Kako da se - FRIEDRICH EBERT STIFTUNG Office in Skopje

Kako da se
podobri razvojot
na lokalno nivo?
Prira~nik so najdobrite prakti~ni
primeri od jugo-isto~na Evropa

Izdava~:
Fondacija "Fridrih Ebert" - Kancelarija Skopje
Za izdava~ot:
[tefan Denart
Prevod:
Vera Vasiqevska-Angelova
Lektura:
Simona Gruevska-Maxoska
Tehni~ka podgotovka:
Todor Trajkovski
Pe~ati:
Tira`: 300
CIP: Katologizacija vo publikacijata
Narodna i univerzitetska biblioteka" SV. Kliment Ohridski"
Skopje
304.444:352(4-12)(035)
Kako da se podobri razvojot na lokalno nivo? : prira~nik so
najdobrite prakti~ni primeri od jugo-isto~na Evropa / (prevod Vera
Vasiqevska-Angelova). - Skopje : Fondacija “Fridrih Ebert”,
Kancelarija Skopje, 2005. - 204 str. ; 25 cm
Fusnoti kon tekstot
ISBN 9989-109-21-4
a) Op{tina - Razvoj - Planirawe - Jugoisto~na Evropa - Prira~nici
COBISS.MK-ID 61518858
4

Sodr`ina
Rudiger Pintar
Predgovor.............................................................................. 7
Jak{a Puqiz
Ekonomski razvoj.................................................................... 11
I{tvan Temesi i Nora Teler
Op{tinskata uprava - raznovidni re{enija........................... 27
Jo`ef Hegedu{
Finansirawe na lokalnite javni uslugi................................. 53
Rosana [~an~ar
Razvoj na zaednicata.............................................................. 79
Zlata Plo{tajner i Ivona Mende{
U~estvo na gra|anite.............................................................. 103
Swe`ana Vasiqevi}
Etni~kite odnosi i primerite na pozitivnata praktika vo
Isto~na Evropa...................................................................... 121
Mariana ^ernikova
Partnerstvo, sorabotka, sozdavawe mre`i - koga dr`avata
ne intervenira....................................................................... 143
Lidija Pavi}-Rogo{i} i Silvija Kipson
Za{tita na `ivotnata sredina vo Jugoisto~na Evropa............ 159
Avtori................................................................................... 199

Predgovor
Kako da se podobri razvojot na lokalno nivo
Prira~nik so najdobrite prakti~ni
primeri od jugo-isto~na Evropa
Vo kontekst na Paktot za stabilnost na Jugoisto~na Evropa i vo
sorabotka so nacionalnite institucii, Fondacijata Fridrih Ebert
(FES) proletta 2001 godina go zapo~na regionalniot proekt
,,Lokalnata samouprava i decentralizacijata vo Jugoisto~na Evropa”,
fokusiraj}i se na sostojbata i reformite na lokalnata samouprava i
decentralizacijata vo zemjite na regionot. Proektot gi pokriva:
Albanija, Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Ungarija,
Makedonija, Romunija, Srbija i Crna Gora i Slovenija. Vo site od ovie
zemji se realizirani nekoi reformi na lokalnata samouprava ili pak
razgleduvaweto na karakteristi~nite programi za reforma se vo tek.
Zemjite od regionot go zapo~naa procesot na tranzicijata pod sli~ni
uslovi i zaradi toa nameravanite reformi za vreme na procesot na
realizacijata vodea kon sli~ni problemi i zaedni~ki interesi vo ovaa
oblast. Zaradi toa, razmenata na iskustvata i dijalogot za razli~ni
priodi kon reformata mora da se gledaat kako instrument do onaa cel
koja bi mo`ela da pomogne vo prezemaweto na uspe{ni strategii i
odbegnuvaweto na nesakani neuspesi.
Sprema ovaa pozadina, celta na proektot e da se ohrabri javna
diskusija so politi~arite, istra`uva~ite i ekspertite na nacionalno i
lokalno nivo. Sepak, krajnata celna grupa na proektot se onie koi gi
izvr{uvaat stru~nite raboti na lokalno nivo, koi ja iniciraat ili
organiziraat realizacijata na programite na reformata vo lokalen
kontekst. So cel da se dostigne ovaa cel, proektot se razviva{e vo dva
pravci: od edna strana, regionalni rabotilnici so eksperti od
zainteresiranite zemji i publikacija na rezultatite za nivnoto
koristewe vo nacionalni rabotilnici na regionalno nivo i, od druga
strana, produkcija na prira~nik so najdobrite primeri od praktikata.
U{te od po~etokot na ovoj proekt vo 2001 godina, se odr`aa
deset rabotilnici so regionalna grupa na eksperti fokusiraj}i se na
razli~ni temi na lokalnata samouprava. Rezultatite od rabotilnicite
se dokumentirani vo publikacii i distribuirani do administracii i
asocijacii na zaednicata, institucii za istra`uvawe i poedinci, koi
se odgovorni za rabotite na zaednicata. Publikaciite na angliski jazik
7

se navedeni vo natamo{niot tekst. Me|utoa, krajnata cel na proektot e
da ovozmo`i tie rezultati da stanat dostapni na onie koi gi
izvr{uvaat stru~nite raboti na lokalno nivo, taka {to be{e neophodno
da se prevedat angliskite publikacii na nacionalnite jazici na
regionot kade {to se distribuiraat. Prevedenite publikacii potoa se
koristeni kako pomo{ni materijali vo lokalnite rabotilnici.
Pokraj ovie aktivnosti, a so cel da se upatat u{te pove}e vo
iskustvata na uspe{nite inicijativi na lokalno nivo, u~esnicite na
proektot dojdoa do ideja da napravat prira~nik koj nudi zbir na
najdobri prakti~ni primeri, pravej}i gi regionalnata ekspertiza i
primerite dostapni, kolku {to mo`e pove}e razbirlivi za
potencijalnite ~itateli otkolku modelite i priodite od zapadnite zemji.
Prira~nikot e namenet kako sredstvo (alatka) i kako izvor na idei i
inspiracija za onie koi gi izvr{uvaat stru~nite raboti,
administratorite, gradona~alnicite na gradovi i pomali gradovi i
drugi lu|e koi se zanimavaat so pra{awata na decentralizacijata i
lokalniot razvoj na lokalno nivo. Zaradi ovaa namera, prira~nikot
dava op{t pregled na temi koi se va`ni za lokalniot razvoj so
ispituvawe na sostojbata vo regionot i prezentira nekoi korisni
strategii za spravuvawe so pra{awata so pomo{ na studija na slu~ai.
Toj treba da bide instrument za proizveduvawe na idei za eventualni
re{enija na problemi za onie koi gi izvr{uvaat stru~nite raboti {to
se nao|aat vo situacii sli~ni na onie opi{ani vo studiite na slu~aj.
Zaradi toa, prira~nikot ne e napi{an kako kniga za eksperti; spored
jazikot i stilot, toj e namenet za po{irok krug na ~itateli.
Prira~nikot nudi razbirlivo objasnuvawe za glavnite problemi
na lokalniot razvoj podeleni vo slednite osum temi: Ekonomski razvoj,
Upravuvawe na op{tina, Finansirawe i javni uslugi, Razvoj na
zaednicata, U~estvo na gra|anite, Programi za lokalnoto malcinstvo,
Formi na sorabotka i Za{tita na ~ovekovata okolina. Ovie osum
poglavja se vrtat okolu glavnata tema: lokalniot razvoj vo kontekst na
lokalnata samouprava i decentraliziranite strukturi. Poglavjata se
napi{ani kako voved vo problemite od razli~ni oblasti na lokalniot
razvoj i kako izve{tai na studii na slu~ai obezbeduvaj}i mo`ni
re{enija na problemot.
Prilozite za ovaa kniga se od me|unaroden tim na avtori od
regionot i se zasnovani na iskustvata i studii na slu~ai od nivnite
dr`avi. Me|utoa, golem broj od studiite na slu~ai be{e sobran i
obezbeden od drugi lica koi rabotat vo oblasta na lokalniot razvoj.
8

Vo ime na Friedrich Ebert Stiftung bi sakal da se zablagodaram na site koi
dadoa svoj pridones, osobeno na Urban Institut vo Zagreb za nivnata
pomo{ vo obezbeduvawe na studiite na slu~ai, i na profesorot Nenad
Zako{ek i Ana Bri{ki za ureduvaweto.
Zagreb, noemvri 2004 godina
Rüdiger Pintar
[ef na Regionalnata kancelarija Zagreb
Friedrich Ebert Stiftung
Publikacii na proekti izdadeni od Friedrich Ebert Stiftung Zagreb:
I Lokalna samouprava i decentralizacija vo Jugoisto~na Evropa. Zapisnik od
Rabotilnicata odr`ana vo Zagreb, 6.04.2001 godina, Zagreb 2001
II Finansirawe na lokalnata samouprava. Studii na slu~ai od Germanija, Slovenija i
Hrvatska, Zagreb 2001
III Interreg model. Prakti~no iskustvo vo me|ugrani~na sorabotka, Zagreb 2001
IV U~estvo na gra|anite vo lokalnata samouprava. Iskustva od zemjite na Jugoisto~na
Evropa, Zagreb, 2002
V Decentralizirana uprava. Problemi i reformski prospekti vo jugo-isto~na Evropa,
Zagreb 2002
VI Nacionalni malcinstva voJjugoisto~na Evropa. Praven i socijalen status na lokalno
nivo,Zagreb 2002
VII Izvr{nata vlast i zakonodavstvoto na lokalno nivo. Struktura i interrelacija vo
zemjite na Jugoisto~na Evropa, Zagreb 2002
VIII Ekonomskiot razvoj na lokalno i regionalno nivo. Inicijativi vo Jugisto~na Evropa,
Zagreb 2003
IX Reformi na javnite uslugi. Iskustva od op{tini i regioni na Jugoisto~na Evropa,
Zagreb 2003
X Reforma na lokalnata javna administracija. Napori i perspektivi vo zemjite na
Jugoisto~na Evropa, Zagreb 2004
Nekoi od publikaciite ili po eden napis od publikaciite se prevedeni i izdadeni isto
taka i na nacionalnite jazici. Site publikacii se dostapni vo pdf na na{ata
Internet-strana www.fes.hr.
9

