se tudi vprašanja individualnih in 

kolektivnih motivacij, poslovnih stikov v civilni druţbi ipd. 

Predmet podaja temeljna znanja o druţinsko-sorodstvenih razmerjih, 

poklicnih, starostnih, verskih, generacijskih in namenskih skupnostih, 

oblikah društvenih razmerij in drugih oblikah zdruţevanja. Predstavi 

vrednote in norme v sistemu oblikovanja druţbenih razmerij ter 

spreminjanje karakterološke podobe prebivalcev Slovenije. 

6 Predmet obravnava odnos ljudi do njihovega bio-fizičnega okolja, z 

njegovimi rabami in interpretacijami, predstavi načine prepoznavanja in 

prevajanja naravnega in kulturnega okolja v vire različnih adaptacijskih 

strategij. Obravnava procese, s katerimi skupnost pretvarjajo okolje v 

dediščino (identitete). Zgodovinska in medkulturna primerjava ekoloških 

adaptacij dopolnjujeta k druţbi in kulturi usmerjeno optiko, pri čemer se 

predmet izogiba novim determinizmom. 

3 Predmet razloţi temeljne pojme ekonomije in ekologije ter opozori na 

prepletenost ekonomskih, političnih in ekoloških dejavnikov vsake 

človeške druţbe. Poleg poznavanja zgodovinskega razvoja te 

3 

antropološke specializacije, obvladovanja terminologije in sodobnih 

teoretskih dilem je namen predmeta usmeriti študente in študentke v 

prepoznavanje in razumevanje aktualnih ekonomskih procesov v 

njihovem vsakdanjem ţivljenju. 

Razumevanje splošnih značilnosti in zakonitosti procesov etničnosti, 

nacionalizma in nacionalne drţave tako v sodobnem svetu kakor v 

preteklosti. Metodološka in konceptualna opremljenost za kritično analizo 

teh procesov in pojavov. Poznavanje specifičnih simbolnih govoric in 

kulturnih kontekstov sodobnih oblik etničnosti in nacionalizma.

EKA1 Etnografsko 

raziskovanje E 

EKA 1 Etnologija 

Afrike E 

EKA1 Etnologija 

Amerike 


Avstralije in 

Oceanije E 


Azije E 

EKA1 Etnološka 

muzeologija E 

EKA1 Etnološki 

praktikum: 

Etnološka 

muzeologije E 


praktikum: 

Etnološko 

konservatorstvo E 


praktikum: 

Folkloristika E 

EKA1 Etnološko 

konservatorstvo E 

6 Predmet usposablja študente in študentke na soočenje s terensko 

lokacijo. Problematizira posamezne korake k terenskemu delu, od 

logistike do etičnega premisleka in problematizira sposobnosti 

6 

predvidevanja emocionalnih, kognitivnih, časovnih, finančnih, telesnih in 

drugih omejitev terenskega dela. Spodbuja razvijanje (moralnih) odnosov 

s sogovorniki, sodelavci ipd. 

Seznanitev s temelji druţbeno-politične zgodovine afriškega kontinenta in 

temeljnimi antropološkimi raziskavami ter teorijami, ki so nastajale na 

tem območju. Študentje se naučijo kritičnega branja antropoloških 

besedil in razumevanja kontekstov, v katerih so se oblikovale 

antropološke teorije na primeru Afrike. 

6 Predmet na eni strani podaja splošen pregled etnografskih, zgodovinskih 

in socialnih značilnosti ameriškega kontinenta, na drugi pa poglobljeno 

analizira sodobne teme amerikanistike, kot so nova etnična gibanja, 

posledice neokolonializma ipd. 

6 Poleg kulturne in druţbene zgodovine pacifiških otokov in avstralske 

celine se študentke in študentje seznanijo tako s tradicionalnimi oblikami 

ţivljenja kot tudi s tistimi, ki so posledica druţbenih sprememb, 

urbanizacije in globalizacije v pokolonialnem obdobju. Poleg širšega 

antropološkega znanja pridobijo specifično strokovno znanje o Avstraliji in 

Oceaniji. 

6 Predmet seznanja s problematiko zgodovine in sodobnega ţivljanja 

ljudstev in kultur Azije. Obravnava posamezna metodološka in 

terminološka vprašanja na azijskih primerih in se v tem smislu posveča 

reprezentacijam Azije ter specifikam, kot so orientalizmi, konflikti, 

pokolonialno stanje itd. 

6 Predmet seznanja študente/študentke s temelji muzeologije in njegovim 

posebnim strokovnim jezikom, s katerim lahko etnologija/kulturna 

antropologija posreduje rezultate svojih raziskav. Predstavi zgodovino 

muzejev, posebej etnoloških muzejev kot institucij (muzej in okolje, 

muzejski menedţment, muzejski marketing), sodobne načine in oblike 

muzejskih prezentacij ter komunikacij. 

3 Etnološki praktikum pri etnološki muzeologiji in konservatorstvu 

usposablja študentke/študente za uporabo pridobljenega znanja in 

pridobivanje veščin za opravljanje različnih pomoţnih strokovnih nalog na 

področju varstva, ohranjanja in prezentiranja kulturne dediščine. 

3 Etnološki praktikum pri etnološki muzeologiji in konservatorstvu 

usposablja študentke/študente za uporabo pridobljenega znanja in 

pridobivanje veščin za opravljanje različnih pomoţnih strokovnih nalog na 

področju varstva, ohranjanja in prezentiranja kulturne dediščine. 

3 Etnološki praktikum pri folkloristiki usposablja študente in študentke za 

raziskovalno delo (zbiranje gradiva v okviru raziskovalnega projekta). 

6 Spoznavanje varstvenih prizadevanj in konservatorstva v kontekstu 

zgodovinskega razvoja. Prepoznavanje, vrednotenje in interpretiranje 

kulturne dediščine. Spoznavanje metodologije varstva in razvijanje 

strategij – modelov varstva. Usposobljenost za pripravo in uporabo 

bistvenih konservatorskih dokumentov na področju prostorskega urejanja 

ter fizičnega in dokumentacijskega varstva kulturne dediščine.

EKA1 Folkloristika E 6 Predmet seznanja študente in študentke s temeljnimi značilnostmi 

folklore in temeljnimi pojmi folkloristike ter predstavi zgodovino discipline 

skozi temeljne konceptualizacije folklore. Podrobneje seznami z ţanri 

pripovedne slovstvene folklore (povedko, pravljico). 

EKA1 Kultura 

podjetništva in 

mednarodnih stikov 

E 

EKA1 Kultura 

stavbarstva in 

bivanja E 

EKA1 Metodologija 

etnologije in 

kulturne 

antropologije E 

EKA1 Razvoj 

podeţelja E 

EKA1 Regionalne 

raziskave in razvoj E 

EKA1 Rituali 

Slovenije E 

EKA1 Seminar I* 

in Seminar II* 

* odprta sta seminarja 

Etnologije Evrope ter 

Socialni spomin in 

kulturna dediščina. 

6 Pri predmetu se študenti seznanijo s teoretičnimi temelji delovanja 

podjetij in njihove organizacijske kulture, več poudarka pa je na 

praktičnem vidiku podjetništva oziroma vodenja podjetij. V okviru 

predmeta se prikaţejo moţnosti za apliciranje 

6 

etnološkega/antropološkega znanja v podjetjih in priloţnosti za uvajanje 

tega znanja pri mednarodnih poslovnih stikih. 

Vsebino predmeta začrtujeta dva temeljna tematska sklopa: Uvod s 

pregledom človeške in zemljske zgodovine in zgodovinski pregled kulture 

stavbarstva in bivanja ter pregled temeljnih značilnosti kulturnega in 

naravnega okolja ter poselitvenega prostora s predstavitvijo teorij 

regionalizacije slovenskega prostora. 

7 Predmet uvaja študenta ali študentko v temeljna znanja in veščine 

znanstvenoraziskovalnega, strokovnega, aplikativnega in razvojnega dela. 

Študenti in študentke se naučijo temeljne terminologije, uporabe 

znanstvenega aparata ter metod in tehnik namenov in pristopov 

etnologije in kulturne antropologije. 

6 Cilj predmeta je študente seznaniti z načrtovanjem razvoja podeţelja in 

vlogo etnologa oz. kulturnega antropologa, ki posreduje med 

ohranjanjem kulturne dediščine in načrtovanjem razvoja podeţelja. 

6 Predmet obravnava različne spremenljivke regionalnosti: okolje, upravno 

ureditev in identiteto; konstitucijo in konstrukcijo prostora in kraja; 

obravnava tudi etnografske analize regionalnih organizacij ter institucij in 

na njej temelječe načrtovanje regionalnih integracij. Opredeljuje različne 

modele regionalnosti in regionalne politike. 

6 Predmet podaja temeljna znanja o ritualih, šegah in navadah ter njihovih 

spremembah na Slovenskem v zgodovinskem razvoju in sodobnosti. 

Opiše teorije rituala in njegove funkcije. Predstavi leto in njegove rituale, 

ţivljenjske mejnike z njihovimi rituali ter dela in njihove rituale. 

7 Seminar I: študent se nauči uporabljati znanstveni aparat (pravila 

navajanja virov in literature, tako da se sam loti zbiranja informacij na 

terenu (opazovanje z udeleţbo, intervjuji). Vadi se v strokovnem pisnem 

izraţanju in zna samostojno pridobljeno znanje predstaviti javnosti. Na 

seminarju diskutira o eventualnih problemih pri raziskovalnem delu, 

študent se spozna z raziskavami kolegov in kolegic. 

Seminar II je nadaljevanje Seminarja I in poteka pri istem predmetu. V 

okviru Seminarja II študent izdela seminarsko nalogo. Seminarska naloga 

je prvo samostojno raziskovalno in strokovno delo študenta ali študentke 

etnologije in kulturne antropologije. Študent ali študentka v okviru 

Seminarja I, ki ga obiskuje pri izbranem učitelju, izbere temo in v prvem 

semestru samostojno zbere gradivo za kratko znanstveno ali strokovno 

delo, ki temelji na empirični (etnografski) ali arhivski raziskavi oz. na 

sistematičnem pregledu literature in virov o določeni temi. 

Seminarska naloga obsega najmanj eno in največ dve avtorski poli 

besedila (do 30.000 do 60.000 znakov s presledki), opremljena pa mora 

biti z vsem potrebnim znanstvenim aparatom in prilogami. Sestavni del 

ocene seminarske naloge je tudi ustni zagovor v okviru izbranega 

seminarja.

EKA1 Slovensko 

ljudsko slovstvo E 

EKA1 Sodobni tokovi 

v kulturni 

antropologiji E 

EKA1 Sorodstvo in 

socialna struktura E 

EKA1 Teorije 

kulture, načini 

ţivljenja in 

identitete E 

EKA1 Urbana 


EKA1 Uvod v 

mitologijo E 

EKA1 Vizualna 


EKA1 Zgodovina 

slovenske etnologije 

in kulturne 

antropologije E 

SL1 Uvod v 

pragmatiko 

6 Predmet podaja osnovne značilnosti spontane, sinkretične in specifične 

besedno-glasbene ustvarjalnosti (ljudsko pesništvo, prozne oblike, 

gledališče, glasba), njenih poetoloških in druţbenih zakonitosti, ki izhajajo 

iz tradicije in se spreminjajo v sedanjem času. Glavni poudarek je na 

komparativnem preučevanju specifične slovenske ustvarjalnosti v 

3 

primerjavi s specifičnimi ustvarjalnostmi etnij po svetu. 

Predmet je namenjen spoznavanju sodobnih raziskovalnih teţenj in tokov 

v etnologiji, kulturni antropologiji in nekaterih drugih sorodnih 

humanističnih vedah. Temelji na branju in diskutiranju najzahtevnejše 

strokovne in znanstvene literature. 

3 Predmet vzpostavlja temeljna znanja o sorodstvenih vezeh in njihovi vlogi 

v oblikovanju človeških druţb. Omogoča usvojitev temeljnega 

3 

konceptualnega aparata za razumevanje in poznavanje sorodstvenih 

odnosov ter sistemov in podaja terminološko sistematiko govora v 

sorodstvu kot simbolnem sistemu. 

Predmet seznanja z zgodovino pojmovanja kulture in etimološko 

večpomenskostjo njenega pojma. Razvija teoretska orodja kritične analize 

in primerjave kulturnih pojavov, obenem pa ponuja tudi premislek 

aplikativnih rešitev, ki temeljijo na teoretsko-kritičnih analizah etnoloških 

in kulturno antropoloških pojmov. 

6 Predmet je namenjen spoznavanju in spremljanju konceptualnega razvoja 

urbane in transnacionalne antropologije, zlasti pa njuni soodvisnosti in 

prepletenosti. Študentke in študentje spoznajo domače in tuje raziskave 

kompleksnih urbanih pojavov, pridobijo specifična znanja s področja 

raziskovanja in interpretacije načina ţivljenja in kulturnih pojavov v 

mestih. 

3 Študentke in študenti spoznajo temeljne pojme iz mitologije. Skozi 

komparativno perspektivo spoznavajo glavne tipe mitov iz raznih kultur, 

na podlagi konkretnih primerov interpretacij in analiz mitov pa se 

seznanijo z različnimi metodami preučevanja mitov. Podrobneje spoznajo 

najnovejše raziskave na področju slovanske mitologije. 

6 Predstavitev moţnosti, ki jih ponuja vizualna antropologija, s poudarkom 

na etnografskem filmu. Kritično poznavanje pristopov v etnografskem 

filmu in razprav o njegovem nadaljnjem razvoju in uporabi. 

3 Cilj predmeta je študentke/študente seznaniti z razvojem predmetnih in 

metodoloških usmeritev slovenske etnologije in kulturne antropologije, s 

poudarkom na razvoju v 20. stoletju. Pomemben smoter predmeta so 

primerjave sočasnega disciplinarnega razvoja v Evropi in po svetu. 

3 

Vsebina: Pragmatično jezikoslovje (pojem okoliščin, govornega poloţaja). 

Vpliv filozofskih tradicij na nastanek te discipline. Teorija govornih dejanj 

(delna dejanja, neposredno/posredno govorno dejanje, konvencionalna 

jezikovna znamenja kot pokazatelji ilokucijskega dejanja, posrečenost in 

uspešnost govornega dejanja, niz govornih dejanj, razvrstitev govornih 

dejanj pri različnih avtorjih). (Dobesedni) pomen in smisel (sporočeni 

pomen) besedila. Pojem sporazumevalne zaslepitve. Teorija Gricea 

("sodelovalno načelo" in sklepanja) in Leecha (načelo vljudnosti) ter 

drugih avtorjev. Proces izbiranja jezikovnih in nejezikovnih sredstev. 

