Letno poročilo 2010, pdf - Triglavski narodni park

POROČILO O DELU, 

POSLOVNO POROČILO IN 

RAČUNOVODSKO POROČILO 

JAVNEGA ZAVODA TRIGLAVSKI NARODNI PARK 

ZA LETO 2010 

Bled, marec 2011 

(osnutek: februar 2011, dopolnitve: marec 2011) 

mag. Martin Šolar 

direktor 

Triglavskega narodnega parka

Uporabljene kratice 

ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje 

GIS geografski informacijski sistem 

IUCN Mednarodna zveza za ohranitev narave 

JZ javni zavod 

LAS lokalna akcijska skupina 

LPN lovišče s posebnim namenom 

LTO lokalna turistična organizacija 

MK Ministrstvo za kulturo 

MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 

MOP Ministrstvo za okolje in prostor 

NNS naravovarstvena nadzorna služba 

NU načrt upravljanja 

OE območna enota 

OZUL Območno združenje upravljavcev lovišč 

PNNS prostovoljna naravovarstvena nadzorna služba 

TNP Triglavski narodni park 

UJP Uprava RS za javna plačila 

ZON Zakon o ohranjanju narave 

ZRSVN Zavod Republike Slovenije za varstvo narave 

ZVKDS Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije 

ZTNP Zakon o Triglavskem narodnem parku 

2

I POROČILO O DELU 

1 UVOD .................................................................................................................................................. 6 

2 VIZIJA ................................................................................................................................................. 7 

3 CILJI .................................................................................................................................................... 7 

4 PRAVNE PODLAGE ......................................................................................................................... 8 

5 IZVAJANJE REDNIH NALOG JAVNE SLUŽBE VARSTVA NARAVE .................................. 9 

5.1 Pripravljanje predloga načrta upravljanja in izvajanje v načrtu upravljanja ali upravljavskih 

smernicah določenih nalog ter sodelovanje pri pripravi razvojnih dokumentov za različne 

dejavnostmi na lokalni, regionalni in državni ravni ............................................................................ 9 

5.1.1 Zakon o Triglavskem narodnem parku .................................................................................. 9 

5.1.2 Načrt upravljanja .................................................................................................................. 10 

5.1.3 Natura 2000 v TNP .............................................................................................................. 10 

5.2 Spremljanje in analiziranje stanja narave, biotske in krajinske pestrosti, stanja posameznih vrst 

ter naravnih vrednot na zavarovanem območju, popis in dokumentiranje motenj (dejavnosti, 

posegov, gradenj) .............................................................................................................................. 11 

5.2.1 Spremljanje stanja naravnih vrednot .................................................................................... 11 

5.2.2 Priprava strokovnih podlag za varstvo in upravljanje posameznih živalskih vrst ............... 11 

5.2.3 Kataster žive in nežive narave: HABIS (habitatni informacijski sistem) ............................ 12 

5.2.4 EMONA (evidenca motenj v naravi) za potrebe načrta upravljanja .................................... 13 

5.2.5 Dokumentiranje prostorskih posegov .................................................................................. 13 

5.2.6 Geografski informacijski sistem (GIS) ................................................................................ 14 

5.2.7 Zbiranje podatkov v LPN Triglav ........................................................................................ 14 

5.3 Sodelovanje in spremljanje raziskovalnih nalog v zvezi z zavarovanim območjem ................... 15 

5.4 Sodelovanje pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša na zavarovano območje; 

izvajanje nadzora na področju gradenj .............................................................................................. 16 

5.4.1 Izdelava strokovnih podlag za naravovarstvene smernice ................................................... 16 

5.4.2 Spremljanje stanja na področju gradenj ............................................................................... 16 

5.5. Monitoring in izvajanje varstvenih ukrepov na zavarovanem območju, skrb za vzdrževanje, 

obnavljanje in varovanje naravnih vrednot, biodiverzitete in drugih znamenitosti pomembnih za 

park na zavarovanem območju .......................................................................................................... 17 

5.5.1 Predkupna pravica ................................................................................................................ 17 

5.5.2 Varstveni ukrepi na nelovnem območju .............................................................................. 17 

5.5.3 Škode po divjadi................................................................................................................... 17 

5.5.4 Priprava predlogov in izvajanje ukrepov za zmanjšanje obremenitev narave in okolja zaradi 

prometa ......................................................................................................................................... 18 

5.5.5 Ravnanja, posegi in dejavnosti, h katerim upravljavec zavarovanega območja izdaja 

soglasja .......................................................................................................................................... 18 

5.6 Sodelovanje z lastniki in najemniki zemljišč ter investitorji glede dejavnosti na zavarovanem 

območju, strokovna pomoč in svetovanje za različne dejavnosti ...................................................... 18 

5.6.1 Sodelovanje z lastniki zemljišč na zavarovanem območju (svetovanje, strokovna pomoč) na 

področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja .................................................................. 18 

5.6.2 Sodelovanje s podpornim okoljem s področja razvoja podeželja ........................................ 19 

5.6.3 Priprava strokovnih mnenj h gradnjam in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom ali 

investitorji v povezavi z načrtovanimi novogradnjami, rekonstrukcijami in odstranitvami 

objektov ......................................................................................................................................... 19 

5.6.4 Sodelovanje z različnimi turističnimi subjekti na območju in vplivnem območju TNP ...... 21 

5.6.5. Planinstvo ............................................................................................................................ 21 

5.7 Informiranje in obveščanje javnosti, zagotavljanje dostopa do informacij, sodelovanje z 

lokalnimi skupnostmi, različnimi deležniki, nevladnimi organizacijami in širšo javnostjo pri 

doseganju ciljev narodnega parka, razvijanje zavesti javnosti o pomenu narodnega parka. ............. 21 

5.7.1 Sodelovanje z mediji ............................................................................................................ 21 

5.7.2. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, različnimi deležniki v prostoru ter s širšo javnostjo za 

doseganje ciljev narodnega parka ................................................................................................. 22 

5.8 Izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjene narave in kulturne dediščine, 

upravljanje obiska, predstavljanje in promocija narodnega parka .................................................... 23 

3

5.8.1 Informacijska mesta TNP ..................................................................................................... 23 

5.8.2 Dogodki in prireditve TNP .................................................................................................. 26 

5.8.3 Vzgojno-izobraževalne akcije .............................................................................................. 26 

5.8.4 Založništvo ........................................................................................................................... 28 

5.8.5 Promocija ............................................................................................................................. 29 

5.9 Pripravljanje in vzdrževanje poti in označb ter druge infrastrukture, ki je namenjena obisku 

zavarovanega območja ...................................................................................................................... 29 

5.10 Sodelovanje in spremljanje stanja na področju kulturne dediščine ........................................... 30 

5.11 Neposredni nadzor v naravi, prekrškovni organ ........................................................................ 30 

5.12 Upravljanje z loviščem s posebnim namenom (LPN) Triglav .................................................. 32 

6 IZVAJANJE DEL IN NALOG, POVEZANIH Z MEDNARODNIMI OBVEZNOSTMI ........ 32 

6.1 Upravljanje Biosfernega območja Julijske Alpe in izvajanje programa UNESCO MAB .......... 33 

6.2 Diploma Sveta Evrope ................................................................................................................ 33 

6.3 Federacija Europarc in Alparc – Mreža zavarovanih območij v Alpah ...................................... 33 

6.4 Čezmejno sodelovanje z Naravnim parkom Julijsko Predgorje – Rezija v Italiji ....................... 34 

6.5 Diploma Europa Nostra ............................................................................................................... 34 

6.6 Mednarodna zveza nadzornikov (International Ranger Federation – IRF) ................................ 34 

6.7 Mednarodno sodelovanje v okviru partnerskih povezav in širše ................................................ 34 

6.8 Alpska konvencija ....................................................................................................................... 34 

7 NADGRADITEV STRATEGIJE INFO MEST ............................................................................. 35 

7.1. Upravna stavba TNP in nadgraditev parkovnega informacijskega centra Triglavska roža na 

Bledu ................................................................................................................................................. 35 

7.2 Informacijsko središče Dom Trenta ............................................................................................ 36 

7.3. Objekt Trg svobode 16 v Kobaridu – Zelena hiša ...................................................................... 36 

7.4 Informacijsko – izobraževalno središče TNP Bohinjka .............................................................. 36 

7.5. Informacijska postaja Zatolmin .................................................................................................. 36 

7.6 Slovenski planinski muzej v Mojstrani ....................................................................................... 36 

7.7 Pocarjeva domačija ...................................................................................................................... 36 

8 PROJEKTI ........................................................................................................................................ 37 

8.1 Program ohranjanja biotske in krajinske pestrosti na Pokljuki (2010 – 2012) ............................ 37 

8.2 Projekti ERA – LEADER program (2009 – 2011)..................................................................... 37 

8.3 Projekt NATURE EXPERIENCE - Brezmejna doživetja narave, INTERREG Cilj 3 – Evropsko 

teritorialno sodelovanje, OP Slovenija – Avstrija 2007 – 2013 ........................................................ 37 

8.4 Climaparks – Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij Interreg III/A – 

Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 ................................................... 38 

8.5 Projekt HABIT-CHANGE - Interreg IV/B Srednja Evropa (2010 – 2013) .............................. 38 

8.6 Slow tourism - Valorizacija in promocija turističnih »slow« poti med Italijo in Slovenijo- 

Interreg III/A – Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 ......................... 39 

8.7 Priprava novih mednarodnih projektov in vzpostavljanje projektnih partnerstev ....................... 39 

9 POSLOVANJE ................................................................................................................................ 39 

9.1 Reorganizacija notranje strukture JZ TNP .................................................................................. 39 

9.2 Splošne in organizacijsko - administrativne zadeve .................................................................... 40 

9.2.1 Kadrovske zadeve ................................................................................................................ 40 

9.2.2 Izobraževanje zaposlenih .................................................................................................... 41 

9.2.3 Interno komuniciranje .......................................................................................................... 41 

9.3 Pravne zadeve ............................................................................................................................. 41 

9.4 Finančno poslovanje zavoda........................................................................................................ 42 

9.5 Pridobivanje sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu ter ostala pridobitna dejavnost ........... 43 

9.6 Upravljanje z nepremičninami TNP in tehnično vzdrževanje .................................................... 43 

9.7 Informatika ................................................................................................................................. 43 

9.8 Varnost pri delu ........................................................................................................................... 44 

9.9 Oprema: uniforme, varovalna, delovna in tehnična oprema ....................................................... 44 

10. PRILOGE ....................................................................................................................................... 45 

10.1 Svet Javnega zavoda Triglavski narodni park ........................................................................... 45 

10.2 Uprava TNP ............................................................................................................................... 46 

4

10.3 Delež porabljenega časa po urah in odstotkih ........................................................................... 48 

10.3.1 Priloga 1: Naloge 5 - 9 ....................................................................................................... 48 

10.3.2 Priloga 2: Naloge javne službe varstva narave (5) ............................................................. 48 

10.3.3 Priloga 3: NNS ................................................................................................................... 49 

10.4 Bibliografija.............................................................................................................................. 50 

10.5 Seznam referatov, predavanj in predstavitev v Sloveniji in na tujem ...................................... 51 

1 Pregled doseženih ciljev in rezultatov ............................................................................................. 52 

2 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev in primerjava s preteklim letom – povzetek 

izvedenih nalog iz programa dela ....................................................................................................... 52 

3 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja .......................................................................... 53 

4 Poročilo o zastavljenih ciljih, ki niso bili doseženi ......................................................................... 53 

1 UVOD ................................................................................................................................................ 54 

2 BILANCA STANJA S POJASNILI ................................................................................................ 54 

2.1 SREDSTVA ................................................................................................................................ 56 

2.1.1 DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU ................................. 56 

2.1.2 KRATKOROČNA SREDSTVA IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE .................... 57 

2.1.3 ZALOGE .............................................................................................................................. 58 

2.2 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV .................................................................................. 58 

2.2.1 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE ................. 58 

2.2.2 LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI........................................................... 59 

3 FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE IN PORABA SREDSTEV .................................................. 59 

4 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV S POJASNILI ............................................................. 61 

4.1. ANALIZA PRIHODKOV .......................................................................................................... 62 

4.1.1 Prihodki od poslovanja ......................................................................................................... 62 

4.1.2 Finančni prihodki ................................................................................................................. 63 

4.1.3 Drugi prihodki ...................................................................................................................... 63 

4.1.4 Prevrednotovalni prihodki .................................................................................................... 63 

4.2. PREGLED PRIHODKOV PO DEJAVNOSTIH ....................................................................... 63 

4.3. ANALIZA ODHODKOV .......................................................................................................... 65 

4.3.1 Stroški blaga, materiala in storitev ....................................................................................... 65 

4.3.2 Stroški dela ........................................................................................................................... 65 

4.3.3 Amortizacija ......................................................................................................................... 65 

4.3.4 Drugi stroški ......................................................................................................................... 66 

4.3.5 Finančni odhodki .................................................................................................................. 66 

4.3.6 Izredni odhodki .................................................................................................................... 66 

4.4 PREGLED ODHODKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI ........................................................... 66 

4.5 RAZMEJEVANJE PRIHODKOV IN ODHODKOV ................................................................. 68 

4.6 POSLOVNI IZID ........................................................................................................................ 68 

5 POROČILO O PORABI SREDSTEV AMORTIZACIJE IN VLAGANJIH V LETU 2010 .... 69 

5

I POROČILO O DELU 

1 UVOD 

Leto 2010 je bilo za javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) posebno leto. Sprejet je bil novi 

zakon o TNP (ZTNP), svet parka je decembra 2009 sprejel program dela, ki smo ga po več kot desetih 

letih pripravili po spremenjeni vsebinski strukturi, prek načrtovanja porabe delovnega časa pa smo 

naredili močnejšo povezavo vsebinskega in finančnega dela. Nenazadnje je bilo leto 2010 prvo, ko je 

JZ TNP v celem letu vodil direktor mag. Martin Šolar. 

Leto 2010 je bilo tudi leto predsedovanja Sloveniji Alpski konvenciji, v program se je nadvse uspešno 

vključil tudi JZ TNP. Po skoraj desetih letih prizadevanj sprejeti novi ZTNP skupaj z Alpsko 

konvencijo pomeni priložnost in izziv za ohranitev ter trajnostni razvoj Julijskih Alp. 

Naravovarstvene vsebine, trajnostni razvoj, predvsem pa komunikacija s širšo javnostjo so izzivi, ki se 

jih lotevamo v TNP. Naša cilj in želja sta, da ljudem približamo pomen varstva narave in kulturne 

dediščine ter trajnostnega razvoja v Alpah in spodbujamo izvajanje Alpske konvencije na lokalni 

ravni. 

Izvajanje aktivnosti in dogodkov iz našega programa dela so osnova za doseganje ciljev narodnega 

parka in ozaveščanja o pomenu zavarovanih območij kot ključnega inštrumenta varstva narave in 

spodbujanja trajnostnega razvoja. 

6

2 VIZIJA 

Vizija JZ TNP je, da zavarovano območje TNP postane vzoren primer uspešnega usklajevanja 

naravovarstvenih, gospodarskih, rekreacijskih in družbeno-kulturnih interesov s skupnim ciljem: 

zagotavljati ohranjeno naravo, okolje in kulturno dediščino ter sonaravni razvoj Julijskih Alp za 

prihodnje generacije. 

3 CILJI 

Izjemnost TNP je v tem, da takega števila in pestrosti vseh naravnih vrednot in kulturne dediščine 

nikjer drugje v Evropi ne najdemo na tako enotno zaokroženem prostoru kot so Julijske Alpe v 

Sloveniji, te pa so praktično v celoti zavarovane kot Triglavski narodni park. Izrazita vrednost in 

»primerjalna prednost« je izjemen preplet različnih tipov krajine, celovitost pojavljanja kraških 

fenomenov, število in raznovrstnost habitatov, razširjenost naravnih vrednot glede na nadmorsko 

višino in lego v prostoru TNP, bogastvo flore in favne in kulturna dediščina. Na osnovi teh razlogov je 

ugotovljeno, da je TNP v evropskem merilu izjemen park (vir: iz obrazložitve Sveta Evrope ob 

podelitvi diplome TNP leta 2004). 

Osnovni cilji in nameni TNP so: 

− ohranitev izjemnih naravnih vrednot in kulturne dediščine, varovanje rastlinskega in živalskega 

sveta, ekosistemov ter značilnosti nežive narave, 

− nuditi možnost za obiskovanje in doživljanje narave, kulturnega izročila in duhovnih vrednot 

tega izjemnega alpskega prostora, 

− usklajeno s primarnimi varstvenimi cilji in naravnimi danostmi zagotoviti možnosti za naravi in 

kulturni krajini prijazen trajnostni razvoj in življenje ljudi v parku in njegovi neposredni bližini. 

Z novim ZTNP je narodni park razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje, pri čemer 

tvorita prvo in drugo varstveno območje osrednje območje narodnega parka. 

PRIORITETE PROGRAMA DELA ZA LETO 2010 

V programu dela JZ TNP smo določili naslednje prioritete: 

− določitev postopka priprave načrta upravljanja (NU) in priprava predloga NU, 

− sodelovanje pri postopku sprejemanja ZTNP, 

− notranja reorganizacija, 

− nadgradnja in izvajanje strategije informacijskih mest, 

− projektno delo. 

Vse navedene prednostne naloge ter dodatno še program izvajanja Alpske konvencije so bile v 

glavnem uspešno izvedene. Najbolj povezani prednostni nalogi sta sodelovanje pri postopku 

sprejemanja novega ZTNP in določitev postopka priprave NU. JZ TNP je v prvi polovici leta aktivno 

sodeloval pri pripravi novega zakona, ki je bil junija s konsenzom sprejet v Državnem zboru. 

Sodelovali smo pri organizaciji in izvedbi dvomesečne javne predstavitve ZTNP, pripravili dodatne 

predloge ter aktivno sodelovali pri pripravi dodatnih strokovnih obrazložitev. ZTNP je podrobno 

določil vsebino in postopke za pripravo NU. Pripravili smo dokument »Izhodišča za pripravo načrta 

upravljanja za Triglavski narodni park«, na podlagi katerega je MOP pripravil sklep za začetek 

postopka za NU. Pripravljen je bil osnutek vsebin za določena področja NU: območja Natura 2000, 

7

iosferno – MAB – območje Julijske Alpe, planinsko pašništvo, prostočasne dejavnosti in promet. 

Priprava predloga NU ni bila izvedena zaradi obsežnosti in kompleksnosti dela pri določitvi postopka 

NU, smo pa v skladu z zakonskimi določili ob koncu leta pripravili osnutek Začasnih upravljavskih 

smernic. 

Izvedena je bila notranja reorganizacija JZ TNP z manjšim številom notranjih organizacijskih enot, ki 

omogoča povezovanje in optimizacijo delovnih procesov. 

Pri nadgradnji in izvajanju strategije informacijskih mest smo izvedli pomembne korake v zvezi z 

realizacijo dolgoročnega partnerstva in sodelovanja v t.i. Zeleni hiši v Kobaridu in v okviru 

Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani (SPM). Februarja 2010 so Občina Kranjska Gora, 

Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Gornjesavski muzej Jesenice in Fundacija 

Avgusta Delavca podpisali dogovor o sodelovanju pri delovanju SPM v Mojstrani. Na osnovi tega 

dogovora je TNP pripravil zasnovo in načrt ureditve informacijske točke znotraj SPM, ki je zaživela z 

odprtjem SPM v avgustu 2010. Večletno delo in vlaganja preko različnih projektov v t.i. Zeleno hišo v 

Kobaridu so v letu 2010 rezultirala v odprtju nove informacijske točke TNP v sklopu Turistično 

informacijskega centra Kobarid. Podpisan je bil partnerski sporazum z občino Kobarid in Lokalno 

turistično organizacijo Sotočje, z LTO Tolmin je podpisan še poseben dogovor o soupravljanju 

informacijske točke, ki v Zeleni hiši deluje od konca aprila 2010 dalje. 

Projektno delo je zaradi uspešnih prijav in odobrenih projektov v polnem zagonu. Z izvajanjem dveh 

LEADER programov, 4 Interregov in še nekaterih manjših (Švicarski sklad, sporazum o sodelovanju s 

kneževino Monako) smo v TNP presegli vsa pričakovanja, hkrati pa dosegli tudi kritično mejo 

zaposlitvenih in finančnih kapacitet, ki še omogoča hkratno kvalitetno opravljanje nalog javne službe 

varstva narave in izvajanja projektov. 

4 PRAVNE PODLAGE 

Najpomembnejša predpisa, ki opredeljujeta področje dela JZ TNP, sta Zakon o Triglavskem narodnem 

parku (Uradni list RS, št. 52/2010) in Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 s spr.). 

Nadalje delo opredeljujejo še statut JZ TNP in interni splošni akti. 

Z ZTNP je bil narodni park ustanovljen, zakon opredeljuje tudi osnovne cilje, zunanje meje 

zavarovanega območja, varstvene režime in s tem pravila ravnanja, upravljanje narodnega parka, z 

novim ZTNP pa so opredeljene tudi razvojne usmeritve. 

ZON vzpostavlja celovit sistem ohranjanja narave v Sloveniji, določa ukrepe ohranjanja biotske 

raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot zaradi ohranjanja narave in s tem pomembno vpliva 

tudi na dejavnost TNP. ZON določa zavarovana območja narave, med širša se uvršča tudi kategorija 

narodni park. 

Delovanje TNP ima podlago tudi v vrsti drugih zakonskih predpisov, kot npr. Zakon o divjadi in 

lovstvu, Zakon o gozdovih, Zakon o kmetijstvu, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o varstvu 

okolja, Zakon o vodah, Zakon o prostorskem načrtovanju, Zakon o graditvi objektov in na podlagi teh 

zakonov sprejetih podzakonskih aktov. 

Delo JZ TNP opredeljujejo tudi mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije, med 

najpomembnejše ukrepe varstva narave v EU se nedvomno uvršča vzpostavitev Evropskega 

ekološkega omrežja območij Natura 2000, katerega namen je vzpostavitev med seboj povezanih 

omrežij habitatov evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov. Pravo Evropske unije na tem področju 

je v slovenski pravni red v celoti preneseno z ZON in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. 

8

5 IZVAJANJE REDNIH NALOG JAVNE SLUŽBE VARSTVA NARAVE 

Upravljanje zavarovanega območja je opredeljeno z ZTNP in Zakonom o ohranjanju narave. JZ TNP 

je tako opravljal naslednje sklope nalog javne službe: 

− pripravljanje predloga načrta upravljanja in izvajanje v načrtu upravljanja ali upravljavskih 

smernicah določenih nalog ter sodelovanje pri pripravi razvojnih dokumentov za različne 

dejavnosti na lokalni, regionalni in državni ravni; 

− spremljanje in analiziranje stanja narave, biotske in krajinske pestrosti ter naravnih vrednot na 

zavarovanem območju, popis in dokumentiranje motenj (dejavnosti, posegov, gradenj); 

− usklajevanje in spremljanje raziskovalnih nalog v zvezi z zavarovanim območjem; 

− sodelovanje pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanašajo na zavarovano območje; 

izvrševanje nadzora na področju gradenj; 

− monitoring in izvajanje varstvenih ukrepov na zavarovanem območju, skrb za vzdrževanje, 

obnavljanje in varovanje naravnih vrednot, biodiverzitete in drugih znamenitosti, pomembnih za 

park na zavarovanem območju; 

− sodelovanje z lastniki in najemniki zemljišč ter investitorji glede dejavnosti in posegov na 

zavarovanem območju, strokovna pomoč in svetovanje za različne dejavnosti; 

− informiranje in obveščanje javnosti, omogočanje dostopa do informacij, sodelovanje z lokalnimi 

in drugimi skupnostmi, LTO, nevladnimi organizacijami in širšo javnostjo pri doseganju ciljev 

narodnega parka, razvijanje zavesti javnosti o pomenu narodnega parka; 

− izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjene narave ter kulturne dediščine, 

upravljanje obiska, predstavljanje in promocija narodnega parka; 

− pripravljanje in vzdrževanje poti, označb ter druge infrastrukture, ki je namenjena obisku 

zavarovanega območja; 

− sodelovanje in spremljanje stanja na področju kulturne dediščine; 

− neposredni nadzor v naravi, prekrškovni organ; 

− upravljanje z loviščem s posebnim namenom Triglav. 

5.1 Pripravljanje predloga načrta upravljanja in izvajanje v načrtu upravljanja ali 

upravljavskih smernicah določenih nalog ter sodelovanje pri pripravi razvojnih 

dokumentov za različne dejavnostmi na lokalni, regionalni in državni ravni 

5.1.1 Zakon o Triglavskem narodnem parku 

Strokovna služba je v postopku pred sprejetjem ZTNP sodelovala z ožjo strokovno skupino na MOP pri 

usklajevanju predloga besedila zakona (predlogi sprememb in dopolnitev), sodelovala je na javnih 

obravnavah predloga zakona (Soča, Kranjska Gora, Tolmin, Kobarid, Bled, Bovec) in nudila tehnično 

pomoč pri izvedbi le-teh. V postopku sprejemanja zakona v Državnem zboru RS je služba sodelovala 

pri pripravi stališč k posameznim pripombam ter pri izvedbi popravkov mej varstvenih območij in 

popravkov opisov meja novih varstvenih režimov. 

Po sprejetju Zakona o TNP (ZTNP-1 – Ur.l. RS, št. 52/10) so bile pripravljene opredelitve pristojnosti 

in nalog strokovnih služb javnega zavoda, opravljeni so bili sestanki in razgovori s posameznimi nosilci 

s področja prostorskega načrtovanja o sodelovanju (MOP - ARSO, ZVKDS z OE Kranj in Nova Gorica, 

MOP - IRSOP, ZRSVN z OE Kranj in Nova Gorica, ZGS, UE, občine), na katerih so bile izpostavljene 

tudi vsebinske dileme o posameznih zakonskih rešitvah. Prav tako so potekali razgovori o sodelovanju 

oddelka za prostor in NNS pri opravljanju neposrednega nadzora ter o razmejitvah med pristojnostmi 

naravovarstvenih nadzornikov in inšpekcijskih služb. Pripravljeni in posredovani so bili digitalni 

podatki o novih mejah TNP. Skladno s posameznimi določili ZTNP-1 je JZ TNP izvedel postopek 

pridobitve rešitve nove celostne grafične podobe TNP, opravljena pa so bila tudi posamezna strokovna 

opravila v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta za rekreacijsko središče Vogel in pripravo 

strokovnih podlag za predpis o krajinski tipologiji, skladno z določbami 23. člena ZTNP-1. 

9

5.1.2 Načrt upravljanja 

V obdobju pred sprejetjem ZTNP-1 je JZ TNP sodeloval z MOP - Sektorjem za ohranjanje narave pri 

pripravi vodnika, dopolnjevale so se strokovne podlage za posamezna vsebinska področja, ki niso bila 

neposredno odvisna od sprejetja zakona (območja Natura 2000, biosferno – MAB – območje Julijske 

Alpe, planinsko pašništvo, prostočasne dejavnosti). Drugih področij za NU nismo podrobneje 

pripravljali, ker smo prednostno pripravili izhodišča za pripravo NU za TNP in začasne upravljavske 

smernice. 