Jak{a Puqiz
Ekonomski razvoj
Lokalnite subjekti i ekonomskiot razvoj
Kontekstot za lokalen ekonomski razvoj vo Centralna i Isto~na
Evropa e bitno promenet vo tekot na poslednite 15 godini. U{te od
po~etokot na procesot na tranzicija, centralnite upravi zna~itelno ja
namalija svojata odgovornost za lokalniot razvoj. Lokalnite edinici se
najdoa vo mnogu nesigurna pozicija. Dolgata tradicija na potpirawe na
centralnata uprava, prednosta dadena na unapreduvawe na
vrabotuvaweto preku razvoj na golemi industrii, nepostoeweto na
gra|anski organizacii, nedoverbata vo ,,planiraweto” i razvojnite
planovi se samo primeri na uslovite vo koi lokalnite edinici vlegoa
vo noviot sistem na po~etokot na devedesettite. Sega e vo tek nov
razvoen proces so mnogu pogolem akcent na regionalnite i na lokalnite
subjekti. Nekoi zaednici relativno brzo gi iskoristija novite
mo`nosti so zna~itelen uspeh, no za nekoi zaednici golemiot tovar od
minatoto is~eznuva mnogu bavno, rezultiraj}i so zgolemuvawe na
regionalnite i na lokalnite dispariteti. Praktikata poka`uva deka
kolku poskoro lokalnite subjekti }e sfatat deka novite mo`nosti i
formi na razvoj mora da se razgledaat i poddr`at, tolku pobrzi i
podobri razvojni rezultati }e bidat dostignati.
No kolku se navistina mo}ni lokalnite subjekti vo vlijanieto na
lokalniot ekonomski razvoj? Odgovorot mora da zavisi od okolnostite,
koi se specifi~ni za sekoja edinica. Postojat primeri kade lokalnite
subjekti bea klu~en faktor, direktno ,,odgovoren” za uspehot na
lokalniot razvoj. Od druga strana, vrz modelite na lokalniot razvoj
silno se vlijae od strana na faktori koi ne se kontrolirani od
lokalnite subjekti, kako {to e mestopolo`bata na nivnite lokalni
edinici ili blizinata na golemi lokalni industriski objekti koi
obezbeduvaat vrabotuvawe na mnozinstvoto na nivnata rabotna sila.
Sepak, ova ne zna~i deka lokalnite subjekti ne se vo sostojba da
odgovorat na vakvi predizvici. Nasproti toa, na sekoja lokalna
edinica dostapni ì se brojni opcii koi se odnesuvaat na
maksimizirawe na pozitivnite efekti na nadvore{nite faktori ili
minimalizirawe na nivnite negativni efekti. Razlikata pome|u
lokalnite edinici le`i vo su{tinskiot rang i mo`noto vlijanie na ovie
mo`nosti i vo uspehot na lokalnite edinici da gi iskoristat.
11

Da zaklu~ime: na lokalnite subjekti im e od va`nost i tie mo`at
zna~itelno da pridonesat za uspehot na lokalniot razvoj. Vo
paragrafite koi sleduvaat, se dadeni nekoi konkretni soveti i
primeri. Osoben akcent e staven na ulogata na lokalnata samouprava
kako klu~en lokalen subjekt.
Koj e/mo`e da bide lokalen subjekt?
Lokalna samouprava: administracija na op{tina ili grad
Lokalnite vlasti se centralni za lokalniot ekonomski razvoj.
Lokalnite samoupravi se dostapni za {irok rang na potrebi za
ekonomski razvoj. Pokraj obezbeduvaweto na fizi~ka i druga
infrastruktura, tie isto taka mo`at da go olesnat delovniot razvoj, da
gi napravat svoite lokalni edinici primamlivi za biznisi, da go
zgolemat finansiraweto vo biznisite i nedvi`ninite, da obezbedat
dano~ni olesnuvawa za da se poddr`i ekspanzijata na biznisot,
obrazovanie i obuka itn. Lokalnite samoupravi isto taka kontroliraat
mnogu raznovidni nadzorni ~ekori za biznisite kako {to se
registracija, licencirawe, dozvoli itn. Pokraj toa, tie mo`e da go
identifikuvaat i da go obezbedat vodstvoto neophodno za organizirawe
i gradewe na koalicii i partnerstva.
Organizacii zasnovani na zaednicata
Organiziranite gra|anski op{testva ~esto se identifikuvaat
kako va`ni sili na lokalnata demokratizacija i ovlastuvawe. U~estvoto
na gra|anite i gra|anskite organizacii vo javnite politi~ki debati ili
vo davaweto javni uslugi i pridonesot vo upravuvaweto so javnite
dobra, e kriti~en faktor vo kreiraweto na politikata za razvoj i
deluvawe, koja odgovara na potrebite na lokalnoto naselenie. Vakvite
organizacii vklu~uvaat sojuzi, grupi na zaednicata, zanaet~iski
esnafi, politi~ki partii, neformalni mre`i, mladinski organizacii
itn.
Lokalnite biznisi i nivnite asocijacii
^isto lokalnite biznisi pretstavuvaat glavna oska na
ekonomskiot razvoj. Zaradi toa, treba da se vodi smetka za stavovite
na lokalnite biznisi. Bilo da se organizirani formalno ili
neformalno, biznisite mo`e da pretstavuvaat zna~aen partner vo
podgotovkata i realizacijata na lokalnata strategija za razvoj.
12

Pomo{ni biznisi:
Centralni za razvojot na lokalnata strategija
Razvojot na pomo{ni biznisi e glavna komponenta na lokalniot
ekonomski razvoj. Zgolemenata aktivnost na lokalnite biznisi mo`e da
ima krajno pozitivni efekti na `ivotniot standard na naselenieto,
glavno so pridones vo zgolemuvaweto na lokalnata vrabotenost i li~ni
prihodi. Isto taka e verojatno deka }e sledi porast vo lokalnite
fiskalni resursi, {to toga{ mo`e da se koristi za novi vlo`uvawa vo
infrastrukturata i drugi razvojni proekti.
[to mo`at da storat lokalnite samoupravi za da gi poddr`at lokalnite
biznisi
Poddr{kata na lokalnite biznisi mo`e da ima razni formi, od
sovet za obezbeduvawe na neophodnite resursi za nivniot porast (na
primer, finansiski resursi ili zemji{ta). Nekoi od mo`nite akcii
vklu~uvaat:
Odr`uvawe na redovni kontakti so lokalnite biznisi
Na primer, preku sredbi na pretstavnici na akcioneri,
lokalnite administratori mo`e da imaat podobar uvid vo problemite i
potrebite na lokalnite firmi. Tie isto taka mo`e da dobijat podobra
slika za toa kako se izveduvaat biznisite, koi od lokalnite
biznislideri imaat najgolem potencijal na porast itn. Isto taka, ovie
kontakti mo`e da bidat koristeni za ra{iruvawe na informacii za
razni inicijativi koi{to mo`e da imaat vlijanie vrz lokalnite
biznisi, kako {to se nekoi novi inicijativi na centralnata uprava za
unapreduvawe na biznisot, novi propisi za `ivotnata okolina, nov
lokalen fizi~ki plan itn.
Obezbeduvawe i podobruvawe na grade`ni rabotili{ta i delovni
prostorii
Bidej}i lokalnite vlasti naj~esto se sopstvenici na
komercijalnoto zemji{te i objektite, tie mo`e da gi koristat niv za da
go ohrabrat delovnoto vlo`uvawe i porast. Ponekoga{ vlo`uvawata vo
fizi~kata infrastruktura se dobar na~in da se zgolemi vrednosta i
atraktivnosta na zemji{teto i delovnite prostorii (vidi go slu~ajot so
Dugopoqe). Opcijata na partnerstvo so privatniot sektor treba
sekoga{ da se zema predvid, bidej}i finansiraweto na ovie vlo`uvawa
mo`e da bide odano~uvawe. Vo nekoi slu~ai, mo`e da postojat
nekoristeni prostorii na koi im treba izvesno renovirawe, na
13