Posebnosti: Prenesejo vsebine v praktično delo z besedili: pri tvorbi in 

vrednotenju lastnih in tujih besedil, pa tudi pri analiziranju besedilnih 

posegov lektorjev/naročnikov/urednikov ipd.

SL1 Elektronski 

jezikovni viri 

SL1 Pravorečna in 

pravopisna norma 

slovenskega 

knjiţnega jezika 

SL1 Slovenska 

narečja 

3 

3 

3 

Metode poučevanja: Predavanja, seminar. 

Vsebina: Pregled jezikovnih priročnikov in pripomočkov za učenje in rabo 

slovenščine v elektronski obliki. Enostavni in kompleksni pogoji iskanj. 

Učinkovita izraba virov, pridobivanje podatkov in njihova nadaljnja 

obdelava. Pregled spletnih virov za slovenski jezik in spletne jezikovne 

infrastrukture za govorce slovenščine. Pregled in ovrednotenje 

črkovalnikov, slovničnih pregledovalnikov, delilnikov, avtomatskih 

prevajalnikov, razpoznavalnikov in sintetizatorjev govora, klepetalnikov 

ipd. s stališča jezikoslovne ustreznosti, uporabnosti, praktičnosti. 

Sociolingvistična vloga jezikovnih virov kot nujne opreme za zagotavljanje 

mednarodnega statusa slovenščine. 

Posebnosti: Vaje v računalniški učilnici, spoznavanje osnovnih načel 

računalniškega poizvedovanja. 

Metode poučevanja: Predavanja in vaje v računalniški učilnici z dostopom 

do interneta. 

Vsebina: Opredelitev temeljnih prvin, ki vplivajo na tričlenskost 

knjiţnojezikovne norme z upoštevanjem razločevalnosti norme govorjene 

besede glede na pisno. Spoznavanje in kritično vrednotenje razmerij med 

temi prvinami pri uzakonjanju (kodificiranju) norme knjiţnega jezika. 

Normativne prvine pisnega in govorjenega knjiţnega izraza – poskus 

opredelitve glede na knjiţnojezikovno tričlenskost. Mesto norme 

knjiţnega jezika v opredelitvi pojma jezikovna kultura. 

Posebnosti: Preverjanje govorne in pisne norme na besedilnem gradivu z 

upoštevanjem moţnosti solcialno- in funkcijskozvrstne stilistike. 

Metode poučevanja: Predavanja, vaje. 

Vsebina: Spoznavanje osnovnih značilnosti narečnih skupin oz. narečij na 

vseh jezikovnih ravninah v odnosu do slovenskega knjiţnega jezika 

(sinhron pogled) ob izbranih narečnih besedilih. Poudarek je na: 

(ne)tonemskosti, diftongih, posebnih narečnih glasovih, osnovnih 

posebnostih pri končniških in besedotvornih morfemih, prevzeti in 

oţjenarečni leksiki, posebnostih pri zgradbi stavka itd. Seznanjanje s 

sodobno nacionalno transkripcijo za zapis narečnih besedil. 

Posebnosti: Sprotno utrjevanje in razširjanje pridobljenega znanja s 

seminarsko nalogo, v kateri bodo študentje na enak način analizirali 

narečno besedilo, ki ga bodo posneli in zapisali sami. 

Metode poučevanja: Vaje, seminarsko delo, predstavitev seminarskega 

dela, individualne zadolţitve, prebiranje strokovne literature.

SL1 Besedilna 

fonetika 

slovenskega 


SL1 Uvod v analizo 

diskurza 

SL1 Modernizem v 

poljski knjiţevnosti 

SL1 Ruska klasična 

literatura – obdobje 

realizma 

3 

3 

3 

3 

Vsebina: Obravnava in usvojitev osnovnih značilnosti ter zakonitosti 

besedilne fonetike govorjene slovenščine s poudarkom na knjiţni izreki. 

Seznanjanje z osnovnimi pravili stavčne intonacije, smiselne členitve 

besedil (premori) in poudarjanja (stavčna prozodija; razmerje med 

naglasom in poudarkom). Spoznavanje pridobivanja in obdelave 

posnetkov za nadaljnjo kritično vrednotenje različnih tipov besedil in 

govorcev s pomočjo instrumentalne glasoslovne analize in percepcije 

govora. 

Posebnosti: Instrumentalna obdelava in analiza posnetkov (Cool Edit, 

Praat…) Uporaba različnih računalniških programov za predstavitev avdiovizualnih 

posnetkov in lastnih ugotovitev (PPT, Real Media Player; DVDsnemalnik, 

avdiosnemalniki …) Sposobnost branja fonetično-fonološke 

literature in lastne interpretacije slišanega ter prebranega (pisanje 

seminarja in strokovnih člankov). 

Metode poučevanja: Predavanja, seminarji, individualne naloge, 

sodelovalno učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, 

portfolio konference, laboratorijske vaje, simulacije, nastopi, skupno 

analitično pregledovanje avdio-vizualnih posnetkov. 

Vsebina: Razumevanje koncepta diskurza, analiza diskurza, pristopi k 

analizi diskurza, in sicer analiza govornih dejanj, interakcijska 

sociolingvistika, etnografija komunikacije, pragmatični pristop, 

konverzacijska analiza in variacijski (sociolingvistični) pristop. 

Metode poučevanja: Predavanja in seminar. 

Vsebina: Po uvodnem zgoščenem prikazu podobe in temeljnih tokov 

klasične poljske knjiţevnosti 19. stoletja se predavanja osredotočijo na 

zgodovinska dejstva in razmere, odločilne za literarno ustvarjanje na 

prelomu 19. in 20. stoletja. Ob pregledu temeljnih tokov in pojavov so 

podane tudi analize in interpretacije najpomembnejših del poljske 

knjiţevnosti v razdobju od mlade Poljske do druge polovice 20. stoletja. 

Ob izbranih besedilih je osvetljena temeljna literarna in kulturna 

orientacija poljskega ustvarjanja v domovini in emigraciji, prikazano je 

razmerje do evropske moderne proze in dramatike (S. I. Witkiewicz, B. 

Schulz, W. Gombrowicz), osvetljena je specifika poljske literarne zavesti 

pri iskanju novega literarnega izraza v polemiki s tradicionalnimi 

poetikami. 

Metode poučevanja: Predavanja z vključevanjem seminarskih del. 

Vsebina: Seznanjenje s kulturno situacijo in okviri, v katerih se poraja 

ruska realistična literatura. Pregled literarnega dogajanja in dinamike 

ţanrskega sistema od konca tridesetih in začetka štiridesetih let (pozno 

ustvarjanje Puškina, Lermontova, Gogolja; obdobje »naturalne šole«) ter 

pregled zgodnjega ustvarjanja avtorjev, ki doseţejo vrh v svojem 

ustvarjanju v šestdesetih letih in kasneje (F. M: Dostojevski, L. N. Tolstoj 

idr.). Ob analizi zgodnje faze razvoja ruskega realistične proze je 

pozornost posvečena tudi drugim ţanrom, ki se vključujejo v literarni

SL1 Češka in 

slovaška knjiţevnost 

AL1 Juţnoslovanske 

knjiţevnosti 

SL1 Uvod v študij 

jezika 

3 

3 

3 

sistem realizma (npr. poezija N. A. Nekrasova in dramatika A. N. 

Ostrovskega). Obenem predmet ponuja tudi predstavitev vrhunskih 

doseţkov ruskega realizma v šestdesetih in sedemdesetih letih (F. M: 

Dostojevski, L. N. Tolstoj idr.), dopolnjeno s problemske obravnave tako 

poetike in tipologije ruskega romana. 

Metode poučevanja: Predavanja. 

Vsebina: Temeljne razvojne poti slovaške knjiţevnosti od obdobja 

Narodnega preroda do konca 20. stoletja v primerjavi z razvojnimi tokovi 

slovenske knjiţevnosti v obravnavanih obdobjih. 1. Začetki češke in 

slovaške knjiţevnosti in reševanje vprašanja češkega in slovaškega 

knjiţnega jezika; 2. Ideja slovanske vzajemnosti in začetki znanstvene 

slovanske literarne zgodovine ) J. Kollár, P. J. Šafárik, Ľ. Štúr in šturovci 

in začetki kulturnih odnosov s Slovenci; 3. Značilnosti češkega in 

slovaškega realizma in prvi prevodi čeških in slovaških del v slovenščino; 

4. Češka in slovaška knjiţevnost na prelomu stoletij in njuna recepcija pri 

Slovencih; 5. Češka in slovaška knjiţevnost med obema vojnama ter Pax 

romana; 6. Češka in slovaška knjiţevnost v letih 1939-1948; 7. 

Industrializirana knjiţevnost, socrealizem, nazadovanje slovaške 

knjiţevnosti v petdesetih letih; 8. Šestdeseta leta in filmski novi val; 9. 

Češka in Slovaška knjiţevnost od sedemdesetih let do konca 20. stoletja. 


Vsebina: Zgoščen pregled juţnoslovanskih knjiţevnosti: obče značilnosti 

srednjeveške knjiţevnosti, posvetna knjiţevnost; dela humanistov, 

latinisti, petrarkizem; ţitja kot srbska ţanrska posebnost, cerkvena 

prikazanja kot hrvaška ţanrska posebnost; pisni spomeniki, povezani z 

bosansko drţavnostjo, knjiţevna tradicija aljamiado; romantika in ilirsko 

gibanje, nacionalni junaški ep; realizem, moderna in njene različice, 

modernizmi po letu 1914, parnasovstvo, simbolizem, sumatraizem, 

zenitizem, hipnizem, dadaizem, avtomatizem, nadrealizem; knjiţ. po letu 

1950; postmoderna, oddaljevanje od tradicije socialne knjiţevnosti, 

prelom s črno-belo tehniko obravnave preteklosti; jeans proza; 

fantastika; mlada proza; trivializacija visoke knjiţevnosti; ţanrska proza; 

hibridnost in ţanrski sinkretizem; memoarska proza; historiografska 

fikcija; vojna proza; literarizirana (fikcionalizirana) avtobiografija; nova 

stvarnostna proza; fragment; kratka zgodba; urbana proza; medijska 

ozaveščenost; etablirana knjiţevnost vs. popularna knjiţevnost. 


Vsebina: Seznanitev s temeljnimi dejavnostmi jezikoslovja kot stroke in 

znanosti, posebej slovenističnega jezikoslovja v slovenskem prostoru in 

zunaj njega. Poloţaj slovenistike in njena organiziranost v slovenski drţavi 

in zunaj nje v okviru slovenskih manjšin ter v tujini, razvoj univerzitetne 

slovenistike, spreminjanje njene vsebine in stanje danes – organizacijsko 

in vsebinsko, jezikovni priročniki, njihova hierarhizacija in uporabnost za 

študij in raziskovanje jezika (slovarji, spletni viri: besedilni korpusi), 

jezikoslovna literatura (pridobivanje bibliografskih podatkov; slovnice, 

revije, zborniki). 

Posebnosti: Ogled delovanja jezikoslovnih institucij.

SL1 Tvorjenje in 

razumevanje besedil 

SL1 Socialne zvrsti 

slovenskega jezika 

SL1 Lektorat 

slovanskega jezika – 

hrvaški in srbski 

jezik (za sloveniste) 

SL1 Lektorat 


ruski jezik I 

(nerusisti) 

3 

3 

3 

3 

Metode poučevanja: Predavanja in seminar. Obisk katere od jezikoslovnih 

institucij (od raziskovalnih npr. Inštitut Frana Ramovša za slovenski jezik; 

od izobraţevalno-raziskovalnih npr. ena od slovenistik na drugi univerzi). 

Vsebina: Teorije razumevanja in tvorjenja besedila. Opis postopkov 

procesov razumevanja in tvorjenja izrekov ter besedila. Jezikovna 

produkcija in njen odnos do razumevanja. Vloga bralca/poslušalca pri 

interpretaciji besedila. Psihološki modeli branja in poslušanja. Pisanje in 

oblikovanje pisnega besedila. Kognitivni modeli pisanja. Odnos med 

avtorjem besedila in njegovim naslovnikom. Vloga konteksta pri tvorjenju 

in razumevanju besedila 


Vsebina: Delitev socialnih zvrsti slovenskega jezika v Slovenski slovnici in 

Slovenskem pravopisu na knjiţne in neknjiţne. Teoretična podlaga za 

tako delitev. Pregled še nekaterih drugih pristopov, in sicer poleg 

strukturalističnega še genetskojezikoslovnega, sociolingvističnega, 

pragmatičnega in variantnojezikoslovnega. Terminologija obravnavanih 

pristopov. Vzroki za nastanek socialnih zvrsti oz. variant govorjenega 

jezika. Vprašanje socialnozvrstnosti slovenskih narečij. Zunajjezikovni 

dejavniki za nastanek slovenskih narečij in sodobna klasifikacija. 

Spoznavanje pojmov: narečna skupina, narečje, krajevni govor ter 

uveljavljenih domačih in mednarodnih terminov s področja dialektologije. 

Raba in vrednotenje posameznih socialnih zvrsti. Pregled transkripcij 

govorjenega jezika in zapisovanje le tega v poenostavljeni transkripciji. 

Posebnosti: Uvajanje v terensko delo. Osvojitev najosnovnejših tehnik 

snemanja in prepisovanja govora 

Metode poučevanja: Predavanja, samostojni študij po obvezni in 

priporočeni literaturi. 

Vsebina: Razvijanje sporazumevalnih spretnosti: slušno in bralno 

razumevanje (različna avtentična besedila) ter pisno in ustno izraţanje 

(tvorba različnih uporabnih besedil, dialogi v parih, prezentacija 

samostojnega dela ipd.); priprava na povzemanje besedil s 

parafraziranjem in reformulacijo; priprava na argumentiranje lastnih 

stališč; razvijanje leksikalne kompetence (kolokacije, idiomi, frazni glagoli 

itd.); priprava študentov na oblikoslovno in skladenjsko analizo 

govorjenih in zapisanih besedil; razvijanje in utrjevanje pravopisnih 

sposobnosti. 

Metode poučevanja: Vaje, samostojno delo. 

Vsebina: Ruska pisava in osnove pravopisa Učenje pravilne izgovorjave 

(glasovi, naglas, intonacija). Vaje iz morfosintakse in besedotvorja: 

sklanjanje samostalnika, pridevnika, svojilnih, osebnih in kazalnih 

zaimkov (2., 4., 5 sklon), osnovna sintaktična raba v naštetih sklonih, 

glavni števniki, glagoli 1. in 2. spregatve, glagolski vid, tvorjenje in raba 

sedanjika, preteklika, prihodnjika, povratni glagoli, velelnik, tvorjenje 

imen po očetu. Osnovno besedišče v okviru naslednjih tem: 

poimenovanje oseb in predmetov, predstavljanje, seznanjanje, 

pozdravljanje, druţina in dom, študij in prosti čas, hrana in nakupovanje. 

