Vsebina

More documents

Recommendations

Info

januar/februar 2003 Doìvljanje absolutnega v umetnosti nje celote. Kot da se nikomur noèejo zameriti. Toda kritika je v prvi vrsti ocena knjige in kaj sodi bolje skupaj kot mladost in kritika!? Obe potrebujeta drznost, ki jo z leti obièajno izgubimo, zato ne razumem, od kod izvira taka mlaènost v prebiranju literature pri mladih recenzentih. Tvoja prva knji`na objava je monografija o Jeziku v filozofiji starih Grkov. Pripravljaš še kaj novega? Pripravljam, a vse skupaj è preveè dolgo, da bi si upala javno sploh še napovedovati. Kar mora v tem letu zagotovo nastati, je doktorat na temo Platonovo razumevanje lepega in umetnosti. Tudi zato, ker ne morem veè poslušati formule o Platonovem izgonu pesnikov iz dràve, ki jo goji predvsem slovenska komparativistika in na katero se je v glavnem zamejilo njegov odnos do umetnosti pri nas. Omenjeno trditev res najdemo v Platonovi Dràvi, a sama po sebi še nièe- sar ne pove o njegovem pojmovanju vloge umetnosti. Bistvo se skriva drugje, namreè v Platonovi utemeljitvi filozofa-umetnika, ki ga s svojimi dialogi pooseblja sam. Umetnosti potemtakem ne zavraèa, temveè ji pripisuje nov pomen. To bi rada povedala in še marsikaj, vendar po Jeziku v filozofiji starih Grkov sploh ne uspem napisati veè obse`nejših del. Morda je razlog v tem, da me je paradoksalna izkušnja, kako spregovoriti o jeziku in èloveški govorici, usodno zaznamovala. S to skrivnostjo so se ukvarjali stari Grki in z njo se ukvarjamo še danes, ker iz nje ìvimo. Obsojeni smo nanjo, a hkrati nas prav neuresnièljivost potrebe, da bi odkrili izvor jezika, da bi zmogli izreèi Resnico o svetu in èloveku, doloèuje v naši èloveškosti. Z njo se pravzaprav vse zaèenja — mišljenje, literatura, umetnost, filozofija, tudi tale pogovor. Pogovarjala se je Mihaela Kastelec 43
44 Doìvljanje absolutnega v umetnosti V èasu, ki zelo poudarja logièno mišljenje, se mi zdijo zanimiva spoznanja kognitvinega jezikoslovja o metafori, ki izhajajo iz stališèa, da naše mišljenje ni samo logièno, temveè predvsem metaforièno, o èemer razmišlja tudi Alojz Ihan v svojem èlanku Metafore kot spoznavno orodje pesniških, znanstvenih in religijskih sistemov, ko pravi, da so “naša spoznanja zgolj podobe in metafora edini miselni pripomoèek, s katerim lahko pridemo do èesa novega.” Pri raziskovanju metafore se je do sedaj pojavila vrsta razliènih teorij in pogledov na razumevanje “tega padlega angela jezika, ki je tvegal svoje ìvljenje, ko se je uprl ustaljeni in zakoreninjeni klasifikaciji sveta”. 1 Od Aristotela naprej je metafora pojmovana kot pesniško sredstvo, 2 ki nastane tako, da eno stvar poimenujemo z imenom, ki sicer pripada drugi stvari, in sicer zaradi podobnosti, ki je med njima. Pri metaforah gre za vzpostavljanje analogij: manj znano, manj predstavljivo stvar pojasnimo tako, da opozorimo na njeno podobnost z bolj znano, bolj predstavljivo stvarjo. Aristotela so zanimale metafore v poeziji in retoriki in so vse do danes veljale za privilegij pesniškega jezika. Aristotelova oz. klasièna teorija metafore obravnava metaforo kot zadevo jezika oz. kot poetièni jezikovni izraz in ugotavlja, da obstaja sicer med elementoma v metafori podobnost, toda ne pojasnjuje, kakšna so merila njune podobnosti in kolikšna je njuna podobnost, saj idealne podobnosti ni. Aristotelova teorija pa se kljub številnim kritikam, predvsem v zadnjih desetletjih, ko Silva Kastelic Metafora — sredstvo za spoznavanje sveta je metafora pogosto predmet razprav v filozofiji jezika, lingvistièni pragmatiki, tekstni lingvistiki in od srede sedemdesetih let v kognitivni semantiki, ohranja tudi v današnji èas. Kognitivna semantika je doslej najbolj korenito spremenila iz antike podedovani najodliènejši status metafore v poeziji, saj je naèelno zavrnila primarno mesto metafore v literaturi in jo preprièljivo postavila v jezik. Sredi 70. let se je z razvojem kognitivne semantike poveèalo zanimanje za raziskovanje vsakdanjega jezika, zlasti za ugotavljanje povezav med èlovekovimi kognitivnimi sposobnostmi, miselnimi strukturami in jezikovnimi pojavi. V to jezikoslovno vedo se uvršèa predvsem Lakoffova in Johnsonova teorija metafore (Metaphors we live by, 1980), po kateri so metafore “splošne preslikave preko pojmovnih podroèij.” 