primer, neupotrebuvani industriski objekti, skladi{ta itn.
Programata za povtorno podgotvuvawe na vakvite objekti bi ja
zgolemilo vrednosta na mestata i da privle~e novi investitori ili da
gi ohrabri postoe~kite da se pro{iruvaat. Cenata ili kirijata na
zemji{teto i prostoriite isto taka se mo}na alatka za ohrabruvawe na
novi biznisi ili za privlekuvawe na biznisi od drugi lokacii.
Pomagawe na biznisite vo dobivawe na dozvoli ili licenci
Iznosot na dozvoli i licenci koi za biznisite treba da se
dobijat, kako i vremeto potrebno da se dobijat mo`e da bide
odlu~uva~ki faktor vo privlekuvaweto na biznisite. Ovoj proces mo`e
da bide mnogu skap kako i vremeto koe se tro{i, taka {to lokalnite
vlasti treba da baraat na~ini za toa da se olesni kolku {to e mo`no
pove}e za da se privle~e vlo`uvaweto. Na primer, so u~estvo vo
procesot na dobivawe dozvoli (kako vo slu~ajot so Dugopoqe) ili so
namaluvawe na kompleksnosta na procedurite pod nivna uprava ili so
kofinansirawe na tro{ocite za dobivawe na neophodnite dozvoli i
licenci.
Sovet i pomo{ za finansiski pra{awa
Relaksira~kiot priod kon kapitalot se smeta kako vredna pomo{
za biznisite. Vospostavuvaweto na trajna finansiska pomo{ (banka ili
fond) e dobar na~in, no ne lesen, zaradi kompleksnosta i tro{ocite.
Drug tip na pomo{ mo`e da bide vospostavuvawe na programi za mala
pomo{ ili nepovratni sredstva za vlo`uvawa. Ovie programi mo`e da
bidat mnogu uspe{ni dokolku kriteriumot za selekcija e fer i vo
soglasnost so lokalnite celi za razvoj. Ponekoga{ ovie vidovi na
programi ve}e postojat na regionalno ili na lokalno nivo, taka {to
lokalnite administratori treba da obezbedat informacii za biznisite
na ovie planovi.
Tehni~ka pomo{
Eden lokalen centar ili agencija za pretpriemni{tvo
voobi~aeno ima vakva zada~a i obezbeduva razni specijalizirani
programi za obuka, na primer vo marketing ili standardi za kvalitet.
Vo slu~aj vakva institucija da ne e dostapna na lokalno nivo, lokalnata
administracija mo`e da bide posrednik za vakvi nadvore{ni institucii
i da gi obezbedi neophodnite kontakti so lokalnite biznisi.
Privlekuvawe na nadvore{ni investicii
Vlo`uvaweto vo vidliva i nevidliva infrastruktura voobi~aeno
se dobri na~ini za da se zgolemi atraktivnosta na lokacijata i da se
14

privle~at investicii. Isto taka, mo`e da pridonesat i raznite
pottiknuvawa, kako {to se osloboduvawata od lokalnite taksi.
Programite za privlekuvawe na investirawe (verojatno vo sorabotka
so agencija ili druga organizacija so soodvetno iskustvo) mo`e da
obezbedat po{iroka ramka za akciite prezemeni od lokalnite subjekti,
na toj na~in {to }e go zgolemat lokalnoto sfa}awe za investicionite
potrebi i {to mo`e zaednicata da im ponudi na investitorite.
Poddr{ka na formalni / neformalni mre`i na biznis
Mre`ite na biznis mo`e isto taka da gi podobrat odnosite
pome|u postoe~kite biznisi i mo`e isto taka da generiraat idei za novi
biznisi. Lokalnite samoupravi mo`e da go poddr`at vospostavuvaweto
na lokalnite mre`i (na primer, so obezbeduvawe na slu`ben prostor
za niv) ili da gi ohrabrat lokalnite biznisi da se pridru`at na ve}e
postoe~kite mre`i.
Podignuvawe na pretpriemni~kata svest
Lokalnite vlasti mo`e da pridonesat za unapreduvaweto na
pretpriemni~kata kultura so prezemawe na nekoi prakti~ni i relativno
evtini ~ekori, na primer, so sozdavawe na {emi za javna nagrada za
uspe{no pretpriemni{tvo. Mo`e da ima nagradi za specifi~ni
podkategorii kako {to se najuspe{nite biznisi vodeni od strana na
mladi pretpriema~i ili `eni pretpriema~i ili za izvozno
orientiranite biznisi. Isto taka, natprevarite za biznisideja mo`e da
sozdadat interes i istovremeno da gi razvijat ve{tinite me|u
pomladata populacija. Lokalnite vlasti isto taka mo`e da ja podignat
svesta so popularizacija na storii za lokalen uspeh vo mediumite i so
unapreduvawe na sponzorstvo i drugi vrski pome|u biznisite i
lokalnite obrazovni institucii.
Investirawa vo vidliva infrastruktura
Investirawata vo vidlivata infrastruktura vklu~uvaat
investirawa vo podobruvawe na fizi~kata infrastruktura. Vakvite
investirawa gi pravat lokalnite edinici poprivle~ni za biznisi, tie ja
podignuvaat vrednosta na zemji{teto i go podobruvaat kvalitetot na
celokupnoto `iveewe. Nekoi vidovi investirawa se:
-razvivawe, podobruvawe i pro{iruvawe na bizniszonite i na
delovniot prostor
-izgradba ili podobruvawe na avtopati{tata
-podobruvawe na `elezni~kiot transport na patnici i stoka
-razvivawe, podobruvawe i pro{iruvawe na lokalnite pristani{ta
-podobruvawe na lokalniot sistem za kanalizacija i smet
15

-podobruvawe na sistemite za telekomunikacija
-podobruvawe na sistemite za snabduvawe so elektri~na energija i
voda
-proekti za za~uvuvawe na `ivotnata sredina
Ovie vlo`uvawa vklu~uvaat zna~itelni tro{oci i voobi~aeno
vklu~uvaat nacionalni ili regionalni subjekti. Lokalnite subjekti
treba da im dadat prioritet spored lokalnite potrebi i da baraat
na~ini da ,,donesat” investicija vo nivnite lokalni edinici kolku {to e
mo`no poskoro. Aktivnata poddr{ka mo`e da vklu~i razni
podgotvitelni dejstvija kako {to e izrabotuvaweto na neophodnite
dokumenti za planirawe, obezbeduvawe na potrebnite dozvoli i
licenci, ili po~etna grade`na rabota koja mo`e da bide finansirana
od strana na lokalnite edinici.
Po~nuvawe kampawi preku lokalnite mediumi za poddr{ka na
lokalnite biznisi
Akciite koi go promoviraat kupuvaweto na doma{nite proizvodi
voobi~aeno se dobar na~in da se poddr`at lokalnite biznisi.
Zgolemenata zapoznaenost so doma{nite proizvodi i zgolemuvaweto na
svesta za doma{nite proizvodi ja zgolemuva potro{uva~kata na
doma{nite proizvodi (sekako, dokolku nivnata cena e konkurentna i
kvalitetot na proizvodot e ednakov so kvalitetot na sli~ni uvozni
proizvodi) i posledovatelno generira lokalno vrabotuvawe.
Investirawa vo nevidliva infrastruktura
Investirawata vo nevidlivata infrastruktura se naso~eni kon
podobruvawe na sredinata za biznisi. Mo`nite vidovi na investicii
vklu~uvaat:
Stru~na obuka
So cel da se namali neusoglasenosta pome|u potrebite na
rabotodava~ite i postoe~kata stru~nost na rabotnata sila, treba da se
prezemat razli~ni formi na stru~na obuka. Op{tinata bi mo`ela, na
primer, da u~estvuva vo kofinansirawe na vakvite programi. Dokolku e
mo`no, vakvite programi treba da se povrzat so obrazovnite programi
vo u~ili{tata.
Poddr{ka na obrazovanie koe e orientirano kon biznisot
Na primer, so voveduvawe na razni programi vo lokalniot
obrazoven sistem naso~en kon podobruvaweto na pretpriemni~kata
kultura.
Obezbeduvawe na slu`bi za soveti vo biznisot
Obezbeduvawe na polesen pristap do finansii
Ova ne e neophodno da go vklu~uva i samoto finansirawe, no
mo`e isto taka da vklu~uva obezbeduvawe na informacii za dostapni
finansiski konstrukcii
16