Najosnovnejši govorni vzorci.

SL1 Lektorat 



SL1 Lektorat 


češki jezik 

SL1 Lektorat 


makedonski jezik 

SL1 Lektorat 


poljski jezik 

3 

3 

3 

3 

Metode poučevanja: Sodelovalno, aktivno (refleksivno) poučevanje, 

igranje vlog. 

Vsebina: Poglabljanje osnov slovaške slovnice: glasoslovje, sklanjatve, 

spregatve, skladenjski vzorci, frazeologija. Spoznavanje besedilnih vrst v 

slovaščini. Primerjava slovenskega in slovaškega jezikovnega sistema. 

Obdelava srednje zahtevnih konverzacijskih tem in načrtno poglabljanje 

besedišča. Tematski sklopi: homonimija (slovenščina-slovaščina), 

večkulturnost na Slovaškem (Bratislava – Prešporok), slovaški miti, nekaj 

odlomkov slovaške knjiţevnosti 20. stoletja, slovaške pravljice, 

konfesionalna pestrost slovaškega ozemlja, druţbene spremembe ob 

prelomnih letih (1918, 1948, 1968, 1989), posebnost in vloga nekaterih 

slovaških mest (Bratislava, Trnava, Banská Štiavnica, Kremnica, Levoča, 

Košice). 

Metode poučevanja: Vaje iz konverzacije, individualne naloge, skupna 

analiza besedil, poslušanje avdio posnetkov. 

Vsebina: Osnove češke fonetike in fonologije (vključno s pravopisom in 

pravorečjem) ter osnove češkega oblikoslovnega sistema (zlasti 

sklanjatve in spregatve). Obvladovanje izmenjav informacij v vsakdanjih 

komunikacijskih situacijah, spoznavanje češke druţbene in zgodovinske 

realije. 

Metode poučevanja: Vaje, pri katerih se močno uveljavlja sodelovalni 

način učenja, v katerega so aktivno vključeni tudi študentje. 

Vsebina: Razvijanje sposobnosti razumevanja ter ustnega in pisnega 

izraţanja v makedonščini, utrjevanje jezikovnih kompetenc, razvijanje 

leksikalne kompetence ter priprava na povzemanje besedil s 

parafraziranjem in reformulacijo, seznanjanje z makedonsko kulturo. 

Teme: druţina, delo, študij, prosti čas, potovanje, druţba, okolje. 

Metode poučevanja: Vaje, samostojno delo. 

Vsebina: Spoznavanje glasovnega in slovničnega sistema poljskega jezika 

in zakonitosti njunega delovanja s poudarkom na razlikah med poljskim in 

slovenskim sistemom: obvladovanje osnovnih načel izgovorjave in 

intonacije (fonetske vaje in glasno branje besedil), osnove poljske 

slovnice: sklanjatev, spregatev in skladnja, spoznavanje osnovnega 

besednega zaklada iz tematskega področja »Jaz in moj svet«: človek, 

stanovanje in kraj bivanja, delo, vsakdanje ţivljenje, hrana in pijača, 

zdravje, naravno okolje, izbrane aktualne druţbene teme, razvijanje 

zmoţnosti najosnovnejše komunikacije v konkretnih, vsakodnevnih 

govornih poloţajih. Prepoznavanje in uporaba osnovnih komunikacijskih 

vzorcev, kot so: izmenjava informacij, izraţanje intelektualnih, 

emocionalnih in moralnih stališč, druţbene konvencije ter specifika 

neverbalne komunikacije v poljščini. 

Posebnosti: Študijski izlet na Poljsko. 

Metode poučevanja: Lektorske vaje.

SL1 Jezikovni 

korpusi 

SL1 Poglavja iz 

zgodovine 

slovenskega 


SL1 Javno govorno 

nastopanje 

SL1 Zgodovina 

slovenskega 

jezikoslovja 

3 

3 

3 

3 

Vsebina: Vloga avtentičnosti podatkov pri jezikoslovni dejavnosti. 

Opredelitev jezikovnih korpusov, korpusna tipologija in temeljni pojmi – 

avtentičnosti, dokumentiranost, referenčnost, uravnoteţenost, 

reprezentativnost, označenost. Kratka zgodovina gradnje in uporabe 

korpusov v jezikoslovju. Pregled obstoječih slovenskih korpusov s 

poudarkom na njihovih značilnostih in uporabnosti za različne namene. 

Razmerje med jezikovnimi korpusi in spletom kot virom jezikovnih 

podatkov. Raba korpusov za opis jezika in jezikovne analize; korpusni 

šumi in interpretativne pasti. Osnovna korpusna iskanja z različnimi 

konkordančniki in metodologija korpusne analize. 

Posebnosti: Vaje v računalniški učilnici. 

Metode poučevanja: Predavanja in vaje. 

Vsebina: Oblikovanje slovenskega knjiţnega jezika (vprašanje začetkov, 

kontinuitete, variantnosti, povezovalnih in predstavnih vlog), slovenski 

knjiţni jezik v 18. in 19. stoletju na poti od kulturne do politične vloge, 

zgodovina neposrednih in posrednih kodifikacijskih dejanj zvezi s 

slovenščino, slovenski knjiţni jezik v 20. stoletju s stališča statusnih vlog 

in korpusne podobe. 

Metode poučevanja: Predavanja in seminarsko delo s predstavitvami 

referatov in vodeno 

debato. 

Vsebina: Poglobitev preučevanja temeljnih dimenzij javnega diskurza in 

preučevanja različnih diskurzivnih pristopov (konverzacijska, etnografska, 

sociolingvistična, pragmatična in kulturološka analiza), predstavitev 

različnih teorij načel uspešnega (javnega) sporočanja (npr. Griceove 

maksime, ki naj bi jih upoštevali tvorci, ko oblikujejo besedilo v določenih 

okoliščinah), kratka ponovitev različnih teorij, ki se osredotočajo na 

preučevanje kriterijev besedilnosti, in poglobljena predstavitev kriterijev 

namernosti, sprejemljivosti, informativnosti in situacijskoti v okviru 

javnega govornega nastopanja, predstavitev prozodičnih prvin, ki 

spremljajo govor, predstavitev besednorednih dejavnikov, ki pogojujejo 

uspešnost javnega govornega diskurza. 

Metode poučevanja: Predavanja, vaje, individualne naloge, vodeni 

individualni študij. 

Vsebina: Okvirni pregled zgodovine evropskega jezikoslovja (vključitev 

zunajevropskega le toliko, kolikor je vplivalo na evropsko, npr. konec 18. 

stol. odkritje Paninijeve slovnice). 

Temeljna umestitev slovenskega jezikoslovja v zgodovinske okvire 

evropskega in predstavitev stičnih točk oz. posebnosti. Natančnejši 

pregled slovenskega jezikoslovja v 19. in 20. stoletju: vloga jezikoslovja 

pri oblikovanju enotnega knjiţţnega jezika (pogled na t. i. »nove oblike« 

sredi 19. stol.); vloga jezikoslovja pri oblikovanju odnosa do knjiţnega 

jezika (primer »govorjenja po črki« v 2. polovici 19. stol. in elkanje v 1. 

polovici 20. stoletja); vloga jezikoslovja pri oblikovanju odnosa do 

knjiţnojezikovne norme (t. i. slovanski purizem – argumenti za in proti). 

Slovenski jezikoslovci 20. stoletja in njihovo delo (predstavitev temeljnih 

del). 

Posebnosti: V okviru seminarskega dela študentje sami osvetlijo izbrani 

odsek iz slovenskega jezikoslovja (predstavijo npr. izbrano slovnico,

SL1 Jezikovni in 

besedilni vidiki 

elektronskega 

sporazumevanja 

SL1 Strokovno 

pisanje 

SL1 Seminar iz 

literarne kritike 

SL1 Kreativno 

pisanje – poezija 

3 

3 

3 

3 

slovar itd. in obstoječo literaturo o tem). 

Metode poučevanja: Predavanja in seminarsko delo. 

Vsebina: Nastanek in razvoj elektronskega sporazumevanja. Jezikovni in 

besedilni vidiki elektronskega sporazumevanja. Mreţna govorica. 

Elektronska sporočila (poslovna in zasebna). Forumi in pogovori na 

medmreţju. Svetovni splet. Kultura in stil jezika in besedil v elektronskem 

sporazumevanju. 

Posebnosti: Vaje v računalniški učilnici. 

Metode poučevanja: Seminar, vaje. 

Vsebina: Animirati študenta za dejavno poseganje v literarni sistem v 

tistem segmentu, ki zadeva analizo in interpretacijo njegovih sestavnih 

delov. Študenta usposobi za suvereno in prepričljivo pisno oblikovanje 

literarnovednih besedil. Povzemanje, določanje ključnih besed, izbira 

naslova, formulacija tez, segmentacija besedila, argumentacija, citiranje, 

stil in retorika, oblikovni parametri strokovnega besedila (opombe, 

odstavki, podnaslovi, seznam literature, slikovne priloge), standardi 

zapisa, posredovanje, prezentacija, korektura. Avtorske pravice, etika 

strokovnega pisanja, strokovna polemika in drugi ţanri: objava gradiva, 

anotirana bibliografija, kritična izdaja, leksikonsko geslo, spletna objava, 

jubilejni članek itd. 

Metode poučevanja: Predavanja z diskusijo in skupinski projekti s ciljem 

objaviti rezultate v strokovnem tisku. 

Vsebina: Spoznavanje literarnokritiške problematike, praktično 

usposabljanje za literarnokritiško in publicistično dejavnost. Poznavanje 

literature in njenega bistva; razumevanje vloge in pomena literarne 

kritike znotraj slovenskega knjiţevnega ţivljenja in kulture nasploh; 

poznavanje medijske kulture in publicističnih ţanrov; medkulturne 

kompetence. Predavatelj uvodoma predstavi splošno problematiko 

literarne kritike znotraj literarne vede, nato pa konkretne – tako načelne 

kot praktične – dileme aktualnega literarnokritiškega pisanja. Vsak izmed 

seminaristov si mora izbrati najmanj eno slovensko/prevodno knjiţevno 

noviteto, o kateri nato napiše literarno kritiko in jo predstavi na 

seminarju. Dolţnost vsakega udeleţenca seminarja ni samo predstavitev 

lastne kritike, temveč tudi poznavanje vseh del, obravnavanih na 

seminarju, in sodelovanje v diskusijah o teh delih. Udeleţenci seminarja 

morajo svoja 

stališča predstaviti argumentirano in v dialogu z drugimi sodelujočimi. 

Metode poučevanja: Seminar. 

Vsebina: Namen predmeta je praktično obvladanje verznih, kitičnih in 

pesemskih oblik iz zgodovine svetovne poezije. Študentke in študentje 

spoznavajo in izdelujejo poznane pesniške oblike. Predavanja in seminar 

se ne omejujejo le na klasično poezijo v vezani besedi, temveč 

slušatelje/ice intenzivno seznanjajo tudi s prostim verzom in vsemi 

postopki, ki jih je vpeljala moderna lirika, vključno z eksperimentalnimi 

izkušnjami različnih avantgardističnih poetik 20. stoletja. Najvišji korak v 

tem programu kreativnega pisanja ima dvojni namen, ki je odvisen od 

motivacije študentov in njihovega študijskega profila: 1) pri pedagoškem

SL1 Literarno 

prevajanje 

SL1 Uredniško delo 

GER1 Medkulturnost 

DACHL I 


DACHL II Avstrija 

3 

3 

profilu je namen osvojitev znanj in tehnik, ki bodo bodočim 

srednješolskim profesorjem in profesoricam omogočale animacijo dijakov 

in dijakinj s pomočjo poezije ter uvajanje kreativnega pisanja za 

začetnike; 2) tisti slušatelji/ce, ki vpišejo kreativno pisanje zaradi svoje 

lastne umetniške motivacije, pa naj bi poskušali najti svoj osebni in 

posebni pesniški glas. 

Predmet nauči tehnike pisanja ter da vpogled v zgodovino pesniških oblik 

in postopkov ter zmoţnost samorefleksije in kritičnega ovrednotenja 

lastnega dela. 

Metode poučevanja: Predavanja, vaje, kreativno pisanje. 

Vsebina: Predmet je razdeljen na predavanja in seminar. Predavanja 

sledijo bogati zgodovini prevodne dejavnosti s posebnim ozirom na 

spreminjanje razmerja med izvirnikom in prevodom skozi čas. Razgrinjajo 

različne teorije, ki obravnavajo fenomen prevoda od lingvističnih do 

estetskih razseţnosti. Poudarjajo razlike pri prevajanju različnih literarnih 

vrst (lirike, epike, dramatike) in zvrsti (romana, pravljice, vezane besede, 

prostega verza, komedije itn.). Primerjajo tudi značaje različnih jezikov in 

jezikovnih slogov različnih obdobij in literarnih usmeritev. Pridobljeno 

znanje študentje in študentke potem preizkusijo pri pisanju in predstavitvi 

seminarskih nalog, ki obravnavajo različne probleme konkretnih prevodov 

(iz drugih jezikov v slovenščino in nasprotno). Predmet po svoji naravi ni 

le teoretičen, temveč tudi praktičen, pri tem pa omogoča vpogled v 

večplastno tkivo literarne umetnine in soočanje 

s konkretnimi jezikovnimi problemi. 

Metode poučevanja: Predavanja, vaje, kreativno pisanje. 

Vsebina: Poznavanje zgodovine uredniškega ukvarjanja s slovenskimi 

pisatelji, upoštevanje tehnološke razseţnosti urednikovega dela, 

razumevanje urednikovega poloţaja v različnih zaloţniških situacijah. 

Pridobitev občutka, da je uredniško delo izurjenost, povezana s 

poznavanjem primerov. Seznanitev s sodobnimi pripomočki za pripravo 

besedil za objavo. 

Rokopis in natis. Besedilo in leposlovno delo. Objavljena besedila in 

različice. Avtorjeve lastne objave. Objave po avtorjevi smrti. Avtorsko 

pravo. Vrste objav. Objava in vsebina izdaje. Knjiga in zbirka. Vrste zbirk 

(zanimivi primeri: mladinska knjiţevnost in posebne znanstvene izdaje 

leposlovja, kuharske knjige). Urednikova besedila. Filološki aparat in 

literarnozgodovinska pojasnila. Druge vrste urednikovih besedil. Priprava 

za natis. Od pisalnega stroja do IBM Composerja. Današnja priprava z 

računalnikom. Formati zapisovanja, oblike shranjevanja, vrste 

dostopnosti. Standardi in obseg urednikovih obvez. - 

Vsaka tema bo ponazorjena v največji moţni meri s primeri iz zgodovine 

slovenskega leposlovja, uredniškega dela in zaloţništva. 