Po sprejetju ZTNP so bila v sodelovanju z MOP - Sektorjem za ohranjanje narave opravljena 

pripravljalna dela (sestanki in delavnice) skladno z ZON (določila 53. člena) in ZTNP-1 (določila 49. – 

54. člena) z opredelitvijo vsebin (struktura NU), ciljev, strokovnih podlag, virov, evidenc, deležnikov 

ter časovnice postopka priprave in sprejemanja. 

JZ TNP je pripravil predlog začasnih upravljavskih smernic (določila 72. člen ZTNP-1) s cilji in 

usmeritvami po področjih in dejavnostih ter usmeritvami za posamezna področja, za katera upravljavec 

izdaja soglasja. 

V JZ TNP smo pripravili dokument Izhodišča za pripravo načrta upravljanja za Triglavski narodni 

park. Obsežno gradivo na 45. straneh sta obravnavala svet TNP in strokovni svet TNP, dopolnjeno 

gradivo smo posredovali MOP, ki je na osnovi gradiva pripravil sklep za začetek postopka za načrt 

upravljanja. Prav tako smo ob koncu leta pripravili osnutek Začasnih upravljavskih smernic in jih 

predstavili svetu in strokovnemu svetu parka. 

5.1.3 Natura 2000 v TNP 

Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007 – 2013 je temeljno vodilo za delo JZ TNP 

glede Nature 2000. Upravljavec zavarovanega območja opravlja naloge pri izvajanju konkretnih 

ukrepov in usmeritev glede evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, uvrščenih v Naturo 2000. 

Naloga je povezana tudi s kartiranjem habitatnih tipov. 

V letu 2010 je bilo v okviru kartiranja habitatnih tipov zajetih tudi 3.476 ha habitatnih tipov Natura 

2000: 

N2000 

Površina 

koda Ime 

(ha) 

3150 Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition 1,7 

3220 Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov 

Alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem 

6,4 

3230 (Myricaria germanica) vzdolž njihovih bregov 1,0 

3240 Alpske reke in lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix elaeagnos) vzdolž njihovih bregov 8,5 

4030 Evropske suhe resave 4,2 

4060 Alpske in borealne resave 

* Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo- Rhododendretum 

75,1 

4070 hirsuti) 

Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) 

1239,5 

6210 (* pomembna rastišča kukavičevk) 

* Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na 

19,9 

6230 silikatnih tleh v montanskem pasu in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) 4,6 

6170 Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh 

Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih 

324,6 

6410 ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) 47,8 

6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) 29,2 

10

6520 Gorski ekstenzivno gojeni travniki 0,7 

9110 Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum 0,4 

91K0 Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)) 1097,9 

9180 *Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih 6,6 

9530 * (Sub-)mediteranski gozdovi črnega bora 12,8 

7230 Bazična nizka barja 1,9 

8120 Karbonatna melišča od montanskega do alpinskega pasu (Thlaspietea rotundifolii) 450,1 

8240 * Apnenčasti podi 143,0 

skupaj 3475,9 

*Prioritetni habitatni tipi 

V letu 2010 so bili pripravljeni osnutki ukrepov za naslednje habitatne tipe: 

− HT 3220 Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov, 

− HT 3230 Alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) 

vzdolž njihovih bregov, 

− HT 3240 Alpske reke in lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix eleagnos) vzdolž njihovih bregov, 

− HT 6170 Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh, 

− HT 8210 Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok, 

− HT 8240 Apnenčasti podi. 

Mednarodno sodelovanje na področju mreže Natura 2000 se izvaja v okviru projekta HABIT- 

CHANGE, kjer z vidika globalnih sprememb obravnavamo vse dosedanje načrte upravljanja za Naturo 

2000 na območju MAB. Zaradi kadrovskih sprememb in nezasednosti delovnega mesta v Oddelku za 

naravo nekatere naloge na področju Nature 2000 niso bile opravljene v celoti. 

5.2 Spremljanje in analiziranje stanja narave, biotske in krajinske pestrosti, stanja 

posameznih vrst ter naravnih vrednot na zavarovanem območju, popis in 

dokumentiranje motenj (dejavnosti, posegov, gradenj) 

5.2.1 Spremljanje stanja naravnih vrednot 

Spremljanje stanja naravnih vrednot sodi med osnovne dejavnosti naravovarstvenih organizacij – tako 

ZRSVN kot upravljavcev zavarovanih območij. Naravne vrednote so poleg biotske raznovrstnosti eden 

pomembnejših in pri nas s Pravilnikom o določitvi naravnih vrednot že določenih kazalcev ohranjanja 

narave. V letu 2010 so bile izvedene naloge: 

− izvedba strokovne delavnice s terenskim delom, 

− uskladitev predloga z ZRSVN glede spremljanja stanja naravnih vrednot v TNP s strani 

naravovarstvenih nadzornikov v tekočem letu, 

− opravljeni terenski ogledi, 

− s pomočjo nadzornikov je bilo popisanih in dokumentiranih 31 naravnih vrednot, 

− s pomočjo nekaterih pristojnih inštitucij je bil pripravljen seznam desetih predlogov za nove naravne 

vrednote, 

− podan je bil predlog za strokovno ustrezneje podprt popis naravnih vrednot. 

5.2.2 Priprava strokovnih podlag za varstvo in upravljanje posameznih živalskih vrst 

Varstvo in upravljanje prosto živečih živali, zlasti tistih, ki so po zakonu o divjadi in lovstvu 

opredeljene kot divjad, ima v prostoru TNP že dolgo tradicijo in zaradi specifike upravljanja LPN 

zahteva posebne naloge. Gre za upravljanje lovnih vrst, ki so v zavarovanem območju predmet 

upravljanja po naravovarstvenih in lovsko upravljavskih izhodiščih. 

11

V letu 2010 je bil izdelan predlog »Strategije upravljanja z jelenjadjo v LPN Triglav (TNP)« kot 

strokovna podlaga za usklajevanje in sprejetje dokončne vsebine. 

V okviru priprave strokovnih podlag za načrt upravljanja je izdelana analiza stanja, ki zajema tudi 

velike rastlinojede, ter konkretni predlogi za izločitev mirnih območij kot območja varovanja 

habitatov. V tej pripravi niso zajeta samo prezimovališča ampak tudi letna prebivališča in rastišča. 

5.2.3 Kataster žive in nežive narave: HABIS (habitatni informacijski sistem) 

Karta habitatnih tipov je ena izmed temeljnih podatkovnih baz za varstvo narave. Kartiranje habitatnih 

tipov (tip življenjskega prostora, ki je v prostoru jasno ločljiv od sosednjih tipov) poteka po enotni 

tipologiji (Habitatni tipi Slovenije - tipologija), ki je usklajena z evropsko (A classification of Palearctic 

habitats, Nature and environment, No. 78) in temelji pretežno na tipu vegetacije. 

Pri kartiranju habitatnih tipov imajo prednost območja, kjer so pritiski v prostor že prisotni ali jih 

pričakujemo v prihodnosti. Predhodnim 20.000 ha parka je bilo v letu 2010 dodanih novih 9.000 ha 

skartiranih območij: Trenta, Vrata, del Bohinja in Pokljuke, dolina Triglavskih jezer in južna pobočja 

Spodnjih bohinjskih gora. 

Izveden je bil izobraževalni tečaj za zunanje sodelavce pri kartiranju. 

Slika: Območja kartiranja habitatnih tipov v letu 2010. 

Sodelovali smo tudi z delovno skupino, ki pripravlja izdajo prenovljene tipologije Habitatni tipi 

Slovenije (2004). Glede na naše dosedanje izkušnje je bil pripravljen predlog popravkov. 

V letu 2010 smo pripravili pregled monitoringa Natura 2000 ptičjih vrst na območju TNP, ki jih je 

opravil DOPPS, ter nabor varstvenih ukrepov. Nadaljnje pridobivanje podatkov se bo izvajalo po 

12

sprejetju Pravilnika o vodenju evidence območij, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, 

registra naravnih vrednot in baz podatkov, potrebnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo 

naravnih vrednot, ki je v pripravi. 

V zadnjih letih je na območju TNP vse bolj opazna problematika tujerodnih vrst. Pojavljanje vse 

večjega števila priseljenk vse bolj ogroža avtohtono floro in favno, vpliva na spremembe habitatov, na 

gospodarstvo in zdravje ljudi. Za pripravo ukrepov je nujna informacija o prostorski razširjenosti teh 

vrst. 

V letu 2010 se je začelo sistematično zbiranje podatkov o razširjenosti tujerodnih rastlinskih vrst na 

območju TNP. Postavljena je bila metodologija zbiranja lokacij z GPS aparati in vnašanja podatkov v 

GIS sistem. Pregledana so bila naslednja območja: dolina Radovne, Pokljuka, Tamar, Vrata, Bavšica, 

okolica Loga pod Mangartom, del Trente in Bohinja, Blejski Vintgar ter zgornji tok Save Dolinke. Na 

595 lokacijah je bilo odkritih 17 različnih tujerodnih vrst z ocenjeno površino 2 ha. 

V mesecu avgustu je bilo v Trenti v sklopu tabora Mladi nadzornik skupaj s strokovnjaki z Biotehniške 

fakultete opravljeno poskusno odstranjevanje pelinolistne žvrklje. 

180 

160 

140 

120 

100 

80 

60 

40 

20 

0 

žlezava nedotika 

32 

amerikanski javor 

3 1 

Davidova budleja, metuljnik 

deljenolistna rudbekija 

13 

drobnocvetna nedotika 

30 

enoletna suholetnica 

Tujerodne rastlinske vrste v TNP (število lokalitet) 

94 

japonski dresnik 

161 

kanadska zlata rozga 

77 

laška repa, topinambur 

5 

navadna vinika 

11 

orjaška zlata rozga 

72 

pelinolistna žvrklja 

18 

robinja, akacija 

64 

črnoplodni mrkač 

2 1 

smrdljiva ditrihovka 

Slika: Stanje tujerodnih rastlinskih vrst na območju TNP (rezultati prvega popisa) 

5.2.4 EMONA (evidenca motenj v naravi) za potrebe načrta upravljanja 

suličastolistna nebina 

5 

veliki pajesen 

JZ TNP je v okviru aprilske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu sodeloval pri zbiranju podatkov o 

divjih odlagališčih in pri izvedbi samega čiščenja. S pomočjo občinskih organizatorjev in 

naravovarstvenih nadzornikov je bilo na območju parka evidentiranih okoli 40 divjih odlagališč. 

Podatkovna baza, ki bo tudi podlaga za pripravo načrta upravljanja, bo ažurirana in nadgrajena. S 

podrobnejšim pregledom zbranih podatkov smo ugotovili, da je za potrebe NU potrebno metodološko in 

vsebinsko poenotenje zbiranja podatkov. Z delom na tem področju bomo nadaljevali v okviru priprave 

NU. 

5.2.5 Dokumentiranje prostorskih posegov 

S prehodom z analogne na digitalno fotografijo je treba v JZ TNP nadgraditi obstoječ sistem 

fotodokumentiranja in arhiviranja. Vzpostavljen bo poenoten fotoarhiv za celotni zavod in njegova 

vključitev v načrtovan elektronski dokumentni sistem. 

V letu 2010 so bile izvedene naslednje naloge: 

6 

13

− priprava in predstavitev predloga ureditve fotoarhiva, 

− zbiranje in vodenje foto dokumentacije: foto-dokumentacija (priprava 224 kartonov), 

− urejanje foto arhiva, 

− urejanje arhiva prostorskih posegov, 

− urejanje arhiva strokovnih člankov, diplom, publikacij, 

− vnos strokovnih mnenj Oddelka za prostor v SDMS. 

5.2.6 Geografski informacijski sistem (GIS) 

GIS je ključni podporni sistem vsem strokovnim nalogam, analizam in načrtovanju varstva v TNP. V 

JZ TNP smo več kot desetletje razvijali GIS sistem v okviru programskih paketov SDMS, v zadnjem 

obdobju pa tudi z drugimi GIS orodji. Ugotavljamo določene težave pri izmenjavi podatkovnih baz, 

neažurirane podlage in težave s kompatibilnostjo. 

V letu 2010 so bile opravljene naslednje naloge: 

− izvedeni sestanki – seznanitev z urejenostjo predmetne problematike na centrali enoti ZRSVN, na 

ARSO in na centrali enoti ZGS, 

− opravljen izobraževalni tečaj iz uporabe Atlasa okolja na ZRSVN, 

− preizkušene so bile različne odprto-kodne (brezplačne) programske rešitev na področju GIS, ki bi jih 

bilo možno uporabiti, 

− podroben pogled stanja programske opreme in prostorskih podatkov, 

− pridobljeni so bili nekateri novejši podatki (DTK 50, DPK 250, GKB 25, zemljiški kataster, kulturna 

dediščina), 

− na podlagi razgovorov s podjetji GIS Data, SINERGISE, Softdata in z ZRSVN so bile pripravljene 

podlage za odločitev glede prihodnje urejenosti področje geografskih informacijskih sistemov v JZ 

TNP, 

− pripravljene so bile strokovne grafične podlage za parkovno infrastrukturo (Mikavževa pot, 

informacijske table, označitev uprave TNP), karta TNP z varstvenimi območji, karta TNP z lovsko 

upravljavskimi območji,karte za zloženke, informacijske terminale, razstave, kartografske podlage za 

delo služb v javnem zavodu (začasne upravljavske smernice, predavanja, podatki ZRSVN, karta za 

projekt Brezmejna doživetja narave…), 

− izdelava maske v SDMS za tujerodne vrste in za divja odlagališča, 

− izdelava kart za upravljavske načrte planin, 

− ureditev obstoječe strukture baze v SDMS, 

− podpora GIS pri vseh smernicah za občinske prostorske načrte: analiza namenske rabe prostora, 

analiza predlogov sprememb namembnosti, izdelava kart, priprava tematik v SDMS, 

− pomoč zaposlenim pri uporabi GIS orodij. 

5.2.7 Zbiranje podatkov v LPN Triglav 

JZ TNP že vrsto let opravlja opazovanja ter zbira podatke o stanju posameznih živalskih vrst in njihovi 

populacijski dinamiki (tako trajno zavarovanih kot lovnih vrst) po treh metodah: redna priložnostna 

opazovanja, sistematična opazovanja nekaterih pomembnejših vrst in sistematična enodnevna 

opazovanja. 


− sistematično zbiranje podatkov za: divjega petelina, ruševca, gamsa in kozoroga, 

− priložnostno zbiranje podatkov za vse lovne vrste ter za nekatere zavarovane vrste (planinski orel, 

svizec, rjavi medved, volk, ris), 

− sistematično zbiranje podatkov o gamsu v vseh loviščih znotraj TNP (OZUL). 

14

Analize zbranih podatkov bodo izdelane v letu 2011. Iz pregleda podatkov za leto 2010 pa ugotavljamo 

prisotnost vseh treh velikih zveri. 

Za ostale vrste, za katere smo zbirali sistematične podatke, bo potrebno opraviti podrobnejšo 

primerjavo stanja. Ne glede na to pa veljajo naslednje konkretne ugotovitve: 

− Divji petelin: v naravovarstvenem okolišu Mežakla prvič v vseh letih (desetletjih) nismo zasledili 

prisotnosti (izvajajo se obsežne sečnje); glede na izvajanje sečenj na rastiščih ali njihovi 

neposredni okolici V Glavah (okoliš Plazi), pa so zadnja rastišča v tem območju ogrožena. 

− Ruševec: trend populacijske dinamike ter prostorska prisotnost ostajata v mejah preteklih let. 

− Gams: večjih sprememb ni opaziti. 

− Kozorog: večjih sprememb ni opaziti, se je pa ta živalska vrsta v zadnjem desetletju številčno 

prepolovila (leta 1998 ocenjeno 350 -400 kozorogov, 2010 ocenjeno 150 – 200 kozorogov. 

5.3 Sodelovanje in spremljanje raziskovalnih nalog v zvezi z zavarovanim območjem 

Pri upravljanju zavarovanega območja so zelo pomembni rezultati bazičnih in aplikativnih raziskav 

različnih raziskovalnih in strokovnih organizacij. Sistematičen pregled že opravljenih raziskav bo služil 

kot podlaga za nabor raziskovalnih tem in področij, ki bi jih TNP nujno potreboval za podporo 

učinkovitemu varstvu. 

Starejši rezultati raziskav so zbrani v obliki separatov in digitalizirani. V letu 2010 smo zbirko začeli 

nadgrajevati s pregledom raziskav na območju TNP v zadnjih 20 letih. Raziskave so zbrane v enotni 

bazi, članki digitalizirani, kjer je bilo možno, je bila raziskava tudi prostorsko umeščena. Trenutno je v 

bazi zbranih 121 raziskav, ki obravnavajo bodisi favnistične, floristične, geološke ali antropološke teme. 

Nabor raziskovalnih tem, ki bi jih TNP potreboval za podporo učinkovitemu varstvu, je v pripravi in bo 

posredovan različnim inštitucijam glede na potrebe načrta upravljanja. 

Slika: Prostorska razširjenost raziskovalne dejavnost na območju TNP-ja v zadnjih 20 letih. 

15

Podpora odločanja pri implementaciji trajnostnega razvoja v zavarovanih območjih na 

področju okoljske vzgoje in ekoturizma 

Od leta 2009 poteka znanstveno raziskovalno sodelovanje med TNP in Univerzo v Novi Gorici 

(UNG). Ustanovi sodelujeta pri projektu »Podpora k odločanju pri implementaciji trajnostnega razvoja 

v zavarovanih območjih na področju okoljske vzgoje in ekoturizma«. V okviru projekta je bila v letu 

2010 izvedena delavnica z namenom identificirati sklope izobraževalnih dejavnosti parka ter ugotoviti 

pomembnost predlaganih kazalnikov za okoljsko vzgojo v zavarovanih območjih. V poletni sezoni 

2010 je bilo na treh učnih poteh v parku (Soška pot, Pot Triglavske Bistrice, Tolminska korita) 

izvedeno anketiranje obiskovalcev TNP. Namen raziskave je bil ugotoviti profil obiskovalcev učnih 

poti v TNP, njihovo okoljsko ozaveščenost in stopnjo okoljske vzgoje ter količino novih informacij, ki 

so jih obiskovalci pridobili po ogledu učne poti. Raziskava se bo nadaljevala v letu 2011. 

Analiza genetske diverzitete MHC genov pri zdravih in obolelih osebkih gamsa 

V letu 2010 smo nadaljevali zbiranje vzorev krvi – seruma od zdravih in obolelih živali za gamsjimi 

garjami Sarcoptes rupicaprae (zbranih preko 40 vzorcev v okviru odvzema živali) ter določeno število 

vzorcev posredovali na Univerzo v Kopru, s katero imamo sklenjen dogovor o pripravi analize in 

poročila na imunost MHC pri gamsih. Pripravo analize in poročila za vzorce krvi in tkiv, zbranih v 

letu 2009, vodi Univerza na Primorskem (Znanstveno raziskovalno središče, Inštitut za biodiverzitetne 

študije; UP ZRS) v sodelovanju z Inštitutom za biologijo vretenčarjev v Brnu v okviru Češke 

akademije znanosti. UP ZRS je morala določene raziskave izvesti in financirati s sredstvi osnovne 

raziskovalne dejavnosti sama, zato je prišlo tudi do časovnega zamika poročila, ki bo predvidoma 

pripravljeno v letu 2011. 

Zaradi majhne populacije kozorogov in posledično tudi odvzema živali ( v letu 2010 en odvzem – 

izredni poseg) lahko od kozorogov pričakujemo največ dva do tri vzorce letno, zato bodo tudi 

zaključki poročil o obolelosti kozoroga na gamsje garje v časovnem zamiku. 

5.4 Sodelovanje pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša na 

zavarovano območje; izvajanje nadzora na področju gradenj 

5.4.1 Izdelava strokovnih podlag za naravovarstvene smernice 

JZ TNP je pri pripravi in izdelavi prostorskih dokumentov občin in gozdnogospodarskih načrtov na 

območju parka sodeloval z območnima enotama ZRSVN, izdelovalci načrtov in okoljskih poročil ter 

lokalnimi skupnostmi. Za posamezne občinske prostorske načrte občine so bile pripravljene strokovne 

podlage, njihove dopolnitve in podrobnejše opredelitve, opravljeni usklajevalni sestanki ter mnenja: 

− v fazi priprave osnutka: občinski prostorski načrti občin Gorje, Kobarid, Kranjska Gora, Bohinj in 

Bled ter ureditveni načrt Planica, 

− v fazi predloga: občinska prostorska načrta občin Jesenice in Tolmin. 

V letu 2010 je strokovna služba JZ TNP sodelovala pri oblikovanju predlogov naravovarstvenih 

smernic za gozdnogospodarska načrta GGE Bled in GGE Tolmin ter pripravi kartografskih podlag za 

začetek priprave DPN Vogel. 

5.4.2 Spremljanje stanja na področju gradenj 

Upravljavec je zadolžen tudi za spremljanje stanja gradenj v prostoru. V letu 2010 so bile izvedene 

naloge: 

16

− spremljanje stanja s področja gradenj, ozaveščanje strank - graditeljev, pooblaščencev, izdelovalcev 

dokumentacij, 

− sestanek na temo ZTNP-1 z MOP - Inšpektoratom RS za okolje in prostor (pristojnosti, vsebinske 

razmejitve med neposrednim nadzorom v naravi in inšpekcijskim nadzorom, med pristojnostmi 

naravovarstvenih nadzornikov in inšpekcijskih služb, 

− sodelovanje z MOP IRSOP ter OE Kranj in OE Nova Gorica (razgovori, skupni terenski ogledi, 

seznanitev s stanjem na terenu, priprava izhodišč za sanacijske ukrepe), 

− sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi službami (za okolje, gozdarstvo), 

− seznanitve inšpekcijskih služb: 29, 

− obvestila investitorjem: 17, 

− priprava preglednice seznanitve IRSOP-a s predvidoma nedovoljenimi gradnjami v TNP za leto 

2009. 

V sodelovanju z NNS se spremlja posege v prostoru (nadzor legalnih in nelegalnih gradenj, skupni 

terenski ogledi). Pripravljeni so bili mesečni seznami z izdanimi mnenji za gradnje, obvestili strankam 

in seznanitvami MOP IRSOP o predvidoma nelegalnih gradnjah. 

5.5. Monitoring in izvajanje varstvenih ukrepov na zavarovanem območju, skrb za 

vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot, biodiverzitete in drugih 

znamenitosti pomembnih za park na zavarovanem območju 

5.5.1 Predkupna pravica 

V času pred sprejetjem novega ZTNP je JZ TNP na podlagi obvestila lastnika o nameravani prodaji 

kmetijskega, gozdnega ali vodnega zemljišča izdal mnenje glede uveljavljanja oziroma neuveljavljanja 

predkupne pravice države. Mnenje se izda lastniku in MOP, ki izda sklep. V tem obdobju (od 1. 1. 2010 

do 15. 7. 2010) je bilo podanih 20 ponudb. Za nobeno od teh JZ TNP ni predlagal odkupa (v enem 

primeru je bila vzrok previsoka cena, kljub temu, da je bila nepremičnina pomembna z 

naravovarstvenega vidika). 

Z uveljavitvijo novega ZTNP (od 15.7.2011 dalje) JZ TNP skladno z javnimi pooblastili izda izjavo o 

uveljavljanju oziroma neuveljavljanju predkupne pravice (namesto MOP – ARSO). Obravnavanih je 

bilo 22 ponudb - predkupna pravica ni bila uveljavljena v nobenem primeru. 

5.5.2 Varstveni ukrepi na nelovnem območju 

V prvem varstvenem območju je bil izvajan redni nadzor, opazovanje, zbiranje podatkov o populacijski 

dinamiki nekaterih prosto živečih živalih, o zdravstvenem stanju divjadi ter evidentiranje najdenih 

poginulih živali in sicer: 8 gamsov (vzrok: 7 neznano, 1 volk), 3 kozorogi (vzrok: 3 neznano). V okviru 

priprave strokovnih podlag za NU je izdelana analiza stanja, ki zajema tudi velike rastlinojede, ter 

konkretni predlogi za izločitev mirnih območij kot območja varovanja habitatov. V tej pripravi niso 

zajeta samo prezimovališča ampak tudi letna prebivališča in rastišča. 

5.5.3 Škode po divjadi 

Na osnovi prijav oškodovancev so bile ocenjene in izplačane škode po divjadi. To nalogo je opravil 

pooblaščenec LPN za ocenjevanje škod po divjadi. Vse prijavljene škode so bile ocenjene in izplačane v 

zakonsko predpisanih rokih ter na prvi stopnji ocenjevanja. Tako kot pretekla leta je bilo največ škod po 

jelenjadi in sicer 17 v vrednosti 3.915,00 EUR, jazbeca 4 v vrednosti 335,50 EUR in lisice 1 v vrednosti 

60,00 EUR; skupno izplačilo škod po divjadi je bilo 4.310,50 EUR. 

17

5.5.4 Priprava predlogov in izvajanje ukrepov za zmanjšanje obremenitev narave in 

okolja zaradi prometa 

Priprava predlogov in izvajanje ukrepov za zmanjšanje obremenitev narave in okolja zaradi prometa je 

stalnica našega dela. Preko naravovarstvenih smernic in najrazličnejših mnenj, opozarjanj in tudi 

sankcioniranjem smo na tem področju praktično dnevno aktivni. V okviru načrtovanega dela smo 

sodelovali pri izvedbi urejanja mirujočega prometa na Pokljuki, pripravili smo načrt in izvedbo 

ukrepov prometnih režimov na gozdnih prometnicah na območju Fužinskih planin v Bohinju ter v 

dolini Loške Koritnice in Zadnjice. Za Dolino Vrata smo skupaj z lokalno skupnostjo in PD Dovje 

Mojstrana usklajevali urejanje mirujočega prometa in pripravili zasnovo za dolgoročno umirjanje 

prometa v dolini. 

Projekt Umirjanje prometa na Mangrtski cesti 

Občina Bovec, Razvojna zadruga Mangrt in JZ TNP so pristopili k nadgradnji projekta Umirjanje 

prometa v Julijskih Alpah. V letu 2010 so bile opravljene naslednje naloge: 

− pripravljen akcijski načrt, ki vsebuje naslednje vsebinske dele: koncept prometnega režima, ureditev 

infrastrukture, informacije in promocija, trajnostni razvoj dejavnosti, 

− opravljeni so bi številni razgovori, terenski ogledi, delavnica, 

− izdelava idejnih zasnov za informacijski objekt in nadomestno gradnjo porušenega znamenja ter 

projekta za prometno ureditev območja ob informacijski točki pri Mangrtski planini. 

5.5.5 Ravnanja, posegi in dejavnosti, h katerim upravljavec zavarovanega območja 

izdaja soglasja 

Na podlagi sprejetja novega ZTNP upravljavec od 15. 7.2010 izdaja soglasja za posamezna ravnanja, 

posege in dejavnosti. S soglasjem se odloči tudi o pogojih njihove izvedbe. V drugi polovici leta 2010 je 

bilo izvedeno naslednje: 

− znanstvene raziskave: 1 vloga za sociološke raziskave, 5 vlog za odvzem rastlinskih vrst za 

znanstvene raziskave, 3 vloge za odvzem živalskih vrst za znanstvene raziskave (vsa pozitivna 

soglasja), 

− odvzemi mineralov in fosilov v izobraževalne ali znanstvene namene: 1 vloga za odvzem mineralov 

za znanstvene raziskave (pozitivno soglasje), 

− letenje z motornimi zrakoplovi za potrebe geodetskega, filmskega ter dokumentarnega snemanja in 

znanstvene raziskave: dve vlogi (1 pozitivno soglasje, 1 negativna odločba), 

− prirejanje javnih shodov, prireditev in športnih tekmovanj: 

o športna tekmovanja: 16 vlog (vsa pozitivna soglasja), 

o prireditve: 8 vlog (vsa pozitivna soglasja), 

o sankanje 2 vlogi (1 pozitivno soglasje, 1 vloga v dopolnjevanju), 

− taborjenja na za to določenih prostorih: 9 vlog (vsa pozitivna soglasja), 

− snemanja: 6 vlog (5 pozitivnih soglasij, 1 negativna odločba). 