Podr{ka na razvojot na biznisorganizacii
Biznisorganizaciite denes se {iroko rasprostraneta forma na
institucionalna poddr{ka na biznisite. Tie promoviraat sorabotka
pome|u biznisite, no isto taka i pome|u biznisite i drugite subjekti,
vklu~uvaj}i gi lokalnite vlasti.
Poddr{ka na formalni / neformalni mre`i na biznis
Mre`ite na biznis mo`e isto taka da gi podobrat odnosite
pome|u postoe~kite biznisi i mo`e isto taka da generiraat idei za novi
biznisi. Lokalnite samoupravi mo`e da go poddr`at vospostavuvaweto
na lokalnite mre`i (na primer, so obezbeduvawe na slu`ben prostor
za niv) ili da gi ohrabrat lokalnite biznisi da se pridru`at na ve}e
postoe~kite mre`i.
Podignuvawe na pretpriemni~kata svest
Lokalnite vlasti mo`e da pridonesat za unapreduvaweto na
pretpriemni~kata kultura so prezemawe na nekoi prakti~ni i relativno
evtini ~ekori, na primer, so sozdavawe na {emi za javna nagrada za
uspe{no pretpriemni{tvo. Mo`e da ima nagradi za specifi~ni
podkategorii kako {to se najuspe{nite biznisi vodeni od strana na
mladi pretpriema~i ili `eni pretpriema~i ili za izvozno
orientiranite biznisi. Isto taka, natprevarite za biznisideja mo`e da
sozdadat interes i istovremeno da gi razvijat ve{tinite me|u
pomladata populacija. Lokalnite vlasti isto taka mo`e da ja podignat
svesta so popularizacija na storii za lokalen uspeh vo mediumite i so
unapreduvawe na sponzorstvo i drugi vrski pome|u biznisite i
lokalnite obrazovni institucii.
Stavawe na ekonomskiot razvoen proces vo po{iroka ramka na
lokalen razvoj
Usvojuvawe na strategija za lokalen razvoj
Dobrata praktika poka`uva deka procesot na lokalniot
ekonomski razvoj treba da se stavi vo edna po{iroka i do to~ka na
formalizirana ramka. Zo{to? Prvo, so cel da se dobie podobar uvid i
kontrola vrz nea. Vtoro, da se dade mo`nost pogolema grupa na
subjekti da zeme u~estvo vo procesot na razvojnoto planirawe i
odlu~uvawe. Isto taka, treba da se naglasi deka, iako ekonomskiot
razvoj e od su{tinsko zna~ewe za sevkupnata dobrobit na zaednicata,
toj sé u{te e edna od komponentite na celokupniot lokalen razvoj.
Drugite komponenti vklu~uvaat socijalni pra{awa (kako {to se grupite
na invalidite, malcinstvata itn.), pra{awata na `ivotnata sredina,
demografskite pra{awa itn. Povrzuvaj}i go procesot na ekonomskiot
razvoj so programski dokument kako {to e lokalnata strategija za razvoj
e voobi~aeno dobar na~in da se stavat site bitni pra{awa pod edna
kapa i da se bara najdobriot na~in kako da se maksimalizira
17

lokalnata dobrobit imaj}i gi predvid site bitni aspekti na razvojot.
Me|utoa, izrabotkata, a osobeno realizacijata na lokalnite strategii
za razvoj ne e lesna zada~a. Najgolem broj od lokalnite edinici vo
Centralna i Isto~na Evropa od neodamna zapo~naa da se zanimavaat
so izrabotka na strategija i proces na realizacija vo soglasnost so
moderniot pristap na u~estvo. Ovoj pristap stava akcent na
kolektivnite napori na javnosta (vladiniot), privatniot (biznis) i
nevladiniot (nevladinite organizacii, sindikati itn.) sektori. Zaradi
toa, nekoi soveti za uspe{na strategija mo`e da bidat pogodni:
-integriran pristap koj vklu~uva ekonomski, kako i socijalni i pra{awa
za `ivotnata sredina najposle vodi kon razvoen uspeh
-da se vklu~at site bitni zainteresirani strani vo procesot na
razvojot na strategijata; da se razvie ~uvstvo na lokalna sopstvenost
na strategijata. Vklu~enosta na klu~nite zainteresirani strani mo`e
da se obezbedi so nivno u~estvo vo teloto odgovorno za organizacijata
i kontrola na izrabotkata na strategijata (na primer, sovet za razvoj)
i/ ili so nivnoto vklu~uvawe vo razli~ni rabotni grupi
-da se prepoznaat voda~ite vo lokalnata zaednica koi mo`at da vnesat
anga`iranost, kredibilitet i sposobnost da gi obedinat
zainteresiranite strani
-mora da se demonstrira silna politi~ka volja od strana na lokalnata
samouprava za da se postavi i da se realizira strategijata
-da se zapo~nat niza proekti - kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni -
so cel da se obezbedi doverbata na zainteresiranite strani (so brzi
dobivki) i da se izgradat partnerstva
-za sekoj proekt treba da se podgotvi koncept koj vklu~uva programa na
rabota, operativen plan, o~ekuvani tro{oci itn., za vklu~enosta na
bitnite zainteresirani strani
-procesot na realizacija treba isto taka da stane proces na gradewe
na sposobnost za site vklu~eni strani (vklu~uvaj}i gi timovite za
realizacija)
politi~kata, finansiskata i tehni~kata pomo{ od drugite nivoa na
upravata mo`e da bidat mnogu ohrabruva~ki
-u~estvoto gi zgolemuva o~ekuvawata na zainteresiranite strani i
{irokata javnost za tempoto na podobruvawe na nivnite (ekonomski)
uslovi na `iveewe. Me|utoa, procesot na razvojot e neizbe`no baven i
nerealnite o~ekuvawa mo`e brzo da se preobrazat vo frustracii, duri
i dokolku programata e cvrsto zasnovana na op{ta soglasnost. Zaradi
toa, informativnata kampawa za obrazlo`enieto na strategijata i
nejzinoto sevkupno vlijanie mo`e da bide korisen na~in za da se
odbegne ovaa opasnost.
18

Obezbeduvawe finansiski sredstva za realizacija na
razvojna strategija
Finansiraweto na proektite predvideni so strategijata ~esto e
mnogu obeshrabruva~ka zada~a. Naj~esti problemi se situaciite koga
lokalniot buxet ne e sinhroniziran so prednostite postaveni vo
strategijata, ili lokalnite mo`nosti za finansiski prioriteti se
preceneti, ili pak doverbata vo finansirawe od nadvor bilo premnogu
optimisti~ko. Povrzuvaweto na strate{kite prioriteti so lokalniot
buxet e preduslov za odr`liv razvoen proces. [tom edna{ e
izrabotena i prifatena strategijata od strana na lokalnata edinica,
realizacijata treba da zapo~ne kolku {to e mo`no pobrzo. Ova e
va`no zatoa {to neposrednite i vidlivite pridobivki pretstavuvaat
najdobar na~in da se zgolemi lokalnoto u~estvo i anga`iranosta vo
izrabotkata na strategijata i na procesot na realizacija. Ova zna~i
deka finansiskite sredstva treba da se obezbedat od lokalniot buxet,
bidej}i ova voobi~aeno e glavniot izvor na finansirawe, od prvata
godina od izrabotkata na strategijata. Vo slu~aj na srednoro~ni i
dolgoro~ni proekti, finansiskite ramki treba da se istaknat vo
godi{ni aktivnosti i da se vklu~at vo godi{nite buxeti.
Patnerstvo so nadvore{ni subjekti
Razvoj na sorabotka so drugi upravi na lokalno, regionalno,
nacionalno i me|unarodno nivo
Sorabotkata so nadvore{nite subjekti mo`e da bide mnogu
plodna za lokalniot ekonomski razvojj (LED), no toa isto taka mo`e da
odzeme mnogu vreme i napor bez o~ekuvanite pridobivki za lokalnite
zaednici. Ponekoga{ nadvore{nata poddr{ka mo`e da bide klu~en
faktor koj mo`e da go zako~i lokalniot razvoj, osobeno vo slu~aj na
pomali edinici. Na primer, investiciite vo vidlivata infrastruktura
koi ja nadminuvaat finansiskata mo} na edna lokalna edinica i poradi
toa baraat poddr{ka od regionalno ili po~esto od nacionalno nivo.
Od druga strana, ima mnogu primeri, osobeno koga bile vklu~eni nekoi
me|unarodni organizacii, koga ishodite bile samo vremeni, a
sevkupnite rezultati sporedeni so vlo`enite resursi bile
nezna~itelni. Naj~esto ova e slu~aj koga na lokalnite subjekti koi
nemale mo`nost im pri{la nekoja me|unarodna organizacija nedovolno
svesna za lokalnite okolnosti.
Najglaven sovet e: Obidete se da imate jasna vizija za mo`nata
uloga na nadvore{nite subjekti vo procesot na LED (lokalniot
ekonomski razvoj). Koi se oblastite kade {to vie mislite deka tie
najmnogu }e pridonesat? Sekako, odgovorot na ova mora da se zasnova
na analiza na lokalnata sila, slabostite, mo`nostite i rizicite.
19