Posebnosti: Interes za uporabo računalnikov mimo tega, kar omogočajo 

različni Office paketi. 

Metode poučevanja: Predavanja, praktično delo – analiza izdaj, vzorci za 

lastno delo. 

3 Uvod v medkulturno komunikacijo s poudarkom na deţelah 

nemškega govornega področja ter vprašanja 

medkulturnosti v germanistiki 

3 Medkulturnost Avstrije


DACHL II Nemčija 


DACHL II Švica 

GER1 Nizozemski 

jezik I 

GER1 Nizozemski 

jezik II 

GER1 Švedski 

jezik I 

GER1 Švedski 

jezik II 

GER1 Frazeologija 

GER1 Spletno 

podprto poučevanje 

in učenje tujih 

jezikov 

NE1 Jezikovna 

praksa I in II 

3 »Stunde Null«, ustanovitev obeh nemških drţav, politična 

sistema ter stranke v vzhodni in zahodni Nemčiji, povojna leta, 

delavski upor 1953, gradnja berlinskega zidu, holokavst, fašizem, 

priseljenci, 68er-Bewegung, Ostpolitik, RAF, mirovniško gibanje, 

Zeleni, disidenti in vsakdanja kultura v NDR, padec berlinskega 

zidu, zdruţitev obeh Nemčij, Berlinska republika. 

3 politični sistem (zveza, kantoni, občine), pojem 

»Eidgenossenschaft«, Švica v evropskem prostoru, vloga Švice v 

Svetovnih vojnah (nevtralnost), priseljenci, vsakdanja kultura, 

jezikovna posebnost Švice (večjezičnost/pomen narečja), ipd. 

10 Vsebine predmeta se navezujejo na sporazumevanje v 

vsakdanjih situacijah. Študent osvoji osnovne slovnične strukture 

in spozna najvaţnejše vidike nizozemske in flamske kulture. Na 

koncu leta razume laţja govorjena in pisna splošna besedila in je 

sposoben osnovnega sporazumevanja v vsakdanjih situacijah na 

stopnji A2 skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. 

Celoletni predmet. 

10 Vsebine predmeta se navezujejo na teme, kot so: denarne 

zadeve, stanovanjska problematika, delo in poklic, študij, šport, 

umetnost, zdravje itd. Študent nadgradi osnovne in usvoji teţje 

slovnične strukture ter spozna najvaţnejše vidike nizozemske in 

flamske kulture. Na koncu leta razume govorjena in pisna 

splošna besedila in je sposoben osnovnega sporazumevanja v 

vsakdanjih situacijah na stopnji B1 skupnega evropskega 

referenčnega okvirja za jezike. 

Celotletni predmet. 

10 Začetni tečaj švedskega jezika, vezan na stopnjo A2 

skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike 

(CEFR). Celoletni predmet v obsegu 150 ur (5 ur tedensko). 

10 Nadaljevalni tečaj švedskega jezika, ki ustreza nivoju B1 

skupnega evropskega referenčnega okvirja za jezike. 

Predmet je celoleten in obsega 150 ur (5 ur tedensko). 

Pristopijo lahko kandidati z opravljenim izpitom Lektorat 

švedskega jezika I ali z drugače pridobljenim znanjem na 

nivoju A2. 

3 Predstavitev jezikoslovne vede frazeologije kot področja 

jezikoslovja, ki se ukvarja s stalnimi besednimi zvezami; 

prepoznavanje, utrjevanje in uporaba frazemov v sobesedilu; 

kriteriji in klasifikacija frazemov; prevajanje frazemov; frazemi v 

različnih besednih vrstah; variante in prenovitve; frezeodidaktika. 

3 Predmet obravnava nove pristope in metode dela s pomočjo 

spleta. Študenti se seznanijo z načrtovanjem pouka s pomočjo 

spleta v skladu z učnimi načrt posameznih predmetov (npr. 

nemščina, angleščina) ter s pedagoškimi, didaktičnimi, 

sociološkimi in tehničnimi vidiki uporabe spletno podprtih vaj in 

spletne učilnice. Lastna izkustvena praksa v spletni učilnici. 

7 Besedišče področij in komunikativna izhodišča: Medčloveški 

odnosi, poročanje o sebi in svojih interesnih dejavnostih, zdravje 

in alternativna medicina; druţba in kultura D-A-CH, mediji in

JA1 Uvod v 

japonsko 

zgodovino I 

JA1 Uvod v 

japonsko 

zgodovino II 

KVA1 Japonska 

druţba I 

KVA1 Japonska 

druţba II 

novinarski jezik, problematika obrobnih socialnih skupin, itd. 

Slovnica: Slovnične strukture se navezujejo na predavanja iz 

morfologije v komunikativnem kontekstu – glavni poudarek je na 

glagolu. 

Poleg tega usvajanje oblik znanstvenega in funkcionalnega 

pisanja, pridobitev temeljnih teoretičnih, raziskovalnih, uporabnih 

in praktičnih znanj na področju znanstvenega in funkcionalnega 

pisanja. 

3 Geografske in podnebne determinante, poselitev, obdobje Jomon 

in njegove značilnosti, vplivi s 

celine, obdobje Yayoi, obdobje Kofun in začetki geneze japonske 

etnije in drţavnosti, vpliv kitajskega 

modela, obdobje Asuka, obdobje Nara, črpanje iz kitajskih 

zgledov, obdobje Heian in indigenizacija 

institucij in kulture, prevlada Vzhoda in vojaštva, obdobje 

Kamakura, prestrukturiranje druţbe in 

notranje vojne, obdobje Muromachi, prvi stiki z Zahodom, 

konsolidacija, obdobje Azuchi- 

Momoyama. 

3 Seznanitev s temeljnimi zgodovinskimi dogajanji na Japonskem, 

ki so določala razvoj od obdobja Edo 

do sodobnosti, in s tem poznavanje in razumevanje temeljnih 

dogajanj v japonski zgodovini. 

Vsebinski sklopi: centralistična drţava, obdobje Edo, njen notranji 

ustroj in zunanji stiki; obdobje 

Meiji in začetek modernizacije in kolonialne ekspanzije; Japonska 

kot azijska velesila do začetka 15- 

letne vojne: japonski imperializem in vojna v Aziji in na Pacifiku; 

poraz v II. sv. vojni in okupacija; 

druţbeni in gospodarski preporod pod ameriškim 

pokroviteljstvom; obdobje visoke gospodarske rasti 

in notranjih protislovij; Japonska v recesiji in 90. leta. 

3 Seznanitev s temeljnimi potezami in dinamiko japonskih 

druţbenih pojavov z vidika sodobnega 

druţboslovja. Orientalistični diskurz in Japonska; druţba z vidika 

razredne razslojenosti ter 

generacijske in regionalne variabilnosti; vzgojno-izobraţevalni 

sistem z vidika raznovrstnosti in 

variantnosti; politika spolov in vloga druţine; druţbene manjšine, 

japonska identiteta in 

diskriminacija; dinamika javnega in zasebnega kot principa 

neformalne kontrole. 

3 Seznanitev s konkretnimi značilnostmi japonske druţbe, 

potrebnimi za razumevanje druţbe kot 

celote. Metodološko utemeljeno spoznavanje in razumevanje 

temeljnih značilnosti pojavov v japonski 

druţbi, kot so mediji, masovna kultura, politična ekonomija, v

JA1 Uvod v 

japonsko 

literaturo I 

SI1 Metodologija 

medkulturnih 

raziskav 1 

SI1 Kitajska 

filozofija 1 

SI1 Zgodovina 

vzhodne Azije 

kontekstu sorodnih pojavov v evropskih 

in ne-evropskih druţbah. Pri predmetu se študenti seznanjajo z 

naslednjimi vsebinskimi sklopi: mediji, 

religioznost in popularna kultura; delodajalci in delavci: 

stratifikacija delodajalcev, glavne modalitete 

zaposlitve in njihovi socialni vplivi, organiziranje zaposlenih; 

politična ekonomija Japonske: trg, 

politika, interesi in distribucija moči; internacionalizacija japonske 

druţbe in politika migracij. 

3 Predstavitev razvoja japonske literature od začetkov do danes. 

Poudarek na poznavanju in 

razumevanju glavnih tokov, ki so oblikovali japonsko literaturo, 

avtorjev in del, ter na razumevanju 

druţbenega ozadja teh dogajanj. Spoznavanje reprezentativnih 

odlomkov sodobnih del v izvirniku. 

Centralizacija Japonske in začetki pismenosti, vpliv kitajskega 

kulturnega kroga, obdobje Nara: 

budizem, cesarske kronike, indigena knjiţevnost (Man'yoosyuu, 

prva proza), razcvet in zaton dvora v 

obdobju Heian (dnevniki, pojav romana, pripovedna dela setuwa, 

cesarske antologije pesmi), vzpon 

vojaštva in nove literarne oblike v obdobju Kamakura, pojav 

gledališča in novih oblik poezije v 

obdobju Muromati, konsolidacija v obdobju Edo in pojav 

meščanske knjiţevnosti, odprtje zunanjemu 

svetu in obnova Meizi - konec klasične knjiţevnosti, vloga 

literature pri nastanku "nacionalnega 

jezika" in novi tokovi na prelomu iz 19. v 20. stoletje; literatura 

pod pritiskom militarizacije - od 

puroretaria bungaku do nacionalizma; povojno obdobje 

demokracije in ponovni razcvet; 

postindustrijska druţba in avtorji zadnje četrtine 20. stoletja. 

6 Osnove, kritika in utemeljitev znanstvene metodologije in 

metodike, kritično razmišljanje o temeljni 

politični, ekonomski in etični problematiki medkulturnih raziskav, 

vloga orientalizma in evrocentrizma, prepoznavanje in kritično 

prevpraševanje orientalističnih diskurzov in evrocentričnih 

elementov znotraj sodobne teorije druţboslovja in humanistike. 

6 Posebnosti diskurzov kitajske idejne tradicije, tradicionalni 

koncepti in specifika kategorialnega aparata kitajske filozofije, 

pregled razvoja kitajske filozofske misli od obdobja antike do 

pričetka kitajske novoveške miselnosti, poudarek na poznavanju 

in razumevanju aksioloških, logičnih in aksioloških elementov 

starokitajske tradicije. 

8 Specifika kulturno-zgodovinskega in druţbenega razvoja Kitajske, 

prikaz formiranja Japonske kot politične in kulturne celote, 

poznavanje vzrokov pri oblikovanju vzhodnoazijskih civilizacijskih 

posebnosti, kritična obravnava tako ozkega evropskega kot tudi

SI1 Kitajska 

kaligrafija 

SI1 Kitajska 

umetnost 1 

SI1 Poloţaj in 

vloga Tajvana v 

mednarodni 

skupnosti 

KVA1 Sodobni 

japonski jezik – 

lektorske vaje 1 

KVA1 Sodobni 

japonski jezik – 


KVA1 Sodobni 

kitajski jezik – 


KVA1 Sodobni 

kitajski jezik – 


kitajskega zgodovinopisja, razumevanje dinamike v ozadju 

zgodovinskega razvoja, pomen kulturnih stikov med različnimi 

kulturnimi prostori. 

3 Temeljne kaligrafske osnove, njihove oblikovne in estetske 

značilnosti, razvijanje sposobnosti pisanja 

kitajskih pismenk, razumevanje osnovnih kaligrafskih tendenc, 

povezovanje kaligrafije z zgodovino, 

filozofijo, naravo, umetnostjo, slikarstvom in z ostalimi druţbenopolitičnimi 

področji 

6 Kitajska tradicionalna umetnost, moderna in sodobna umetnost, 

posebnosti kitajske umetnosti ter njena refleksija znotraj 

posameznih druţbeno-kulturnih pojavov kitajskega prostora, 

vzročne povezave in primerjava z ostalimi civilizacijami, idejna 

tradicija in tradicionalni koncepti kitajske druţbene ideologije in 

filozofije, umetnost bronastih in ostalih izdelkov zgodnjega 

obdobja, slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, umetnost vrtov, 

umetnost porcelanastih izdelkov, obrtna umetnost. 

6 Specifični status Tajvana v mednarodni skupnosti, njegov 

zgodovinski in politični razvoj, predvsem problematika odnosov 

med Tajvanom in Kitajsko, razčlenitev ključnih zunanjih in 

notranjih faktorjev, ki vplivajo na njegov poloţaj v mednarodni 

skupnosti, analiza zunanjepolitčne situacije in odnosi Tajvana s 

ključnimi drţavami, vpogled v aktualni trend dogodkov znotraj in 

zunaj Tajvana in opredelitev pomena le-teh za bodoči status in 

vlogo Tajvana v svetu. 

6 Posebnosti izgovarjave sodobne japonščine, osnovno besedišče 

(okrog 2000 besed), morfologija in osnove skladnje 

(najpogostejši stavčni vzorci), aplikacija pridobljenega znanja na 

različne situacije 

Svetujemo tudi slušateljem drugih študijskih programov. 

6 Nadgradnja posebnosti izgovarjave sodobne japonščine, 

zahtevnejše besedišče (še 2000 besed), nadgradnja morfologije 

in skladnje (pogosti stavčni vzorci), aplikacija pridobljenega 

znanja na različne situacije Svetujemo tudi slušateljem drugih 

študijskih programov. 

6 Osnove kitajskega jezika in poenostavljene pisave, osnovne 

slovnične strukture sodobne kitajščine, uradna latinična 

transkripcija pinyin, poznavanje 1500 poenostavljenih kitajskih 

pismenk, sistem radikalov in osnove uporabe kitajskih slovarjev, 

branje enostavnejših besedil. 

6 Kompleksnejše slovnične strukture kitajskega jezika, nadaljnih 

2000 besed oziroma poenostavljenih 

pismenk, relativno tekoča konverzacija v sodobni kitajščini,

KVA1 Sodobni 

korejski jezik – 


KVA1 Sodobni 

korejski jezik – 


PS1 Fiziologija 

dela 

PS1 Psihologija 

osebnosti 

PS1 Nova mejna 

in posebna 

področja 

psihologije 

sposobnost tekočega zapisa po nareku, 

sposobnost samostojnega pisanja enostavnejših esejev z 

uporabo poenostavljenih pismenk. 

6 2000 osnovnih besed, razumevanje in raba osnovnih stavcnih 

zgradb, osnovnih clenkov in veznikov, 

oblike pogosto uporabljanih in nepravilnih glagolov in pridevnikov 

glede na cas in pritrjevanje oz. 

zanikanje, pisanje samoglasnikov in soglasnikov, nacela za 

postavljanje presledkov, razlocevanje osnovnih soglasnikov in 

samoglasnikov. obvladanje batchima, odgovarjanje na enostavna 

vprašanja, slušno razumevanje razgovorov o vsakdanjih temah, 

bralna sposobnost kratkih besedil, spoštljivi govor. 