5.6 Sodelovanje z lastniki in najemniki zemljišč ter investitorji glede dejavnosti na 

zavarovanem območju, strokovna pomoč in svetovanje za različne dejavnosti 

5.6.1 Sodelovanje z lastniki zemljišč na zavarovanem območju (svetovanje, strokovna 

pomoč) na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja 

V letu 2010 je služba za razvoj v sodelovanju z VURS pripravila načrt implementacije pravilnika o 

predelavi mleka na planinah, ki ga je leta 2009 sprejel MKGP. Opravljene so bile konkretne 

18

predstavitve pravilnika za vse agrarne in pašne skupnosti v parku, ki se ukvarjajo s predelavo mleka na 

planinah, v poletnih mesecih pa so se opravili tudi prvi inšpekcijski ogledi na planinah. Na podlagi 

terenskih ogledov in pogovori z nosilci živilskih obratov na planinah so bili pripravljeni tudi dokumenti 

kontrole kritičnih točk na podlagi smernic dobre higienske prakse. 

Opravljeno je bilo svetovanje in strokovna pomoč društvom s področja kmetijstva iz Zgornjega Posočja 

(sirarsko društvo Tolminc, društvo rejcev drobnice Bovške). V sodelovanju z MKGP so bile 

popravljene končne verzije specifikacij za registracijo geografskega porekla za sir tolminc in bovški sir. 

Dokumenti so bili poslani v pregled evropski komisiji. 

Aktivnosti svetovanja in strokovne pomoči pri izvajanju ukrepov slovenske kmetijske politike ter 

predelave in trženja osnovnih kmetijskih surovin so se izvajale predvsem s terenskimi obiski 

posameznih kmetijskih gospodarstev. Aktivnosti se nanašajo na celotno vplivno območje TNP zaradi 

naslednjih razlogov: 

sedež kmetijskega gospodarstva je lahko izven parka, njihova kmetijska zemljišča pa v parku in 

obratno, 

gre za sodelovanje s člani različnih organizacij (npr. agrarnih in pašnih skupnosti), katerih članstvo ni 

pogojeno s sedežem ali območjem delovanja, 

JZ TNP in služba za razvoj je del podpornega okolja v okviru različnih lokalnih in regionalnih razvojnih 

programskih dokumentov, ki se izvajajo na določenih programskih območjih, kamor je vključeno 

tudi območje parka, 

aktivnosti podpore lokalnemu razvoju se ne morejo omejevati z administrativno določenimi mejami, in 

tudi sam razvoj s tem ni pogojen. 

Zaradi zgoraj navedenih dejstev je potrebno delo službe za razvoj zelo aktivno povezovati z delom 

ostalih institucij na območju s področja razvoja podeželja (kmetijsko svetovalne službe, razvojne 

agencije idr). Sodelovanje s temi institucijami ocenjujemo kot zelo dobro in uspešno. 

Delež kmetij, organizacij in posameznikov, s katerimi je delala služba za razvoj, se je povečeval 

predvsem v zadnjih mesecih leta 2010 zaradi velikih pričakovanj domačinov glede novega ZTNP. 

Oblikovane so bile konkretne projektne ideje za leto 2011 (Zatolmin, Čadrg, Tolminske Ravne, Knežke 

Ravne, Vas Na skali, Soča in Trenta), s katerimi lokalne skupnosti želijo uresničiti razvojne prioritete, 

ki jih je tem vasem prinesel omenjeni zakon. 

5.6.2 Sodelovanje s podpornim okoljem s področja razvoja podeželja 

V letu 2010 je služba za razvoj sodelovala pri delu lokalnih akcijskih skupin za izvajanje 4. osi področja 

razvoja podeželja: 

− priprava dokumentacije za oblikovanje razpisov za leto 2011, 

− evalvacija projektov, prijavljenih na razpis. 

5.6.3 Priprava strokovnih mnenj h gradnjam in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom 

ali investitorji v povezavi z načrtovanimi novogradnjami, rekonstrukcijami in 

odstranitvami objektov 

Upravljavec zavarovanega območja v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev oziroma soglasij in 

kulturnovarstvenih pogojev oziroma soglasij za gradnje in druge prostorske ureditve na območju parka, 

izda strokovna mnenja z izhodišči in usmeritvami. Strokovna mnenja se pripravijo na podlagi preveritve 

dokumentacije, opravljenih terenskih ogledov in izvedene fotodokumentacije stanja. V letu 2010 je bilo 

izdano veliko število mnenj, ki so podrobneje predstavljena v tabeli: 

19

Mnenja Predhodna Dopolnitve 

Vrste objektov 

Kmetijski objekti: 

Pozitivna Negativna mnenja 

− stan, hlev, prestaja 23 4 5 1 

− pomožni kmetijski objekti 

Stanovanjski objekti: 

14 3 2 

− novogradnja, nadomestna gradnja 4 1 

− rekonstrukcija, dozidava, obnova, vzdrževanje 11 

− pomožni objekti za lastne potrebe 12 4 1 

Spremembe namembnosti objektov 2 1 

Gostinski, turistični objekti 9 3 3 

Počitniški objekti (sanacija, vzdrževalna dela, 

rekonstrukcija, legalizacija) 

8 6 2 1 

Infrastruktura 52 7 2 1 

Drugi posegi 22 3 3 

Skupaj: 157 32 18 3 

Ostali dopisi: 77, obvestila: 17, seznanitve inšpekcijskih služb: 29 

Med zgoraj naštetimi obravnavanimi zahtevki je treba izpostaviti nekatere zahtevne oziroma 

problematične posege v prostor: vadbeni center MORS in akumulacijski bazen na Rudnem polju, 

smučišče Vitranc 2, gradnja gozdnih prometnic, posegi na vršiški oz. Ruski cesti, Zatrnik (problematika 

nerešenih lastniških razmer in prostorskih posegov na nekdanjem smučišču), gradnja razgledišča in 

podesta ob Bohinjskem jezeru, odstranitev dela obstoječega objekta in gradnja novega objekta penzion 

Savica, počitniško-stanovanjski objekt v Ukancu, gradnja vrtine na Jezerskem polju, objekt – tabor – za 

krepitev socialnih veščin na Goreljku, rekonstrukcija hotela Jelka na Goreljku, ureditev dostopne poti k 

Predelski trdnjavi, sanacija in zavarovanje erodiranih brežin Koritnice pri HE v Možnici in ob 

Mlinarici, gradnja čistilne naprave ob Koči pri Triglavskih jezerih, gradnja stanovanjske hiše na 

opuščenem stavbišču v Loški Koritnici in na mestu dotrajanega senika v Lepeni idr. 

Različni posegi v prostor imajo večje ali manjše vplive na naravo. Pri vrednotenju vplivov je 

pomembno ovrednotiti vpliv, ki ga ima poseg na vrste in habitatne tipe, ki so na različnih slovenskih in 

evropskih seznamih, za katere je predvideno posebno varstvo. V letu 2010 je bilo podano strokovno 

mnenje k 39 posegom v prostor. 

Na področju graditve objektov je bilo izvedeno: 

− svetovanje strankam, izdelovalcem dokumentacije, pooblaščencem investitorjev, 

− ogledi lokacij načrtovanih posegov, posegov v izvajanju in objektov, za katere so bila 

posredovana obvestila ARSO glede nepotrebnosti naravovarstvenih soglasij (na odločitev 

ARSO), 

− komisijski ogledi (izvajanje del), 

− priprava informacije o graditvi objektov in drugih posegov v TNP (za spletno stran TNP 

http://www.tnp.si/spoznavati/C239/ in kot zloženka). 

Za bolj kakovostno prostorsko načrtovanje in gradnje objektov smo v letu 2010 sodelovali s 

posameznimi službami MOP (ARSO, Direktorat za prostor, Sektor za ohranjanje narave, Sektor za 

vode) ter z nosilci urejanja prostora na območju parka: občinske službe za okolje in prostor, Upravne 

enote Tolmin, Radovljica in Jesenice, ZVKDS – OE Kranj in OE Nova Gorica, ZRSVN – OE Kranj in 

OE Nova Gorica, Zavod za gozdove Slovenije (OE Tolmin in OE Bled MOP - ARSO – Urad za 

upravljanje z vodami, Ministrstvo za promet – Direkcija RS za ceste, Planinska zveza Slovenije in 

planinska društva, LTO, agrarne oziroma pašne skupnosti. Prav tako je vzpostavljeno sodelovanje s 

Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo (Katedra za prostorsko planiranje) in Biotehniško fakulteto 

(Oddelek za krajinsko arhitekturo). 

20

5.6.4 Sodelovanje z različnimi turističnimi subjekti na območju in vplivnem območju 

TNP 

V zavarovanem območju oz. njegovi okolici so visoko razviti turistični kraji, kjer je TNP tudi 

pomembna dodana vrednost turističnemu gospodarstvu. Dobro sodelovanje je pomembno zlasti z 

vidika usmerjanja in informiranja obiskovalcev kot tudi z vidika družbeno ekonomskega stanja ter 

dohodkovnih zmožnosti lokalnega prebivalstva. 

Na področju sodelovanja s turističnimi subjekti je bilo izvedeno naslednje: 

− predstavitev TNP skupaj z ekološkimi kmetijami in LTO na območju Julijskih Alp na prireditvi 

»Brez meja« v Atriu, Beljak (A), ki je potekala v času od 17. – 19. 6. 2010, 

− priprava besedil in fotografij za novo spletno stran LTO Sotočje, 

− objava ponudbe Info središč TNP v brošuri STO z naslovom Na lepše, 

− sodelovanje JZ TNP z LTO Bohinj pri organizaciji Mednarodnega festivala cvetja (Bohinj, 22.5. 

– 5.6). 

5.6.5. Planinstvo 

JZ TNP redno sodeluje in svetuje pri upravljanju planinske dejavnosti v TNP. PZS preko svojih društev 

upravlja 35 planinskih koč in približno 2.000 km poti v TNP. Skladno s programom dela 2010 smo 

sodelovali na različnih izobraževalnih akcijah in delovnih posvetih PZS ter predstavili usmeritve glede 

varstva narave v gorah, izvedbe vzgojno izobraževalnih taborov, svetovali smo posameznim planinskim 

društvom glede sanacijskih del pri planinskih kočah ter usmerjali prijave društev na razpis Ministrstva 

za gospodarstvo za investicije na planinskih kočah. 

V letu 2010 so bile izvedene naslednje konkretne naloge: 

− sodelovanje s PZS na temo: predlog ZTNP in področje planinstva, 

− delavnica – posvet v organizaciji TNP s PZS in planinskimi društvi v zvezi z okoljsko problematiko 

koč in oskrbo planinskih postojank - seznanitev s predpisi in zahtevami za ureditev čiščenja odpadnih 

voda pri objektih v visokogorju (27. maj 2010), 

− sodelovanje s planinskimi društvi (Gorje, Srednja vas, Nova Gorica, Podbrdo, Medvode, Bled) glede 

posegov na planinskih postojankah, 

− sodelovanje pri umestitvi in predlogu oblikovanja skladiščnih objektov za oskrbo planinskih 

postojank v TNP, 

− izobraževalni tečaj Varuh gorske narave – predavanje na temo kulturne krajine. 

5.7 Informiranje in obveščanje javnosti, zagotavljanje dostopa do informacij, 

sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, različnimi deležniki, nevladnimi organizacijami in 

širšo javnostjo pri doseganju ciljev narodnega parka, razvijanje zavesti javnosti o 

pomenu narodnega parka. 

Cilj komunikacije JZ TNP je ozaveščanje javnosti o pomenu varstva narave in kulturne dediščine, 

doseganje sprejemljivosti idej TNP za uresničevanje ciljev zavarovanega območja, zagotavljanje 

informacij o narodnem parku, delu in aktivnostih JZ TNP. 

5.7.1 Sodelovanje z mediji 

Odnosi z mediji so obsegali redno obveščanje novinarjev in uredništev medijskih hiš preko sporočil za 

javnost, objav na spletnih straneh, novinarskih konferenc in redno sodelovanje z novinarji (priprava 

odgovorov na novinarska vprašanja, posredovanje fotografskega gradiva, sodelovanje z lokalnimi 

21

mediji in radijskimi postajami pri napovedih dogodkov). Glede na našo analizo objavljenih 

prispevkov, ki se neposredno vežejo na Triglavski narodni park, je bilo v letu 2010 objavljenih 121 

prispevkov, kar je 30 odstotkov več v letu 2009. 

V letu 2010 so bile opravljene naslednje konkretne naloge: 

− priprava 36 sporočil za javnost in objava 93 vabil oz. obvestil na spletni strani TNP ter sprotno 

ažuriranje spletnih strani, po analizi obiska smo imeli v letu 2010 76.289 obiskovalcev (v letu 

2009 pa 78.714), 

− organizacija oz. sodelovanje na petih novinarskih konferencah: pred odprtjem Mednarodnega 

festivala alpskega cvetja (Bled 18. 5. 2010), ob odprtju info postaje TNP v Zeleni hiši (Kobarid, 

21.4.2010), pred odprtjem info postaje TNP v Slovenskem planinskem muzeju (Mojstrana, 5. 

avgusta 2010), ob Dnevu Alpske konvencije v Mojstrani (Dovje, 8. avgusta 2010) ter na 

novinarski konferenci za predstavitev dela JZ TNP v letu 2010 (Bled, 15. Decembra 2010), 

− vzpostavitev tehnologije RSS na spletnih straneh www.tnp.si, ki omogoča samodejno obveščanje 

o novih obvestilih na spletnih straneh TNP in naročnike opozarja o novih vsebinah na spletni 

strani TNP, 

− vzpostavitev sistema elektronskega obveščanja o dogodkih TNP (newsletter), ki omogoča 

samodejno prijavo na e-novice TNP (povprečna distribucija je 2-krat mesečno), konec leta 2010 

je bilo prijavljenih 777 prejemnikov vabil, 

− posredovanje informacij javnega značaja (v letu 2010 smo prejeli tri zahtevke, v vseh primerih so 

bile zahtevane informacije poslane). 

5.7.2. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, različnimi deležniki v prostoru ter s širšo 

javnostjo za doseganje ciljev narodnega parka 

Namen sodelovanja z različnimi javnostmi je, da bi bila delo in poslanstvo TNP pravilno razumljena, 

da bi javnost razumela prizadevanja in pristojnosti JZ TNP. Pomembno sodelovanje je zagotovo tudi 

strokovno svetovanje na področju gradenj, kmetijstva, turizma in planinstva, kar je zabeleženo v 

poglavju 5.6., ter izobraževanja in ozaveščanja javnosti - poglavje 5.8. 

Mednarodni festival alpskega cvetja (22. maj – 5. junij 2010) 

TNP je v Festivalu sodeloval kot soorganizator in se vključeval v program z izobraževalnimi 

aktivnostmi (strokovni posvet, petkovi popoldnevi, predstavitve v besedi in sliki, vodenja), v Info 

središču TNP Triglavska roža na Bledu je bila organizirana zaključna slovesnost festivala. V okviru 

festivala je TNP sodeloval na vaških srečanjih » Ohranjanje dediščine pri nas doma« v štirih 

bohinjskih vaseh: Stara Fužina, Srednja vas, Koprivnik in Bohinjska Bistrica, na katerih je bil 

predstavljen TNP in vloga človeka v narodnem parku. Glavni namen srečanj je bil izboljšati 

sodelovanje med domačini in festivalom, h kateremu je aktivneje pristopil TNP, vendar so bila 

srečanja tudi dobra promocija o vlogi JZ TNP za parkovne skupnosti. 

Načrtovana poskusna tematska srečanja so bila deloma odložena zaradi javnih obravnav ZTNP, del 

srečanj pa smo izvedli v štirih vaseh v Bohinju v okviru zgoraj omenjenega Mednarodnega festivala 

cvetja, srečanje s krajani v Soči na temo ZTNP in v Kneških Ravnah (prvo srečanje ob vstopu vasi v 

park in drugo v povezavi s problematiko oddaljenostjo vasi oz. infrastrukturo, vodo, mejo parka in 

prisotnostjo medveda). 

Ostale aktivnosti: 

− sodelovanje v pravljični deželi v organizaciji vrtca Bohinj z izobraževalno točko na temo živalstva 

in rastlinstva v TNP ter primernega obiskovanja parka, 

− organiziranje prevoza s promocijskim avtobusom z napisom TNP in Alpska konvencija na 

nekaterih prireditvah (npr. na zaključno prireditev Mednarodnega festivala alpskega cvetja, ki je 

potekala v TRB na Bledu), na dnevu Alpske konvencije v Mojstrani, na Aljaževih dnevih ipd, 

22

− pripravljen je bil dokument Komunikacijska strategija 2011, ki obsega posnetek stanja s področja 

komuniciranja, opredelitev ključnih projektov, tem in problemov, nalog iz zakona glede tem, 

vezanih na komuniciranje, seznam deležnikov oz. ciljnih skupin ter določa prioritete za leto 2011 s 

ključnimi sporočili in aktivnostmi. 

5.8 Izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjene narave in kulturne 

dediščine, upravljanje obiska, predstavljanje in promocija narodnega parka 

Osrednjo vlogo ozaveščanja o pomenu varstva narave in kulturne dediščine imajo informacijska mesta 

(info središča, info postaje), ki postajajo tudi pomembno prizorišče dogodkov, prireditev, 

izobraževalnih aktivnosti in tako povezovalna mesta različnih ciljnih skupin, so pa tudi nemalokrat 

prva informacija posameznim obiskovalcem narodnega parka. V letu 2010 beležimo 12.625 

obiskovalcev v Info središču TNP Dom Trenta (380 več kot v letu 2009), v Info središču TNP 

Triglavska roža na Bledu pa 3.887 obiskovalcev (461 manj kot v letu 2009) in 5.837 obiskovalcev na 

prireditvah (1432 več kot v letu 2009). Na Pocarjevi domačiji beležimo 784 obiskovalcev (5 manj kot 

v letu 2009), v obeh novih info postajah TNP (Zelena hiša v Kobaridu in Slovenski planinski muzej v 

Mojstrani) pa od odprtja (aprila oziroma avgusta 2010) beležimo skupno 21.500 obiskovalcev. Info 

postaje imajo pomembno vlogo tudi pri promociji narodnega parka, ki pa jo dopolnjujejo še zastopanje 

na različnih prireditvah ali sejmih. Izobraževalne aktivnosti (predavanja o parku, vodenja, delavnice 

idr.) se izvajajo v okviru enkratnih, periodičnih ali že tradicionalnih dogajanj in se uspešno vključujejo 

tudi v šolske učne programe. Pomembno vlogo pri informiranju, ozaveščanju, izobraževanju in 

promoviranju zavarovanega območja imajo tudi publikacije JZ TNP. 

5.8.1 Informacijska mesta TNP 

Info središče TNP Dom Trenta 

Informacijsko središče TNP Dom Trenta je v petnajstih letih svojega obstoja gostilo več kot 300 tisoč 

obiskovalcev in postalo pomembno prireditveno središče v širši okolici. Namenjeno je predvsem 

obiskovalcem parka, vendar je bilo središče urejeno tudi z namenom spodbujanja razvoja in 

ohranjanja življenja v takrat zapostavljenem in nerazvitem delu parka. Tudi zato so poleg razstavnih 

prostorov v Domu Trenta urejeni prostori za delovanje lokalne skupnosti in organizacij ter ambulanta. 

Prenočitvene zmogljivosti omogočajo tudi razvijanje večdnevnih programov, zanimivih predvsem za 

šolske in tudi druge ciljne skupine. Dom Trenta je najstarejše Informacijsko središče v TNP. 

Število obiskovalcev v Informacijskem središču v obdobju 1996–2010 

23

Število nočitev domačih in tujih gostov v obdobju 1996–2010 

Tako kot smo pričakovali, se je število obiskovalcev, ki so si ogledali razstavne prostore v letu 2010, v 

primerjavi z letom 2009 nekoliko povečalo. V letu 2009 je bil eden od poglavitnih razlogov za velik 

upad obiska neprimerno urejanje prometa na vršiški cesti in zapor ob rekonstrukciji ceste na Ruski 

cesti. V letu 2010 je bil turistični obisk v Sloveniji in v sorodnih institucijah (muzejih in zbirkah) 

manjši, kar so predvsem povezovali z gospodarsko krizo in precejšnjim upadom obiska šolskih ter 

organiziranih skupin. Tudi zato smo zelo veseli, da smo v Domu Trenta rezultate lanskega najslabšega 

leta izboljšali. 

Tudi pri nočitvah smo v planu napovedali manjše povečanje in ga kljub zelo slabim obetom in 

rezultatom v bližnji in širši okolici celo povečali in dosegli najvišje vrednosti doslej. Razlog lahko 

iščemo predvsem v posodobitvi namestitvenih zmogljivosti, ki je bila izvedena v začetku leta. 

V letu 2010 je bilo v Domu Trenta izvedenih 15 prireditev: dve gledališki predstavi, trije koncerti 

zborovskega petja, dva folklorna večera, odprtje treh razstav (Glej kako lep je ta naš svet, Tujerodne 

vrste-prezrta grožnja in razstava na temo naravoslovne fotografije članov Kluba Dijana), predstavitev 

filma »Soča sooča« z gostjo Lučko Kajfež Bogataj, Belarjeve dneve, dva koncerta v okviru 

Mednarodnega glasbenega foruma Trenta v sodelovanju z Dunajsko Filharmonijo in Banko Austria – 

Unicredit bank, Trentarski sejem z odprtjem razstave Jaka Čopa in predavanjem Jožeta Miheliča in 15. 

Državno tekmovanje v striženju ovc. 

Za izobraževalno pot o tehnični dediščini so bile pripravljene vsebine za nove informacijske table ( o 

apnenici in o železarstvu), Pot Krivopetnic pa je bila dopolnjena z odtisi živali (gams, kozorog, jelen 

in srna). Na Soški poti je bila postavljena nova tabla na Kršovcu (na povezavi s potjo LTO Bovec) z 

opisom spodnjega dela Soške poti. Na Soški poti je bilo organizirano brezplačno promocijsko vodenje 

s poudarkom na geologiji. 

Info središče TNP Triglavska roža na Bledu 

Namen Info središča TNP Triglavska roža na Bledu, ki deluje pod geslom Spoznavam Občudujem 

Spoštujem, je ozaveščanje tako lokalnega prebivalstva kot obiskovalcev TNP iz Slovenije in tujine. 

Vizija info središča je postati osrednji regijski informacijsko-izobraževalni center na področju 

varovanja narave in TNP v najširšem smislu. 

V letu 2010 smo v Info središču TNP Triglavska roža na Bledu uporabljali različna orodja za različne 

starostne in interesne skupine: 

− Triglavska tržnica in izobraževalni program SOS (1x mesečno, izvedenih je bilo 12 tržnic) 

− Družinski program Brihta (1x mesečno, izvedenih je bilo 12 Briht) 

24

− Sredini večeri (2-4 x mesečno, izvedenih je bilo 31 sredinih večerov: 5 filmskih, 11 fotografskih in 

4 gledaliških večerov ter 4 gostujoče in 4 likovne razstave, 2 strokovna večera in en literarni 

večer. 

− Delavnice za osnovne šole (izvedenih 37; 20 naravoslovnih in 7 etnoloških ) 

− Vodenje skupin in nudenje informacij individualnim obiskovalcem Info središča TNP Triglavska 

roža na Bledu. 

− Razstavo Marijan Lipovšek ter triglavsko tržnico in Brihto je finančno podprla občina Bled. 

V letu 2010 so bila izvedena tudi tri poskusna gostovanja dogodkov Info središča Triglavska roža na 

Bledu na terenu: Odprtje spominske fotografske razstave Marijan Lipovšek (1910-1995): skladatelj, 

pianist, esejist, fotograf in alpinist v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, 

v Univerzitetni knjižnici Maribor in v Info središču Naravnega parka Julijsko predgorje v Reziji. 

Grafični prikaz nekaterih kazalcev 

Število obiskovalcev posameznih sklopov dogajanja v info središču 2006-2010: 

Število obiskovalcev v Info središču TNP Triglavska roža na Bledu 2010: 

Pocarjeva domačija 

Pocarjeva domačija je bila v letu 2010 odprta od 16. 5. do 30.9., kar je dva meseca več kot v preteklih 

letih. Organizirali smo dve prireditvi, prvo 16.5. ob Dnevu muzejev in drugo 19. 6. – Poletni kulturni 

dan na Pocarjevi domačiji z delavnico za otroke. Obe prireditvi sta imeli približno 60 obiskovalcev. V 

25

pripravi na sezono smo vodnike preizkusili v znanju o Pocarjevi domačiji. Pripravili smo razpisno 

dokumentacijo za razpis Občine Kranjska Gora za izvedbo prireditev v letu 2010 in tako pridobili 

nekaj sredstev za izvedbo že omenjenih prireditev. Ob odprtju Slovenskega planinskega muzeja v 

avgustu smo pripravili dan odprtih vrat. V letu 2010 je Pocarjevo domačijo obiskalo 784 

obiskovalcev, kar je nekaj manj kot v letu 2009. 

V letu 2010 smo pričeli z zbiranjem mnenj in ponudb za obnovo freske Višarske Marije in s pripravo 

dokumentacije za prijavo na razpis MKGP – ukrep 323, ki bo predvidoma razpisan v prvi tretjini leta 

2011. 

Informacijska točka v sklopu Slovenskega planinskega muzeja 

V sklopu muzeja je 7. avgusta 2010 začela delovati tudi informacijska točka TNP, kjer so 

predstavljeni osnovni podatki o parku ter posebnosti in značilnosti TNP. Za trgovinico muzeja smo 

pripravili nabor prodajnih artiklov in informacijskega materiala TNP. V SPM smo v oktobru odprli 

razstavo Triglavski narodni park in Alpska konvencija in v novembru izvedli v njihovih prostorih sejo 

sveta TNP. 

Info točka TNP v Kobaridu 

21. aprila. 2010 je bila v prostorih Zelene hiše v Kobaridu urejena info postaja TNP. Od maja, ko je v 

sodelovanju z LTO-Sotočje začela delovati, je informacijsko postajo obiskalo 9000 obiskovalcev. V 

njej so bile skupaj z občino Kobarid, Posoškim razvojnim centrom ter LTO Sotočje organizirane 

številne prireditve, delavnice in razstave. Do konca leta 2010 je bila za potrebe dela JZ TNP v objektu 

urejena tudi mansarda (tri pisarne, sejna soba). Ureditev prvega nadstropja Zelene hiše bo predvidoma 

zaključena v letu 2012 z ureditvijo stalne razstave v okviru izvajanja aktivnosti projekta Climaparks. 

Sprejet je bil dokončen dogovor z občino Kobarid o dolgoročni namembnosti in upravljanju hiše ter 

najemna pogodba. 