Razvivawe na strategija na ulogata na nadvore{nite subjekti
vo LED
Sovet za sorabotka so drugi lokalni edinici
-obidete se da u~ite eden od drug
-identifikuvajte gi najuspe{nite administracii i obidete se da gi
otkriete pri~inite na nivniot uspeh
-identifikuvajte zaedni~ki proekti koi mo`e da proizvedat zaedni~ki
efekti, so koristi za sekoja vklu~ena edinica. Na primer, problemite
za otstranuvawe na smetot ponekoga{ mo`e poefikasno da bidat
re{eni vo sorabotka so nekolku sosedni op{tini.
Razvivawe na formalni i/ ili neformalni na~ini na zaedni~ka
sorabotka, bilo niz redovni sostanoci ili so priklu~uvawe i aktivno
u~estvo vo postoe~kite mre`i (na primer, vo Hrvatska, vakva mre`a
postoi vo forma na Zdru`enie na gradovi i op{tini)
Sovet za sorabotka so regionalni i nacionalni upravi
So cel uspe{no da se odredi i realizira strategijata na
lokalniot razvoj, sorabotkata na lokalnite subjekti so regionalnite i
nacionalnite vlasti mo`e da bide mnogu korisna:
-barajte na~ini za efektivno vklu~uvawe na pretstavnici od
regionalnite i nacionalnite vlasti vo procesot na lokalniot razvoj.
Ova mo`e da se postigne, na primer, preku vklu~uvawe na regionalni i
nacionalni subjekti vo izrabotkata i realizacijata na strategijata za
lokalniot razvoj
-redovno kontrolirajte gi i u~estvuvajte vo vladinite inicijativi
nameneti da go poddr`at lokalniot ekonomski razvoj, na primer, so
podnesuvawe na barawa za razni {emi za finansiska poddr{ka (vidi
go slu~ajot na Morahalom).
Razvoj na sorabotka so nacionalni i me|unarodni nevladini
organizacii
Nadvore{nite faktori mo`e da igraat zna~itelna uloga vo
poddr{kata na lokalniot razvoj, osobeno vo slu~aj na pomali lokalni
edinici, koi mo`e da imaat pomali mo`nosti (kapaciteti, no isto taka
i mo`nosti) da ja zgolemat svojata ekonomska dobrosostojba.
Nevladinite organizacii naj~esto nemaat finansiski sredstva
bitno da gi poddr`at odredenite potrebi na op{tinite, no tie mo`e da
bidat od golema pomo{ vo golem broj drugi oblasti, kako {to e
unapreduvaweto na kulturata na pretpriemni{tvoto, razvojot na
lokalnite organizacii i institucii za poddr{ka na biznisot,
organizirawe na {emi za obuka itn. Nevladinite organizacii mo`e
20

isto taka da bidat od golema pomo{ vo poddr{kata na razvojot na
lokalnoto gra{|ansko op{testvo, bilo preku finansirawe ili so
nudewe na tehni~ka pomo{ (ili so kombinacija na ovie dve formi).
Razvojot na lokalnoto gra|ansko op{testvo e drug va`en aspekt koj go
zgolemuva lokalniot ekonomski razvoj i na toj na~in lokalnite vlasti i
drugite lokalni subjekti treba da ja promoviraat sorabotkata so
nadvore{nite organizacii koi mo`e da go olesnat ovoj proces.
Najdobri primeri od praktikata
Od gubitnici do pobednici: slu~ajot vo Dugopoqe
Op{tinata Dugopoqe (okolu 3.100 `iteli) se nao|a 20 km
severno od Split (190.000 `iteli), ju`en regionalen centar na
Hrvatska. Op{tinata Dugopoqe be{e formirana vo 1997 godina, po
nekolku prethodni neuspe{ni obidi na otcepuvawe od sosednata
op{tina Klis. Vo 1997 godina Dugopoqe be{e tipi~na dalmatinska
(region vo Hrvatska kade {to taa se nao|a) op{tina vo pozadinata,
karakterizirana so mnogu slaba lokalna ekonomija i visoka
nevrabotenost i so migracija na mladite lu|e vo Split i drugite urbani
oblasti. Na kratko, oblast vo opa|awe ~ija glavna prednost - nejzinata
povolna geografska polo`ba (blizinata na regionalniot centar i
avtopatot Zagreb - Split) - be{e sé u{te neiskoristena. Vo 1997
godina ima{e samo nekolku zanaeti koi rabotea vo Dugopoqe. Denes
ima okolu 90 firmi ili ogranoci vo bizniszonata na Dugopoqe.
[to se slu~i vo Dugopoqe?
Vo 1997 godina, novoizbraniot pretsedatel na op{tinata sfati
deka glavnite prednosti na Dugopoqe, negovata blizina do Split i
golema masa na raspolo`livo zemji{te sopstvenost na op{tinata, mo`e
najdobro da se iskoristi so nudewe na placevi za biznisi po mnogu
povolni uslovi. Vo toa vreme, na Split mu nedostasuva{e bizniszona
(za nesre}a sé u{te ima potreba), a cenite na zemji{teto bea mnogu
povisoki otkolku vo Dugopoqe. Lokalnata administracija vedna{ gi
zapo~na podgotvitelnite raboti na osnovaweto na bizniszonata vo
Dugoloqe. Gospodin Zlatko @avrwa, {ef na op{tinata, organizira
sostanok so lokalnite pretpriema~i za da go proveri nivnoto mislewe
za bizniszonata. Nivnite pozitivni reakcii potvrdija deka planot be{e
na mesto, pa taka op{tinata prodol`i so negovata realizacija.
Glavnata zada~a be{e da se dobijat site potrebni dozvoli za
neophodnite investicii vo vidlivata infrastruktura, no isto taka
dozvoli za placevite vo bizniszonata koi bi ovozmo`ile biznisite
vedna{ da zapo~nat da investiraat vo prostoriite. Lokalnata
administracija toga{ se odlu~i da gi koncentrira sredstvata na
21

finansirawe na izrabotkata na planskata dokumentacija, bidej}i toa
be{e preduslov za dobivawe na dozvolite. Planskata dokumentacija ne
be{e izrabotena samo za bizniszonata, tuku i za celata op{tina. Ovaa
prva faza, zasnovana na izrabotka na planskata dokumentacija odzede
dosta vreme, pove}e od edna godina, no podocna koga dojdoa prvite
investicii vo placevite, se doka`a deka seto toa vredelo. Po
zavr{uvaweto na fazata na planirawe, sledniot ~ekor be{e da se
dozvoli na biznisite da kofinansiraat vo vidlivata infrastruktura na
bizniszonata (snabduvawe so elektri~na energija, vodosnabduvawe,
pati{ta itn.), a za vozvrat da im se ponudi mnogu niska cena za
zemji{teto i olesnuvawe vo lokalnite danoci. Odzivot na firmite
be{e mnogu pozitiven i site ponudeni placevi bea prodadeni. Skokot
na lokalniot ekonomski razvoj be{e pottiknat. Sekoja godina se
prodavaa sé pove}e i pove}e placevi, a isto taka investiciite vo
infrastrukturata na bizniszonata se pro{iruva{e vo obem i vo
kvalitet sekoja godina. Kako rezultat na prilivot na novite biznisi,
cifrata na lokalnata nevrabotenost be{e zna~itelno namalena. Vo
isto vreme, vivnaa prihodite vo op{tinskiot buxet mnogu pobrzo
otkolku tro{ocite na vlo`uvawata vo bizniszonata. Ovie novi,
dostapni resursi bea investirani vo grade`ni placevi za privatni
ku}i, modernizacijata na u~ili{teto i detskata gradinka, lokalnite
kulturni i sportski organizacii itn. Denes, op{tinata Dugopoqe ima
krajno dobro opremena detska gradinka i osnovno u~ili{te, a naskoro
}e bide zavr{ena i izgradbata na sportskata sala. Isto taka,
op{tinata finansira kursevi za stranski jazici za u~enicite,
nagraduvaj}i gi najdobrite u~enici so besplatni patuvawa, davaj}i
stipendii na najdobrite u~enici i najdobrite studenti, i pravej}i sé
{to treba za da se podigne kvalitetot na obrazovniot sistem i na
sevkupniot kvalitet na `iveewe vo Dugopoqe.
Na {to se dol`i uspehot vo Dugopoqe?
Odgovorot na ova pra{awe e duri pove}e interesen bidej}i
sosednata op{tina Dicmo ja vospostavi svojata bizniszona nekolku
godini pred Dugopoqe, no so mnogu pomal uspeh od Dugopoqe. Izgleda
deka biznisite se odlu~ija za bizniszonata na Dugopoqe koga sfatija
deka nivnite investicii vo nea mnogu pobrzo }e stanat operativni
otkolku vo bizniszonata na Dicmo, kade {to lokalnata administracija
be{e premnogu bavna vo fazata na planirawe i vo obezbeduvaweto na
dozvolite. Glavnata prednost na bizniszonata na Dugopoqe se dozvolite
za izgradbata na objektite, koi se spremni i koi ~ekaat za sekoj od
potencijalnite investitori. Vo drugite bizniszoni placevite bi se
prodavale na investitorite koi potoa samite moraat da gi nabavuvaat
22