6 Nadgradnja znanja korejskega jezika: vse potrebne vsakdanje 

situacije, razlaganje, opisovanje in odklonitev v javnih situacijah, 

zasebne, druţbene in abstraktne teme, poslovne in kulturne 

zadeve, osnovne značilnosti knjiţnega in pogovornega jezika, 

razlikovanje nians, novice in časopisna besedila, osnovno 

poznavanje korejske druţbe in kulture Svetujemo tudi 

slušateljem drugih študijskih programov. 

3 Študent spozna obremenitve in obremenjenosti zaposlenih, 

udeleţence v prometu in športnikov (rekreativcev)oziroma 

obremenjenosti v kompleksnem delovnem okolju (v 

katerem se izvaja delo oz. druge aktivnosti in vključuje tudi 

delovne razmere, postopke, socialne odnose ter druge 

vplive zunanjega okolja) z namenom ocenjevanja, merjenja 

in vključevanja v ergonomsko preoblikovanje v smislu 

vzpostavljanja najbolj optimalnih odnosov med biološkimi, 

tehničnimi in ekološkimi sistemi. 

5 Študent dobi najpomembnejše temeljne informacije o 

osebnosti in medosebnih razlikah, te informacije se tudi 

nauči povezovati, kritično presojati in uporabiti. Dobi 

vpogled v to, s čim se ukvarja psihologija osebnosti, kakšne 

cilje in naloge si pri tem postavlja in kakšne metode pri tem 

uporablja. Pridobi vpogled v najpomembnejše teorije in 

modele osebnosti, izsledke na področju strukture, dinamike 

in razvoja osebnosti in se nauči te modele in izsledke 

aplicirati v svojem strokovnem izobraţevanju in v svojem 

ţivljenju. 

3 Študent se seznani s tematikami, ki zadevajo nova, mejna 

in posebna področja, perspektive in usmeritve psihologije in 

znanosti, tesno povezanih s psihologijo. Spozna 

najpomembnejše sodobne koncepcije, model in teorije 

zavestnega in nezavednega delovanja, paranormalnih in 

trancedentnih vidikov osebnosti ter pristope, metode in 

tehnike pri raziskovanju na teh področjih, tako da se 

usposobi za analitično in znanstveno utemeljeno presojanje

PS1 Psihologija 

vsakdanjega 

ţivljenja 

PS1 Učenje v 

skupinah 

PS1 Uvod v 

socialno 

psihologijo 

PS1 Uvod v 

psihologijo dela 

in organizacije 

PJ1 Historična 

fonetika 

indoevropskih jezikov 

I 

PJ1 Historična 

fonetika 


II 

PJ1 Indoevropska 

primerjalna slovnica: 

akcent in prevoj 

PJ1 Pregled 


teh področij in z njimi povezanega raziskovanja. 

3 Študent se seznani s problematiko in področji (s 

predmetom, cilji in nalogami, metodami, najpomembnejšimi 

teorijami in modeli) psihologije vsakdanjega ţivljenja ter z 

glavnimi zakonitostmi, koncepti, teorijami in raziskovalnimi 

pristopi, ki jih obravnava moderna psihologija. Spozna, 

kako so glavne sfere človekovega ţivljenja vpete v 

vsakodnevno ţivljenje. 

3 Študent pri predmetu spozna moţnosti uporabe učenja v 

skupinah v različnih ţivljenjskih obdobjih ter okoliščinah, 

spozna značilnosti uspešne interakcije pri učenju v skupinah 

ter načine in strategije za njeno oblikovanje. 

3 Študent se seznani z glavnimi predmetnimi (tematskimi), 

metodološkimi, zgodovinsko razvojnimi in aktualnimi 

značilnostmi sodobne socialne psihologije in njenim 

odnosom do drugih psiholoških in nepsiholoških disciplin. 

Socialno psihologijo spozna kot teoretično, 

empiričnoraziskovalno, aplikativno, medkulturno in 

antropološko, spozna njene različne teoretične smeri, 

pristope, konstrukte. 

4 Študent spozna predmet in glavna področja, s katerimi se 

ukvarja psihologija dela in organizacije, veja uporabne 

psihologije, ki se ukvarja s človekom pri delu. Spozna 

osnovne pristope pri reševanju problemov človekovega dela 

in etične ter pravne vidike, ki so s tem povezani. 

Poglobljeno razume različne aspekte človekove delovne 

dejavnosti. Razume karierne opcije za zaposlitev. Spozna 

moţnosti za uporabo psiholoških spoznanj v zvezi z realnimi 

problemi v delovnih organizacijah. 

4 Slušatelji se seznanijo z izrazjem in simboli, z zgodovino stroke, s 

pregledom indoevropskih jezikov in z metodami rekonstrukcije 

indoevropskega prajezika. Od indoevropske fonetike spoznajo sistem 

samoglasnikov. 

4 Slušatelji se seznanijo z indoevropskim sistemom soglasnikov, 

sistematiziranih po mestu izgovarjave; seznanijo se z indoevropsko 

besedo, naglasom, zlogom, prevojem. 

5 Slušatelji se seznanijo s principi primerjalne metode in rekonstrukcije. 

Ob tem spoznavajo relevantne pojme in ustrezno terminologijo. V 

nadaljevanju spoznavajo razvoj prajezičnega akcentskega in prevojnega 

sistema v posameznih historičnih indoevropskih jezikih, pri čemer je 

poudarek na stari indijščini, grščini, latinščini, germanskih in 

baltoslovanskih ezikih. 

4 Pri predmetu slušatelj dobi pregled nad poglavitnimi jezikovnimi 

spremembami v indoevropski skupini jezikov, ki so vodile od obstoja

PJ1 Stara indijščina 

I/1 


I/2 

kupnega prajezika do razpada le-tega, nadalje do razvoja posameznih 

jezikovnih ruţin znotraj indoevropske skupine in do nastanka sodobnih 

jezikov. Seznani se z dokumenti v posameznih zgodaj izpričanih jezikih 

in s pisavo le-teh. 

4 Slušatelji se seznanijo z osnovami staroindijske slovnice, kolikor ta 

zadeva klasični sanskrt. Usvojijo najnujnejše slovnične zgradbe in 

besedje. S priročniki so sposobni prevajati krajša preprosta sanskrtska 

besedila. 

3 Slušatelji se seznanijo z zgodovinsko slovnico staroindijskega števnika 

in zaimka. 

PJ1 Stara grščina I/1 3 Funkcije sklonov, števil; sklanjatev; določni člen in njegova raba; Odeklinacija: 

samostalniki in pridevniki ter njihove izjeme; prislovi; 

enklitike; A-deklinacija: samostalniki in pridevniki ter njihove izjeme; 

prezent; 

imperfekt; aktiv, medij, pasiv; izraţanje agensa; konstrukciji AcI in NcI; 

3. deklinacija: osnove na labial, gutural, dental, nazal, likvido; 3. 

deklinacija: sigmatne osnove; 3. deklinacija: posebnosti in izjeme pri 

samostalnikih in pridevnikih; predlogi; skrčeni glagoli; glagoli na - 

;pridevniki, stopnjevanje pridevnikov in njihove posebnosti. 

PJ1 Stara grščina I/2 3 Glavni in vrstilni števniki; 3. deklinacija: osnove na vokal;zaimki: osebni, 

svojilni, kazalni,vprašalni, nedoločni, oziralni, splošno oziralni, povratno 

– 

nekatere posebnosti; futur; sintaksa participa; absolutni genetiv; 

posebnosti v konstruiranju nekaterih glagolov; stopnjevanje pridevnika; 

PJ1 Hetitščina I/1 

nekaterih sufiksov; predlogi (nadaljevanje). 

4 Študent se seznani s hetitščino (deloma tudi z drugimi jeziki anatolske 

skupine) do te mere, da 

lahko prevaja laţja transliterirana besedila in razume informativnost 

hetitščine oz. anatolske 

skupine v odnosu do drugih ide. jezikov pri rekonstrukciji ide. prajezika. 

PJ1 Hetitščina I/2 4 Študent bere in interpretira transkribirana besedila in je sposoben 

osnovnih 

primerjalnozgodovinskih interpretacij hetitskega jezikovnega gradiva ter 

poglablja vedenje o 

informativnosti hetitščine oz. anatolske skupine v odnosu do drugih ide. 

jezikov pri 

rekonstrukciji ide. prajezika. 

PJ1 Nominalna in 

pronominalna 

morfologija 


4 Slušatelj se seznani z rekonstruiranim nominalnim oblikoslovnim 

sistemom prajezika in z 

razvojem le-tega v arhaičnih indoevropskih jezikih. Predstavljene so 

glavne zakonitosti, ki 

ločijo nominalno oblikoslovje od pronominalnega. 

PJ1 Stara grščina II/1 3 Posebnosti 3. deklinacije; raba nekaterih sufiksov (nadaljevanje); krepki 

aorist; posebna raba 

infinitiva, participa; atematni deponentniki; atematna konjugacija; 

skrčeni glagoli: glagoli na 

f in -i ; substantiviranje besednih vrst; predlogi (nadaljevanje);

sklonoslovje; posebnosti v 

rabi nekaterih sklonov; pasivni aorist in futur; konjunktiv in njegova 

raba; finalni odvisniki; 

odvisniki za izrazi bojazni; pogojni stavki; relativni in relativnohipotetični 

stavki; futur in 

aorist glagolov z osnovo na likvido. 

PJ1 Stara grščina II/2 3 Perfekt: šibki in krepki aktivni, mediopasivni; pluskvamperfekt; 

reduplikacija in atiška 

reduplikacija; optativ: tvorba in funkcije; potencialni pogojni stavki; 

raba konjunktiva v 

odvisnikih; odvisni optativ (optativus obliquus); glagol o d i s n ; 

posebnosti v rabi indikativa; 

irealis in irealni pogojni stavki; posebnosti v rabi infinitiva in participa; 

atematna konjugacija; 

13 

glagoli g l g o l i l g o l i g o l in o l i verbalni adjektiv; 

posledični stavki; 

temporalni stavki; koncesivni stavki; glagoli na e m o r a glagol g a g 

o 


II/1 


II/2 

PJ1 Uvod v 

etimološko metodo in 

študij virov 

SJ1 Pregled 

splošnega 

jezikoslovja 

4 Slušatelji nadgrajujejo znanje klasičnega sanskrta, pridobljenega v 

prvem letniku. Obvladajo 

vse jezikovne ravnine sanskrta, tudi kompleksne slovnične zgradbe in 

tudi kompleksna 

slovnična pravila. 

3 Slušatelji prevajajo daljša besedila v sanskrtu in se seznanja z mestom 

stare indijščine v razvoju 

indoevropskih jezikov. Uvajajo se v razumevanje nastanka in razvoja 

slovničnih oblik sanskrta 

in posledično razumevanje vloge stare indijščine v okviru primerjalnega 

jezikoslovja. 

5 Slušatelji se najprej seznanijo s pojmi in tehničnimi termini etimološke 

znanosti. Temu sledi 

prikaz večplastne in interdisciplinarne problematike na izbranih primerih 

iz indoevropskih 

jezikov, ki se osredotoča na primere iz jezikov, ki jih študenti v teku 

študija bliţje spoznavajo, 

in na slovenščino. Poudarek je na etimološki osvetlitvi besed, nastajalih 

v kontinuiranem 

jezikovnem razvoju, pri katerih je osnovno etimološko orodje 

primerjalna metoda in iz nje 

izhajajoča eksaktna rekonstrukcija. 

6 Predmet je uvod v vse druge predmete študijske smeri splošno 

jezikoslovje. Študenta seznani z raziskovalnimi cilji jezikoslovnih 

znanosti nekoč in danes, z nekaterimi jezikovnimi univerzalijami in z 

nekaj osnovne jezikovne tipologije. Študent spozna zgodovinski razvoj 

jezikoslovja, obvlada osnove analitičnega aparata opisnega jezikoslovja 

na vseh pomenonosnih jezikoslovnih ravninah in prepoznava razlike v 

raziskovalnih ciljih in metodologijah različnih pristopov. 

Opredelitev jezikoslovja kot empirične znanosti, opredelitev predmeta 

jezikoslovja, podatki in metodologija sodobnega jezikoslovja. 

Zgodovinski razvoj jezikoslovnega razmišljanja o jeziku. Pregled petih 

slovničnih modelov: antična/tradicionalna slovnica; srednjeveška 

(filozofska) slovnica; zgodovinska slovnica; strukturalna slovnica; 

tvorbena slovnica. Jezikovne univerzalije in jezikovne tipologije.

SJ1 Pregled 

uporabnega 

jezikoslovja 

SJ1 Fonetika in 

fonologija 

SJ1 Arabski jezik 1 - 

Neindoevropski jezik 

1 

Filogeneza jezika. Ontogeneza jezika. 

6 Študenti in študentke se seznanijo s področji uporabnega jezikoslovja in 

začno razmišljati o vlogi in delu jezikoslovca v druţbi. Seznanijo se z 

vprašanji in spremljajočimi pojavi procesa standardizacije jezika na 

primeru slovenskega jezika. Spoznajo osrednje slovenske ustanove, ki 

se ukvarjajo z načrtovanjem statusa in korpusa slovenskega jezika ter s 

proučevanjem slovenskega jezika nasploh (raziskovalne, vzgojnoizobraţevalne 

in kulturne). Srečajo se s temeljnimi jezikovnimi 

priročniki, revijami in drugo strokovno literaturo, ki nastaja v 

slovenskem govornem prostoru in jo mora poznati vsak jezikoslovec. 

Splošni uvod v seznanjanje s področji uporabnega jezikoslovja 

(zgodovina UJ v svet in na Slovenskem, metodološki pristopi), iskanje in 

zbiranje informacij (institucije, ki se ukvarjajo z jeziko(slo)vnimi 

vprašanji, jeziko(slo)vni priročniki, iskanje virov in literature), 

spoznavanje posameznih področij uporabnega jezikoslovja (opisovanje 

jezika: slovnica, besedišče; korpusno jezikoslovje; jezik otrok; 

pragmatika; sporazumevanje v razlčičnih poklicih; jeziki za posebne 

potrebe; forenzično jezikoslovje; kontrastivno jezikoslovje in analiza 

napak; učenje in usvajanje maternega jezika, učenje in usvajanje 

drugega jezika, učenje jezika: motivacija, cilji in strategije; modeli 

izobraţevanja v jezikovno mešanih okoljih; učenje jezika pri odraslih; 

psiholingvistika; sociolingvistika; jeziki v stiku; jezik in ekologija, jezik in 

spol; jezik in mediji; znakovni jezik; poslušanje; govorjenje in 

izgovorjava; branje; pisanje; ocenjevanje; prevajanje in tolmačenje; 

pismenost; retorika in stilistika; dvo- in večjezičnost; (kritična) analiza 

diskurza), 

seznanjanje z raziskovalnim delom raziskovalcev, ki se ukvarjajo s 

proučevanjem izbrane tematike na konkretnih 

primerih. 