3 V jeziku je kognitivna teorija odkrila ogromen sistem vsakdanjih konceptualnih metafor, ki oblikujejo èlovekov pojmovni sistem, s èimer je zavrèno klasièno preprièanje o izkljuèno dobesednem dojemanju sveta in pojmov. Leta 1998 je Lakoffova razprava o sodobni teoriji metafore The contemporary theorie of metaphor izšla tudi v slovenšèini v zborniku Kaj je metafora?, ki ob urednikovi uvodni študiji prinaša devet prevedenih razprav o metafori iz anglosaksonskega jezikovnega obmoèja. Temeljno spoznanje kognitivne lingvistike je, da je naš konceptualni sistem v bistvu metaforièen ali z besedami Alojza Ihana (1996: 823), da je metafora “spoznavno orodje, ki nam omogoèa ne le pesniti in zanimivo govoriti, ampak predvsem dojemati svet, v ka- #
Page 1 and 2: 1/2 Vsebina XXXII (293/294) januar/
Page 3 and 4: 9 Tiste dni je prišel Jezus iz Naz
Page 5 and 6: smrti in je zato povzdignjen v novo
Page 7 and 8: 12 Takoj nato ga je Duh odvedel v p
Page 9 and 10: sluàbnika. Zato Jezus ukaè molk
Page 11 and 12: jevanje — postavljanje meja (lati
Page 13 and 14: Noben okrasek, ki je nasledek sile,
Page 15 and 16: aziskave, temveè Oseba, s katero s
Page 17 and 18: in ki si ga potencialno nadene vsak
Page 19 and 20: men: nakazujejo razmerja med razli
Page 21 and 22: 20 Doìvljanje absolutnega v umetno
Page 43: 42 Doìvljanje absolutnega v umetno
Page 83 and 84: jih ima Bog v svoji Cerkvi!” 4 Km
Page 85 and 86: jajoèega. Skrajno nezaupljiv je do
Page 87 and 88: - Posnemanje Jezusa Kristusa. Èe d
Page 89 and 90: ostaja z Bogom v zaljubljeni in spl
Page 91 and 92: ski klièe k Bogu David: “Reši m
Page 93 and 94: sem bolna od ljubezni,” reèe nev
Page 95 and 96:
Kaj je torej svoboda? (...) Svoboda
Page 97 and 98:
no slavo. Ko Jezus govori o osvobod
Page 99 and 100:
skoraj po vsem svetu sreèal neverj
Page 101 and 102:
se rodimo v ìvljenje in ìvimo v p
Page 103 and 104:
mo`je in ène soèutja, ki so delal
Page 105 and 106:
kot zadetki pri nogometu ali toèke
Page 107 and 108:
Omenim naj še, da je Haffner emigr
Page 109 and 110:
azumevanje; prav tako je kot virtuo
Page 111 and 112:
vsem neumestno. Mo`, ki je predvèe
Page 113 and 114:
Kljub zunanjemu slogaštvu, ki je v
Page 115 and 116:
nosno deluje, to se tajniti ne da.
Page 117 and 118:
Kar èitam v “Narodu”: Pravila
Page 119 and 120:
struje Fr. Peterca in Josip Prosenc
Page 121 and 122:
pa je bila ta predmet društvenega
Page 123 and 124:
O renesan~ni [paniji in o druìni V
Page 125 and 126:
Valdés je kot svetovalec Karla V.
Page 127 and 128:
Nadškof: Kako pa to, da niste radi
Page 129 and 130:
pokopali, razen za denar, ne boste
Page 131 and 132:
abimo svoj dohodek za revne in pomo
Page 133 and 134:
na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so
Page 135 and 136:
134 Pogledi Iguman Varsonofij spada
Page 137 and 138:
Mnogi so se prijavili k diskusiji.
Page 139 and 140:
To pomeni, da sta se zavezi zedinil
Page 141 and 142:
zelo odgovorno. Doloèeno je bilo,
Page 143 and 144:
Toda vedi, to je kateheza. Ta kralj
Page 145 and 146:
popolno odtrganje od Nje, ki je kot
Page 147 and 148:
Najvišjega je eno od imen Cerkve.
Page 149 and 150:
toda v naslednji dobi te èaka stok
Page 151 and 152:
ijo (pogosto izkrivljene) kozmološ
Page 153 and 154:
Pri tem podvigu bodo namreè delova
Page 155 and 156:
vsakega avtorja, ki je prispeval ka
Page 157 and 158:
Vladimit Truhlar: Teologia in poesi
Page 159 and 160:
namovale vojne katastrofe. Spremlja
Page 161 and 162:
znanstvenega aparata — (zaradi na
Page 163 and 164:
162 #
Page 165 and 166:
164 #
Page 167 and 168:
166 #
show all

Vsebina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?