5.8.2 Dogodki in prireditve TNP 

Januarja 2010 je izšla zloženka z naslovom Dogodki in prireditve v letu 2010, v kateri so zbrani vsi 

dogodki in prireditve, katere organizira in izvaja TNP v Info središčih TNP Triglavska roža na Bledu 

in Dom Trenta, na Pocarjevi domačiji, v naravi ali na drugih lokacijah (gostovanja). Dogodki in 

prireditve so bili objavljeni tudi v časopisu Svet pod Triglavom in na spletni strani, kjer si obiskovalci 

lahko preberejo podrobnejšo vsebino posamezne prireditve. Namen prireditev in dogodkov TNP je 

ozaveščanje javnosti o narodnem parku, povezovanje lokalnih skupnosti in različnih ciljnih skupin. 

5.8.3 Vzgojno-izobraževalne akcije 

Vzporedno z dogodki in prireditvami JZ TNP organizira tudi program vzgojno-izobraževalnih akcij na 

terenu (tematske delavnice, naravoslovni dnevi, ekskurzije, šole v naravi, predavanja in predstavitve 

ter različna vodenja) za različne ciljne skupine. 

V letu 2010 je bilo izvedeno naslednje: 

Naravoslovni dnevi 

19. in 20. maj 2010 - XII. Belarjevi naravoslovni in športni dnevi. Največja vzgojno-izobraževalna 

prireditev TNP po 1999, od leta 2005 tudi mednarodna v okviru čezmejnega projekta ERA in ERA II z 

udeležbo skupin iz Italije (Naravni park Julijsko predgorje), Avstrije (Narodni park Nockberge) in 

Hrvaške (Narodni park Risnjak). 2010 se je pridružila tudi osnovna šola iz Kotmare vasi 

(Köttmansdorf) pri Celovcu. Vsebina Belarjevih naravoslovnih dni:orientacijski pohod na Soški poti 

TNP od Izvira Soče do naselja Pri cerkvi z osmimi informacijskimi postajami, dan odprtih vrat v 

26

Domu Trenta s strokovnim vodenjem, lutkovna predstava »Krivopetnice in Zlatorog«, pogostitev 

(tradicionalna trentarska jed čompe s slano ovčjo skuto) in odprtje skupne razstave udeleženih skupin, 

leta 2010 je bila tema razstave biotska raznovrstnost. Leta 2010 se je obeh Belarjevih dni udeležilo 

759 otrok s približno 70 spremljevalci (trinajst slovenskih osnovnih šol in štiri iz tujine). 

Prirodoslovni muzej Slovenije nam vsako leto podari prost vstop v Juliano in strokovno vodenje, ZOO 

Ljubljana pa predstavi točko o plazilcih. Program na Soški poti smo 2010 dopolnili z odlično 

pripravljeno točko »Gore in umetnost«. 

Vodenja po učnih poteh 

Organiziranih je bilo 6 vodenj po učni poti Goreljek. 

Naravoslovni in doživljajski dnevi v projektu ERA II (Julijsko predgorje za OŠ Gorje in OŠ 

Mojstrana (45 otrok) in Nockberge za OŠ Prof. dr. J. Plemlja Bled OŠ Dr. J. Mencingerja Bohinj (45 

otrok) ter vodenje 120 članov TD Bohinj v Narodni park Nockberge. 

Etnološke delavnice in sodelovanje z osnovnimi šolami: izvedenih je bilo 8 etnoloških delavnic za 

osnovne šole v Bohinju, Gorjah, Mojstrani, Kobaridu, Kranjski gori in za vrtec v Ratečah. Izvedli smo 

sestanke z ravnatelji osnovnih šol Podbrdo, Most na Soči, Tolmin, Kobarid, Bovec, Krtanjska Gora, 

Mojstrana, Gorje, Bohinj za pripravo informacijskih točk TNP na šolah ter s šolami sodelovali glede 

naravoslovnih dnevov, predstavitev in etnoloških delavnic. 

Sodelovanje s fakultetami 

− priprava na sodelovanje z Univerzo v Novi Gorici (verifikacija študijskih mest), sodelovanje pri 

pripravi učnega načrta za izbirni predmet Šport in varstvo narave (FŠP Univerze v Ljubljani) in 

vodenje štiridnevne zimske ture in štiridnevne letne ture za skupine študentov FŠP. 

Fotografske delavnice, foto razstave, dokumentiranje 

− organizacija fotografske delavnice na Kosmačevi poti iz D. Trebuše do Tolmina in na Belarjevih 

dnevih., 

− postavitev in predstavitev razstave fotografij mojstra Jake Čopa v Bohinjski Bistrici in v Trenti ter 

pripravljalna dela za razstavo v Tolminu (realizacija januarja 2011), 

− foto dokumentiranje na prireditvah TNP, na pustovanju v Reziji, pri izdelovanju sira na planini 

Krstenici in na planini Laška Seč, 

− ustvarjanje digitalnega foto arhiva TNP, 

− dokumentiranje posebnosti narave in kulturne dediščine TNP, 

− izbor, obdelava in priprava fotografij za predstavitve TNP in za potrebe tiskovin (koledar, 

voščilnice, brošure, zloženke, spletna stran, razstava). 

Predstavitve v sliki in besedi 

− izvedenih je bilo 26 predstavitev TNP za različne ciljne skupine (osnovne šole, festival cvetja, 

mladi nadzorniki, odprtja razstav), legenda o Zlatorogu za razredno stopnjo osnovnih šol in za 

vrtce, 

− predstavitev filma o TNP na festivali »Film in kultura – kakšno interpretacijo narave ponuja 

filmski medij« na gradu Goričko. 

Petkovi popoldnevi v parku 

Izvedene so bile tri delavnice za družine v Bohinju na temo zeliščarstva, čebelarstva in mlinarstva, na 

delavnicah je skupno sodelovalo 85 udeležencev. 

Vodništvo 

Od julija 2010 se je pričelo sistematično načrtovanje in izvajanje vodniške dejavnosti v TNP. V letu 

2010 so bili organizirani trije vodeni izleti na območju Bohinja, za leto 2011 pa je bil pripravljen 

program vodenj in predavanj s področja obiskovanja gora. 

27

Program Mladi nadzornik 

V okviru programa mladi nadzornik smo od 08.07.2010 do 10.07.2010 organizirali mednarodni tabor 

Mladih nadzornikov v sodelovanju z Naravnim parkom Julijsko predgorje v Vratih. Tri mlade 

nadzornice so se od 23.07.2010 do 30.07.2010 samostojno udeležile mednarodnega tabora v Angliji. 

Od 01.08.2010 do 08.08.2010 smo organizirali začetni tabor za Mlade nadzornike v Vratih, ki se ga je 

udeležilo in uspešno zaključilo devet mladih nadzornikov. Nadaljevalnega tabora v Trenti od 

15.08.2010 do 21.08.2010 se je udeležilo trinajst mladih nadzornikov, štirje iz starejših generacij pa 

so se udeležili še izmenjave v NP Berchtesgaden od 13.09.2010 do 17.09.2010. 

Svetovalno (mentorsko) delo pri študijskih in diplomskih nalogah ter študentskih praksah: 

− mentorstvo študijske prakse študentki geografije, 

− pomoč pri izdelavi diplomske naloge z naslovom Sodobna arhitektura stanovanjskih hiš v Stari 

Fužini – razgovori, kartografske storitve, posredovanje podatkov diplomantu na fakulteti za 

arhitekturo, 

− priprava gradiva za diplomsko nalogo Gorsko kolesarstvo v zavarovanih območjih, na primeru TNP 

za študentko krajinske arhitekture. 

5.8.4 Založništvo 

Časopis TNP Svet pod Triglavom 

V letu 2010 so izšle tri številke časopisa, maja (št. 14), oktobra (št. 15) in decembra (št. 16), v katerih 

je JZ TNP predstavljal raznovrstne teme o naravi, kulturi in delovanju parka ter o novostih in 

zanimivostih v TNP. V vseh treh številkah je bila posebna priloga o Alpski konvenciji. 

Albin Belar, pozabljen slovenski znanstvenik 

Oktobra 2010 je izšla doslej prva knjiga o slovenskem znanstveniku Albinu Belarju, ki ga imenujemo 

očeta ideje o ustanovitvi TNP avtorjev Renata Vidriha in sodelavca TNP Jožeta Miheliča. V knjigi so 

priobčeni številni pomembni dokumenti, med drugim Belarjevo poročilo o njegovi »izven službeni 

dejavnosti«, v katerem navaja, da je prvi predlog Kataloga naravnih spomenikov Kranjske s 

predlogom za zavarovanje dele Doline Triglavskih jezer posredoval Deželni vladi Kranjske že leta 

1903, dopolnjen predlog pa dve leti kasneje. 

Izid Programa dogodkov in prireditev v letu 2010 v nakladi 5000 izvodov 

Izid zloženke Nepremična kulturna dediščina v TNP v treh jezikih v skupni nakladi 6000 izvodov. 

Izid zloženke Graditev objektov in drugi posegi na območju TNP v nakladi 1000 izvodov. 

Triglavski narodni park v letih 2008 in 2009 

Pripravljena je bila tiskana publikacija dvoletnega poročila JZ TNP, kjer so predstavljeni poudarki 

dela JZ TNP. Publikacija je izšla v nakladi 500 izvodov, povzetek vsebinskega dela je tudi v 

angleščini. 

Stenski koledar 2011 z naslovom Legenda za vse dni 

Izveden je bil razpis za nabor fotografij za stenski koledar 2011, ki smo ga pripravili skupaj v 

sodelovanju s tiskarno Medium. Pripravljen za prodajo je bil konec meseca maja. Skupna naklada 

koledarja je bila 7.460 izvodov, od tega delež TNP 4.580 izvodov. Prodanih je bilo 3.630 izvodov, kar 

3x več kot v lanskem letu. 

Rokovnik 2011 z naslovom Triglavski narodni park in Alpska konvencija 

Rokovnik TNP smo pripravili v okviru Alpske konvencije in v sodelovanju z MOP, v skupni nakladi 

3.200 kom, TNP jih je prejel 700 kom. 

28

Ponatis zloženk (Dom Trenta, Soška pot, Pocarjeva domačija in Kolesarska pot Radovna) v skupni 

nakladi 57.000 izvodov in ponatis brošure Na obisku v Triglavskem narodnem parku s popravki v 

16.000 izvodih. 

5.8.5 Promocija 

Na področju promocije je bilo v letu 2010 izvedeno naslednje: 

− Celostna grafična podoba: Novi ZTNP določa, da ima park svoj znak, v katerem so stilizirane 

podobe Triglava, gamsa in triglavske rože. Zakon še določa, da znak določi vlada RS. Na osnovi 

posvetovanj s strokovnjaki smo se odločili, da izvedemo vabljeni natečaj za novo CGP. K 

sodelovanju smo povabili 10 avtorjev oziroma oblikovalskih studiev. Na natečaj se jih je odzvalo 

8. Strokovna komisija je dela ocenila ter skladno z določili razpisa nagrade. Kot najboljše je bila 

izbrano delo oblikovalcev Dušana Grobovška in Silvije Černe. 

− Fotomonografija: S sozaložnikom tiskarno Medium in avtorjem Jožem Miheličem, sodelavcem 

TNP, smo pripravili zasnovo, pripravili besedila in izbrali fotografije za knjigo, ki bo predvidoma 

izšla maja 2011 ob 30 letnici TNP. Zbrane so bile ponudbe za prevod in lektoriranje. 

− Promocijsko predstavitveni film: Izdelan je bil projekt za pridobitev sredstev ter osnutek, na 

podlagi katerega smo v jesenskem in zimskem času že posneli del filmskega gradiva za film. 

Promocija novega filma je predvidena konec leta 2011. 

− Za potrebo promocije so bili pripravljeni nova promocijska stena, panoji in promocijska mizica. 

V slopu promocijskih dogodkov in sejmov smo sodelovali: 

− na sejmu TIP in Narava Zdravje, kjer se je TNP predstavljal skupaj z zavarovanimi območji 

Slovenije, 

− na Slovenian income workshop (SIW) 2010, 

− na dogodkih in sejmih v tujini: Freizeitmesse Klagenfurt (A), Dan parkov Venzone (I), Brez meja, 

Atrio, Beljak (A), Fest der Berge, Univerza v Celovcu (A), 

− na okrogli mizi STO Zeleni turizem – novi izzivi turizma jugovzhodne Evrope. 

5.9 Pripravljanje in vzdrževanje poti in označb ter druge infrastrukture, ki je namenjena 

obisku zavarovanega območja 


− redno vzdrževanje in obnavljanje obstoječe parkovne infrastrukture, 

− zamenjava in poenotenje tabel na učni poti Goreljek z dvojezičnimi tablami, 

− sodelovanje z OŠ Gorje in občino Gorje pri ureditvi nove Miklavževe poti, 

− označitev dostopa s parkirišča pred Info središčem Dom Trenta, 

− naloge v zvezi s postavitvijo posameznih tabel in priprava vsebine: na Soški poti (odsek : Soča – 

meja parka pri Kršovcu), na Javorci (vsebina: Javorca, spominska cerkev Svetega duha, odpiralni 

čas v dveh jezikih; lokacija: meja parka, dolina Tolminke), 

− priprava predloga označevalnega sistema upravne stavbe, 

− priprava izvedbenih načrtov za ureditev parkovne infrastrukture na Vojah v Bohinju, v dolini 

Polog na Tolminskem in na Mrzlem studencu na Pokljuki, 

− dokončna ureditev parkovne infrastrukture na razgledni točki Šupca, 

− priprava internega tipskega kataloga za parkovno infrastrukturo za obiskovalce. 

Zaradi obilnih snežnih padavin je bila obnovljena poškodovana infrastruktura: koče, table in ograje ter 

vzdrževalna dela na parkovnih poteh. Posebej velja izpostaviti dopolnitev informacijske infrastrukture 

v Koritih Tolminke in priprava besedila za tablo na Vršiču. 

29

5.10 Sodelovanje in spremljanje stanja na področju kulturne dediščine 

Varstvo kulturne dediščine se vključuje v vsebinska dela na različnih področjih dela javnega zavoda 

TNP – svetovanje strankam, priprava mnenj h gradnjam in drugim posegom v prostor, pristojnosti in 

naloge, ki izhajajo iz določil ZTNP, načrt upravljanja). Strokovna služba pri delu sodeluje z 

ministrstvom za kulturo, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije z območnima enotama Kranj 

in Nova Gorica, Indok centrom. 

V letu 2010 so bile zvedene naloge: 

− priprava gradiva za Pocarjevo domačijo - Digitalizacija naravne in kulturne dediščine, FF Ljubljana, 

− krajinska tipologija - priprava strokovnih podlag in sestanek z ZVKDS in območnimi enotami 

ZVKDS v zvezi s krajinsko tipologijo, 

− izdaja zloženke Nepremična kulturna dediščina v TNP, 

− javni razpis za ukrep 323 MKGP – Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja - sodelovanje z 

ZVKDS pri informiranju strank in pripravi dokumentacije za kandidiranje (delavnica - predstavitev 

zainteresirani javnosti, svetovanje in pomoč pri reševanju vlog, predstavitev na spletni strani in v 

časopisu Svet pod Triglavom, sodelovanje z Občino Bohinj glede podpore vlagateljem z mnenji), 

− priprava izhodišč za stavbno tipologijo v TNP (oblikovanje strukture in vsebine strokovnih podlag). 

5.11 Neposredni nadzor v naravi, prekrškovni organ 

Izvajanje naravovarstvenega nadzora je v pristojnosti naravovarstvene nadzorne službe TNP, ki 

opravlja delo na celotnem območju narodnega parka. Razdeljena je na pet naravovarstvenih oddelkov, 

vsak oddelek pa na naravovarstvene okoliše. Vsak naravovarstveni nadzornik opravlja naloge na 

območju, velikem približno 5.000 hektarjev. 

Delo naravovarstvenih nadzornikov temelji predvsem na nadzoru nad spoštovanjem ZTNP ter drugih 

predpisov, ki veljajo za narodni park. Pri tem naravovarstveni nadzorniki sodelujejo tudi s strokovnimi 

službami TNP (npr. z oddelkom za posege v prostor pri nadzoru legalnosti gradenj ter skupnih 

terenskih ogledih). 


− redno izobraževanje NNS 12. in 13. aprila 2010 v Bavšici s poudarkom na poznavanju Alpske 

konvencije, terena v okolici Bavšice, osnov geologije in jamarstva ter nepremične kulturne 

dediščine, 

− preventivne akcije skupnega informiranja in obveščanja obiskovalcev parka ob sodelovanju z 

Ministrstvom za notranje zadeve v okviru policijskih okolišev na območju parka ali ob meji ter 

(sodelovanje s policijskimi postajami Bovec, Kranjska Gora in Bled), skupaj z Gorsko policijsko 

enoto je bila izvedena akcija varno v gore ter obhodi s policijo v času dežurstev (julij 2010); 

− sodelovanje s krajevno skupnostjo Stara Fužina, občino Bohinj in komunalnim redarstvom za 

ureditev režima vožnje in parkiranja na cesti Stara Fužina – Vogar – Planina Blato, 

− sodelovanje z ZGS na področju naravovarstva in lovstva (v letu 2010 je bilo izvedeeno 

evidentiranje rastišč divjega petelina na območju biatlonskega centra na Pokljuki), 

− pomoč pri čistilnih akcijah v organizaciji LD in TD, sodelovanje z agrarnimi skupnosti, 

sodelovanje z LTO in TD. 

− pomoč – nošnja materiala ob pričetku paše na Vrtaško planino ter planini Velo polje in Laz, 

− pomoč pri vzpostavitvi pašnika na planini Govnač – prenos tovora, 

− čiščenje planin Dedno polje in Velo polje in sodelovanje na očiščevalnih akcijah na območju 

parka v okviru akcije Očistimo Slovenijo. 

30

Nadzorniki sodelujejo pri vzgojnemu, preventivnemu delu, osveščanju obiskovalcev narodnega parka 

ter delu z mladimi. NNS se je v letu 2010 tako vklučevala v izobraževalne akcije, kot so Belarjevi 

dnevi, vodenja po parkovnih potek in program Mladi nadzornik. 

Prostovoljna NNS 

V letu 2010 je prostovoljna NNS štela 66 članov. Prostovoljna NNS je sodelovala pri rednem letnem 

izobraževalnem seminarju za NNS, pri akcijah za pomoč lokalnimi skupnostmi (v Bohinju in v 

Gorjah), pri nadzoru na najbolj obiskanih delih parka (Dolina Triglavskih jezer in Velo polje) in v 

akciji Očistimo Slovenijo. Prostovoljna NNS je v Info središču TNP Triglavska roža na Bledu 

pripravila tudi razstavo z naslovom Mi, prostovoljni naravovarstveni nadzorniki TNP (april 2010). 

Prekrškovni organ 

Podlaga delovanja prekrškovnega organa je Zakon o prekrških. Pooblastilo za vodenje postopka in 

izdajo plačilnega naloga je v letu 2010 imelo 18 nadzornikov. 

V letu 2010 je bilo izdanih 43 plačilnih nalogov oziroma obvestil o prekrških in izrečenih 1449 

opozoril. Sodelovali smo z redarskimi službami na območju parka, policijo in gorsko policijsko enoto, 

organizirane so bile skupne akcije. Glede prekrškovnih postopkov je bilo pripravljeno gradivo ter novi 

obrazci za opozorila. V letu 2010 se je začelo tudi z zbiranjem informacij glede informatizacije 

prekrškovnih postopkov. 

700 

600 

500 

400 

300 

200 

100 

0 

Gobe 

5% 

UPVVNO 

34% 

Najpogosteje kršeni predpisi - izrečena opozorila 2010 

ZON 

2% 

Psi 

14% 

Zakon o TNP 

45% 

Izrečena opozorila in globe po mesecih v letu 2010 

122 

Zakon o TNP 

UPVVNO 

Gobe 

ZON 

Psi 

globe 

68 

49 

20 

1 

16 

0 

31 

0 0 2 8 11 

20 

12 

0 

26 

1 40 40 

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 

473 

624 

opozorila 

Niz1 

Niz2 

31

5.12 Upravljanje z loviščem s posebnim namenom (LPN) Triglav 

JZ TNP je pooblaščen za upravljanje prosto živečih živali (divjadi) v lovišču s posebnim namenom 

(LPN) Triglav na skupni površini 58.500 ha; od tega je lov izločen v prvem varstvenem območju na 

površini 32.000 ha. Izvajanje lovsko upravljavskih nalog izhaja iz predpisanih lovsko upravljavskih 

načrtov. Za leto 2010 je bilo lovsko upravljanje izvajano skladno z »Letnim načrtom za XI. Triglavsko 

lovsko upravljavsko območje za leto 2010«, ki ga je sprejel minister MKGP (Ur. list RS, štev. 41/2010) 

ter »Letnim načrtom lovišča s posebnim namenom Triglav za leto 2010«, ki sta ga sprejela IO OZUL in 

JZ TNP. 

Lovsko upravljavske naloge v LPN Triglav je opravljalo 14 naravovarstvenih nadzornikov – lovskih 

čuvajev. Terenska organiziranost lovskega upravljanja se prekriva z organiziranostjo naravovarstveno 

nadzorne službe s 14 naravovarstvenim okoliši, združenimi v 4 oddelke: Kranjska gora, Pokljuka, 

Bohinj in Trenta. 

LPN je sodeloval pri pripravi in usklajevanju lovsko upravljavskih načrtov, izdelavi strokovnih podlag 

za varstvo in upravljanje divjadi ter v organih združenja po lovski zakonodaji. V okviru LPN je bil 

izdelan tudi »Interni lovski načrt LPN Triglav za leto 2010«, v katerem so bile naloge iz »Letnega 

načrta lovišča s posebnim namenom Triglav za leto 2010« porazdeljene po naravovarstvenih okoliših 

(lovskih revirjih). 

Realizacija nalog iz »Letnega načrta lovišča s posebnim namenom Triglav za leto 2010« je razvidna iz 

podatkov realizacije v tem načrtu. Gre za realizacijo načrtovanih ukrepov za varstvo in monitoring 

divjadi, za biomeliorativne ukrepe, biotehniške ukrepe in lovske objekte ter iskanje obstreljene divjadi. 

Vrsta Načrt realizacija % R 

skupaj odstrel izgube 

srnjad 170 161 126 35 95 

jelenjad 90 94 79 15 104 

gams 110 103 67 36 94 

muflon 30 28 24 5 97 

lisica 20 25 23 2 125 

Tabela: Realizacija odvzema divjadi 

Izredni posegi: so bili izvršeni skladno po predpisih (predhodni odobritvi lovskega inšpektorja) in sicer: 

1 srnjad (shiranost), 1 jelenjad (shiranost), 9 gamsov (1 sum na slepoto: vzorec poslan na VF, 1 bolezen, 

7 garje: 1 gams v okolišu Vrata, ostali v oddelku Trenta), 2 kozoroga (garje, Jalovec, Kriški podi). 

6 IZVAJANJE DEL IN NALOG, POVEZANIH Z MEDNARODNIMI OBVEZNOSTMI 

Republika Slovenija je podpisnica mnogih mednarodnih konvencij in je članica Združenih narodov, 

Sveta Evrope, Evropske unije in preko svojih ministrstev ter organov v sestavi tudi članica številnih 

mednarodnih okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij. Na področju varstva narave so v 

mnogih primerih prav zavarovana območja – parki najboljši inštrument varstva, upravljanja in 

izvajanja različnih predpisov in določil. TNP pri tem ni izjema, zato je izvajanje del in nalog, 

povezanih z mednarodnimi obveznostmi, pomembna naloga JZ TNP. 

V okviru teh nalog velja posebej izpostaviti naslednje: 

− upravljanje Biosfernega območja Julijske Alpe in izvajanje programa UNESCO MAB za TNP; 

− Diploma Sveta Evrope; 

− izpolnjevanje nalog in obveznosti, izhajajočih iz članstva v nekaterih mednarodnih omrežjih 

(Federacija Europac in Mreža zavarovanih območij v Alpah – Alparc); 

32

− drugo mednarodno sodelovanje, partnerstva. 

6.1 Upravljanje Biosfernega območja Julijske Alpe in izvajanje programa UNESCO 

MAB 

V letu 2010 smo 11. februarja na Bledu izvedli načrtovano delavnico o razvoju programa MAB in 

Biosfernih območij v Sloveniji. Delavnica je bila namenjena pripravi izhodišč za pripravo dolgoročne 

strategije upravljanja in akcijskega načrta dela na območju MAB v Sloveniji. 

Kot vsako leto je TNP za Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO pripravil program dela, 

katerega osnovne naloge v letu 2010 so vodenje odbora MAB - za pripravo dolgoročne strategije oz. 

NU za biosferno območje MAB smo pripravili pregled razvojnih idej in pobud celotnih občin v TNP, 

čezmejno sodelovanje z naravnim parkom Julijsko predgorje, monitoring in zbiranje podatkov o 

obiskovalcih, vključevanje mladih z območja biosfernega rezervata Julijske Alpe v program Mladi 

nadzornik, priprava pregleda evidentirane kulturne dediščine v TNP ter publikacije s področja kulturne 

dediščine. 

6.2 Diploma Sveta Evrope 

Republika Slovenija je članica Sveta Evrope, zato je k uresničevanju posameznih ciljev razvoja 

zavezana država in ne le park. Priporočila in obveznosti Sveta Evrope, ki smo jih s prejemom Diplome 

v letu 2004 in podaljšanjem Diplome leta 2009 prevzeli v JZ TNP in v Sloveniji, so obvezni sestavni 

del programa dela JZ TNP. 

Obvezni sestavni del nalog v zvezi z Diplomo Sveta Evropa za zavarovana območja je bilo letno 

poročanje o stanju v parku ter izpolnjevanju pogojev oziroma o napredku glede pogojev in priporočil. 

Na osnovi pogojev in priporočil Sveta Evrope bo izdelan akcijski program izvajanja nalog. 

6.3 Federacija Europarc in Alparc – Mreža zavarovanih območij v Alpah 

TNP je že vrsto let (praktično od ustanovitve) član obeh uveljavljenih mednarodnih omrežij parkov. V 

okviru obeh omrežij smo v letu 2010 sodelovali v okviru rednih nalog in dejavnosti: 

− sodelovanje na mednarodnem srečanju s strokovnim posvetom in tekmovanju nadzornikov za 

trofejo Danilo Re (Zernez, januar 2010), 

− članstvo in redna zasedanja mednarodnega izvršnega odbora Mreže zavarovanih območij v Alpah, 

− srečanje čezmejnih parkov s pridobljenim certifikatom Federacije Europarc, 

− sodelovanje s Federacijo Europarc z dogodki ob 24. maju – evropskem dnevu parkov, 

− izvedba delovnega sestanka organizacijskega odbora Danilo Re v TNP, 

− aktivno sodelovanje v mednarodnem strokovnem odboru Europarca za čezmejno sodelovanje, 

− udeležba na mednarodnem Europarc taboru za mlade nadzornike v NP Exmoor v Angliji, 

− udeležba z referatom na redni letni konferenci Europarc v NP Abruzzi v Italiji, 

− udeležba z referatom na konferenci Alparc v Zernezu v Švici, 

− koordinacija z mrežo Alparc glede organizacije srečanja nadzornikov Danilo Re v TNP 

(realizacija januarja 2011). 

Na področju veliki zveri Task force – pisarna za zavarovana območja Alparc ni izvedel načrtovanih 

aktivnosti in posledično tudi TNP ni sodeloval pri projektu. 