6 Seznanitev z osnovnimi pojmi fonetike in fonologije s poudarkom na 

fonetičnih in fonoloških značilnostih slovenskega jezika. Usvajanje 

metodoloških temeljev (temeljnih raziskovalnih metod in pripadajočega 

znanstvenega aparata) za reševanje fonetičnih in fonoloških problemov 

v slovenščini in drugih jezikih. Poznavanje in razumevanje različnih 

teoretičnih pristopov k obravnavi fonološke ravnine. Kompetence za 

uporabo in kritično vrednotenje izbrane strokovne literature. 

Obravnavajo se naslednje vsebine s področja fonetike in fonologije: 

predmet preučevanja fonetike in fonologije, povezanost z drugimi 

vedami; akustična in zaznavna fonetika (nastanek in širjenje zvoka, 

govorna akustika, zaznavanje glasov); artikulacijska fonetika (govorila, 

mesto in način artikulacije soglasnikov in samoglasnikov); fonetični 

zapis glasov (IPA - mednarodna fonetična abeceda); podroben opis 

glasov slovenskega jezika (fonemi in alofonske uresničitve, naglas, 

premene); fonem, alofon, globinska podstava (definicija in metode 

določanja); ormalizacija 

fonetičnih in fonoloških oznak; pregled premen, procesov in fonoloških 

pravil; fonološka analiza različnih jezikov (ugotavljanje premen in 

formalno zapisovanje fonoloških pravil, ki jih povezujejo); metrična 

fonologija in teorija optimalnosti (osnovne značilnosti); prozodične 

značilnosti (trajanje, jakost, ton). 

3 Slušno in bralno razumevanje laţjih splošnih besedil. Sposobnost 

osnovnega sporazumevanja v vsakdanjih situacijah.Arabska abeceda. 

Grafika in fonetika. Fonemi s posebno fonetsko karakteristiko. Pisanje z

SJ1 Arabski jezik 2 - 

Neindoevropski jezik 

2 

SJ1 Arabski jezik 3 

SJ1 Madţarski jezik 1 

- Neindoevropski jezik 

1 


- Neindoevropski jezik 

2 


SJ1 Slovenska teorija 

naravne skladnje 

SJ1 Uporabno 

jezikoslovje - 

jezikovno in druţbeno 

desne proti levi. Druga pravopisna znamenja. Osnove oblikoslovja in 

skladnje. Pravila pri branju: navezava, naglas, ritem v stavku. 

Spoznavanje slovničnih pravil v besedilih. 

3 Sposobnost branja in govorjenja ter pisanja o različnih temah. Širše 

spoznavanje oblikoslovja in skladnje. Zahtevnejše besedišče. Branje in 

govorne vaje o različnih temah. Pisne vaje. Branje dodatnih besedil in 

člankov. Arabski pregovori in frazemi. 

9 Sposobnost branja, govorjenja, pisanja in prevajanja na stopnji B2. 

Poglobljeno spoznavanje slovnice. Prevajanje besedil v slovenščino in 

obratno. Branje literarnih in kulturnozgodovinskih besedil ter časopisnih 

člankov, da študentje bolje spoznajo arabsko zgodovino in kulturo. 

Arabščina v medijih. 

3 Študent je sposoben v vsakodnevnih situacijah, ki zahtevajo preprosto 

in neposredno izmenjavo informacij, razumeti madţarski jezik in se 

izraziti v njem, tako pisno kot ustno. 

Govorna dejanja: vspostavljanje druţbenega stika, dajanje in 

prejemanje osebnih podatkov, opisovanje, lociranje ljudi in stvari; 

dajanje in prejemanje informacij o datumih, urah, količinah, številih, 

cenah; izraţanje moţnosti. Skladnja, morfologija in besedišče: trdilni in 

nikalni stavki, glagoli in predlogi, uporaba pridevnikov, toţilnik, krajevni 

in časovni prislovi, števniki, svojilnost, besedni red preprostih stavkov; 

določni in nedoločni člen, osnovno spreganje glagolov, glagoli na -ik, 

označevalec mnoţine, postpozicije. Osnovno besedišče, povezano z 

vsakdanjimi situacijami. (Ustreza prvi (A) stopnji.) 

3 Študent izboljša pisno in ustno natančnost izraţanja, komunikacijsko 

učinkovitost in ustrezno uporabo naučenih slovničnih zgradb. Govorna 

dejanja: izraţanje občutkov kot so presenečenje, sreča, zanimanje ipd, 

in odgovarjanje nanje. Izraţanje nujnosti, nasvetov, povabil, 

(ne)strinjanja. Razpravljanje o ljudeh, dogodkih in preteklih izkušnjah. 

Skladnja, morfologija in besedišče: Funkcija nedoločnika, besedni red 

preprostih stavkov. Časi: sedanjik, preteklik, prihodnjik, nedoločna in 

določna spregatev, kazalni zaimki, itd. 

Osnovno besedišče, povezano z vsakdanjimi situacijami. (Ustreza drugi 

(B) stopnji.) 

9 Študent do popolnosti spozna slovnično zgradbo madţarskega jezika, 

zmore natančno uporabljati besede, ima zadovoljivo organizacijo 

vsebin, zmore učinkovito posredovati ideje in vsebino. Govorna dejanja: 

dajanje napotkov; izraţanje ţelja; prosta konverzacija o različnih temah. 

Skladnja, morfologija in besedišče: uporaba velelnika-subjunktiva, 

pogojnih stavkov, vzročnih glagolov, primerjalne zgradbe, priredja in 

podredja, prislovi, uporaba glagolskih predpod, trpnik. Širši razpon 

besedišča, besedotvorje, besedne druţine. 

3 Uvid v gradnjo teorij v jezikoslovju. 

Metodologija deduktivnih teorij v jezikoslovju na primeru naravne 

skladnje. Zgledi iz slovenščine, evropskih jezikov in širše. Poudarek je 

na vlogi proti primera. 

6 Študent/ka spoznava temeljne sociolingvistične raziskave ter osnovne 

metode in pristope sociolingvističnega raziskovanja, pridobiva vpogled v 

interakcijska razmerja med jezikovnimi, kulturnimi in druţbenimi pojavi.

azslojevanje Seznanja se z osnovnimi sociolingvističnimi temami, pristopi in koncepti 

v okviru splošnega/uporabnega jezikoslovja in drugih relevantnih 

medstrokovnih disciplin (psiholingvistike, lingvistične antropologije, 

socialne psihologije, etnografije komunikacije…). Spoznava druţbeno 

strukturne in socialno psihološke dejavnike, ki določajo izbiro in rabo 

jezikov in/oziroma jezikovnih zvrsti. Spoznava načrtovanje statusa in 

koda s poudarkom na poloţaju slovenščine kot drţavnega in 

manjšinskega jezika ter drugih jezikov v stiku s slovenščino. Razume 

prepletenost in sovisnost jezikovnih, druţbenih 

in socialno psiholoških procesov. 

Predmet študentu/ki posreduje naslednje vsebine: 

(a) Druţbena, kulturna in jezikovna razslojenost. Razmerja med 

druţbeno strukturo in jezikom. Druţbeni dejavniki jezikovnega 

razslojevanja (sloj, spol, starost, etničnost, religija). 

(b) Jeziki v stiku, izbira jezika ter jezikovnih zvrsti v večkulturnem 

kontekstu. Jezikovne posledice jezikovnega stika. 

(c) Jezikovno prilagajanje, diglosija, etnolingvistična vitalnost, teorija 

govornih domen/priloţnosti za rabo jezika. 

(č) Jezikovna politika in jezikovno načrtovanje. 

(d) Pri seminarskem delu se študent/ka seznani z metodologijo 

sociolingvističnega raziskovanja ter v obliki samostojnega študija ob 

pripravi seminarske naloge ali mini raziskave (študije primera) odkriva 

pojave jezikovne in druţbene razslojenosti ter jezikovna razmerja v 

Sloveniji, v jezikovno mešanih okoljih vzdolţ slovenske meje in drugod, 

v Evropski zvezi in po svetu. 

SJ1 Zgodovinsko 

jezikoslovje 1 

SJ1 Zgodovinsko 

jezikoslovje 2 

BIN1 Osnove 

informacijske 

znanosti 

BIN1 Knjiga v 

zgodovinskem 

in druţbenem 

kontekstu 

6 Poznavanje bistvenih teţenj v zgodovinskem razvoju jezika z glavnim 

namenom poglabljati teoretično vednost o zgodovinskem razvoju 

slovenščine. 

Vsebina (1): Problemi in metode zgodovinskega jezikoslovja. Glasovne 

spremembe (vrste, razmerje do zgradbe in 

funkcije, glasovni zakoni). Analogija (tipologija analogije, analogične 

spremembe). 

6 Poznavanje bistvenih teţenj v zgodovinskem razvoju jezika z glavnim 

namenom poglabljati teoretično vednost o zgodovinskem razvoju 

slovenščine. 

Vsebina (2): Jeziki v stiku (izposojanje, narečja, koine, pidţin, kreolski 

jeziki). 

6 Razumevanje osnovnih pojmov (podatek, informacija, 

znanje, informacijska eksplozija, informacijske potrebe, 

uporaba informacij). Študentje se seznanijo z informacijsko 

znanostjo kot interdisciplinarno vedo, njenim razvojem in 

področji in spoznajo značilnosti informacijske dejavnosti. 

8 Razvijanje sposobnosti razumevanja nastanka tiska, 

knjiţnega zaloţništva in avtorstva. Študenti morajo na 

koncu predmeta poznati kronološki razvoj knjige kot medija 

ter temeljne pojme s področja zgodovine knjige. Razumeti 

morajo nastanek in delovanje komunikacijskega kroga 

knjige ter druţbene posledice razvoja tiska. 

BIN1 Osnove 10 Poznavanje organiziranosti knjiţnic in njihovega druţbenega

ibliotekarstva 

in organizacija 

knjiţnic 

BIN1 Uvod v 

znanstveno 

delo 

BIN1 Razvoj 

knjiţnic in 

knjiţničarstva 

BIN1 

Računalništvo 

BIN1 Osnove 

organizacije 

informacij 

poloţaja doma in po svetu. Poznavanje in razumevanje 

vloge knjiţnic v sodobni druţbi doma in po svetu. 

Poznavanje informacijske politike v Sloveniji in EU. 

Poznavanje domačih zakonov in predpisov glede zbiranja, 

shranjevanja, urejanja in posredovanja informacij ter s 

področja avtorskega prava. Razumevanje zgodovinskega 

razvoja teh aktov in njihovega trenutnega pomena. 

Poznavanje tovrstnih predpisov EU. Razumevanje etičnih 

načel pri zbiranju, shranjevanju, urejanju in posredovanju 

informacij. 

5 Študenti se spoznajo s postopki in metodami 

znanstvenoraziskovalnega dela. Pričakovani rezultati: 

sposobnost opredelitve znanstvenega problema, predmeta, 

teme raziskave, postavitve raziskovalnih vprašanj in 

hipotez; sposobnost opredelitve, iskanja, izbora in uporabe 

relevantnih informacijskih virov; sposobnost izdelave 

strokovnega dela (seminarske naloge) v pisni obliki. 

4 Poznavanje razvoja knjiţnic (in knjiţničarskih postopkov, 

orodij, organizacije in storitev) in poznavanje razvoja 

informacijske znanosti (tematike, orodij), oboje kot osnova 

za razumevanje sodobnega bibliotekarstva in informacijske 

znanosti. Razumevanje odnosa med bibliotekarstvom, 

informacijsko znanostjo in knjigarstvom. Poznavanje 

razvoja izobraţevanja in oblikovanja profesije. Obravnava 

razvoj in stanje knjiţničarstva po svetu; analizira in primerja 

druţbene osnove in strokovne modele za delovanje 

knjiţničarstva. 

8 Študente seznaniti z osnovno strojno opremo (računalnik, 

naprave za zajemanje, prikazovanje in shranjevanje 

informacij), z digitalno predstavitvijo različnih tipov 

informacij v računalniku in s temeljnimi programskimi 

orodji, ki jih bodo srečevali pri delu v knjiţnicah, zaloţbah, 

arhivih in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z hranjenjem 

in posredovanjem informacij. 

10 Poznavanje različnih vrst publikacij in dokumentov. 

Razumevanje pomena in strukture (oblike) zapisov o njih v 

podatkovnih zbirkah in katalogih ter razumevanje pomena 

in strukture informacij iz publikacij in dokumentov ter o 

njih. Poznavanje nastajanja zapisov o publikacijah, 

dokumentih za različne vrste publikacij in dokumente. 

Razumevanje transfera publikacij, dokumentov in zapisov o 

njih med uporabnike. Poznavanje pomena in načinov 

urejanja zbirk publikacij in dokumentov. Poznavanje 

pomena in načinov urejanja zbirk zapisov o publikacijah in

BIN1 Osnove 

psihologije 

BIN1 Branje in 

interpretacija 

angleških 

strokovnih 

besedil 

BIN1 

Knjiţevnost za 

bibliotekarje in 

zaloţnike 

BIN1 Knjiţne 

vsebine v 

popularni 

kulturi 

BIN1 

Komunikacija v 

informacijski 

dejavnosti 

BIN1 

Rokopisno 

gradivo 

BIN1 Specialno 

knjiţničarstvo 

dokumentih. 

5 Razumevanje pomena psihologije v bibliotekarstvu in 

informacijski znanosti. Poznavanje osnov psihologije: 

razvojne, osebnosti, socialne in pedagoške ter psihologije 

delovnega okolja. 

4 Študenti razumejo bistvo in posamezne informacije v 

avtentičnih angleških strokovnih besedilih ter se znajo 

slovnično pravilno izraţati v primernem besedišču. 

4 Predmet nudi študentkam in študentom pregled 

knjiţevnosti in njene recepcije od začetkov pisne kulture do 

sodobnosti. Zdruţuje področje in metodološke principe 

literarne zgodovine in sociologije kulture, nadgrajuje 

srednješolsko poznavanje zgodovine knjiţevnosti in 

temeljna besedila svetovne knjiţevnosti postavlja v 

zgodovinski in sodobni druţbeni kontekst. 

4 Študentke in študenti spoznavajo uporabo knjiţnih vsebin v 

različnih medijih popularne kulture in ugotavljajo oblike in 

stopnje prilagoditve v posameznih medijskih preobrazbah 

ter s tem povezane spremembe bralčevega (gledalčevega, 

poslušalčevega) doţivljaja. 