neophodnite dozvoli za izgradba na nivnite delovni prostori. Ovoj
proces mo`e da bide mnogu frustira~ki za pretpriema~ite zaradi
birokratskata priroda na vladata i drugite organi koi se odgovorni za
izdavawe e dodatna pri~ina koja go privle~e vnimanieto na
investitorite. Sepak, toa ne be{e osobena prednost na Dugopoqe,
bidej}i drugite op{tini nudea sli~ni uslovi.
To~ka na presvrtnica bea onie prvi biznisi vo Dugopoqe i
nivnoto mnogu pozitivno iskustvo. Partnerstvoto pome|u lokalnata
administracija i pretpriema~ite ne be{e voobi~aeno slu~uvawe vo
Hrvatska. Na razvojot na partnerstvoto so biznisite mu be{e dadena
prednost od strana na lokalnata administracija ne samo pred, tuku isto
taka i po zavr{uvaweto na bizniszonata, na primer, so vklu~uvawe na
biznisite vo razni {emi na sponzorstva za lokalnite organizacii ili
nastani. Mnogu skoro, vestite za visoko efikasnata administracija na
Dugopoqe se ra{irija i pove}e pretprijatija sakaa da investiraat vo
zonata. Sekako, ne treba da se zaboravi vlijanieto na drugite faktori
kako {to e povolnata geografska polo`ba na Dugopoqe i mnogu dobrata
povrzanost na pati{tata so Split. Tie mo`e da se smetaat kako
mo`nosti koi lokalnata administracija umno i sistematski gi
iskoristi.
[to da se ka`e za lokalnata administrcija i nejzinata uloga?
O~evidno, lokalnata administrcija odigra glavna uloga vo seto
ova. Najgolemiot ,,vinovnik” e pretsedatelot na op{tinata, Zlatko
@avrwa, koj ja organizira{e lokalnata administrcija vo 1997 godina i
koj be{e sekoga{ zad sekoj golem poteg. Gospodin @avrwa pripa|a na
retkata grupa na visokoobrazovani op{tinski lideri so izvesno
iskustvo vo pra{awata za razvojot na lokalnata ekonomija (toj
prethodno rabote{e vo administracijata na bliskiot grad Solin). Toj
znae{e kolku mnogu vreme pretpriema~ite gubat vo dobivaweto na
dozvolite. Negovata ideja be{e da gi ponudi placevite za biznisite
zaedno so site neophodni dozvoli i licenci, da go minimalizira
vremeto neophodno za realizacija na edna investicija vo bizniszonata.
U{te od po~etokot, gospodin @avrwa u`iva{e silna politi~ka
poddr{ka za negovata rabota, a poddr{kata se zgolemuva{e sé pove}e
kako {to rezultatite od negovata rabota stanuvaa sé pove}e vidlivi.
Toj ima{e odvrzani race pri izbor na svoite sorabotnici i toj se
potpira{e na mladi obrazovani lu|e. Na po~etokot ima{e samo trojca
vraboteni vo lokalnata administracija, a denes ima 6 vraboteni {to e
sé u{te mnogu skromno so ogled na toa deka lokalniot buxet desetpati
se zgolemi od 1997 godina. Tro{okot za vrabotenite na lokalnata
samouprava denes iznesuva okolu 4% od lokalniot buxet {to e daleku
23

pomal od drugite hrvatski op{tini so sli~na golemina. Posleden pat,
no ne najmalku, gospodin @avrwa be{e povtorno izbran vo 2001
godina.
Slu~ajot na Morahalom
Morahalom, naselba od 5800 `iteli vo Jugozapadna Ungarija,
20 km oddale~ena od Segedin, glavniot grad na Okrugot ^ongrad, stana
gradska naselba vo 1989. Vo toa vreme, na nevidlivata i vidlivata
infrastruktura na naselbata ì nedostasuvaa mnogu objekti: nema{e
u~ili{te, nema{e policija, ne bea dostapni nikakvi medicinski uslugi,
a da ne gi spomenuvame uredite za telekomunikacija. Me|utoa, denes
gradot ima osnovno u~ili{te (razvieno vo 1996 godina vo nova zgrada
so sovremena informati~ka tehnologija) i muzi~ko u~ili{te, {irok
dijapazon na medicinski uslugi, kulturen centar, taa e 100% snabdena
so komunalni uslugi, 70% od pati{tata imaat cvrst pokriven sloj za
pati{ta. Morahalom stana centar na mikroregionot na Homokhat so euslugi
i `iva zemjodelska oblast.
Vo 1993 godina, edna godina pred pra{aweto da bide izneseno
pred Parlamentot na Ungarija, op{tinata Morahalom vospostavi
oddelenie za lokalen ekonomski razvoj so cel da se obezbedi podobra
koordinacija na informacii i vlo`uvawa vo snabduvawe so
materijalni dobra za lokalnoto naselenie, bidej}i sorabotkata na
lokalnite zemjodelci prestana da postoi otkako zemjodelskata zadruga
be{e privatizirana. Pokraj toa, vo ovoj period pogolemite firmi, od
koi najgolem del se so sedi{te vo Segedin, bankrotiraa i samo malite
lokalni pretprijatija rabotea vo Morahalom, a na toj na~in lokalnata
samouprava ja sogleda potrebata od otvorawe na novi mo`nosti za
vrabotuvawe i zanimawa za `itelite.
Vo 1994 godina, ungarskiot parlament donese odluka za lokalen
danok na prihod, vklu~uvaj}i go me|u drugite, lokalniot danok na dejnost,
i ja utvrdi dozvolenata suma na 0.8 %. Vo toa vreme, Morahalom ne
be{e vo sostojba da ja iskoristi ovaa mo`nost, bidej}i tuka nema{e
golemi pretprijatija koi bi mo`ele da platat zna~itelni sumi kako
danoci na lokalnata samouprava. Potoa, oddelenieto za ekonomski
razvoj odlu~i da gi poddr`i firmite koi naskoro bi gi pokrile
tro{ocite na op{tinata. Na toj na~in, op{tinata zapo~na da konkurira
za site va`ni vidovi na finansirawe, a istovremeno, zapo~na da go
poddr`uva sobiraweto na lokalnite nevladini organizacii, glavno
lokalnite fondacii. Sredstvata koi bea dobieni ne bea golemi, no i
pokraj toa, naskoro }e se otvorat dva novi centri za zanimawe za
invalidizirani lica, a bidej}i op{tinskite institucii mo`ea isto taka
da podnesat barawa, mo`ea da se otvorat drugi institucii, kako {to e
24

klub za stari lica. Be{e razviena lokalnata infrastruktura, bea
izgradeni pati{ta i pateki za velosipedisti, javnoto osvetluvawe be{e
obnoveno, i iznesuvaweto na smetot be{e sredeno. Op{tinata
formira pretprijatija za podobro ispolnuvawe na nivnite dol`nosti i
vospostavi sorabotka so okolnite op{tini. Vo sredinata na
devedesettite, op{tinata go kupi podra~jeto na porane{nite kasarni i,
kako infrastrukturalna investicija, obezbedi nejzinoto sopstveno
pretprijatie da izgradi gasovod do ovaa periferija na naselbata.
Denes ima stanovi, centar za zanimawe i klub za stari lica vo
zgradata na renoviranoto staro u~ili{te. Ovaa investicija predizvika
pove}e investicii, bidej}i pretprijatieto mora{e da go razvie svojot
ma{inski park. Pretprijatieto, prvi~no osnovano so eden milion
forinti i osum lica, sega ima kapital od 45 milioni forinti i
vrabotuva 60-70 lica.
Edna od najgolemite investicii vo naselbata be{e osnovaweto
na agroindustriskiot park vo 1997 godina. Cenata od 146 milioni
forinti be{e so 50% sponzorirana od centralnite fondovi, a 30
milioni forinti bea dobieni od okrugot. Parkot e celosno snabden so
komunalni uslugi, ima zgrada takanare~ena,,inkubator” i hala
,,inkubator”, nudej}i niska naemnina na pretprijatijata. Najistaknatoto
pretprijatie na Morahalom, Morakert, isto taka ima svoe sedi{te vo
industriskiot park, iznajmuvaj}i kancelarii vo zgradata na
inkubatorot. Pokraj toa, Morakert ima izgradeno svoja sopstvena
fabrika za otkup na zelen~uk i ovo{je i pakuvawe so zakup vo
industriskiot park. Ovaa kompanija e ,,naslednik” na op{tinskoto
oddelenie za lokalen ekonomski razvoj. Po 1994 godina, lokalnite
pretpriema~i otkrija deka poseduvaweto na svoja sopstvena fondacija
bi im ovozmo`ilo pouspe{no da se spravuvaat so pra{awata na
nabavkite. Sepak, ova osnovawe proizleze deka e nedovolno po edna
godina, pa zaradi toa, tie osnovaa edna zadruga, Morakert. Zada~ite
na zadrugata se da go organiziraat otkupuvaweto, manipulacijata na
proizvodite (merewe i pakuvawe), skladirawe i, na krajot,
distribucijata. Site ~lenovi pla}aat ~lenarina za za~lenuvawe i
natamo{ni investicioni pridonesi. Op{tinata be{e edna od 52
osnova~ki ~lenki na Morakert, a denes taa e edna od 258 ~lenki. Vo
tekot na zimskiot period, kompanijata organizira obuka za ~lenovite za
odgleduvawe na razen zelen~uk i ovo{je, ekonomski pra{awa i
nadgleduvawe. Kompaniite vo industriskiot park u`ivaat dano~ni
popusti, a site administrativni pra{awa se organizirani kako
primarni zada~i na op{tinata. Sega, ima 12 pretprijatija vo parkot, a
tri od niv tesno sorabotuvaat - Morakert, Herena, koe proizveduva
materijali za pakuvawe za Morakert, i Moraprizma, koja isto taka
25