33

6.4 Čezmejno sodelovanje z Naravnim parkom Julijsko Predgorje – Rezija v Italiji 

TNP je skupaj z Naravnim parkom Julijsko predgorje v dolini Rezije v Italiji septembra 2009 prejel 

Europarcov certifikat kakovosti za čezmejno sodelovanje med zavarovanimi območji. Certifikat se 

podeljuje zavarovanim območjem, ki so čezmejno povezana in izkazujejo zahtevane stopnje 

sodelovanja na področju upravljanja, varovanja in trajnostnega razvoja. Certifikat je obveza za 

nadaljnji razvoj skupnega dela in hkrati obveza za izpolnjevanje priporočil. 


− priprava in podpis petletnega programa sodelovanja in imenovanje skupnega odbora za čezmejno 

sodelovanje, 

− sodelovanje na področju izobraževanja: na Belarjevih naravoslovnih dnevih v Trenti, na srečanju 

šol v Reziji in priprava programa za skupno izvedbo poletnega tabora mladi nadzornik, 

− udeležba Europarcovega srečanja čezmejnih območij TransParcNet v Ilmitz-u (A) v času od 27. – 

30. 4. 2010, 

− priprava predlogov za skupni monitoring (gamsi, obiskovalci), ki se bo izvajal v okviru projekta 

Climaparks, kjer sta oba parka partnerja v projektu. 

6.5 Diploma Europa Nostra 

JZ TNP je leta 2006 za prenovo Pocarjeve domačije prejel diplomo Europa Nostra v okviru nagrade 

EU za ohranjeno kulturno dediščino na področju arhitekture. Naloga federacija Europa Nostra, ki je 

neposredno povezana z Evropsko komisijo in UNESCO-m, je promoviranje primerov dobrih praks na 

področju konservatorstva, arhitekture in planiranja. 

V letu 2010 je bila izvedena aktivnejša promocija Pocarjeve domačije in priznanja na Dnevu odprtih 

vrat v okviru Dneva Alpske konvencije. 

6.6 Mednarodna zveza nadzornikov (International Ranger Federation – IRF) 

NNS TNP je v letu 2010 ponovno obudila pobudo za povezovanje nadzornih služb v zavarovanih 

območjih Slovenije. Z našimi dolgoletnimi izkušnjami smo predvsem pomagali kolegom iz drugih 

parkov pri vzpostavitvi organiziranosti nadzorne službe, posredovali izkušnje glede izobraževanja in 

usposabljanja ter več drugim parkom predstavili pravilnik in način dela glede opreme naravovarstvene 

nadzorne službe. NNS TNP je še vedno tudi koordinator sodelovanja z Mednarodno zvezo 

nadzornikov (IRF). V okviru tega smo posredovali vsakoletne podatke o delu in organizaciji nadzorne 

službe in odgovarjali na različne vprašalnike. 

6.7 Mednarodno sodelovanje v okviru partnerskih povezav in širše 

V letu 2010 je bila za zaposlene TNP izvedena strokovna ekskurzija v Bavarski gozd (13-15. oktobra) 

s poudarkom na interpretaciji narave in upravljanju narodnega parka. 

V letu 2010 je potekala še koordinacija priprave strokovnega posveta zavarovanih območij, vključenih 

v omrežje Alparc, v okviru Memoriala Danilo Re (realizacija januar 2011). 

6.8 Alpska konvencija 

Slovenija v obdobju 2009 – 2011 predseduje Alpski konvenciji. V okviru predsedovanja ima država 

izdelan program aktivnosti, v letih 2010 in 2011 še posebej tudi za TNP. 

34


− Promocija in vključevanje vsebin Alpske konvencije v program Mednarodnega festivala alpskega 

cvetja 2010 kot primera dobre prakse uresničevanja ciljev Alpske konvencije. Odprtje festivala je 

bil hkrati tudi osrednji slovenski dogodek v mednarodnem letu biotske raznovrstnosti. 

− Izvedba izobraževalnih aktivnosti: predstavitev Alpske konvencije na rednem izobraževalnem 

seminarju za NNS, taborih za Mlade nadzornike in na Belarjevih naravoslovnih dnevih. 

− Organizacija srečanja ministra MOP z župani slovenskih alpskih občin v Bohinju (Bled, Bohinj, 

2.6.2010). Srečanje je bilo namenjeno druženju in pogovoru o trajnostnem razvoju, turizmu in 

prometu v alpskih občinah ter predstavitvi Alpske konvencije kot razvojnega potenciala in ne kot 

omejitve. 

− Priprava razstave z naslovom Triglavski narodni park in Alpska konvencija: ob sodelovanju z 

Državnim zborom priprava odprtja razstave v Državnem zboru s kulturnim programom 

(14.6.2010). Razstava je kasneje gostovala še na MOP (od 18.6. do 16.7.), na upravi 

Zavarovalnice Triglav (31.8. – 38.9.), na festivalu za 3. Življenjsko obdobje v Cankarjevem domu 

v Ljubljani (29.9. – 1.10), v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani (oktober, november 

2010) in decembra v Info središču TNP Triglavska roža na Bledu na Bledu, 

− Sodelovanje pri organizaciji Dneva Alpske konvencije, ki je 9.8. potekal v Mojstrani. Namen 

dogodka je bil približati pomen ohranjanja narave in kulturne dediščine čim širši javnosti z 

izobraževalnimi, kulturno-zabavnimi in športno-rekreativnimi dejavnostmi. TNP je na prireditvi, 

ki jo je pripravilo MOP z lokalnimi partnerji in ŠD Olimpik, sodeloval z naravoslovno delavnico 

za najmlajše in dnevom odprtih vrat na Pocarjevi domačiji. 

− Poslikava avtobusa z napisom Triglavski narodni park in Alpska konvencija, ki vozi na relaciji 

Bohinj – Ljubljana in sponzoriranje prevozov v času nekaterih prireditev v lokalnih skupnostih 

parka (Dan Alpske konvencije, Aljaževi dnevi, zaključna slovesnost festivala cvetja) z namenom 

spodbujanja okoljskih programov s področja umirjanja prometa in trajnostnega razvoja turizma v 

alpskih občinah. 

− Skupna promocijska akcija z skupnostjo Julijske Alpe - poslikava vlaka na relaciji Ljubljana – 

Nova Gorica s fotografijami TNP. 

7 NADGRADITEV STRATEGIJE INFO MEST 

Poudarek projektnega dela so vsebine in potrebe JZ TNP, ki se neposredno navezujejo na javno službo 

varstva narave in osnovne dejavnosti zavoda, predstavljajo izvedbo akcijskih načrtov, izhajajočih iz 

načrta upravljanja, ter so del strategije varstva in razvoja TNP, torej vsebin, ki primarno zadevajo 

osnovno poslanstvo narodnega parka in izvajanje javne službe varstva narave. 

7.1. Upravna stavba TNP in nadgraditev parkovnega informacijskega centra Triglavska 

roža na Bledu 

Načrtovano delo v zvezi z nadgraditvijo koncepta razvoja in analize možnih partnerskih povezav in 

arhitekturne zasnove središča izvajamo v okviru enega od modulov projekta Interreg Brezmejna 

doživetja narave. Zaradi daljšega čakanja na odobritev spremembe projekta, smo delo intenzivirali v 

zadnjem delu leta, ko smo pripravili več delavnic na temo nadaljnjega razvoja informacijskega 

središča na Bledu ter pripravili projektno nalogo za izdelavo arhitekturno idejnega načrta. Pridobili pa 

smo že arhitekturno in tehnično rešitev za izboljšanje osvetlitve v razstavni galeriji v prvem 

nadstropju. Glede odprave pomanjkljivosti v zvezi s teleskopsko opazovalnico na podstrešju zgradbe 

smo pridobili izvedensko gradbeno poročilo s predlogi odprave napak. Ker pa je JZ TNP v tožbi proti 

izvajalcu in dobavitelju kupole s teleskopom, smo bili preko pravnih strokovnjakov opozorjeni, da do 

končanja postopkov na sodišču pomanjkljivosti v pravnem smislu ni možno odpravljati. Za upravno 

stavbo sta bila pripravljena predlog o ustreznejšem označevalnem sistemu in dopolnjena zasnova 

zunanje ureditve. 

35

7.2 Informacijsko središče Dom Trenta 

V letu 2010 so bile posodobljene namestitvene zmogljivosti. Pripravljen je bil strateški projekt 

Climaparks, v katerem sodelujejo še tri zavarovana območja in Italije (glej 8.4). 

7.3. Objekt Trg svobode 16 v Kobaridu – Zelena hiša 

Info točka TNP prišela z delovanjem 21.4.2010 (glej 5.8.1). 

7.4 Informacijsko – izobraževalno središče TNP Bohinjka 

V Stari Fužini je manjši kompleks objektov, ki je deloma pogorel leta 2007 in kjer se vodi projekt 

vzpostavitve informacijskega, vzgojno-izobraževalnega in tudi deloma upravnega središča. Nosilec 

projekta je JZ TNP, sofinancirajo pa ga MOP, MG ter SVLR iz sredstev EU. V letu 2010 je bilo na 

področju realizacije projekta Bohinjka izvedeno sledeče: 

− vložitev dokumentacije PGD na upravno enoto za pridobitev gradbenega dovoljenja in 

dopolnjevanje vloge, 

− usklajevanje vloge za sofinanciranje na MG in MOP za podpis pogodbe, 

− umik dokumentacije PGD iz upravne enote zaradi ureditve statusa lastništva (tekom postopka je 

bila lastninska pravica na parcelah prepisana na RS, zaradi česar je JZ TNP izgubil pravico 

graditve na parcelah; izvedel se je nakup določenih parcel, ki so bile vrnjene v 

denacionalizacijskem postopku, ki so bile prav tako vpisane kot lastnina RS), 

− priprava podlag in dokumentacije za sklep Vlade RS o nepremičninah, ki so v upravljanju v TNP 

(kar JZ TNP po informacijah MOP daje pravico graditi), 

− pridobivanje soglasij za priklop infrastrukture na objekt, 

− zbiranje materiala za vsebinski del projekta. 

7.5. Informacijska postaja Zatolmin 

Zaradi omejenih sredstev in skladno s strategijo mreže informacijskih točk se je prednostno reševala 

Zelena hiša, tj. informacijska postaja v Kobaridu. Opravljeni pa so bili posamezni razgovori o 

sodelovanju z LTO Sotočje in terenski ogled glede ureditve vstopne točke v park in k Tolminskim 

koritom. 

7.6 Slovenski planinski muzej v Mojstrani 

Info točka TNP je pričela z delovanjem 7.8.2010 (glej 5.8.1). 

7.7 Pocarjeva domačija 

Na Pocarjevi domačiji so bila izvedena redna vzdrževalna dela, pred odprtjem domačije pa še čiščenje 

notranjosti in okolice. 

36

8 PROJEKTI 

8.1 Program ohranjanja biotske in krajinske pestrosti na Pokljuki (2010 – 2012) 

Republika Slovenija in Kneževina Monaco sta podpisali sporazum o sodelovanju na področju varstva 

narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Program, ki ga financira Kneževina Monaco v Sloveniji 

izvajata ZRSVN in TNP, ki sodeluje vse od leta 2005 dalje. 

V okviru sporazuma je pripravljen nov triletni program 2010 – 2012. V TNP smo v letu 2010 v okviru 

tega programa izvedli naslednje: 

− varstvo in monitoring macesnovih gozdov nad Planino Klek, 

− priprava scenarija jesenskih sekvenc za dokumentarni film o macesnu, 

− monitoring obiska na Pokljuki in v Pokljuški soteski, 

− popis stanja in monitoring gozdnih kur vključno s pregledom desetletnih dosedanjih opazovanj, ki 

jih bomo analizirali v teku 3-letnega programa, 

− vzdrževanje kulturne krajine na senožetih in obnova treh tipičnih kmetijskih objektov na senožetih 

obronkov Pokljuke. 

8.2 Projekti ERA – LEADER program (2009 – 2011) 

Projekti ERA so smiselno nadaljevanje zelo uspešnega projekta ERA, ki ga je JZ TNP v letih 2005- 

2007 izvajal skupaj z Narodnim parkom Nockberge iz Avstrije in Naravnim parkom Julijsko predgorje 

iz Italije v okviru programa INTERREG. Vzpostavljeno sodelovanje se je predvsem z izobraževanjem 

otrok in nadgradnje iniciative »krog parkov« nadaljevalo tudi v letih 2007-2009. Z iniciativo »krog 

parkov« naj bi se promovirali tako izobraževalni programi in informacijski centri uprav parkov kakor 

tudi turistične zmogljivosti lokalnega prebivalstva. 

V okviru projekta »ERA krog parkov« (območje izvajanja projekta je Zgornje Posočje) so bile v letu 

2010 izvedene naslednje aktivnosti: 

− organizacija naravoslovnih dni in delavnic za osnovnošolske otroke, 

− ureditev štirih informacijskih točk TNP na osnovnih šolah, 

− organizacija dveh strokovnih ekskurzij za domačine (izmenjava dobrih praks), 

− sodelovanje na treh skupnih prireditvah z naravovarstvenimi vsebinami, 

− skupne predstavitve na sejmih, 

− sofinanciranje in predstavitev dokumentarnega filma o naravi in ponudbi ljudi v parkih. 

V okviru projekta »ERA 2« (območje izvajanja projekta je zgornja Gorenjska), ki se je zaključil 

31.12.2010, so bile izvedene naslednje aktivnosti: 

− organizacija naravoslovnih dni in učnih delavnic za otroke, 

− oblikovanje novih učnih programov, 

− ureditev info točk TNP na treh osnovnih šolah zgornje Gorenjske, 

− izdelava NU za pet pašnih planin na Gorenjskem in priprava pilotnih načrtov upravljanja, 

upoštevajoč tako cilje zavarovanega območja kakor tudi želje in potrebe drugih deležnikov, 

− ureditev Miklavževe učne poti v Gorjah, 

− nadgradnjo spletne aplikacije »krog parkov«. 

8.3 Projekt NATURE EXPERIENCE - Brezmejna doživetja narave, INTERREG Cilj 3 – 

Evropsko teritorialno sodelovanje, OP Slovenija – Avstrija 2007 – 2013 

Osrednji namen projekta je izboljšati pogoje za razvoj okolju prijaznega turizma v regiji. Projekt 

povezuje 17 partnerjev iz Slovenije (Gorenjska, Osrednjeslovenska regija in Savinjska) in Avstrije 

(Koroška in Štajerska), vodilni partner pa je Urad koroške deželne vlade. 

37


− priprava predloga sprememb vsebin in finančnega načrta pri projektnem partnerju TNP, s katerim 

smo izločili obnovo sirarne v Bohinju in sredstva prenesli na ureditev programske in prostorske 

zasnove za Informacijsko središče Triglavska roža na Bledu, 

− izdelava projektne naloge za mobilno informacijsko točko in izbor izvajalca, 

− priprava vsebin za priročnik z naslovom Infrastruktura za spoznavanje in doživljanje narave ter 

priprava fotografskega materiala, 

− delni pregled tradicionalne rabe naravnih virov in tradicionalnih dejavnosti na podlagi literature za 

potrebe razvoja certifikata za poznavanje tradicionalnih znanj, 

− organizacija delavnice na temo vprašalnikov o kakovosti vodenja vodnikov v naravi na upravi 

TNP na Bledu in sodelovanje pri oblikovanju skupnih vprašalnikov. 

8.4 Climaparks – Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij Interreg 

III/A – Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 

Projekt Climaparks – Podnebne spremembe in upravljanje zavarovanih območij je sofinanciran v 

okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada 

za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Namen projekta je izvesti pilotne projekte trajnostnega 

(energetsko varčnega) upravljanja zavarovanih območij, vzpostaviti izobraževalne in razstavne 

aktivnosti osveščanja o podnebnih spremembah, pomenu ohranjanja biodiverzitete in trajnostnem 

odnosu do okolja ter vzpostaviti primerljive dolgoročne sisteme monitoringa vremenskih podatkov, 

indikatorskih vrst in tokov obiskovalcev. Projekt se je začel izvajati maja 2010. 

V letu 2010 so bile izvedene naslednje aktivnosti: 

− priprava potrebne dokumentacije za podpis pogodbe o partnerstvu, pogodbe o dotaciji 

sofinanciranja in pogodbe o nacionalnem sofinanciranju, 

− delna ureditev razstavno-izobraževalnega prostora v Kobaridu in dveh pisarn, 

− nabava optične opreme za monitoring živali, vremenski postaji za on-line zbiranje podatkov v 

Trenti in na Vršiču, fotografska oprema za posodobitev razstave v Info središču v Trenti, 

− vzpostavitev sodelovanja med projektnimi partnerji ter izvedba prvega srečanja partnerjev v 

(Kobarid, september 2010), 

− izvajanje skupnih komunikacijskih aktivnosti (grafična podoba, predstavitveni dokument), 

− priprava javnega naročila za izvedbo infrastrukturnega projekta (večnamenski izobraževalni 

objekt) ter za instalacijo novih razstavno-izobraževalnih vsebin v Domu Trentai. 

8.5 Projekt HABIT-CHANGE - Interreg IV/B Srednja Evropa (2010 – 2013) 

Glavni cilj projekta HABIT-CHANGE je poiskati ustrezne strategije in regulative za implementacijo 

zaščite habitatov pred klimatskimi spremembami in prilagajanje upravljavskih načrtov v zavarovanih 

območjih. Dejavnosti v okviru projekta HABIT CHANGE so usmerjene tako v analizo sprememb 

habitatov kot v spremembe naših aktivnosti pri naravovarstvenem upravljanju in rabi zemljišč. Vodilni 

partner je Inštitut za ekologijo in regionalni razvoj v Leibnizu. Izvajanje projekta se je pričelo 1. marca 

2010, zaključen pa bo februarja 2013. 


− podpis pogodb in kadrovanje, 

− srečanje partnerjev na Poljskem, 

− promocija projekta, 

− izbor in pregled literature, ki se nanaša na podnebne spremembe, 

− osnutek izbora indikatorjev podnebnih sprememb za območje TNP na podlagi člankov, 

− vrednotenje upravljavskih strategij, ki so bile za območje TNP že opredeljene, 

38

− prevod brošure za spletno stran, v kateri so navedeni ozadje projekta, akcije in območje raziskovanja, 

− ureditev literature po vsebini oz. tematskih sklopih (za skupno bazo projektnih partnerjev). 

8.6 Slow tourism - Valorizacija in promocija turističnih »slow« poti med Italijo in 

Slovenijo- Interreg III/A – Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 

2013 

Pri projektu sodeluje 27 partnerjev, 13 iz Italije in 14 iz Slovenije. Vodilni partner je DELTA 2000 iz 

Italije. TNP sodeluje kot projektni partner. 

Čas trajanja projekta: 1.5.2010 – 30.4.2013 


− sodelovanje pri pripravi priročnika za vodenje projekta, 

− sodelovanje pri analizi obstoječe krajevne turistične ponudbe, 

− zbiranje informacije o filozofji "slow" in pridobitev že obstoječega promocijskega materiala na 

temo "slow", 

− sodelovanje pri pripravi in oblikovanju skupnega logotipa s svojimi pripombami in ovrednotenjem 

predstavljenih logotipov, 

− zbiranje fotografij in priprava besedila za promocijski material. 

8.7 Priprava novih mednarodnih projektov in vzpostavljanje projektnih partnerstev 

Povezovanje v okviru projektov predstavlja pomembno dodano vrednost znanju in izkušnjam 

posameznih partnerjev, hkrati pa posameznim partnerjem prinese vsebinske in tudi finančne koristi. V 

okviru različnih programov Evropske unije je partnersko sodelovanje ustaljena praksa. Tudi TNP se je 

v preteklih letih intenzivno vključil v več projektov. Pridobljene izkušnje pri pridobivanju sredstev 

bomo nadgrajevali v okviru priprav novih projektov, predvsem v programih, ki imajo cilje, ki so hkrati 

cilji delovanja TNP. 

Pripravljeni in oddani projekti v letu 2010: 

− SCIP - Joint Quality Management for research and technology development in Central Europe´s 

(EU) Protected Areas, Interreg Cilj3 – Srednja Evropa, vodilni partner Univerza Innsbruck; projekt 

uspešno prešel prvo fazo ocenjevanja, 

− ERASE Eradication of Alien Species and Renaturation of Endangered habitats, Life+ Nature & 

Biodiversity. Vodilno partnerstvo prevzel Nacionalni inštitut za biologijo, TNP nastopa kot partner, 

projekt prijavljen pod imenom Stop Invasives, 

− ALPA-Sonaravno upravljanje z visokogorskimi pašniki na varovanih območjih, Sloveniija-Avstrija 

2007-2013 program čezmejnega sodelovanja, vodilni partner ZRSVN, trajanje: junij 2011 – 

september 2013, 

− Na podeželje po izpolnjene želje, LEADER LAS za Razvoj, vodilni partner Posoški razvojni center, 

trajanje:september 2011 – december 2012, 

− Trajnostni regionalni razvoj in izboljševanje socio-ekonomskega položaja prebivalcev ob 

izkoriščanju lokalnih in naravnih virov, LEADER LAS za Razvoj, vodilni partner Posoški razvojni 

center, čezmejni partner Naravni park Julijsko Predgorje, trajanje 2012 – 2013. 

9 POSLOVANJE 

9.1 Reorganizacija notranje strukture JZ TNP 

Izvedena je bila notranja reorganizacija JZTNP. Narejena je bila analiza stanja in predlog nove 

sistemizacije, ki je bil usklajevan s sindikatoma, dvema ministrstvoma (MOP in MJU) in v končni fazi 

sprejet na svetu TNP. Sledila je priprava novih pogodb o zaposlitvi in uveljavitev notranje 

39

eorganizacije v praksi. Reorganizacija notranje strukture je skladno s cilji učinkovala na spremenjeno 

notranjo strukturo, ki ima po novem manjše število notranje organizacijskih enot, večje sinergijske 

učinke, omogoča povezovanje in optimizacijo delovnih procesov ter zagotavlja racionalno rabo 

sredstev ter sledenje cilju zniževanju stroškov. 

Po novem je vsa stroka združena v skupni strokovni službi, ki povezano daje neposredno podporo 

strokovnim odločitvam. Prvič je formalno imenovan tudi strokovni svet javnega zavoda TNP, ki ga 

sestavljajo zaposleni in zunanji strokovnjaki. 

9.2 Splošne in organizacijsko - administrativne zadeve 

Sem sodijo naslednje naloge: dokumentiranje dopisov, urejanje pošte in različnih internih 

dokumentov, koordinacijska dela med upravo in službami na terenu, vodenje arhiva in komuniciranje 

s strankami, pomoč pri organizaciji delovnih sestankov, administrativna podpora pri pripravi gradiv, 

pomoč pri organizaciji službenih potovanj in drugih delovnih obveznosti zaposlenih, vodenje 

kadrovske evidence in prisotnosti na delu, koordinacija naročilnic, pogodb in potnih nalogov. 

9.2.1 Kadrovske zadeve 

V okviru kadrovskih zadev potekajo naslednje naloge: prijava potreb po sklenitvi podjemnih in 

avtorskih pogodb ter prijava sklenjenih pogodb na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, prijava 

in odjava za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni tistih, ki so sklenili podjemno oz. avtorsko 

pogodbo, vodenje razpisov za zaposlovanje novih delavcev, prijava podatkov in spremembe podatkov 

o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, 

zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja na ZZZS, prijava podatkov o 

zdravstvenem zavarovanju družinskih članov na ZZZS, priprava obvesti o letnem dopustu; izvedba 

napredovanj, priprava pogodb o zaposlitvi in aneksov k pogodbam o zaposlitvi ter priprava odgovorov 

na prispele prošnje za zaposlitev. 

V letu 2010 je bilo objavljenih 14 razpisov prostih delovnih mest, od tega 5 za projektno delo, in sicer: 

− 1 delovno mesto za naravovarstvenega sodelavca III v ZRS, 

− 2 delovni mesti za naravovarstvenega sodelavca III za projekt Nature expirience, 

− 1 delovno mesto za naravovarstvenega nadzornika v oddelku Bohinj, 

− 1 delovno mesto za vzdrževalca, 

− 1 delovno mesto za naravovarstvenega svetnika – vodja projekta Climaparks, 

− 1 delovno mesto za naravovarstvenega svetnika – vodja skupne splošne službe, 

− 1 in ½ delovnega mesta za naravovarstvenega sodelavca III v Info središču Triglavska roža, 

− ½ delovnega mesta za sodelavca na parkovnih informacijskih mestih IV v Info središču 

Triglavska roža, 

− 1 delovno mesto za naravovarstvenega sodelavca III v Info središču Trenta za projekt 

Climaparks, 

− 1 delovno mesto za višjega naravovarstvenega svetovalca v oddelku za varstvo narave za 

projekt Habit change, 

− 1 delovno mesto za naravovarstvenega sodelavca III v oddelku za prostor, 

− 1 delovno mesto za naravovarstvenega svetnika – vodja oddelka za varstvo narave. 

Dne 16. 6. 2010 je bil sprejet Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Javnem 

zavodu Triglavski narodni park št. 101/1/1-2010, ki je bil uveljavljen z dnem 24.6.2010. Na podlagi 

tega pravilnika smo 34 zaposlenim izdali anekse. 

Dvema delavcema smo podaljšali delovno razmerje iz določenega v nedoločen čas, dvema delavkama 

pa podaljšali delovno razmerje za določen čas. 

40

Na delovno mesto vodnik v zavarovanem območju smo po poklicni rehabilitaciji premestili enega 

delavca, ki je delovni invalid II. kategorije invalidnosti (prej naravovarstveni nadzornik v oddelku 

Kranjska Gora). 

9.2.2 Izobraževanje zaposlenih 

Zaposleni v JZ TNP so se v letu 2010 udeležili naslednjih izobraževanj: 

− letno izobraževalni seminar NNS, 

− obnovitveno izpopolnjevanje za planinske vodnike, 

− tečaj za vodnike PZS za pridobitev kategorije A , 

− strokovna ekskurzija za zaposlene v Švicarski nacionalni park, 

− strokovna ekskurzija za zaposlene v Bavarski gozd, 

− tečaj za animatorje, 

− tečaj za varno delo z motorno žago, 

− izobraževanje za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku, 

− delavnica Spremljanja stanja naravnih vrednost v TNP, 

− usposabljanje za strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka, 

− seminar Obračunavanje davka na dodano vrednost v javnem sektorju, 

− izobraževanje na temo vključevanja deležnikov v procese odločanja s poudarkom na okolju, 

− seminar Varstvo in zdravje pri delu za zaposlene TNP, 

− tečaj GIS za bodoče sodelavce javnega zavoda TNP, 

− seminar Načrtovanje v lovstvu (mag. Iztok Koren) in Jelenjad – biologija in upravljanje (spec. 

Miran Hafner), 

− predstavitev dokumentnega sistema – Zaslon Telekom (Bled, 20. 12. 2010). 

Zaposleni strokovnih služb so se udeležili tudi različnih strokovnih predavanj s področij njihovega 

dela: 

− posvet geografov Strokovne podlage v regionalnem in prostorskem planiranju -geografski pogledi 

(Ljubljana, 18. 3. 2010), 

− posvet Prihodnost krajinske arhitekture (Ljubljana, 13. 4. 2010), 

− posvet Prostorska dimenzija razvoja (Ljubljana, 20. 5. 2010), 

− izobraževalna delavnica Vključevanje deležnikov v proces upravljanja (Ljubljana, ZRSVN, 21.-24. 