4 Predavanja posredujejo teoretične in praktične vidike dela z 

uporabniki, ki jih študent poglobi z aktivnim prispevkom v 

okviru seminarja. Predmet izhaja iz spoznanja, da knjiţnica 

ni več samo organizirana zbirka dokumentov, ampak 

predvsem vstop v celotno mreţo informacijskih sistemov, v 

katerih bibliotekar usmerja pretok informacij za določeno 

področje ali posamezne strokovne skupine, predvsem pa 

deluje kot posrednik pri reševanju informacijskih problemov 

uporabnikov, torej v procesu učenja - konstrukcije novega 

znanja. Študent se usposobi za opravljanje informacijske 

funkcije v referenčni sluţbi, hkrati pa pridobi osnovna 

komunikacijsko didaktična znanja za individualno in 

skupinsko delo z uporabniki. 

4 Poznavanje temeljnih značilnosti v razvoju pisnih 

spomenikov srednjega veka. Poznavanje občih in posebnih 

prvin v strukturi, vsebinski in zunanji podobi 

srednjeveškega pisnega spomenika, zlasti knjige. 

4 Študenti na koncu ciklusa razumejo posebnosti specialnega 

knjiţničarstva, spoznajo delovanje specialnih knjiţnic, ter

FR1 Uvod v študij 

francoske in 

frankofonskih 

knjiţevnosti 

BIN1 Strokovno 

komuniciranje v 

angleškem 

jeziku 

BIN1 Šolska 

knjiţnica 

BIN1 

Visokošolska 

knjiţnica 

BIN1 Zaščita in 

konserviranje 

pisnega in 

grafičnega 

gradiva 

4 Razvoj francoske knjiţevnosti od njenih začetkov do sredine 20. 

stoletja. Razvoj frankofonske knjiţevnosti in posebnosti sodobne 

francoske knjiţevnosti. Glavne tokovi in avtorji v razvoju 

francoske knjiţevnosti. Umestitev knjiţevnosti v 

kulturnozgodovinski kontekst, pa tudi v okvir sodobnega 

kulturnega dogajanja v Franciji in v drugih frankofonskih 

deţelah. 

delovne naloge in opravila specialnih knjiţničarjev. 

Specialne knjiţnice izvajajo knjiţnično dejavnost na 

posameznih znanstvenih ali strokovnih področjih. Gre 

predvsem za industrijske, vladne, raziskovalne, medicinske 

in knjiţnice na področju kulture. Poseben poudarek je dan 

tistemu delu specialnega knjiţničarstva, ki je pomemben za 

vse knjiţnice, ter sodobnim trendom v knjiţničarstvu, ki so 

rezultat prilagajanju spremembam, ki nastajajo predvsem 

pod vplivom novih informacijskih tehnologij. Tako se 

pripravijo za opravljanje prakse v specialnih knjiţnicah. 

4 Študenti znajo napisati določeno zvrst besedila, znajo 

pridobivati in prenašati informacije ter o tem poročati, 

poznajo različne komunikacijske funkcije. 

4 Študenti razumejo pomen in vlogo šolske knjiţnice za učni 

uspeh izobraţevalnega programa in za opismenjevanje, 

prepoznajo posebnosti organizacije in delovanja knjiţnice, 

spoznajo notranjo organizacijo, znajo načrtovati program 

njenega dela, znajo opredeliti njene naloge na področju 

informacijskega opismenjevanja in razvijanja bralne kulture, 

spoznajo metode vrednotenja knjiţnice in njenega dela. 

4 Študenti razumejo pomen in vlogo visokošolske knjiţnice 

za študijski uspeh izobraţevalnega programa in za 

raziskovalno dejavnost na visokošolskem zavodu. 

Prepoznajo posebnosti organizacije in delovanja knjiţnice, 

spoznajo notranjo organizacijo, znajo načrtovati program 

njenega dela, znajo opredeliti njene naloge na področju 

informacijskega opismenjevanja in razvijanja raziskovalnega 

dela. Spoznajo metode vrednotenja knjiţnice in njenega 

dela. 

4 Prepoznavanje materialov, tehnologije in strukture 

posameznih zvrsti knjiţničnega, arhivskega in drugega 

grafičnega gradiva, prepoznavanje in razumevanje vrste 

vzrokov in posledic hrambe in uporabe prej navedenega 

gradiva, razumevanje odnosa ustvarjalec - skrbnik - 

uporabnik.

ŠP1 Latinščina 1 3 

ŠP1 Latinščina 2 3 

ŠP1 Konverzacija 

1 

ŠP1 Konverzacija 

2 

FR1 Pregled 

francoske 

dramatike v 20. 

stoletju 

AR1 Arheologija 

paleolitika in 

mezolitika 1 

Latinska morfologija: štiri konjugacije, pet deklinacij, osebni in 

svojilni zaimki, nekateri števniki, deloma: vprašalni, oziralni, 

nedoločni, kazalni zaimki, nekateri vezniki in predlogi, 

stopnjevanje pridevnika, tvorba in stopnjevanje adverba, particip 

prezenta. 

Latinska sintaksa: izraţanje zapovedi, neodvisni vprašalni stavki; 

odvisniki: vzročni, pogojni, oziralni in časovni; pregled latinskih 

slovničnih konstrukcij, ki so se ohranile v romanskih jezikih in v 

španščini. 

Prevajanje: branje in prevajanje izvirnih citatov in laţjih kratkih 

besedil. 

Rimska civilizacija in kultura: osnovni pregled zgodovinskih 

in geografskih okvirov ter druţbenega, kulturnega ter 

civilizacijskega okolja v antiki (s poudarkom na 

geografskem prostoru današnje Španije). 

Latinska morfologija: pasiv časov prezentove osnove, konjunktivi 

časov prezentove in perfektove osnove, supinova osnova, 

nadaljevanje particip futura, infinitivi. 

Latinska sintaksa: akuzativ z infinitivom, absolutni ablativ, 

ţelelni stavki, namerni odvisniki, nadaljevanje pogojnih 

odvisnikov, nekateri odvisniki, bolj poglobljen pregled latinskih 

slovničnih konstrukcij, ki so se ohranile v romanskih jezikih in v 

španščini. 

Prevajanje: branje in prevajanje laţjih kratkih besedil (izbranih 

predvsem na podlagi tistega latinskega besedišča, na katerem 

temelji španska leksika). 

Rimska civilizacija in kultura: osnovni pregled zgodovinskih in 

geografskih okvirov ter druţbenega, kulturnega ter 

civilizacijskega okolja v antiki (s poudarkom na geografskem 

prostoru današnje Španije). 

Komunikacijske funkcije: izraţanje (ne)strinjanja, ţelja, čustev, 

preferenc, mnenj; dajanje nasvetov in navodil; pripovedovanje, 

opisovanje, razlaganje, osnove argumentiranja in dogovarjanja, 

diskusija. 

Jezikovne ravnine: utrjevanje slovnice; širjenje besednega 

3 zaklada; diskurzivni zaznamovalci. 

Španski film v obdobju frankizma. 

Španski film v 80ih letih. 

Sodobni španski film. 

3 Hispanoameriški film: kubanski, argentinski, čilski in mehiški. 

Razvoj francoske dramatike v 20. stoletju, s posebnim 

poudarkom na specifiki njenih period. Periode, vrste in slogovnoizrazne 

oblike francoske dramatike v 20. stol. Socio-historični 

kontekst v druţbi 20. stolletja. Teoretski uvid v sodobne metode 

3 interpretacije dramatike. 

5 5 KT; 60 ur predavanj; obvezni predmet 

nosilka: doc. dr. Simona Petru 

Okolje v pleistocenu in holocenu. Pregled paleolitskih in 

mezolitskih kultur. Arheološki in genetski dokazi o človekovi 

širitvi po svetu. Prihod modernega človeka v Evropo in 

izumrtje neandertalca. Pregled paleolitske in mezolitske


kovinskih obdobij 

1 - Bronasta doba 

AR1 Rimska 

arheologija 1 


zgodnjega 

srednjega veka 1 


neolitika in 

eneolitika v 

Evropi in Aziji 

umetnosti in verovanj. Prehod iz paleolitika v mezolitik ob 

koncu pleistocena – spremembe okolja in človekova 

prilagoditev na nove razmere. Pregled paleolitika in 

mezolitika v Sloveniji. 


nosilka: akad. red. prof. dr. Ljubinka Terţan 

Temeljni pojmi in koncepti arheologije bronaste dobe. 

Zgodnje rudarstvo in barvna metalurgija na področju od 

Srednje Azije, Bliţnjega Vzhoda do Evrope. 

Zgodovina raziskav. Kronološki sistemi. Kulturni in druţbeni 

fenomeni – pogrebni običaji, depoji, poselitvena in 

naselbinska problematika, umetnost in religija (obravnava 

posameznih kulturnih provinc). Pregled glavnih kultur na 

področju srednje in juţne Evrope. Aktualna vprašanja 

absolutne in relativne kronologije. 


nosilec: red. prof. dr. Boţidar Slapšak 

Antropologija antičnega vsakdanjika: druţinski statusi, 

klientelni odnosi; poroka, spolne vloge, oblačila, nakit in 

vraţe, domovanje, hišna ekonomija, hišna religija, smrt. 

Arheologija proizvodnih dejavnosti: poljedelstvo / ţivinoreja, 

predelava organskih surovin (les, kost, koţa, volna in 

rastlinska vlakna), rudarstvo, metalurgija, kovaštvo, 

livarstvo, steklarstvo, lončarstvo / opekarstvo, 

kamnarstvo / kamnoseštvo. Tipološka orodja za študij 

rimske materialne kulture in pregled materialne kulture. 

Instrumentum domesticum in epigrafski ter numizmatični 

viri. 


nosilec in soizvajalec: doc. dr. Ladislav Ciglenečki, asist. dr. 

Tina Milavec 

Spremembe v poznoantični naselbinski sliki: zaton in 

transformacija antičnih mest, strukturiranost novonastalih 

utrjenih naselbin. Značilnosti materialne kulture staroselcev. 

Nastanek Slovanov in njihovo razseljevanje. Razmerje do 

staroselcev. Politični okvir med 7. in 10. stoletjem. Metode 

analize grobišč, naselbin in pokrajine. Tipologija in 

kronologija artefaktov na vzhodnoalpskem področju in v 

sosednjih pokrajinah. Razvoj umetnostnih stilov. Osnove 

idejnih sistemov. 


nosilec: red. prof. dr. Mihael Budja 

Predstavitev arheologij lovcev, poljedelcev in ţivinorejcev ter 

metalurgov v Evraziji. Temeljni interpretativni koncepti, 

modeli in procesi razvoja gospodarskih oblik, praks in

AR1 Klasična 

arheologija 1 


mlajših obdobij 1 

AR1 Arheološka 

teorija in 

zgodovina 


zgodnjega 

srednjega veka 2 

tehnologij izdelave keramike, predelave rud in izdelave 

orodij. Regionalne kronološke in stratigrafske sekvence. 

Spremembe okolja. Domestikacija ţivali in kultiviranje rastlin. 

Osnove populacijske dinamike. Celinske in regionalne 

distribucije kultur in njihovih artefaktnih zbirov. 

Poselitvene in grobne struktur, umetnostne prakse, simboli 

in verovanje ter začetkov pisav. 


nosilec: izr. prof. dr. Bojan Djurić 

Pregled grške, egejske in bliţnjevzhodne kulture s 

poudarkom na umetnostnih pojavih (slikarstvo, kiparstvo, 

arhitektura) od propada mikenske kulture do konca 

helenističnih drţav. Glavne teme: Kretska in mikenska 

kultura; Migracije grških plemen; Nastajanje polis; Hoplitska 

revolucija arhaike; Kolonizacija in glavni pojavi na področju 

umetnosti in umetnostne obrti; Klasično obdobje; 

Helenistično obdobje. 


nosilka: doc. dr. Katarina Katja Predovnik. 

Predstavitev ključnih arheoloških raziskav srednjega in 

novega veka v Evropi s posebnim poudarkom na deţelah 

srednjeveške nemške drţave. Temeljni koncepti, 

metodologija, periodizacija. Zgodovina discipline v Evropi in 

posebej v Sloveniji. Temeljna spoznanja o materialni 

civilizaciji Evrope od 12. do 19. stoletja: tipo-kronologija 

drobne materialne kulture, tehnologije in inovacije, 

osnovne gospodarske dejavnosti, promet in trgovina, 

mobilnost, verske predstave in prakse, obsmrtne prakse in 

rituali. Socialna diferenciacija materialne kulture. 

Interpretativni modeli in paradigme. 

7 7 KT; 60 ur predavanj, 30 ur seminarja; obvezni predmet 

nosilec: izr. prof. dr. Predrag Novaković 

Zgodovina arheološke misli in antikvarskih praks od antike 

do 19. stoletja ter arheološke znanosti s poudarkom na 

temeljnih epistemoloških vprašanjih arheološke vede. 

Pregled najpomembnejših antropoloških teorij kulture, teorij 

menjave in teorij sorodstva, ki so pomembno vplivale na 

razvoj sodobne arheološke interpretacije. 


nosilec in soizvajalec: izr. prof. ddr. Andrej Pleterski, asist. 

dr. Tina Milavec

AR1 Arheometrija 

AR1 Arheološka 

metodologija 2 


paleolitika in 

mezolitika 2 

Uvod v zgodnjekrščansko arheologijo. Osnovne značilnosti 

materialne kulture federatov, Hunov, Vzhodnih Gotov in 

Langobardov. Staroslovansko obdobje: 

trinom prostor, čas, človekova dejavnost. Strukturna trojica 

stavba, ognjišče, posode v povezavi s tehnikami kuhanja. 

Rekonstruiranje prehranjevalnih navad. Grob, grobišče, 

stavba, naselje, polje, regija kot različne pojavne oblike 

kozmosa. Strukturne spremembe ob uvajanju krščanstva. 

5 5 KT; 30 ur predavanj, 30 ur vaj; obvezni predmet 

nosilec in soizvajalec: doc. dr. Branko Mušič, red. prof. dr. 

Ţiga Šmit 

Pregled sodobnih naravoslovnih terenskih in laboratorijskih 

metod za rekognisciranje arheoloških najdišč oziroma za 

fizikalno-kemijske analiza artefaktov. Geofizikalne metode: 

geoelektrične upornostne metode, magnetne metode, 

elektromagnetne metode, seizmične metode in termične 

metode, interpretacije za posamezne geofizikalne metode. 

Fizikalne in kemijske metode: mikroskopija, petrografske 

analize nekovinskih materialov, arheometalurške preiskave, 

metode datiranja, kemijske metode, metode za ugotavljanje 

podobnosti med predmeti, jedrske metode, optična in masna 

spektroskopija. 