podgotvuva proizvodi za Morakert. Firmite zaedno vrabotuvaat 200
lica.
Vtoriot stolb na lokalniot ekonomski razvoj e mineralnata
bawa so lekoviti vodi, {to isto taka gi privlekuva lu|eto od bliskiot
okru`en glaven grad. Za razvojot na bawata, op{tinata dobi isto taka
subvencija od PHARE. Ovaa godina se zavr{i izgradbata na bawskiot
hotel; negov investitor be{e op{tinata.
Op{tinata e eden od najva`nite subjekti na lokalniot ekonomski
razvoj. Gradona~alnikot, koj be{e neodamna povtorno izbran za prv pat
so 80% poddr{ka od glasa~ite, e eden od najva`nite inicijatori vo
gradot. Bidej}i najgolem broj od vrabotenite od Morahalom rabotat vo
instituciite koi gi upravuva op{tinata, a op{tinata isto taka
vrabotuva najgolem broj na lu|e so univerzitetsko obrazovanie od
oblasta na ekonomijata, ~ove~kiot kapital na lokalnata samouprava e
najdobar vo gradot. Ponatamu, op{tinata ima najgolemo skladi{te
pome|u drugite ekonomski subjekti na Morahalom.
Dodeka se razgleduva rezultatot od procesite na ekonomskiot razvoj vo
Morahalom, za nekolkute posledni godini prose~niot odnos od 1/34 na
lokalniot danok e posveten na finansirawe na proekti. Dano~niot
prihod od milon forinti vo 1994 godina se iska~i na 30 milioni
forinti, me|utoa, za natamo{niot razvoj, kako {to e vospostavuvawe na
sredno obrazovanie, razvoj na zdravstvena slu`ba i investicii vo
sportot, sé u{te mora da se najdat novi izvori. Po promenata na
centralnata vlast, Morahalom se soo~uva so nekoi pre~ki vo
primaweto na povisoki sumi za finansirawe od centralnite fondovi,
no negovata centralna uloga vo regionot ne mo`e da se dovede vo
pra{awe, bidej}i toj gi odreduva standardite na razvoj, so svojata
strategija za razvoj i uspehot vo realizacijata.
26

Voved
I{tvan Temesi i Nora Teler
Op{tinskata uprava vo gradot Bi~ke -
raznovidni re{enija
Uspehot na decentraliziranata dr`ava zavisi od toa dali
relevantnite subjekti koi gi primaat finansiskite sredstva za da gi
zadovolat potrebite na lokalnoto naselenie mo`e odgovorno da gi
obezbedat uslugite za koi se zadol`eni. Eden od ovie klu~ni subjekti se
lokalnite samoupravi. Ottuka proizleguva deka soodvetnoto op{tinsko
upravuvawe e edna od alatkite koi go obezbeduvaat procesot na
dobroto funkcionirawe. Razli~ni zemji vo tranzicija - pome|u niv i
Ungarija - usvoija razli~ni {emi na op{tinski sistemi, nekoi od niv
dozvoluvaj}i pove}e sloboda vo prilagoduvaweto kon lokalnite
potrebi, drugi imaj}i postroga regulativa. Ungarija usvoi eden od
najdecentraliziranite op{tinski sistemi, rezultiraj}i vo razni
op{tinski modeli na upravuvawe. Celta na ova poglavje e da gi prou~i
ovie na~ini na upravuvawe i da gi poka`e nivnite prednosti i mo`nite
nezgodi za `ivotot na zaednicata so poseben osvrt na izvr{uvaweto na
komunalnite uslugi na lokalno nivo vklu~uvaj}i gi uslugite kako {to se
obrazovanie, zdravstvenata slu`ba, komunalnite uslugi i stanbenoto
stopanisuvawe. Na{iot glaven primer e gradot Bi~ke, dodeka nekolku
drugi slu~ai }e bidat prika`ani kako ilustracii za op{tinskoto
rakovodewe 1 . Nie go izbravme Bi~ke bidej}i negovata mestopolo`ba ja
prinudi op{tinata da prifati nekoi progresivni promeni koi se
odnesuvaat na obezbeduvaweto na uslugite. Od druga strana, op{tinata
ima dobro organizirano ureduvawe, so jasna struktura i mo`e da bide
cvrsta osnova za sporeduvawe. Isto taka, mo`eme da najdeme nekoi
dobri primeri na rezultati od procesot na tranzicijata vo ovaa
naselba, a koi mo`e da bidat od korist za drugite gradovi koi moraat
da pominat niz istite fazi na reformite.
1 Ovie primeri se obezbedeni od strana na Nacionalnoto zdru`enie na
finansiskite slu`benici na op{tinite.
27

Zadol`itelnite i opcionalnite zada~i na lokalno nivo
So cel da se razbere op{tinskoto upravuvawe, neophodni se dva
razli~ni priodi: teorijata i praktikata. Na{iot teoretski osvrt se
zasnova na pravnata regulativa koja se odnesuva na pra{awata za
lokalnata samouprava vklu~uvaj}i go centralnoto zakonodavstvo 2 , koe
mo`e zna~itelno da varira od zemja do zemja; nie mo`eme da se
zapoznaeme so praktikata istra`uvaj}i gi odlukite na lokalnite
samoupravi ili direktno lokalnite administracii.
Od primarna va`nost za upravuvaweto na lokalnite komunalni
uslugi e pra{aweto koe se odnesuva na ramkata na zada~ite na
lokalnite samoupravi. Spisok na ovie funkcii nevozmo`no e da se dade
bez da se poznavaat posebnite okolnosti, tradicii, ekonomski i
socijalni uslovi ili mo`nostite na odredena zemja, nitu pak e
vozmo`no da se vrednuva op{tinskoto rakovodewe bez kontekstot na
tekovnite zakonski propisi.
Ova se, vo kratki crti, mo`nite odgovornosti na lokalnite
samoupravi:
1. Op{ta administracija
2. Obrazovanie
3. Socijalna gri`a
4. Zdravstveni uslugi
5. Kultura, zabava, sportovi
2
Zakonodavstvoto koe se odnesuva na lokalnite samoupravi slu`i kako osnova
za ovaa studija i glavno vklu~uva:
�� Akt broj HH. Od 1949 na Ustavot na Republika Ungarija
�� Akt broj LXV od 1990 godina za lokalnata samouprava
�� Akt broj HH od 1991 godina za zada~ite i dol`nostite na lokalnite
samoupravi i nivnite organi, komesari na Republikata i nekoi organi
pod centralnata podredenost
�� Sektorskite akti koi gi odreduvaat natamo{nite odgovornosti na
op{tinite. Sekoja granka na javnata administracija se regulira so
takanare~enite Sektorski akti koi, pome|u drugoto, gi odreduvaat
predmetite na odgovornostite na razli~ni organizacii. Zaradi
nivniot golem broj, nivnata detalna specifikacija e von od domenot na
ovaa studija.
�� Lokalnata legislativa, t.e. ukazi, se izdadeni od strana na op{tina
Bi~ke. Lokalnite samoupravi mo`e da gi reguliraat zakonodavnite
predmeti vrz osnova na doveruvawe ili avtonomno vo nedostig na
centralno zakonodavstvo.
28

6. Javni komunalni uslugi
7. Transport, soobra}aj
8. @ivotna sredina, javni sanitarni uredi
9. Razvoj na urbanata sredina, ekonomski razvoj
Vo Ungarija, lokalnite samoupravi mo`e da deluvaat avtonomno
vo javnite raboti od lokalen interes dokolku tie spa|aat vo domenot na
nivnite funkcii i vlasti (lokalni javni raboti 3 ). Obrazlo`enieto za
ovoj priod e deka na lokalnoto nivo najdobro mo`e da se zadovolat
potrebite na naselenieto i deka lokalnoto nivo e najpogodno za
isporaka na soodvetnite javni uslugi 4 . Me|utoa, ovie uslugi variraat
spored pobaruvaweto, a isto taka spored finansiskite potrebi i
mo`nosti. Zaradi toa, zada~ite se podeleni vo dve grupi: zadol`itelni
i dobrovolni ili opcionalni zada~i spored toa kako e definirano so
zakonot (Akt broj LXV od 1990 godina za lokalnata samouprava). Malite
naseleni mesta imaat pomalku zadol`itelni zada~i, {to implicira
deka postojat razli~ni resursi i potrebi na lokalno nivo vo eden
fragmentiran op{tinski sistem kako {to e ungarskiot.
Zadol`itelni zada~i za site naseleni mesta se:
1. Obezbeduvawe na zdrava voda za piewe
2. Predu~ili{no obrazovanie
3. Op{ta u~ili{na nastava i obrazovanie
4. Osnovni zdravstveni uslugi i socijalna gri`a
5. Javno osvetluvawe
3 Lokalnite javni raboti se definirani so samiot Akt: lokalnite javni raboti
se odnesuvaat na obezbeduvawe na javni komunalni uslugi za naselenieto,
ovozmo`uvawe na sproveduvawe na vlasta na lokalnata samouprava i lokalno
obezbeduvawe na organizacionite, kadrovskite i finansiskite uslovi za seto
toa. Lokalnite javni raboti mo`e da bidat prenameneti da padnat vo ramkite
na nadle`nostite na druga organizacija edinstveno spored zakonot i vo
isklu~itelni slu~ai.
4 ,,Vo Ungarija, poimot lokalni javni uslugi se povrzuva so nekolku vida uslugi
koi se davaat na javnosta. Ovie uslugi vklu~uvaat uslugi na socijalna gri`a,
obrazovanie i zdravstveni uslugi, za{tita na `ivotnata sredina i lokalen
razvoj, transport i javni komunalni uslugi." Vidi: Somogyi, E. i Teller,N. (2003):
Javni uslugi vo Ungarija vo: Reformi na javnite uslugi, iskustva na op{tinite i
regionite vo Jugoisto~na Evropa, Zagreb: Friedrich Ebert Stiftung kancelarija vo
Zagreb, str. 45.
29