9. 2010). 

9.2.3 Interno komuniciranje 

Interno komuniciranje je obsegalo komunikacijo z zaposlenimi (elektronsko obveščanje o delu 

kolegija, o dogodkih TNP) ter koordinacijo dokumentov za podporo upravi (koordinacija priprave 

poročila o delu JZ TNP za leto 2009, programa dela za leto 2011 ter gradiv in zapisnikov sej sveta 

TNP in strokovnega sveta TNP). 

9.3 Pravne zadeve 

Delovno mesto pravnika je bilo v letu 2010 le del časa zapolnjeno. 

V letu 2010 je bilo na pravnem področju izvedeno sledeče: 

− pripravljen je bil nov Pravilnik o izvedbi javnega naročanja v JZ TNP z obrazci za izvedbo 

postopkov, ki je pomenil uskladitev internega akta s spremembami Zakona o javnem naročanju, ki 

so stopile v veljavo 11.4.2010, 

41

− izvedeni so bili postopki oddaje javnih naročil, predvsem za potrebe doseganja ciljev in 

izpolnjevanje nalog mednarodnih projektov Climaparks, ERA 2, Krog parkov, 

− pripravljene in posredovane na MOP so bile podlage za pripravo sklepa o nepremičninah, ki so v 

upravljanju JZ TNP, katerega je skladno z določbo 68. člena ZTNP-1 dolžna sprejeti Vlada RS, 

− spremljanje in urejanje stvarnopravnega statusa nepremičnin, s katerimi dejansko že posluje JZ 

TNP, vendar so predmet obravnave denacionalizacijskih in drugih postopkov; kakor tudi urejanje 

poslovanja z nepremičninami JZ TNP, 

− pravna pomoč pri pripravi Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v JZ 

TNP, ki je pomenil temelj za izvedbo reorganizacije v JZ TNP in nato tudi pomoč pri sami izvedbi 

določb Pravilnika, 

− pravna podpora pri izvajanju določb novo sprejetega ZTNP-1, ki je JZ TNP podal številna javna 

pooblastila (izdajanje soglasij, mnenj, dovoljenj, uveljavljanja predkupne pravice tudi za stavbna 

zemljišča, izvajanje specifičnih prekrškovnih postopkov), kar pomeni povsem novo dimenzijo 

dela za zaposlene v JZ TNP in odpira številna postopkovna vprašanja, 

− ostala pravna podpora pri poslovanju zavoda (priprava raznovrstnih pogodb, spremljanje 

zakonodaje, podpora pri izvajanju projektov, podaja pravnih mnenj, zastopanje zavoda v 

postopkih pred upravnimi in sodnimi organi ipd.). 

9.4 Finančno poslovanje zavoda 

Glavna naloga Oddelka za finančne zadeve je tekoče spremljanje finančnega poslovanja zavoda z 

evidentiranjem poslovnih dogodkov v računovodskih evidencah. Oddelek vodi sintezne in analitične 

evidence sredstev, obveznosti do virov sredstev, spremlja prihodke, odhodke, stroške, prejemke in 

izdatke po virih sredstev in dejavnostih. Oddelek skrbi, da so evidence usklajene z zakonskimi in 

drugimi predpisi. Zbrani podatki so osnova za pripravo finančnih načrtov, zaključnega računa, 

spremljajočih računovodskih izkazov in drugih poročil ter analiz. 

Delo v letu 2010 je obsegalo naslednje naloge: 

− priprava zakonsko predpisanih in drugih načrtov, poročil in analiz (finančno poročilo, 

premoženjska bilanca, uskladitev stanj za sredstva v upravljanju, davek od dohodkov pravnih 

oseb, dohodnina, statistična poročila, poročil po pogodbah, poročila na pobudo pristojnega 

ministrstva, poročila na pobudo sindikata, finančni načrt za leto 2011), 

− izplačila v odnosih z zaposlenimi (obračuni plač in drugih prejemkov, podjemnih pogodb, 

študentskega dela, potnih stroškov), 

− spremljanja denarnega poslovanja (poslovanje preko podračuna pri UJP, spremljanje glavne in 

pomožnih blagajn, finančno spremljanje odločb prekrškovnega organa), 

− poslovanje s kupci (obračuni in izdaja faktur, spremljanje evidenc trgovskega blaga, spremljanje 

plačil), 

− poslovanje z dobavitelji (vodenje knjige prejetih faktur, spremljajočih dokumentov, investicijska 

dela, razporejanje stroškov), 

− priprava izvedenih knjigovodskih listin in njihovo evidentiranje v poslovnih knjigah, 

− spremljanje analitičnih evidenc osnovnih sredstev in drobnega inventarja (v skladu s priporočili 

notranje revizije je bil vzpostavljen nov sistem spremljanja analitičnih evidenc osnovnih sredstev 

in njegova posodobitev), 

− sodelovanje pri pripravi ali spremembi notranjih aktov (pripravljena je bila nova verzija Pravilnika 

o računovodstvu; priprava in sprejetje izvedenih dokumentov ter uskladitev notranjih aktov s 

področja računovodenja z obstoječimi notranjimi akti se bo nadaljevala v letu 2011 zaradi 

vpeljave določil izhajajočih iz novega Zakona o TNP), 

− finančno spremljanje mednarodnih projektov (oddelek je tekoče spremljal finančni del izvajanja 

projektov in sodeloval pri pripravi 9. poročil za 6 projektov). 

42

9.5 Pridobivanje sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu ter ostala pridobitna 

dejavnost 


− izvajanje rezervacij za koče TNP in izvedba internega razpisa za dopustovanje zaposlenih v 

objektu TNP v Jadranovem, 

− koordinacija predplačil, najav in obračunov, 

− naročanje artiklov za prodajo v info središčih in točkah ter dopolnitev ponudbe z novimi artikli, 

− priprava programov vodenj in koordinacija izvajanja, 

− priprava letnih naročilnic, avtorskih, podjemnih in komisijskih pogodb, 

− priprava obračunov za turistično takso in poročil o nočitvah za Statistični urad RS, koordinacija 

trženja vodenih izletov. 

V kočah TNP smo v letu 2010 dosegli 10% višjo zasedenost kot v letu 2009. Prodaja koledarjev je bila 

več kot 3 krat višja kot v letu 2009. 

9.6 Upravljanje z nepremičninami TNP in tehnično vzdrževanje 

V letu 2010 je bilo na področju upravljanja z nepremičninami izvedeno sledeče: 

− nakup kmetijskih zemljišč v Stari Fužini (povezano z realizacijo projekta Bohinjka), 

− priprava pogodb za vzdrževanje objektov v lasti in upravljanju TNP, 

− sklenitev dogovora o skupnem vodovodu in čistilni napravi ob koči Savica, 

− urejanje pogodbenih razmerjih glede koriščenja koč na planini v Lazu, Mežaklji, Savici in Vojah, 

− priprava popisa potrebnih vzdrževalnih del na vseh objektih, ki so pod skrbništvom 

novozaposlenih (planina Krstenica, Voje, Velo polje, Martuljek), 

− priprava podlag za vris lovskih koč v GIS, 

− sklenitev o najemu in vzdrževalnih delih za kočo na planini Pri jezeru z GRS Bohinj, 

− sodelovanje pri postavitvah razstav in sodelovanje na tržnicah v Triglavski roži. 

Na področju vzdrževanja nepremičnin TNP je bilo v letu 2010 izvedeno sledeče: 

− redna vzdrževalna dela na objektih TNP ter čiščenje in urejanje okolice, 

− sanacije po poškodbah zaradi snega v zimskih mesecih na objektih, 

− obnova ramp na Pokljuki, v Bohinju in Trenti ter pomoč pri postavitvi nove informacijske 

infrastrukture, 

− večja popravila na objektih TNP: izdelava nove strehe, zamenjava plinske cisterne in izdelava 

žlebov v Zgornji Radovni pri hiši Guhar ter izdelava nove strehe na koči pod Kriškimi podi in 

sanacija brun, 

− prenova hladilnice v Trenti in Gorjah. 

V okviru vzdrževanja avtoparka sta bila v letu 2010 odpisani dve dotrajani vozili (renault 5 in Lada 

Niva), izveden je bil nakup enega vozila (Renault Clio). Kupljenih je bilo 10 novih mobilnih aparatov. 

9.7 Informatika 

V letu 2010 je bilo na področju informatike (računalniškega vzdrževanja) izvedeno naslednje: 

− nabava računalniške opreme po načrtu 2010, 

− sprotna vzdrževanja v sodelovanju, 

− pregled celotnega sistema računalniške opreme in informatike skupaj z zunanjim izvajalcem, 

43

− podroben popis vseh naprav in programske opreme in izdelava shem, 

− dodatna nabava treh osebnih računalnikov zaradi novozaposlenih, 

− nabava tehnične opreme za potrebe info točk po šolah (ekrani na dotik, plazme, računalniške 

enote), 

− priprava podlag in sodelovanje pri uvajanju novega dokumentnega sistema, 

− priprava in sodelovanje pri uvajanju informacijskega sistema za prekrškovni organ. 

9.8 Varnost pri delu 

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in varstva pred požarom je bilo letu 2010 izvedeno 

naslednje: 

− predhodni in obdobni preventivni zdravstveni pregledi: skladno z oceno tveganja s področja 

zdravja pri delu je obdobne preglede opravilo 7 zaposlenih, prav tako 7 je bilo predhodnih 

pregledov, 

− revizija Ocene tveganja s področja zdravja pri delu, 

− priprava in organizacija izobraževanj po programu usposabljanja za varno in zdravo delo za 

zaposlene, 

− periodične preiskave delovnega okolja (15. člen ZVZPD): za vsa delovna mesta na upravi TNP so 

bile izvedene meritve letne mikroklime, 

− usposabljanje strokovnega delavca za varnost pri delu: strokovni delavec se je decembra na 

Zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani udeležil usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter 

požarnega varstva. 

− za Dom in Hišo Trenta sta bila pripravljena ocena požarne ogroženosti in nov požarni red skladno 

s spremembo pravilnika, nameščeni so bili novi izvlečki požarnega reda in označene smeri 

evakuacije, 

− izvedena redna letna kontrola gasilnikov in hidrantov ter opravljen redni letni servis plinske 

instalacije. 

9.9 Oprema: uniforme, varovalna, delovna in tehnična oprema 

V letu 2010 je bil realiziran nakup opreme za nadzornike in ostale zaposlene skladno s pravilnikom. V 

podjetju UNI&FORMA so novo zaposleni pomerili opremo, katera je bila naročena, realizacija 

dobave bo v letu 2011. Nabavljena je bila nujna manjkajoča tehnična oprema, zaščitna oprema za 

vzdrževalca ter delovne obleke in obutev za čistilke. 

44

10. PRILOGE 

10.1 Svet Javnega zavoda Triglavski narodni park 

Predsednik sveta dr. Darij Krajčič 

Podpredsednik sveta Dušan Vučko 

Člani - predstavniki vlade RS: 

Vlada RS dr. Darij Krajčič 

Ministrstvo za okolje in prostor dr. Katarina Groznik Zeiler 

Ministrstvo za kmetijstvo, 

mag. Jože Dular 

gozdarstvo in prehrano 

Ministrstvo za kulturo Silvester Gaberšček 

Ministrstvo za finance Eva Štravs Podlogar 

Ministrstvo za šolstvo in šport Alenka Kovšca 

Člani - predstavniki občin: 

Občina Bled Janez Petkoš 

Občina Bohinj Dušan Vučko 

Občina Bovec Siniša Germovšek 

Občina Gorje dr. Tomaž Pazlar 

Občina Kranjska Gora Mirko Eržen 

Občina Kobarid Aljoša Mozetič 

Občina Tolmin Darjo Velušček 

Člani - predstavniki drugih ustanov: 

Planinska zveza Slovenije Jože Stanonik (do 23.6.2010) 

mag. Franci Ekar (od 23.6.2010) 

Lovska zveza Slovenije Goran Šuler 

Člani - predstavniki javnega zavoda 

TNP: 

Jurij Dobravec (8.12.2010) 

Iztok Butinar (od 8.12.2010) 

Peter Belhar 

Tomaž Bregant 

Sašo Hrovat 

Edvin Kravanja 

Gorazd Kutin 

Tea Lukan Klavžer 

Svet TNP je imel v letu 2010 tri redne seje, obravnavane so bile naslednje teme: 

1. seja dne 31. marca 2010 

- Obravnava in sprejem novega poslovnika o delu sveta TNP. 

- Predlog in sprejem poročila o delu in finančnega poročila JZ TNP za leto 2009. 

- Predlog in sprejem Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v JZ TNP. 

- Predlog in potrditev imenovanja strokovnega sveta JZ TNP. 

45

2. seja dne 23. junija 2010 

- Informacija o postopku sprejemanja Zakona o Triglavskem narodnem parku. 

- Lov v Triglavskem narodnem parku / Lovišču s posebnim namenom Triglav. 

3. seja dne 8. decembra 2010 

- Ugotovitveni sklep o prenehanju članstva v svetu TNP in potrditev novega člana sveta TNP 

- Seznanitev s predlogom priprave načrta upravljanja TNP. 

- Seznanitev s predlogom določitve začasnih upravljavskih smernic. 

- Program dela in finančni načrt Javnega zavoda TNP za leto 2011. 

- Seznanitev s problematiko neupoštevanja napredovanj v času prevedbe plačnega sistema javnih 

uslužbencev v letu 2008. 

10.2 Uprava TNP 

Pri delu JZ TNP in uresničevanju nalog smo v letu 2010 sodelovali: 

direktor zavoda mag. Martin Šolar 

strokovna služba vodja Igor Zakotnik 

Področje varstva in upravljanja 

prostoživečih živali Miha Marenče 

Razvoj Davorin Koren 

Projekt ERA in Slow tourism Alenka Mencinger 

Geografski informacijski sistem Miha Marolt od 1.4.2010 

Vodja projekta Climaparks dr. Matej Vranješ od 1.8.2010 

Oddelek za prostor Tea Lukan Klavžer 

Aleš Zdešar 

Oddelek za varstvo narave Andrej Arih od 31.12.2010 

Tanja Menegalija 

Projekt Habit Change mag. Tina Petras Sackl od 1.12.2010 

Projekt Brezmejna doživetja narave Luka Markež od 1.5.2010 

Andreja Papež od 1.5.2010 

Oddelek - znanstveno raziskovalna 

služba Jurij Dobravec do 21.9.2010 

Jera Rak do 30.4.2010 

Informacijsko 

izobraževalna 

služba 

Interpretacija in vodenje po parku Iztok Butinar 

Področje okoljske vzgoje Jože Andrej Mihelič 

Področje trženja in promocije Mojca Smolej 

Informacijsko središče TRB Majda Odar 

Ana Marija Kunstelj 

Pavlovski od 1.8.2010 

Maja Fajdiga Komar od 1.4.2010 

Mojca Vrhunc od 1.9.2010 

Informacijsko središče TNP v Trenti Marko Pretnar 

Edvin Kravanja 

Ana Zornik od 1.9.2010 

46

Naravovarstveno 

nadzorna služba 

ter varstvo in 

upravljane 

prostoživečih živali 

Barbara Kavs 

Andrejka Kravanja 

Alenka Hace 

Miran Hosner 

Silva Zakrajšek 

Danila Komac 

Vodja Sašo Hrovat 

Marjeta Albinini 

Naravovarstveni oddelek Kranjska Gora Radko Legat 

Valentin Štular 

Anton Štular 

Jernej Legat 

Tonček Urbas 

Naravovarstveni oddelek Trenta Zvonko Kravanja 

Dean Kovač 

Albert Kravanja 

Martin Završnik 

Naravovarstveni oddelek Pokljuka – 

Mežaklja Jurij Kočan 

Tomaž Bregant 

Franci Tišler 

Aleš Žemva 

Naravovarstveni oddelek Bohinj Peter Belhar 

Janez Grašič 

Boštjan Podgornik 

Franci Štros 

Aleš Zadnikar od 16.6.2010 

Naravovarstveni oddelek Posočje Gorazd Kutin 

Samo Rutar 

Skupna splošna 

služba Vodja Aleksandra Žumer od 1.11.2010 

Administrativno splošne zadeve Mateja Repe 

Pravne zadeve Irena Ilešič Čujovič do 17.1.2010 

Stiki z javnostmi Tina Markun 

Vzdrževanje infrastrukture in upralvjanje 

z nepremičninami Janko Dobravec 

Aleš Jekler od 16.6.2010 

Andreja Pokljukar 

Oddelek za finančne zadeve Tanja Dijak 

Špela Stojan 

Cvetka Ravnik 

Vita Mušič 

Na dan 31. 12. 2010 je bilo v JZ TNP 62 zaposlenih. 

47

10.3 Delež porabljenega časa po urah in odstotkih 

10.3.1 Priloga 1: Naloge 5 - 9 

Naloge Ure/plan 

Ure 

%/plan Ure/realizacija Ure %/realizacija 

5 69050 71,0% 62759,5 66,8% Javna služba 

6 600 0,6% 405 0,4% Mednarodne obveznosti 

Nadgraditev strategije info 

7 950 1,0% 960 1,0% mest 

8 6150 6,3% 7298,5 7,8% Projekti 

9 20450 21,0% 22547,5 24,0% Poslovanje 

97200 100,0% 93970,5 100,0% 

10.3.2 Priloga 2: Naloge javne službe varstva narave (5) 

Naloga Ure/plan Ure %/plan Ure/realizacija 

Ure 

%/realizacija 

5.1 4400 6,4% 987 1,6% 

5.2 4250 6,2% 3298,5 5,3% 

5.3 100 0,1% 129 0,2% 

5.4 700 1,0% 745 1,2% 

5.5 400 0,6% 172 0,3% 

5.6 2750 4,0% 2908 4,6% 

5.7 850 1,2% 1032 1,6% 

5.8 19700 28,5% 15563 24,8% 

5.9 5100 7,4% 7554 12,0% 

5.10 300 0,4% 170 0,3% 

5.11 20300 29,4% 17844 28,4% 

5.12 10200 14,8% 12357 19,7% 

69050 100,0% 62759,5 100,0% 

48

10.3.3 Priloga 3: NNS 

Naloga Ure/plan Ure %/plan Ure/realizacija 

Ure 

%/realizacija 

Vodenje po parku 4900 13,0% 2466 6,3% 

Parkovna infrstruktura in 

koče 4200 11,1% 7340 18,9% 

Neposredni nadzor v 

naravi, prekrškovni organ 19600 51,9% 17844 45,9% 

Upravljanje z loviščem s 

posebnim namenom 

Triglav 9100 24,1% 11250 28,9% 

37800 100,0% 38900 100,0% 

49

10.4 Bibliografija 

V tej prilogi navajamo objavljene avtorske prispevke zaposlenih v JZ TNP v tiskanih medijih. 

• Bizjak, J., Ogrin, M., Šolar, M.: Železna pot, Bohinjska Bistrica, Gorenjski muzej: vodniček, 21 str. 

• Fajdiga Komar, M.: V Triglavski roži na Bledu so brihte spoznavale svet čutil, Bohinjske novice, št. 9 / 

2010 

• Kozjek, M.: Triglavska roža 2009-2010, Bohinjske novice, št. 1 / 2010, str. 14. 

• Kunstelj, A., Odar, M.: Etnološka razstava od ovce do štunfa, Bohinjske novice, št. 2/ 2010, str. 32 

• Lukan Klavžer, T.: Nepremična kulturna dediščina, zloženka, 2010 

• Marenče, M.: Kako je z alpskim kozorogom v Triglavskem narodnem parku, Lovec, št. 2/2010, Ljubljana, 

str. 91 

• Marenče, M. : Kako je z velikimi zvermi v Triglavskem narodnem parku, Lovec, 5/2010, Ljubljana, str. 248 

• Marenče, M.: Poslednji srnjak, Lovec, 9/2010, Ljubljana, str. 421 

• Mihelič, J., Vidrih, R: Albin Belar. Pozabljen slovenski naravoslovec, knjiga (2010), št. strani: 224, založba 

Didakta 

• Mihelič, J.: Varovanje »nekoristnega sveta«, Slovenski planinski muzej – navezava za vrhove prihodnosti 

(brošura, izdana ob odprtju Slovenskega planinskega muzeja), str 58-61, Planinska založba, Ljubljana, 2010 

• Mihelič, J.: Velika Mojstrovka, Planinski vestnik št. 7/24, letnik 110, 2010 

• Odar, M.: Dan Zemlje 2010 v Triglavski roži, Blejske novice, št. 4 / 2010, Bled: str. 3. 

• Odar, M.: Dan Zemlje 2010 v Triglavski roži, Bohinjske novice, št. 5 / 2010, str. 15 

• Odar, M.: Čudoviti svet žuželk v Info središču Triglavska roža, Blejske novice, št. 5-6 / 2010, str. 15 

• Odar, M.: Čudoviti svet žuželk v Info središču Triglavska roža, Bohinjske novice, št. 6 / 2010, str. 10. 

• Odar, M.: Marijan Lipovšek in park, Blejske novice, št. 6 / 2010, str. 16 

• Odar, M.: Njegove ideje so bile skladne s cilji TNP, Bohinjske novice, št. 7 / 2010, str. 15 

• Odar, M.: Naravni park Julijsko predgorje in Triglavski narodni park, Bohinjske novice, št. 8 / 2010, str. 22 

• Odar, M.: V Triglavski roži na Bledu so Brihte spoznavale svet čutil, Bohinjske novice, št. 9 / 2010, str. 7 

• Odar, M.: O električnih vozilih v Triglavski roži, Bohinjske novice, št. 10 / 2010, str. 8 

• Odar, M.: Raziskuj Triglavski narodni park, Bohinjske novice, št. 12 / 2010, str. 15 

• Šolar, M.: Muzej na robu narodnega parka. V: Slovenski planinski muzej – naveza za vrhove prihodnosti. 

Ljubljana. Planinska zveza Slovenije: str.: 19 – 20. 

• Šolar, M.: Wilderness – a challenge and test of the management of nature without human intervention, 

Biodiversity in time of climate change: management or wilderness?, Chambery, Task Force ALPARC: str.: 

48 – 50. 

50

• Šolar, M.: Triglavski narodni park in Alpska konvencija – izziv za ohranitev in trajnostni razvoj. V: 

Triglavski narodni park in Alpska konvencija. Bled. Triglavski narodni park in Ministrstvo za okolje in 

prostor: str.: 9. 

Prispevki zaposlenih TNP so objavljeni tudi v časopisu TNP Svet pod Triglavom 14, 15 in 16. 

10.5 Seznam referatov, predavanj in predstavitev v Sloveniji in na tujem 

Triglav National Park – Slovenia’s experience in transboundary mountain protected areas management - 

UNDP Kosovo & IUCN SEE workshop, Dragash – Kosovo, 3. 3. 2010, predavanje – Martin Šolar 

Geološke značilnosti TNP predavanje v okviru izobraževanja nadzornikov, Bavšica, 12. 4. 2010, Aleš Zdešar 

Onesnaževanje in uničevanje gorske narave, vplivi množičnega obiska v gorah - Planinska zveza Slovenije, 

Izpopolnjevanje za vodnike PZS 2009 – 2011, Valvasor, 7. 5. 2010, predavanje - Martin Šolar 

100 Jahre Nationalparks in Europa – wo stehen wir in Deutschland – Mednarodni strokovni posvet ob 40. 

letnici NP Bavarski gozd, Nationalpark Bayerisher Wald, 5. 6. 2010, referat – Martin Šolar 

• Kulturna krajina - izobraževalni tečaj Varuh gorske narave, Vrata, 20. 6. 2010, predavanje – Igor Zakotnik 

• Geološke naravne vrednote v TNP, predavanje v okviru 3. slovenskega geološkega kongresa, Dom Trenta, 

18. 9. 2010, Aleš Zdešar 

• Educational activities in The Triglav National Park, Encountering, Experiencing and Exploring Nature 

in Education, 22. - 25. september 2010, Rateče - Planica, predavanje - Majda Fajdiga Komar (in 

prispevek v zborniku konferenčnih prispevkov) 

• Fotografsko predavanje o TNP v okviru festivala Downtown, Kranj, 27. 9. 2010, Aleš Zdešar 

• TNP in načrt upravljanja voda - delavnica MOP - ARSO Načrt upravljanja voda (porečje Zgornje Save), 

Bled, 28. 9. 2010, predavanje – Igor Zakotnik 

• Triglavski narodni park – predstavitev na odprtju razstave o Alpski konvenciji v Cankarjevem domu, 

Ljubljana, 29.9.2010, Jože Mihelič 

• Europarc transboundary cooperation certificate as an instrument and opportunity to build 

connections among people in protected areas on both side of the border - Case of the Transboundary 

Ecoregion Julian Alps – Konferenca Federacije Europarc, NP Abruzzi – Italija, 2.10. 2010, referat – 

Martin Šolar 

• Prostorsko načrtovanje v TNP - delavnica Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Kranjska Gora, 16. 10. 

2010, predavanje – Igor Zakotnik 

• Novo pojmovanje divjine v evropskem kontekstu in koncept upravljanja brez posegov človeka v 

Triglavskem narodnem parku – Mednarodna konferenca mreže zavarovanih območij v Alpah, Zernez – 

Švica, 22.10. 2010, referat – Martin Šolar 

• Usklajevanje interesov varstva narave in gozdarstva v TNP - posvet Intenzivno gospodarjenje z gozdom 

in varstvo narave, Ljubljana, 24.11. 2010, referat – Martin Šolar 

51

II POSLOVNO POROČILO 

1 Pregled doseženih ciljev in rezultatov 

Namen Triglavskega narodnega parka, poročilo o doseženih ciljih in rezultatih, zakonske in druge 

podlage, mednarodne konvencije, dolgoročni cilji in letni cilji so navedeni oz. opisani v predhodnih 

poglavjih. 

2 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev in primerjava s preteklim letom – 

povzetek izvedenih nalog iz programa dela 

V letu 2010 so bile v celoti izvedene vse prioritete, načrtovane v programu dela JZ TNP, hkrati pa smo 

izvedli tudi nenačrtovane nove naloge, izhajajoče iz projektov in programov, pridobljenih v letu 2010. 

Vlada RS je 18. junija 2010 sprejela novi Zakon o TNP, ki je vstopil v veljavo 15. julija 2010. JZ TNP 

je bil aktivno vključen v postopek sprejemanja ZTNP v Državnem zboru vključno z aktivnim 

sodelovanjem v dvomesečni javni obravnavi zakona. Glede NU so bili po sprejetju ZTNP v 

sodelovanju z MOP opredeljeni vsebina NU, cilji, strokovne podlage, viri, evidence, deležniki in 

časovnice postopka priprave in sprejemanja. Sledila je priprava obsežnega dokumenta Izhodišča za 

pripravo NU za TNP, na podlagi katerega bo skladno z ZTNP MOP izdal sklep o začetku postopka za 

NU. Skladno z določili ZTNP je bil pripravljen tudi osnutek začasnih upravljavskih smernic. 

Izvedena je bila notranja reorganizacija, ki omogoča povezovanje in optimizacijo delovnih procesov 

ter zagotavlja racionalnejšo rabo sredstev. Z novo strukturo ima JZ TNP le štiri notranje 

organizacijske enote: strokovno, informacijsko izobraževalno, naravovarstveno nadzorno in skupno 

službo. Vzpostavljen je bil tudi strokovni svet JZ TNP. 