10 10 KT; 60 ur seminarja j, 30 ur vaj, 120 ur terenskega dela; 

obvezni predmet 

nosilec in soizvajalci: izr. prof. dr. Predrag Novaković, pred. 

Darja Grosman, pred. Milena Horvat, doc. dr. Dimitrij Mlekuţ 

Temeljna načela arheološke stratigrafije in 

arheoloških izkopavanj (priprava, izvedba, interpretacija) 

skupaj z osnovnimi 

dokumentacijskimi postopki izkopavanj. Analize artefaktov 

(surovina, 

tehnologija izdelave, oblike rabe in obrabe, interpretacija). 


nosilka: doc. dr. Simona Petru 

Tehnologija, raba in tipologija paleolitskih in mezolitskih 

kamenih orodij Zveza med tehnologijo izdelave orodij in 

kognitivnimi sposobnostmi ljudi. Umetnost in umetniške 

prakse kot odraz simboličnega mišljenja, različne kategorije 

umetnosti – drobna, stenska umetnost, interpretacija in 

simboli. Povezava umetnosti s prvimi oblikami verovanja. 

Poglabljanje znanja o paleolitskih in mezolitskih kulturah. 

AR1 Rimska 5 5 KT; 30 ur predavanj, 30 ur seminarja; obvezni predmet

arheologija 2 


kovinskih obdobij 

2 – Ţelezna doba 

AR1 Zgodovina 

srednjega vekasklop 

Zgodovinski 

predmeti 

AR1 Rimska 

regionalna 

zgodovina-sklop 

Zgodovinski 

predmeti 

AR1 Zgodovina 

starega Vzhodasklop 

Zgodovinski 

predmeti 

nosilec: red. prof. dr. Boţidar Slapšak 

Institucije in prostorske strukture antike: skupnost, drţava, 

religija, mesto, politični sistem, institucije in meje 

suverenosti ljudstva, statusi teritorijev, drţavna 

infrastruktura in uprava, vojska, javna religija in druge 

religije. Arhitekturna / urbanistična teorija antike, 

gromatična disciplina in prostorsko načrtovanje. Antična 

krajina in arheologija javnih funkcij: politične, religiozne, 

razvedrilne, komunalne, gospodarske in obrambne gradbene 

strukture. 

5 5 KT; 30 ur predavanj, 30 ur. seminarja; obvezni predmet 

nosilka: akad. red. prof. dr. Ljubinka Terţan 

Temeljni pojmi in koncepti arheologije ţelezne dobe. 

Zgodnje ţelezarstvo in njegova razširitev v Evropi. 

Zgodovina raziskav. Kronološki sistemi za halštatsko in 

latensko obdobje. Formiranje ţeleznodobnih kultur oz. 

druţbenih skupnosti in njihova etnična identiteta. Kulturni in 

druţbeni fenomeni – pogrebni običaji, poselitvena in 

naselbinska problematika, gospodarstvo, druţbena 

razslojenost, umetnost in religija. Pregled glavnih kultur 

ţelezne dobe. Aktualna kronološka problematika 

halštatskega in latenskega obdobja. 

5 5 KT; 60 ur predavanj; izbirni predmet nosilka in izvajalec: 

red. prof. dr. Darja Mihelič, asist. dr. Janez Mlinar 

Glavni viri za zgodovino srednjega veka. Pregled zgodovine 

od pozne antike do konca srednjega veka: politična 

zgodovino, zgodovino širjenja krščanstva ter reformnih 

gibanj, gospodarska, druţbena, kulturna zgodovina in 

zgodovina vsakdanjega ţivljenja. Poudarek predmeta je na 

preteklosti prostora in prebivalstva med Alpami in Jadranom 

ter na njegovih povezavah in vlogi v širšem evropskem 

prostoru. 

5 5 KT; 60 ur predavanj; izbirni predmet nosilec: doc. dr. 

Milan Lovenjak 

Zgodovina zahodno balkanskega prostora in severne Italije v 

rimski dobi. Glavni pisni, epigrafski in arheološki viri. 

Zgodovina domačih ljudstev pred prihodom Rimljanov, 

rimska osvajanja, upravni ustroj rimske drţave (provincialni 

in lokalni upravni aparat), proces postopne izgradnje mreţe 

rimskih cest, razvoj mest, zgodovino avtohtonih, rimskih in 

vzhodnjaških kultov, razvoj rimskih obrambnih sistemov, 

vpadi barbarskih ljudstev in zaton rimskih institucij ob 

prehodu v zgodnjesrednjeveško obdobje. 

5 5 KT; 60 ur predavanj; izbirni predmet nosilec: izr. prof. dr. 

Janez Marolt 

Geografske regije Starega vzhoda in stiki med civilizacijami. 

Razvoj pisave in koledarja. Glavni ohranjeni pisni viri in 

zbirke. Druţbena, socialna in verska zgodovina regij Starega

PE1 Etika 

vzgoje in 


PE1 

Primerjalna 

pedagogika 

PE1 Zgodovina 

vzgoje in 



statistika 

vzhoda (Egipta, Mezopotamije, srednjevzhodne regije in 

Indije), zgodovina obrti in tehnologije, politična in upravna 

organiziranost, razvoj »znanosti in umetnosti«, mesta in 

arhitektura, monumentalna arhitektura, podoba vladarja, 

poloţaj in druţbena vloga ţenske. 

5 Predmet Etika vzgoje in izobraţevanja seznanja 

študente s temeljnimi pojmi etike in morale ter pedagoške 

deontologije. Študente uvaja k lastnemu kritičnemu 

razmišljanju o dilemah individualizma in kolektivizma in 

sodobnih etičnih vprašanj ter preko vrednotenja vsakega 

posamičnega subjekta prehaja v osvetlitev temeljnih 

medosebnih odnosov. Predvsem pa ţeli predmet razrešiti ţe 

staro grško dilemo med univerzalnostjo etičnih zakonov in 

enkratnostjo vsakega človeka, kar je tudi vprašanje vsakega 

vzgojnega in izobraţevalnega procesa. Poleg tekstov iz 

Grške filozofije se naslanja na novodobnega Kanta in 

postmodernega misleca Emmanuel Levinasa. 

5 Pri predmetu Primerjalna pedagogika se študenti 

seznanijo z osnovami primerjalne pedagogike in prek 

primerjav (evropskih) izobraţevalnih sistemov razumejo 

zakonitosti in razvoj sodobnega izobraţevanja. Preizkusijo se 

v preprostejših primerjalnih prijemih. Osrednje teme in 

izhodišča: enakost moţnosti in pravičnost, egalitarizem in 

meritokracija, selekcija in orientacija; organizacija predšolske 

stopnje, priprava na šolo, zgradba tipičnih evropskih 

sistemov (obvezno, srednje in visoko šolstvo, izobraţevanje 

odraslih). 

5 Predmet Zgodovina vzgoje in izobraţevanja je 

sestavljen iz treh komponent. Prva komponenta so temeljni 

pojmi vzgoje in izobraţevanja, njihov druţbeni kontekst in 

zgodovinski razvoj. Drugo komponento predstavlja analiza 

razvoja pedagoških idej, teorij in konceptov ter njihovega 

uveljavljanja v praksi od antike do 16. stoletja. Tretja 

sestavina predmeta je analiza oblik vzgoje in izobraţevanja 

otrok, mladine in odraslih ter oblik formalnega, 

neformalnega in informalnega izobraţevanja in učenja do 

16. stoletja. Tako bodo študenti poznali temeljne dejavnike 

vzgoje in izobraţevanja, njihovo medsebojno soodvisnost v 

zgodovinskem kontekstu ter razumeli zgodovinski razvoj 

dejavnikov vzgoje in izobraţevanja in njihov vpliv na 

sodobnost. 

9 Študenti pri predmetu Pedagoška statistika spoznajo 

osnovne in zahtevnejše statistične metode in njihovo 

uporabo pri pedagoškem raziskovanju. Zajete vsebine:

Psihologija 

osebnosti 

urejanje in grafično prikazovanje podatkov za številske in 

opisne spremenljivke, srednje vrednosti, mere razpršenosti, 

normalna porazdelitev, korelacija in regresija, metode 

inferenčne statistike. Študenti so usposobljeni za samostojno 

uporabo deskriptivnih statističnih metod in metod inferenčne 

statistike za obdelavo podatkov, zbranih v raziskavah na 

področju vzgoje in izobraţevanja, in vsebinsko interpretacijo 

rezultatov. 

5 Predmet Psihologija osebnosti posreduje 

najpomembnejše psihološko relevantne informacije o 

človekovi osebnosti in medosebnih ter skupinskih razlikah v 

pomembnih osebnostnih lastnostih, dimenzijah in 

sposobnostih. Z njim pridobijo študenti znanstveno 

utemeljene informacije o osebnostni strukturi, dinamiki in 

razvoju osebnosti in moţnih aplikacijah znanstvenega 

spoznavanja osebnosti in medosebnih razlik. Predmet prav 

tako posreduje temeljno znanje o metodah ocenjevanja, 

merjenja in raziskovanja osebnosti in osebnostnih razlik in s 

tem prispeva k boljšemu razumevanju človekove narave, 

narave medsebojnih odnosov in k boljšemu poznavanju 

lastne osebnosti. 

IME PREDMETA KT OPIS 

ŠH , Šport in humanistika 

– izbrana poglavja iz 

filozofije športa 

5 Predmet predstavlja povezavo med bazičnimi 

humanističnimi in druţboslovnimi vedami in 

telesnimi praksami ter ţeli osvetliti 

interdisciplinarnost športa, ki predstavlja 

pomembno sestavino kvalitetete ţivljenja. Z 

izbranimi poglavji iz filotofije športa ţeli 

osvetliti etiko in sodobne dileme športa. V 

naboru praktičnih aktivnosti so športi, ki 

predstavljajo čustveno in razumsko dojemanje 

športa in občutenje svojega telesa v gibanju 

in v soodvisnosti z naravo. Študenti se naučijo 

tehnike izbranega športa do te mere , da ga 

lahko samostojno uporabljajo v vseh 

ţivljenskih obdobjih. Prektični športi: vse vrste 

aerobik, pilates, joga, fitnes, magične kretnje, 

orientalski ples, aktivnosti v naravi, 

planinstvo, smučanje. Več informacij na 

spletni strani PE ta šport.

ŠH, Šport in humanistika 

.-izbrana poglavja iz 

sociologije športa 

ŠH, Šport in humanistika 

– telesne prakse z 

izbranimi poglavji iz 

medicine in preventive 

ŠH2, Šport in 

humanistika . izbrana 

poglavja iz zgodovine 

športa 

( za drugo bolonjsko 

stopnjo) 

5 Predmet ţeli osvetliti fenimen sodobnega 

športa z izbranimi poglavji iz sociologije 

športa, predstaviti pomen njegove druţbene 

vloge, osvetliti pomen in razseţnosti 

vrhunskega športa, vlogo ţensk v športu, 

nasilje v športu, vloga medijev v športu, vloga 

športa pri oblikovanju nacionalne identitete. V 

naboru praktičnih aktivnosti so športi za 

katere je značilna interakcija med udeleţenci . 

To so vse igre z ţogo, plesi, borilne veščine. 

Moţno je opraviti kadrovske tečaje za 

pridobitev licence po programih nacionalnih 

panoţnih športnih zvez: učitelj smučanja, 

vafitelj in učitelj plavanja, planinski vodnik. 

Vrhunski športniki lahko uveljavljajo svojo 

tekmovalno aktivnost. Podrobnejše 

informacije na spletni strani PE ta šport. 

5 Predmet sestavlja teoretična predavanja 

izbranih poglavij iz anatomije in fiziologije kjer 

študentje spoznajo sestavo in delovanje 

človeškega telesa, vpliv napora na 

adaptacijske sposobnosti telesa, zdravstveni 

kriterij za pravilni izbor športov in 

obremenitve, načela zdrave prehrane in 

regulacijo telesne teţe, omejitve športne 

aktivnosti pri nekaterih pogostejših patoloških 

stanjih kot so povišan tlak, obolenja 

kardiovaskularnega sistema, debelost. Nabor 

praktičnih športov je zelo širok. Izbrati je 

moţno en šport za celo leto ali dva športa za 

vsak semester posebaj. V izboru so vse vrste 

aerobik, fitnes, joga, pilates, plavanje, 

orientalski ples, MTV dance, regeton, jazz 

balet, magične kretnje, tei chi hoja in tek v 

naravi, pohodništvo, aktivnosti v naravi, 

smučanje drsanje, rolanje, tečaji golf, 

jadranje, smučanje. 

5 Predmet sestavljajo teoretične vsebine in 

praktične aktivnosti v obliki vaj ali tečajev, ki 

lahko potekajo celo leto enkrat tedensko ali 

en semester dvakrat tedensko. Z izbranimi 

poglavji iz zgodovine športa se študenti 

seznanijo z antičnimi Olimpijskimi igrami, 

telovadnimi gibanji ki so postali nosilci 

moderne telesne vtgoje, z geneto in 

organitiranostjo modernega športa, pomen 

olimpijstva in modernih olimpijskih tekmovanj

ŠH 2, Šport in 

humanistika – ibrana 

poglavja iz sociologije 

športa 2 

( za drugo bolonjsko 

stopnjo) 

ter razvojem sokolstva in orlovstva in športa 

na Slovenskem. V naboru praktičnih aktivnosti 

so vse vrste aerobik, plavanje, smučanje, 

aktivnosti v naravi, vsi plesi. Moţno je opraviti 

kadrovske tačeje za pridovitev licence po 

programih nacionalnih panoţnih športnih 

zvez: učitelj smučanja, vaditelj, učitelj 

plavanja, mentor planinskih skupin, vaditelj 

orientacije PZS. Vrhunski športniki čahko 

uveljavljajo svojo tekmovalno aktivnost koz 

opravljeni prakzični del. Več informacij na 

spletni strani PE za šport. 

5 Predmet ţeli razširiti razumevanje druţbene 

vloge športa in seznaniti študente s 

fenomenologijo sodobnega športa, njegovo 

drţbeno vlogo, vplivom na zmanjševanje 

socialnega, verskega in rasnega razlikovanja, 

vlogo športa v procesu globalizacije in 

sociološkimi vidiki vrhunskega športa. V 

naboru praktičnih aktivnosti so vse igre z ţogo 

na nadaljevalni stopnji, druţabni ples in salsa 

nadaljevalni program, plavanje vse tehnike, 

alpsko smučanje nadaljevalna špla, planinstvo 

zahtevnejše ture.Praktični del je moţno 

opraviti v enem semetru z vadbo dvakrat 

tedensko ali v celem letu z vadbo enkrat 

tedensko. Več informacij na spletni strani 

www.ff.uni-lj.si/oddelki/sport.

SKUPNA TABELA ZA OPIS PREDMETOV 2010 .pdf

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?