Vzpostavljeni sta bili dve novi informacijski točki. Informacijska točka TNP v Zeleni hiši v Kobaridu, 

ki uresničuje idejo o povezovanju kmetijstva, turizma in naravovarstva s ciljem trajnostnega razvoja in 

je rezultat uspešnega dolgoletnega sodelovanja Občine Kobarid in TNP. Informacijska točka v sklopu 

Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani je sestavni del muzeja. V obeh novih info točkah od 

odprtja (aprila oziroma avgusta 2010) beležimo skupno 21.500 obiskovalcev. 

JZ TNP je bil uspešen pri kandidiranju za evropska sredstva. V letu 2010 je delo potekalo na sedmih 

mednarodnih projektih (v letu 2010 so bile podpisane 4 pogodbe za nove projekte) in obsežnem 

programu Alpske konvencije. V okviru projektov je bilo v TNP v letu 2010 šest projektnih zaposlitev. 

TNP se je aktivno vključeval v predsedovanje Slovenije Alpski konvenciji, ki ga vodi MOP, in izvedel 

več dogodkov in programov, katerih namen je bil približati ljudem pomen varstva narave in kulturne 

dediščine ter trajnostnega razvoja v Alpah in spodbuditi izvajanje te mednarodne pogodbe na lokalni 

ravni. 

Z ZRSVN je bil usklajen predlog glede spremljanja stanja naravnih vrednot v TNP. Z omenjenim 

zavodom je TNP uspešno sodeloval tudi pri pripravi in izdelavi prostorskih dokumentov občin in 

gozdnogospodarskih načrtov na območju TNP. V okviru priprave strokovnih mnenj h gradnjam in 

sodelovanja z lokalnim prebivalstvom ali investitorji je bilo pripravljenih 157 pozitivnih in 32 

negativnih mnenj ter 29 seznanitev inšpekcijskih služb. S kadrovsko okrepitvijo na področju GIS se je 

sistematično pričelo urejanje podatkovnih baz, ki bodo kompatibilne tudi z ostalimi ustanovami. 

V letu 2010 so bili izvedeni številni dogodki in prireditve v obeh info središčih in info postajah 

(skupno preko 60), ki postajajo pomembna povezovalna mesta različnih ciljnih skupin. V obeh info 

središčih Dom Trenta in Triglavska roža na Bledu ter na Pocarjevi domačiji v letu 2010 skupno 

beležimo 23.133 obiskovalcev, kar je skoraj 1.000 obiskovalcev več kot v letu 2009. Pri promociji 

narodnega parka in ozaveščanju o pomenu ohranjene narave in kulturne dediščine imajo pomembno 

vlogo tudi številne izobraževalne aktivnosti, ki se že vrsto let uspešno vključujejo v šolske 

izobraževalne programe. V letu 2010 smo pripravili preko 20 predavanj o TNP in preko 60 drugih 

izobraževalnih aktivnosti, kot so etnološke in fotografske delavnice, naravoslovni dnevi in različna 

52

vodenja po parku. V letu 2010 beležimo tudi 30 odstotkov več objav o TNP v medijih kot v letu prej. 

Prvič so izšle tri številke glasila TNP Svet pod Triglavom (prej le dve na leto). S promocijskimi 

aktivnostmi in dogodki se je JZ TNP v letu 2010 aktivno vključeval v skupne promocijske aktivnosti v 

Julijskih Alpah skupaj z LTO na območju parka. 

NNS je v skladu s pristojnostmi in nalogami izvajala neposredni nadzor v naravi, urejala parkovno 

infrastrukturo, sodelovala pri vzgojno izobraževalnih in interpretacijskih aktivnostih JZ TNP. Posebno 

velja poudariti aktivno sodelovanje NNS pri različnih medijsko odmevnih naravovarstvenih in 

okoljevarstvenih akcijah (Očistimo Slovenijo, ozaveščevalna akcija ob sodelovanju z Gorsko 

policijsko enoto) ter sodelovanje z lokalnim prebivalstvom. 

V LPN Triglav, kjer JZ TNP izvaja predpisan načrt odvzema divjadi skladno z veljavnimi lovsko 

gospodarskimi načrti, smo pri vseh vrstah dosegli predpisan plan oz. realizacijo v okviru zakonsko 

dovoljenih odstopanj. 

3 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja 

Realizacija stroškov plač redne dejavnosti je bila v letu 2010 nižja od predvidene za slabih 26.000 

EUR zaradi nerealiziranih načrtovanih zaposlitev. Preostanek sredstev je bil na osnovi aneksa k 

osnovni pogodbi o financiranju dejavnosti javne službe ohranjanja narave porabljen za kritje 

materialnih stroškov zavoda. Kljub temu je bil del prejetih proračunskih sredstev za kritje materialnih 

stroškov za 70.500 EUR manjši kot v letu 2009, zato je moral zavod razliko zagotoviti iz sredstev 

tržne dejavnosti, delno pa je za aktivnosti redne dejavnosti, ki so tesno povezane z izvajanjem 

projektov, sredstva zagotovil tudi iz projektnih virov. Tako je bil del nakupov službene opreme zaradi 

omejenih proračunskih sredstev izveden v okviru projektov, podobno je bil iz projektov sofinanciran 

tudi tisk publikacij. 

Pri realizaciji prihodkov prodaje blaga in storitev na trgu izstopajo številke pri prodaji koledarja, s 

katero je bilo ustvarjenih za 97% več prihodkov kot lani. Velik porast prihodkov je tudi pri prodaji 

publikacij in drugega blaga (za 35%) in nočitvah v kočah TNP (za 14%). Realizacija celotnih 

prihodkov tržne dejavnosti je sicer nižja kot lani, vendar le na račun manjših finančnih in drugih 

prihodkov, medtem ko so tisti prihodki, ki so odvisni od uspešnega delovanja na trgu, večji za 2%. 

Omejenost razpoložljivih finančnih sredstev nalaga zavodu gospodarno ravnanje s sredstvi, kar kaže 

dejstvo, da je bilo veliko vzdrževalnih del opravljenih z lastnimi sredstvi in kadri. Za zavarovanje 

službenih vozil in objektov je bila sklenjena pogodba z ugodnejšimi pogoji in manjšimi stroški. Zavod 

je v letu 2010 namenjal veliko pozornost promocijskim aktivnostim, vendar je zaradi omejenih 

sredstev za kritje nastalih stroškov v tej zvezi uporabil sredstva, ki jih je pridobil z uspešnim 

nastopanjem na trgu. 

Zavod je kljub nerealiziranim načrtovanim zaposlitvam in odhodom dveh sodelavcev uspešno izvedel 

naloge iz letnega načrta dela in presegel lansko realizacijo za 16%, kar kaže na njegovo učinkovito 

delovanje. Posebej je potrebno poudariti še delo na področju projektne dejavnosti, saj je delež 

prihodkov projektov v celotnih prihodkih 11% in uspešno dopolnjuje delo redne dejavnosti zavoda. 

4 Poročilo o zastavljenih ciljih, ki niso bili doseženi 

Iz poročila izhaja, da so bili cilji programa v glavnem doseženi. Razvidno je, da je bilo realiziranih 

manj delovnih ur (načrtovanih je bilo 97.200 ur, realiziranih pa 93.970 ur) kot posledica prenehanj 

delovnih razmerij in nadomestnih zaposlitev s časovnim zamikom. Posledično izhaja tudi minimalen 

delež nalog, ki ni bil v celoti izveden. Gre predvsem za naloge na področju Nature 2000 in 

evidentiranja motenj v naravi. S popolnitvijo delovnih mest v JZ TNP proti koncu leta bomo 

načrtovane nedokončane naloge dokončali v letu 2011. 

53

III RAČUNOVODSKO POROČILO 

1 UVOD 

Javni zavod TNP je svoje naloge v letu 2010 izvajal na osnovi Programa dela in letnega načrta 

upravljanja, ki ga je na svoji seji dne 2.12.2009 sprejel in potrdil svet javnega zavoda TNP. Istega dne 

je bil potrjen in sprejet tudi predlog Finančnega načrta javnega zavoda TNP. 

Financiranje dejavnosti javne službe je bilo v letu 2010 zagotovljeno s Pogodbo MOP o financiranju 

dejavnosti javne službe ohranjanja narave za redno dejavnost ter aneksom št. 1 k tej pogodbi, 

financiranje investicij pa s Pogodbo MOP o financiranju investicij. V sklop dejavnosti javne službe 

ohranjanja narave sodi tudi izvajanje ukrepov po Zakonu o ohranjanju narave, za katere je vlada TNP 

namenila del presežka dohodka nad odhodki Sklada KZG. 

Za financiranje izvajanja programov v okviru predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji je bila z 

MOP sklenjena pogodba, ki zagotavlja izvajanje programov v letu 2010 in 2011. V okviru javne 

službe sta se izvajala še programa Unesco MAB v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, 

znanost in tehnologijo, Uradom komisije Unesco ter program ohranjanja biotske in krajinske pestrosti 

na Pokljuki skupaj z Zavodom RS za varstvo narave. S prijavo na razpis za sofinanciranje prireditev v 

Občini Bled je TNP pridobil sredstva za sofinanciranje prireditev Brihta (družinski izobraževalni 

ustvarjalni program) in Spominske razstave M. Lipovška. 

Sredstva za svoje poslovanje je javni zavod TNP pridobival tudi s prodajo blaga in storitev na trgu. V 

ta sklop sodijo prodaja publikacij in drugih tržnih artiklov, plačljiva predavanja in vodenja, koriščenje 

objektov TNP, plačljive storitve informacijskih centrov in točk TNP, prodaja divjačine in odstrel ter 

ostale storitve. Manjši del pa zajemajo še prihodki od najemnin, prejete dividende in drugi prihodki od 

premoženja. 

V okviru dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu se je pričelo izvajanje petih projektov, ki jih je 

TNP pridobil z uspešno kandidaturo na razpisih. 

Vrednost celotnih prihodkov ustvarjenih v letu 2010 znaša 2.020.655,73 EUR in je v primerjavi 

prihodki iz leta 2009 višja za 16,3% . Vrednost celotnih odhodkov v letu 2010 znaša 2.020.545,66 

EUR in je v primerjavi s prihodki višja za 110,07 EUR, kar je tudi poslovni izid javnega zavoda 

Triglavski narodni park v letu 2010. 

2 BILANCA STANJA S POJASNILI 

ČLENITEV 

SKUPINE 

KONTOV 

Tabela 1: Bilanca stanja na dan 31.12.2010 

NAZIV SKUPINE KONTOV 

Oznaka za 

AOP 

ZNESEK 

Tekoče leto 

(v EUR) 

ZNESEK 

Predhodno leto 

1 2 3 4 5 

SREDSTVA 

A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU 

(001=002-003+004-005+006-007+008+009+010+011) 001 5.406.540 5.478.649 

00 NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 002 170.635 177.490 

01 POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV 003 48.951 42.586 

02 NEPREMIČNINE 004 6.209.776 6.144.805 

03 POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN 005 1.578.307 1.425.226 

54

ČLENITEV 

SKUPINE 

KONTOV 


Oznaka za 

AOP 

ZNESEK 

Tekoče leto 

ZNESEK 


1 2 3 4 5 

04 OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 006 1.864.666 1.755.182 

05 

POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH 

OSNOVNIH SREDSTEV 007 1.240.849 1.160.501 

06 DOLGOROČNE KAPITALSKE NALOŽBE 008 29.570 29.485 

07 DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI 009 

08 DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA 010 

09 TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE 011 

10 

11 

B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE 

ČASOVNE RAZMEJITVE 

(012=013+014+015+016+017+018+019+020+021+022) 012 406.435 488.606 

DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE 

VREDNOSTNICE 013 2.942 2.935 

DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH 

USTANOVAH 014 2.356 349.698 

12 KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV 015 33.930 22.528 

13 DANI PREDUJMI IN VARŠČINE 016 100 

14 

KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA 

KONTNEGA NAČRTA 017 100.474 93.347 

15 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 018 

16 KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA 019 

17 DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE 020 180.041 4.491 

18 NEPLAČANI ODHODKI 021 

19 AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 022 86.592 15.607 

C) ZALOGE 

(023=024+025+026+027+028+029+030+ 031) 023 49.820 52.669 

30 OBRAČUN NABAVE MATERIALA 024 

31 ZALOGE MATERIALA 025 9.113 7.539 

32 ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE 026 

33 NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE 027 

34 PROIZVODI 028 

35 OBRAČUN NABAVE BLAGA 029 127 310 

36 ZALOGE BLAGA 030 40.580 44.820 

37 DRUGE ZALOGE 031 

I. AKTIVA SKUPAJ 

(032=001+012+023) 032 5.862.795 6.019.924 

99 AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 033 

20 

D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE 

RAZMEJITVE 

(034=035+036+037+038+039+040+041+042+043) 034 364.867 184.294 

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN 

VARŠČINE 035 

21 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH 036 102.281 86.390 

22 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV 037 162.384 69.649 

23 DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 038 74.265 14.462 

55

ČLENITEV 

SKUPINE 

KONTOV 


Oznaka za 

AOP 

ZNESEK 

Tekoče leto 

ZNESEK 


1 2 3 4 5 

24 

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA 

KONTNEGA NAČRTA 039 16.925 1.035 

25 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV 040 

26 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 041 

28 NEPLAČANI PRIHODKI 042 

29 PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 043 9.012 12.758 

E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 

(044=045+046+047+048+049+050+051+052- 

053+054+055+056+057+058-059) 044 5.497.928 5.835.630 

90 SPLOŠNI SKLAD 045 

91 REZERVNI SKLAD 046 

92 DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 047 241.773 419.035 

93 DOLGOROČNE REZERVACIJE 048 

940 SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH 049 

9410 

9411 

SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA 

PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI ZA NEOPREDMETENA 

DOLGOROČNA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA 

SREDSTVA 050 

SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA 

PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE 051 

9412 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 052 

9413 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 053 

96 DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI 054 

97 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 055 131.439 166.254 

980 

OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN 

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 056 5.124.606 5.249.850 

981 OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 057 

985 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 058 110 491 

986 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 059 

I. PASIVA SKUPAJ 

(060=034+044) 060 5.862.795 6.019.924 

99 PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 061 

2.1 SREDSTVA 

2.1.1 DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU 

2.1.1.1 Neopredmetena dolgoročna sredstva 

Stanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev 170.635,10 EUR zajema dolgoročno vračunljive stroške 

v višini 112.274,80 EUR (vnaprej plačane najemnine za več let) in premoženjske pravice (kupljene 

licence za računalniške programe) v znesku 58.360,30 EUR. Popravki vrednosti neopredmetenih 

dolgoročnih sredstev znašajo 48.950,43 EUR, njihova sedanja vrednost pa je 121.684,67 EUR. 

56

2.1.1.2 Nepremičnine 

Nabavna vrednost nepremičnin na dan 31.12.2010 je 6.209.776,23 EUR. Z upoštevanjem popravka 

vrednosti v višini 1.578.306,69 EUR je izračunana sedanja vrednost nepremičnin 4.631.469,54 EUR. 

V poslovnih knjigah so knjižene naslednje nepremičnine: 

o zemljišča v vrednosti 825.974,56 EUR; 

o zgradbe v vrednosti 5.271.255,74 EUR; 

o nepremičnine v gradnji ali izdelavi v vrednosti 112.545,93 EUR. 

V letu 2010 so bila iz sredstev Sklada KZG kupljena zemljišča v zavarovanem območju TNP v k.o. 

Kranjska Gora in k.o. Studor. Skupno povečanje vrednosti zemljišč tako znaša 54.727,40 EUR. 

Povečanje vrednosti zgradb izhaja iz vlaganj v stavbi Ljubljanska cesta 27, Bled in izvedenih del pri v 

hladilnicah Gorje in Trenta. Opravljene so bile tudi nekatere preknjižbe med konti zaradi uskladitve 

vodenja istovrstnih osnovnih sredstev, kar je imelo za posledico povečanje knjigovodske vrednosti 

zgradb v znesku 19.474,96 EUR. 

2.1.1.3 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 

Bilanca stanja izkazuje nabavno vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev v višini 

1.864.665,53 EUR. Navedeni znesek vključuje 

o nabavno vrednost opreme 1.250.086,54 EUR, 

o vrednost drobnega inventarja z življenjsko dobo nad enim letom 308.770,55 EUR 

o vrednost naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva 36.283,69 EUR 

o vrednost razstavnih eksponatov, slik panojev in muzejske opreme 258.513,72 EUR ter 

o vrednost opreme, ki se pridobiva, 11.011,03 EUR. 

Povečanje nabavne vrednosti opreme in drugih opredmetenih sredstev v skupnem znesku znaša 

245.088,70 EUR in sicer iz naslova nakupov opreme v znesku 200.298,72 EUR, nakupov drobnega 

inventarja v znesku 7.983,02 EUR, nakupe flex sten in panojev v vrednosti 24.116,96 EUR in vlaganj 

v tuja opredmetena sredstva (objekt Zelena hiša v Kobaridu) za 12.690,00 EUR. 

Ob inventuri je bilo ugotovljeno, da je zaradi poškodb, zastaranja ali drugih vzrokov potrebno del 

opreme in drobnega inventarja izločiti iz uporabe. Zmanjšanje nabavne vrednosti opreme zaradi 

odpisov po inventurnih zapisnikih znaša 45.330,03 EUR, zmanjšanje vrednosti drobnega inventarja pa 

5.787,50 EUR. Manjki oziroma viški pri inventuri niso bili ugotovljeni. 

Odpisana vrednost opreme in drobnega inventarja je 1.240.849,34 EUR, sedanja vrednost opreme in 

drobnega inventarja v uporabi pa 612.805,16 EUR. Oprema je v povprečju odpisana 74,4%, drobni 

inventar pa je odpisan v celoti. 

2.1.1.4 Naložbe, posojila, depoziti in dolgoročne terjatve 

Bilanca stanja na dan 31.12.2010 izkazuje stanje dolgoročnih naložb v višini 29.570,00 EUR. 

Vrednost naložb v delnice Gorenjske banke d.d. je usklajeno s stanjem, zavedenim na trgovalnem 

računu Gorenjske banke, na dan 31.12.2010. Skupna vrednost naložb v delnice v državi ostaja 

nespremenjena in sicer 18.562,76 EUR. Na kontih dolgoročnih naložb je bila opravljena uskladitev 

stanja naložb v deleže v naravi za Turistično zadrugo Bohinj, z.o.o. na znesek 200,06 EUR. 

2.1.2 KRATKOROČNA SREDSTVA IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 

Stanje denarnih sredstev na podračunu pri UJP na dan 31.12.2010 znaša 2.356,07 EUR. Stanje 

gotovine se spremlja v glavni blagajni Bled in štirih pomožnih blagajnah (Dom Trenta, Info središče 

57

Triglavska roža Bled, Pocarjeva domačija, globe) in znaša 2.941,91 EUR. Trenutno likvidnost ni 

dobra zaradi izvedenih plačil, ki so povezana s stroški pri izvajanju projektov in ki bodo povrnjena 

šele po pregledu in odobritvi projektnih poročil, kar v povprečju znaša najmanj osem mesecev. 

Stanje kratkoročnih terjatev do kupcev znaša 33.930,05 EUR in je v mejah, ki ne ogrožajo poslovanja. 

Večino terjatev predstavljajo izdani računi iz naslova prodaje koledarja, divjačine in nočitev v kočah 

TNP v času novoletnih praznikov, ki zapadejo v plačilo v januarju 2011. Morebitne vprašljive terjatve 

rešujemo sproti. 

Znesek kratkoročnih terjatev do uporabnikov proračuna znaša 100.474,37 EUR. V navedenem znesku 

je zajeta terjatev do Ministrstva za okolje in prostor za financiranje izplačila plač december 2010 po 

pogodbi (poravnana v januarju 2011) in manjše terjatve do ostalih uporabnikov proračuna po izdanih 

računih. 

Stanje drugih kratkoročnih terjatev znaša 180.040,86 EUR. Manjši del tega zneska vključuje terjatve 

do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz naslova refundacij, terjatve za vstopni DDV, 

zahtevek za povračilo škode od zavarovalnice, terjatve iz naslova glob in druge terjatve. Po oceni bo 

plačilo teh terjatev izvedeno v prvih mesecih leta 2011. Večji del pa predstavljajo terjatve iz naslova 

zahtevkov za sofinanciranje mednarodnih projektov v znesku 175.466,34 EUR. Te terjatve bodo 

predvidoma poravnane do konca leta 2011. 

Aktivne časovne razmejitve v znesku 86.591,60 EUR zajemajo kratkoročno odložene odhodke, 

prehodno nezaračunane prihodke in vrednotnice (znamke, koleki). Vrednost kratkoročno odloženih 

odhodkov 12.602,61 EUR sestavljajo stroški za krmo prostoživečih živali, ki bo porabljena v prvih 

mesecih leta 2011, strošek plina za ogrevanje hiše Guhar, nabavljenega v decembru 2010 in stroški za 

celoletno naročnino na revijo Zveze računovodij IKS. Prehodno nezaračunani prihodki 73.914,23 

EUR so oblikovani za že nastale stroške projektov, za povrnitev katerih bodo zahtevki lahko izdani v 

letu 2011. 

2.1.3 ZALOGE 

Stanje zalog materiala na dan 31.12.2010 znaša 49.819,26 EUR. Zaloge materiala v skladišču v 

vrednosti 9.112,76 EUR predstavljajo neporabljen material (les) za vzdrževalna dela na parkovni 

infrastrukturi. Nabavna vrednost zalog trgovskega blaga znaša 40.579,72 EUR in v večjem delu 

vsebuje publikacije ter druge prodajne artikle, ki so vsebinsko povezani s TNP. Pri vodenju zalog 

trgovskega blaga je uporabljena FIFO metoda vodenja cen. 

2.2 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 

2.2.1 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 

Stanje kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev na dan 31.12.2010 je 184.294,24 EUR. 

Skupni znesek kratkoročnih obveznosti znaša 355.854,54 EUR in vključuje: 

o obveznosti za čiste plače in nadomestila plač december 2010 v znesku 58.879,45 EUR; 

o obveznosti za plačilo prispevkov iz naslova plač december 2010 v znesku 21.179,65 EUR; 

o obveznosti za davek iz plač december 2010 (dohodnina) 9.663,54 EUR; 

o druge obveznosti do zaposlenih v višini 12.557,94 EUR; 

o obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini v višini 161.624,60 EUR; 

o kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago v višini 759,08 EUR; 

58

o kratkoročne obveznosti za dajatve in DDV v višini 15.068,64 EUR; 

o druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja v znesku 59.196,63 EUR; 

o kratkoročne obveznosti do uporabnikov proračuna v znesku 16.925,01 EUR. 

Obveznosti iz naslova obračunanih plač so bile poravnane v januarju 2011. 

Večji del stanja kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev predstavljajo prejeti računi za dobavo blaga 

in opravljene storitve v decembru (električna energija, kurivo, gorivo, komunikacije, študentsko delo, 

vzdrževanje vozil). Večina računov je bila poravnana v mesecu januarju 2011. 

Kratkoročne obveznosti za dajatve vključujejo obveznosti za prispevke na plače december 2010 ter 

obveznosti za dajatve iz naslova obračunov avtorskih del. Tudi te obveznosti so bile poravnane v 

januarju 2011. 

Druge kratkoročne obveznosti zajemajo obveznosti za prenakazilo pobrane turistične takse in glob ter 

obveznost za plačilo zahtevkov projektnih partnerjev v okviru projekta Climaparks. 

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov proračuna so obveznosti po izdanih računih teh uporabnikov. 

Pasivne časovne razmejitve v znesku 9.011,75 EUR vključujejo kratkoročno odložene prihodke za 

kritje stroškov izvajanja projektov v letu 2010. 

2.2.2 LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 

Izkazano stanje lastnih virov in dolgoročnih obveznosti na dan 31.12.2010 je 5.497.928,23 EUR in 

zajema dolgoročno odložene prihodke, dolgoročne obveznosti iz poslovanja, dolgoročne obveznosti za 

sredstva v upravljanju in presežek prihodka nad odhodki leta 2010. 

Stanje konta dolgoročno odloženih prihodkov izkazuje vrednost prejetih in še ne porabljenih sredstev 

Sklada KZG po pogodbah v višini 241.773,17 EUR. 

Stanje dolgoročnih obveznosti iz poslovanja v skupni višini 131.439,08 EUR zajema obveznosti za 

naložbe iz sredstev donacij in obveznosti za materialne naložbe izvedene v okviru projektov. V breme 

teh obveznosti se letno knjižijo stroški amortizacije izvedenih naložb. 

Stanje obveznosti za sredstva v upravljanju na dan 31.12.2010 znaša 5.124.605,91 EUR. Povečanje 

obveznosti v znesku 118.439,84 EUR delno izhaja iz opravljenih vlaganj v nepremičnine in opremo, 

financiranih iz sredstev Sklada KZG in sredstev proračuna. Njihovo vrednost povečuje tudi znesek 

presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2009. Obveznosti za sredstva v upravljanju so se v letu 2010 

zmanjšale za obračunano amortizacijo v skupnem znesku 244.179,29 EUR. 

V letu 2010 bilanca stanja izkazuje presežek prihodkov nad odhodkov v višini 110,07 EUR. 

3 FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE IN PORABA SREDSTEV 

Financiranje dejavnosti javne službe je bilo v letu 2010 zagotovljeno s Pogodbo MOP o financiranju 

dejavnosti javne službe ohranjanja narave za redno dejavnost št. 2511-09-600160 z dne 30.12.2009 ter 

aneksom št. 1 k tej pogodbi z dne 23.11.2010, financiranje investicij pa s Pogodbo MOP o financiranju 

investicij št. 2511-09-600161 z dne 30.12.2009. Za financiranje izvajanja programov v okviru 

predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji je bila z MOP dne 2.4.2010 sklenjena pogodba št. 2511- 

59

10-250012, ki zagotavlja izvajanje programov v letu 2010 in 2011.V okviru javne službe sta se 

izvajala še dva programa, financirana iz drugih proračunskih virov. Dodaten vir financiranja dejavnosti 

javne službe je bil zagotovljen iz presežka dohodka nad odhodki Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov 

RS. Manjši del sredstev je TNP pridobil od Občine Bled za sofinanciranje prireditev Brihta (družinski 

izobraževalni ustvarjalni program) in Spominske razstave M. Lipovška, ene donacije ter nadomestila 

za stroške sodnega postopka. 

Vrednost prejetih finančnih sredstev v letu 2010 za izvajanje redne dejavnosti javne službe ohranjanja 

narave, zagotovljena s pogodbo MOP je bila 1.366.074,31 EUR. Realizacija pogodbene vrednosti je 

99,7-odstotna. Za financiranje investicij je bilo zagotovljenih 10.960,00 EUR, ki so bila porabljena. 

Sredstva iz ostalih proračunskih virov, namenjena financiranju programov javne službe, so zagotovili: 

o Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Urad komisije Unesco – za sofinanciranje 

programa Unesco-MaB, biosferno območje Julijske Alpe; 

o Zavod RS za varstvo narave – za program sodelovanja med Republiko Slovenijo in Kneževino 

Monako na področju varstva narave in ohranjanja biotske in krajinske pestrosti na Pokljuki. 

Oba programa se izvajata že več let, njuno nadaljevanje pa je predvideno tudi v letu 2011. Prejeta 

sredstva programa Unesco so bila v letu 2010 porabljena delno, preostanek sredstev je knjižen na 

kontu kratkoročno odloženih prihodkov in bo porabljen za izvajanje pogramov v prihodnjem obdobju. 

Iz že prejetih sredstev presežka dohodka nad odhodki Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je TNP 

v letu 2010 financiral nakupe zemljišč, izvajanje akcijskih načrtov in strategij, ki izhajajo iz načrta 

upravljanja, izvajanje varstvenih ukrepov Natura 2000 ter izvajanje strategije mreže informacijskih 

mest v TNP v skupni višini 177.261,30 EUR. Od tega je bilo 84.981,11 EUR namenjeno za tekočo 

porabo in 92.280,19 EUR za investicije. TNP je omenjena sredstva prejel na podlagi treh sklepov 

oziroma pogodb. Od tega je poraba sredstev presežka dohodka nad odhodki SKZG RS leta 2004 

znašala 52.950,58 EUR, poraba po pogodbi št. 2511-08-600134, ki namenja sredstva izvajanju 

ukrepov v letih 2008, 2009 in 2010, je bila 124.824,47, porabe sredstev po pogodbi za sofinanciranje 

izgradnje informacijskega centra v Bohinju pa še ni bilo. Kljub izteku pogodbenih rokov za porabo 

sredstev načrtovana poraba še ni bila realizirana v celoti. Glede na to, da se bo izvajanje ukrepov po 

navedenih pogodbah nadaljevalo tudi v letu 2011, je bil že podan predlog za podaljšanje roka porabe. 

Višina prejetih sredstev in njihova poraba je prikazana v spodnjih tabelah. 

Tabela 2: Prejeta sredstva proračuna za financiranje javne službe 

SREDSTVA ZA FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE Realizacija 

(v EUR) 

1. Ministrstvo za okolje in prostor – redna dejavnost in investicije 1.366.074,31 

Ministrstvo za okolje in prostor – aktivnosti v okviru predsedovanja Slovenije Alpski 

konvenciji 99.996,36 

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Urad komisije UNESCO – 

2. 

3. 

program Unesco MaB 11.000,00 

Zavod RS za varstvo narave – program ohranjanja biotske raznovrstnosti na planini 

Klek 19.624,08 

4. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS 177.261,30 

5. Sredstva Občine Bled 1.700,00 

6. Drugo (donacija, nadomestilo) 1.080,00 

SKUPAJ 1.676.736,05 

60

Tabela 3: Poraba sredstev za financiranje javne službe 

PORABA SREDSTEV ZA FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE Realizacija 

(v EUR) 

1. Stroški dela 1.172.522,42 

2. Izdatki za blago in storitve ter drugi izdatki 387.093,77 

3. Izdatki za investicije 116.469,14 

4. Prenos za kritje stroškov programov na konte odloženih prihodkov 650,72 

SKUPAJ 1.676.736,05 

4 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV S POJASNILI 

ČLENITEV 

KONTOV 

Tabela 4: Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov enotnega kontnega načrta 

(v EUR) 

NAZIV KONTA 

Oznaka za 

AOP 

ZNESEK 

Tekoče leto 

ZNESEK 


1 2 3 4 5 

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA 

(861+862+863+864) 860 1.990.925 1.699.513 

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 1.918.792 1.633.390 

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN 

NEDOKONČANE PROIZVODNJE 862 

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN 

NEDOKONČANE PROIZVODNJE 863 

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 72.133 66.123 

762 B) FINANČNI PRIHODKI 865 26.096 36.845 

763 C) DRUGI PRIHODKI 866 3.490 635 

Č) PREVREDNOTEVALNI POSLOVNI PRIHODKI 

(868+869) 867 145 

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 142 

del 764 DRUGI PREVREDNOTEVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 3 

D) CELOTNI PRIHODKI 

(860+865+866+867) 870 2.020.656 1.736.993 

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 

(872+873+874) 871 698.700 511.213 

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 33.636 29.115 

460 STROŠKI MATERIALA 873 184.787 144.948 

461 STROŠKI STORITEV 874 480.277 337.150 

F) STROŠKI DELA 

(876+877+878) 875 1.278.213 1.179.146 

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 970.979 900.618 

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 158.130 146.709 

61

ČLENITEV 

KONTOV 

NAZIV KONTA 

Oznaka za 

AOP 

ZNESEK 

Tekoče leto 

ZNESEK 


1 2 3 4 5 

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 149.104 131.819 

462 G) AMORTIZACIJA 879 12.020 2.774 

463 H) REZERVACIJE 880 0 

465 J) DRUGI STROŠKI 881 22.018 16.614 

467 K) FINANČNI ODHODKI 882 1.131 268 

468 L) DRUGI ODHODKI 883 8.464 26.487 

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 

(884=885+886) 884 

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885 

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 

N) CELOTNI ODHODKI 

(887=871+875+879+880+881+882+883+884) 887 2.020.546 1.736.502 

O) PRESEŽEK PRIHODKOV 

(888=870-887) 888 110 491 

P) PRESEŽEK ODHODKOV 

(889=887-870) 889 

del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 890 

del 80 

del 80 

Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanje davka 

od dohodka (891=888-890) 891 110 491 

Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem 

davka od dohodka (892= (889+890) oz. (890-888)) 892 

Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov 

obračunskega obdobja 893 

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v 

obračunskem obdobju (celo število) 894 53 49 

Število mesecev poslovanja 895 12 12 

4.1. ANALIZA PRIHODKOV 

Vrednost celotnih prihodkov ustvarjenih v letu 2010 znaša 2.020.655,73 EUR in je v primerjavi 

prihodki iz leta 2009 višja za 16,3% . 

4.1.1 Prihodki od poslovanja 

Prihodki od poslovanja znašajo 1.990.924,54 EUR in so bili doseženi z izvajanjem dejavnosti javne 

službe ter z dejavnostjo prodaje blaga in storitev na trgu. Izkazane vrednosti vključujejo tudi prihodke 

programov, ki so se izvajali v okviru posamezne dejavnosti. Iz pregleda strukture prihodkov od 

poslovanja je razvidno, da je delež prihodkov javne službe 78,5%, medtem ko delež prihodkov od 

prodaje blaga in storitev na trgu znaša 21,5%. 

62

4.1.2 Finančni prihodki 

Finančni prihodki izhajajo iz naslova prejetih obresti na podračunu UJP, zamudnih obresti, prejetih 

dividend in prihodkov delitve stečajne mase Elan. 

4.1.3 Drugi prihodki 

Drugi prihodki so nastali zaradi pozitivnih stotinskih izravnav, prejete odškodnine za služnostno 

pravico na zemljišču, povračila sodnih stroškov, prejete odškodnine zavarovalnice za poginulega psa 

in prejete donacije v znesku 1.000,00 EUR. 

4.1.4 Prevrednotovalni prihodki 

Prevrednotovalni prihodki so nastali zaradi prodaje dveh vozil, katerih vrednost je bila v celoti 

odpisana in prevrednotenja vrednosti znamk v zalogi. 

4.2. PREGLED PRIHODKOV PO DEJAVNOSTIH 

Struktura celotnih prihodkov po vrstah dejavnosti nam pokaže, da je vrednost prihodkov za izvajanje 

javne službe 1.566.704,00 EUR, kar je v deležu 77,5% celotnih prihodkov, delež prihodkov, 

ustvarjenih s prodajo blaga in storitev na trgu, pa znaša 453.951,73 EUR oziroma 22,5%. 

Delež prejetih sredstev za izvajanje javne službe iz naslova proračuna je v primerjavi z letom 2009 

večji za 8,8%. Prihodki za izvajanje javne službe vključujejo prihodke proračuna, namenjene 

financiranju redne dejavnosti javne službe, prihodke iz sredstev Sklada KZG, prihodke za izvajanje 

programov v okviru predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji, prihodke za programe, ki se izvajajo 

v okviru javne službe in druge prihodke. Samo primerjava prihodkov redne dejavnosti javne službe 

(spodnja tabela zaporedna 1.1) nam pokaže, da je bilo financiranje iz proračunskih sredstev (MOP) v 

primerjavi z letom 2009 manjše za 2,0%. 

Celotni ustvarjeni prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu znašajo 453.951,73 EUR in so v 

primerjavi z letom 2009 večji za 52,5%. Razlog za tako povečanje so višji prihodki iz naslova 

mednarodnih projektov, saj je bilo izvajanje projektov v letu 2009 zaradi zamud pri podpisih pogodb 

zelo okrnjeno in se je intenzivno začelo izvajati v letu 2010. Samo primerjava prihodkov redne 

dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu v primerjavi z letom 2009 pokaže zmanjšanje teh 

prihodkov za 1,4%. 

Tabela 5: Prihodki za financiranje dejavnosti javne službe 

VRSTA PRIHODKA 

Realizacija 

2009 

Plan 


Realizacija 


Indeks 

real. 10/ 

real. 09 

(v EUR) 

Indeks 

real. 10/ 

plan 10 

1. Prihodki redne dejavnosti 1.416.228,85 1.505.857,40 1.447.193,09 102 96 

1.1 Ministrstvo za okolje in prostor 1.390.050,86 1.366.368,00 1.362.211,98 98 100 

1.2 Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS 26.177,99 139.489,40 84.981,11 325 61 

2. Prihodki programov 23.132,03 0,00 118.430,91 512 - 

Program aktivnosti ob predsedovanju 

2.1 Slovenije Alpski konvenciji 86.757,55 - - 

2.2 Program Unesco MaB (Ministrstvo za visoko 10.493,75 10.349,28 99 - 

63

2.3 

2.4 


Realizacija 

2009 

Plan 


Realizacija 


Indeks 

real. 10/ 

real. 09 

Indeks 

real. 10/ 

plan 10 

šolstvo, znanost in tehnologijo, Urad komisije 

UNESCO) 

Program ohranjanja biotske raznovrstnosti na 

planini Klek (Zavod RS za varstvo narave) 

Program Britha in Sredini večeri 

11.138,28 19.624,08 176 - 

sofinanciranje Občine Bled 1.500,00 1.700,00 113 - 

3. Izredni prihodki 0,00 0,00 1.080,00 - - 

3.1 Sredstva donacij, nadomestil 1.080,00 - - 

SKUPAJ (1.+2.+3.) 1.439.360,88 1.505.857,40 1.566.704,00 108 104 

Tabela 6: Prihodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 


Realizacija 

2009 

Plan 


Realizacija 


Indeks 

real. 10/ 

real. 09 

(v EUR) 

Indeks 

real. 10/ 

plan 10 

Prihodki redne dejavnosti 

prodaje blaga in storitev na trgu 267.703,54 268.320,88 264.080,95 99 98 

1. 

1.1 Prodaja koledarja TNP 5.647,09 11.029,78 195 

1.2 Prodaja publikacij, drugega blaga 8.614,19 11.660,82 135 

1.3 Parkovni turizem – nočitve po kočah 42.317,68 48.257,63 114 

1.4 Predavanja, vodenja, strokovne naloge 4.504,27 3.098,16 69 

1.5 Pocarjeva domačija – vstopnina 2.232,75 2.958,32 132 

1.6 Prodaja divjačine in odstrel 44.261,53 36.002,04 81 

1.7 Najemnine, stanarine 13.017,41 11.429,25 88 

1.8 Kotizacije, prispevki 1.375,00 1.283,32 93 

1.9 Dom Trenta – publikacije, drugo 29.353,06 28.688,21 98 

1.10 Dom Trenta – nočitve 47.792,43 43.781,62 92 

1.11 Dom Trenta – vodenja, predavanja 2.817,50 1.620,67 58 

1.12 Dom Trenta – vstopnina 26.797,75 27.683,23 103 

1.13 Drugo – obresti, izplačilo dividend 36.844,92 26.095,67 71 

1.14 Drugo – prefakturiranje, izredni prihodki 2.127,57 10.346,97 486 

1.15 Prevrednotovalni prihodki – odpisi, prodaja OS 0,39 145,26 37.246 

2. Prihodki programov: 

2.1 Projekti Interreg 

29.628,83 218.770,00 189.870,78 641 87 

- mednarodni projekt Slowtourism 5.456,21 

- mednarodni projekt Climaparks 

- mednarodni projekt Brezmejna doživetja 

87.847,64 

narave 

2.2 Projekti LEADER 

368,13 46.884,76 12736 

- projekt Krog parkov - ERA 2.122,22 15.920,30 750 

- projekt ERA 2 1.870,12 24.643,01 1318 

2.3 Projekt Habit Change 

Program Železna pot (The Iron Route) v 

2.906,06 

2.4 sodelovanju z Gorenjskim muzejem 3.090,00 1.373,54 44 

2.5 Projekt Švicarski sklad 6.240,00 

2.6 Ostali projekti 22.178,36 -1.400,74 -6 

3. Sponzorji, donatorji 300,00 0,00 0,00 0 

3.1 Občina Bled – sofinanciranje Mladi nadzornik 300,00 0 

SKUPAJ (1.+2.+3.) 297.632,37 487.090,88 453.951,73 153 93 

64

4.3. ANALIZA ODHODKOV 

Vrednost celotnih odhodkov v letu 2010 znaša 2.020.545,66 EUR in je v primerjavi z doseženimi 

odhodki v preteklem letu višja za 16,4%. 

4.3.1 Stroški blaga, materiala in storitev 

Skupna vrednost stroškov blaga, materiala in storitev je 698.700,69 EUR in v celotnih odhodkih 

predstavlja 34,6%. V primerjavi z letom 2009 so stroški blaga, materiala in storitev večji za 36,7%. 

Stroški materiala znašajo 184.786,91 EUR in so v primerjavi z letom 2009 večji za 27,4%. Glavni 

nameni porabe so tako: 

o stroški goriv in maziv za prevozna sredstva, 

o stroški kuriv in stroški ogrevanja, 

o stroški električne energije, 

o stroški za službeno obleko, obutev in opremo, 

o stroški materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev in opreme ter pomožnega materiala. 

Stroški storitev v višini 480.227,42 EUR so se v primerjavi z letom 2009 povečali za 42,5%. Največje 

postavke so na stroških razstav (nova celostna grafična podoba), študentskega dela in podjemnih 

pogodb, stroških plačanih zavarovalnih premij, stroških tekočega vzdrževanja parkovne infrastrukture, 

stroških tiskarskih in založniških storitev ter stroških vzdrževanja službenih vozil. 

Vrednost stroškov prodanih zalog (nabavna vrednost publikacij, stenskega koledarja in drugih 

prodajnih artiklov) znaša 33.636,36 EUR in je višja od stroškov iz leta 2009 za 15,5%, kar sovpada z 

večjimi prihodki iz naslova prodaje trgovskega blaga. 

4.3.2 Stroški dela 

Obseg stroškov dela v letu 2010 znaša 1.278.212,78 EUR, kar predstavlja 63,3% v strukturi celotnih 

odhodkov. V primerjavi z letom 2009 so stroški dela višji za 8,4%. Povečanje stroškov dela je 

posledica novih zaposlitev in večjega obsega nadurnega dela, sicer pa so stroški primerljivi z ravnijo iz 

leta 2009. Povprečno število zaposlenih, izračunano na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju je 

53, medtem ko je bilo povprečno število zaposlenih 56. 

V letu 2009 je povprečna bruto plača zaposlenega v TNP znašala 1.541,58 EUR in se je v primerjavi s 

preteklim letom povečala za 0,1%. 

Bruto znesek regresa za letni dopust, ki je pripadal delavcem v letu 2010, je bil 692,00 EUR, kar je za 

20,00 EUR več kot v letu 2009. Nadomestila osebnih dohodkov za boleznine v breme TNP so bila 

izplačana za 2.008 delovnih ur ter v breme ZZZS za 352 delovnih ur. Boleznine skupaj predstavljajo 

2,1% obračunanih delovnih ur. 

4.3.3 Amortizacija 

Vrednost amortizacije, knjižene v breme odhodkov, v letu 2010 znaša 12.019,81 EUR, kar je 1,1% 

celotnih odhodkov. 

65

4.3.4 Drugi stroški 

Drugi stroški v višini 22.018,46 EUR predstavljajo 1,1% celotnih stroškov in zajemajo stroške 

plačanih nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, komunalni prispevek za Občino Bled, plačano 

pristojbino za uporabo gozdnih cest, stroške članarin, takse in pristojbine za registracijo vozil in druge 

pristojbine. 

4.3.5 Finančni odhodki 

Vrednost finančnih odhodkov v letu 2010 znaša 1.130,54 EUR in zajema plačila zamudnih obresti ter 

obresti za kratkoročni kredit pri banki. 

4.3.6 Izredni odhodki 

Skupna vrednost izrednih odhodkov znaša 8.643,38 EUR, pri čemer gre večinoma za odškodnine iz 

naslova zahtevkov za škodo od divjadi ter zneske nepriznanega DDV iz projektov Era 2 in Krog 

parkov. 

4.4 PREGLED ODHODKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI 

Odhodki, ki so nastali pri izvajanju dejavnosti javne službe, znašajo 1.566.704,00 EUR, kar 

predstavlja 77,5% celotnih odhodkov. Odhodki, nastali pri izvajanju dejavnosti prodaje blaga in 

storitev na trgu, so 453.841,66 EUR, njihov delež v celotnih odhodkih pa je 22,5%. 

Podobno kot pri prihodkih so v vrednost odhodkov vključeni odhodki programov in projektov tako pri 

javni službi kot pri dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu. Odhodki redne dejavnosti javne službe 

znašajo 1.363.291,98 EUR in so usklajeni s prihodki. Odhodki programov javne službe v vrednosti 

201.712,02 EUR so prav tako usklajeni s prihodki. 

Vrednost odhodkov redne dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu znaša 303.344,23 EUR, kar je za 

12,8% več kot v letu 2009. Vrednost odhodkov projektov dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu 

znaša 150.497,43 EUR. 

Tabela 7: Pregled odhodkov po vrstah in dejavnostih 

VRSTA ODHODKA 

Realizacija 

2009 

Plan 


Realizacija 


Indeks 

real. 10/ 

real. 09 

(v EUR) 

Indeks 

real. 10/ 

plan 10 

1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 1.439.360,88 1.505.857,40 1.566.704,00 109 104 

A. 

ODHODKI ZA IZVAJANJE REDNE 

DEJAVNOSTI JAVNE SLUŽBE 1.390.050,86 1.505.857,40 1.363.291,98 98 91 

400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIH 1.015.453,18 1.036.623,74 1.033.635,28 102 100 

4000 plače in dodatki 879.352,42 897.186,09 892.908,29 102 100 

4001 regres za letni dopust 33.600,00 37.303,67 37.303,67 111 100 

4002 povračila in nadomestila 72.194,54 74.865,14 76.080,19 105 102 

4003 sredstva za delovno uspešnost 10.192,00 6.796,66 6.530,80 64 96 

4004 sredstva za nadurno delo 0,00 

4009 drugi izdatki zaposlenim (jubilejne nagrade, 1.155,02 866,27 1.155,03 100 133 

66

VRSTA ODHODKA 

Realizacija 

2009 

Plan 


Realizacija 


Indeks 

real. 10/ 

real. 09 

Indeks 

real. 10/ 

plan 10 

odpravnine idr.) 

4005 premije KDPZ 18.959,20 19.605,91 19.657,30 104 100 

401 

402 PRISPEVKI IN DAVKI NA PLAČE 146.502,48 147.142,51 145.974,95 100 99 

4010 prispevki delodajalcev 146.502,48 147.142,51 145.974,95 100 99 

402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 

pisarniški in splošni material in storitve, 

228.092,17 322.091,15 183.681,75 81 57 

4020 tiskarske storitve 

posebni materiali in storitve, drobni inventar, 

zaračunljive publikacije, službena oprema, 

33.523,53 18.446,16 55 

4021 veterinarske in zdravstvene storitve 20.360,56 11.644,50 57 

4022 energija, voda, komunalni stroški, ogrevanje 

prevozni stroški in storitve, gorivo, 

32.575,97 44.531,26 137 

4023 vzdrževanje vozil, zavarovanje vozil 56.715,63 50.278,20 89 

4024 izdatki za službena potovanja 

tekoče vzdrževanje, parkovna infrastruktura, 

19.525,73 17.756,38 91 

4025 zavarovanje premoženja 

najemnine in zakupnine, nadomestilo za 

33.125,97 15.575,63 47 

4026 uporabo stavbnih zemljišč 10.304,91 10.765,12 104 

4027 odškodnine 

drugi operativni odhodki, izobraževanje, 

članarine, provizije, sodni postopki, podjemne 

7.082,82 4.310,50 61 

4029 pogodbe, avtorski honorarji 14.877,05 10.374,00 70 

403 FINANČNI ODHODKI 3,03 0,00 0 

4029 zamudne obresti 3,03 0 

403 obresti kreditov 

420 INVESTICIJSKI ODHODKI 

amortizacija 

investicijsko vzdrževanje 

investicijski inženiring 

B. 

C. 

2. 

ODHODKI ZA IZVAJANJE PROGRAMOV 

DEJAVNOSTI JAVNE SLUŽBE 23.132,03 118.430,91 512 

ODHODKI FINANCIRANI IZ SREDSTEV 

SKLADOV (SKZG) 26.177,99 84.981,11 325 

ODHODKI ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI 

PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU 297.141,17 274.500,00 453.841,66 153 165 

A. 

ODHODKI REDNE DEJAVNOSTI 

PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU 269.007,31 274.500,00 303.344,23 113 111 

400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIH 15.600,28 5.963,33 21.429,20 137 359 

4000 plače in dodatki 383,60 16.149,81 4210 

4001 regres za letni dopust 

4002 povračila in nadomestila 5.455,10 5.279,39 97 

4003 sredstva za delovno uspešnost 28,41 0 

4004 sredstva za nadurno delo 

drugi izdatki zaposlenim (solidarnostna 

9.387,45 5.963,33 0 0 

4009 pomoč) 

4005 

401 

premije KDPZ 

402 PRISPEVKI IN DAVKI NA PLAČE 345,72 960,10 3.114,09 901 324 

4010 prispevki delodajalcev 0,00 960,10 3.114,09 324 

4028 davek na izplačane plače 0,00 

402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 

pisarniški in splošni material in storitve, 

253.142,46 267.476,57 277.670,40 110 104 

4020 tiskarske storitve 

posebni materiali in storitve, drobni inventar, 

38.305,60 59.250,00 43.779,13 114 74 

4021 zaračunljive publikacije, službena oprema, 39.905,16 57.642,77 53.812,36 135 93 

67

VRSTA ODHODKA 

Realizacija 

2009 

Plan 


Realizacija 


Indeks 

real. 10/ 

real. 09 

Indeks 

real. 10/ 

plan 10 

4022 

veterinarske in zdravstvene storitve 

energija, voda, komunalni stroški, ogrevanje 

prevozni stroški in storitve, gorivo, 

48.844,45 45.770,00 41.046,27 84 90 

4023 vzdrževanje vozil, zavarovanje vozil 15.158,10 7.400,00 18.801,46 124 254 

4024 izdatki za službena potovanja 

tekoče vzdrževanje, parkovna infrastruktura, 

7.729,84 5.754,00 19.515,03 252 339 

4025 zavarovanje premoženja 

najemnine in zakupnine, nadomestilo za 

16.550,39 35.619,80 23.033,11 139 65 

4026 uporabo stavbnih zemljišč 3.201,30 1.500,00 10.803,98 337 720 

4027 odškodnine 

drugi operativni odhodki, izobraževanje, 

članarine, provizije, sodni postopki, podjemne 

0,00 0,00 40,00 

4029 pogodbe, avtorski honorarji 83.447,62 54.540,00 66.839,06 80 123 

403 FINANČNI ODHODKI 264,57 100,00 1.130,54 427 1131 

4029 zamudne obresti 134,57 100,00 182,32 135 182 

403 obresti kreditov 948,22 

odpisi neizterljivih terjatev 130,00 0 

420 INVESTICIJSKI ODHODKI 

amortizacija 

investicijsko vzdrževanje 

investicijski inženiring 

B. ODHODKI MEDNARODNIH PROGRAMOV 28.133,86 150.497,43 535 

1.+2. SKUPAJ 1.736.502,05 1.651.828,00 2.020.545,66 116 122 

4.5 RAZMEJEVANJE PRIHODKOV IN ODHODKOV 

Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov je bilo upoštevano načelo, da so v odhodke javne službe 

vključeni vsi odhodki redne dejavnosti izvajanja javne službe ter programi, ki se financirajo izključno 

s proračunskimi sredstvi. 

Prihodki oziroma odhodki dejavnosti prodaje blaga in storitev na trgu pa so vsi tisti prihodki ali 

odhodki, ki so nastali v zvezi s sredstvi, ustvarjenimi iz prihodkov lastne dejavnosti, oziroma sredstvi, 

ki se uporabljajo izključno za ta namen. Kot prihodki oziroma odhodki dejavnosti prodaje blaga in 

storitev na trgu štejejo tudi prihodki oziroma odhodki, povezani z izvajanjem mednarodnih projektov 

in programov, ki se financirajo iz drugih virov. 

4.6 POSLOVNI IZID 

Vrednosti celotnih prihodkov v letu 2010 presega vrednost celotnih odhodkov za 110,07 EUR. Pregled 

po dejavnostih pokaže, da sta vrednosti celotnih prihodkov in celotnih odhodkov iz naslova 

opravljanja dejavnosti javne službe izravnani, presežek prihodkov nad odhodki pa izhaja iz dejavnosti 

prodaje blaga in storitev na trgu ter povečuje vrednost obveznosti za sredstva v upravljanju. 

68

5 POROČILO O PORABI SREDSTEV AMORTIZACIJE IN VLAGANJIH V LETU 2010 

Obračunana amortizacija v letu 2010 znaša 282.313,49 EUR, od katere je v breme obveznosti za 

sredstva prejeta v upravljanje knjiženo 211.870,08 EUR in v breme obveznosti za sredstva prejeta iz 

Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS 32.309,21 EUR. V breme dolgoročnih obveznosti iz 

poslovanja za materialne naložbe projekta LIFE je bilo knjiženo 142,19 EUR, projekta Phare 

22.016,60 EUR, projekta Eko Era 7.172,39 EUR, projekta Palpis 1.943,90 EUR, projekta Alpencom 

1.773,99 EUR, projekta Železna pot 282,24 EUR ter programa ohranjanja biotske in krajinske 

pestrosti na širšem območju pašne planine Klek 865,30 EUR, v breme dolgoročnih obveznosti iz 

poslovanja za prejete donacije pa je knjiženo 2.429,52 EUR. 

Iz sredstev proračuna, namenjenih za financiranje investicij 10.950,14 EUR, so bila opravljena 

naslednja vlaganja: 

o nakup računalniške in avdio-video opreme v upravni stavbi na Bledu 5.786,82 EUR, 

o vlaganja v zbiralnicah in hladilnicah divjačine v Gorjah in Trenti 4.381,32 EUR, 

o nakup optične opreme za potrebe NNS 782,00 EUR. 

Sredstva Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so bila porabljena za: 

o izvajanje strategije mreže informacijskih mest v TNP 37.552,79 EUR, 

o nakup programske opreme za nov dokumentni sistem 2.208,00 EUR. 

Iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu so bile opravljene naslednje investicije: 

o nabava službenega avtomobila 3.690,00 EUR, 

o nakup stolov za opremo koč in kosilnica za upravo 1.129,79 EUR, 

o nakup računalniške strojne in programske opreme za GIS 701,22 EUR. 

69

Letno poročilo 2010, pdf - Triglavski narodni park

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?