6. Odr`uvawe na lokalnite javni pati{ta i na javnite
grobi{ta
7. Obezbeduvawe na pravata na etni~kite i na nacionalnite
malcinstva.
Zadol`itelnite zada~i za pogolemite naseleni mesta isto taka
se odredeni od zakonodavstvoto. Zakonite isto taka obezbeduvaat
finansiski sredstva neophodni za vakvite nameni i odlu~uva za
domenot i na~inot na pridones koj treba da se obezbedi od dr`avniot
buxet 5 . Na primer, golem broj na zadol`itelnite zada~i se odredeni so
Akt broj HH od 1991 godina, takanare~eniot ,,Akt na nadle`nost" 6
Za da se zadovolat lokalnite uslovi, barawa i sposobnosti,
lokalnite samoupravi mo`e da prezemat opcionalni zada~i. Lokalnite
samoupravi, preku lokalno izbranoto pretstavni~ko telo, ili so pomo{
na lokalni referendumi, mo`e dobrovolno da se zafati so koja bilo
javna rabota koja ne e so zakonot dodelena na drug organ. Ovie zada~i
potoa se naveduvaat vo ukazite na lokalnite samoupravi (normalno
statutot) i se potpolno ednakvi po svojot sostav.
5 Edno naseleno mesto vo Ungarija mo`e da bide grad ili komuna (dve razli~ni
kategorii). Dvete kategorii se glavno nazivi, no tie imaat implikacii za
statusot na naseleni mesta. Ova zna~i deka ,,lokalnite samoupravi na
naseleni mesta" gi vklu~uvaat lokalnite samoupravi na komunata, gradot,
glavniot grad i negovite okruzi. Vo mnogu slu~ai zada~ite na lokalnite
samoupravi na naselenite mesta se odreduvaat pove}e vrz osnova na
goleminata na nivnoto naselenie (so sektorski akti), otkolku vrz osnova na
nivniot status.
Pretsedatelot na Republikata go dava statusot na edno naseleno
mesto. Bitnite uslovi se odreduvaat so Aktot na organizacija na zemji{teto
(1999); me|utoa, samata odluka se zasnova na nivnoto diskreciono mislewe.
Najva`nite uslovi se sostojbata na infrastrukturnata mre`a, ekonomskiot
razvoj, brojot na naselenieto, javnite institucii i regionalnata uloga na
dadenata komuna. Detalen pregled na ovie uslovi i proces mo`e da bidat
predmet na druga studija. Vo Ungarija, ima skoro 3200 komuni i 274 gradovi.
6 ,,Spored ~len 43 od Ustavot na Ungarija, Zakonot za lokalnite samoupravi ne
e edinstven propis koj mo`e da gi propi{uva dol`nostite koi mora da se
izvr{uvaat na lokalno nivo. Tie se sektorski zakoni i takanare~eniot ,,Zakon
na nadle`nost" koj gi postavuva natamo{nite obvrski, kako {to e raboteweto
na javnite biblioteki, ili, vo zavisnost od veli~inata i naselenieto na edno
naseleno mesto, razli~nite nivoa na zadol`itelnata socijalna usluga,
zdravstvenata i obrazovnata usluga, i otstranuvawe na smet." Vidi: Somogyi, E.
i Teller,N. (2003): Javni uslugi vo Ungarija vo: Reformi na javnite uslugi,
iskustva na op{tinite i regionite vo Jugoisto~na Evropa, Zagreb: Friedrich
Ebert Stiftung kancelarija vo Zagreb, str. 45.
30

Natamo{ni zadol`itelni funkcii na Bi~ke
Bi~ke e mal grad koj se nao|a vo centralna Ungarija, zapadno od
glavniot grad, vo oblasta Fejér. Ima naselenie od pribli`no 11.000
`iteli. Kako naseleno mesto so dosta golemo naselenie i kako dosta
va`no naseleno mesto pome|u svoite sosedi, Bi~ke ima nekoi
dopolnitelni zadol`itelni zada~i vo sporedba so drugite pomali
naseleni mesta
1. Sobirawe i otstranuvawe na smetot
2. Kanalizacija
3. Odr`uvawe na lokalna protivpo`arna brigada
4. Lokalna narodna odbrana
5. Odredeni veterinarni zada~i
6. Nekoi zada~i od oblasta na za{titata na decata, kako {to se:
�� odr`uvawe na lokalni detski jasli
�� obezbeduvawe na uslugi na vremeno zasolni{te
7. Odr`uvawe na biblioteka
8. Nekoi zada~i vo oblasta na socijalnata gri`a, kako {to se:
�� uslugi na doma{na pomo{
�� besplatna menza za socijalno zagrozenite lica
�� dnevna slu`ba na socijalna gri`a
�� odr`uvawe na centar za gri`a na hendikepirani i
stari lica
9. Obezbeduvawe na lokalen komunalen prostor za rekreativni
aktivnosti
10. Poddr{ka na lokalni sportski aktivnosti
Obezbeduvawe na medicinska konsultacija od specijalisti.
31

Opcionalni zada~i koi se izveduvaat vo Bi~ke
1. Organizirawe na turizam
2. Odredeni zada~i vo oblasta na javnite komunalni uslugi
3. Investicii i rekonstrukcija na infrastruktura koja slu`i na
gradot
4. Poddr{ka na lokalnata policiska sila
5. Poddr{ka na javnite i privatnite institucii koi ne
pripa|aat na lokalnata samouprava na naselbata
6. Poddr{ka na sportskite aktivnosti vo gradot.
Dali lokalnata samouprava mo`e da izvr{uva dodatni
opcionalni zada~i mnogu zavisi od nejzinite finansiski resursi.
Zaradi toa, ne e redok slu~aj skapite opcionalni zada~i da se
izvr{uvaat vo sorabotka so drugite gradovi.
Rabotata na lokalnite samoupravi
Lokalnite samoupravi odlu~uvaat za raznovidni zada~i i tie
treba da imaat struktura koja najdobro odgovara na isporakata na ovaa
usluga. Pokraj toa, nekoi osnovni pravila za ureduvaweto na lokalnata
samouprava mora da se istaknat so cel da se sfati strukturata na
op{tinskoto upravuvawe.
Najprvo, neophodno e jasno da se izberat organi na lokalnata
samouprava - kako politi~ki odgovorni - od onie od administracijata,
nazna~eni od izbranite organi. Mandatot na izbranite organi e so
ograni~eno vremetraewe, dodeka organite na profesionalnata
birokratija e so neograni~eno vremetraewe.
Teloto na pretstavnicite i negovite organi 7
Osnovnite prava i ovlastuvawa na lokalnata samouprava se
izvr{uvaat od strana na teloto na pretstavnicite. Teloto na
pretstavnicite doveruva nekoi od svoite ovlastuvawa na
gradona~alnikot ili na svoite komiteti. Odlukite na ova telo se
pravat vo dve vozmo`ni formi: ukaz ili rezolucija.
7 Del 9(2) od Akt broj LXV od 1990 godina za lokalnata samouprava naveduva
deka funkciite na samoupravata }e se izveduvaat od telo na pretstavnici i
nivnite organi, od strana na gradona~alnikot, komitetite, regionalnata
lokalna samouprava i slu`bata.
32

Teloto na pretstavnici vo Bi~ke
Vo gradot Bi~ke teloto na pretstavnici se sostoi od 19 izbrani
pretstavnici za period od 4 godini vklu~uvaj}i go gradona~alnikot.
Poslednite izbori bea odr`ani esenta 2002 godina.
Komitetot e izbran organ na teloto na pretstavnici. Vo ramkite
na svoite ovlastuvawa, komitetot gi podgotvuva odlukite na teloto na
pretstavnici, ja organizira i kontrolira realizacijata na odlukite. Toj
ja kontrolira rabotata na slu`bata na teloto na pretstavnici {to se
odnesuva do podgotovkata i realizacijata na odlukite na teloto na
pretstavnici. Teloto na pretstavnici mo`e da go ovlasti komitetot da
donesuva odluki i mo`e da gi revidira odlukite doneseni od strana na
komitetot. Spored zakonot, lokalnite samoupravi se obvrzani da
vospostavat komitet za buxet. Doveruvaweto zada~i na komitetite e
mnogu povolna opcija bidej}i ~lenovite na ovie komiteti mo`e da se
posvetat sebesi na odredeni pra{awa i da imaat podobar uvid vo
dadenite zada~i. Isto taka, voobi~aeno e da se povikuvaat
konsultativni eksperti za da pomognat na ~lenovite na komitetot vo
nivnata rabota, {to mo`e da dovede rabotata na lokalnata
samouprava da bide poefektivna.
Komiteti vo Bi~ke
Vo gradot Bi~ke, teloto na pretstavnici vospostavi 6 postojani
komiteti:
1. Komitet za finansii
Zada~ata na ovoj komitet e da ja kontrolira i vrednuva
zakonitosta i efektivnosta na koristewe na javnite finansiski
izvori i javnata sopstvenost vo vrska so promenite vo
sopstvenosta i sredstvata na lokalnata samouprava, vklu~uvaj}i
go upravuvaweto na instituciite na lokalnata samouprava. Toj go
ima dovereno pravoto na odlu~uvawe vo dva glavni aspekti: go
odobruva planot za finansisko-ekonomska kontrola vrz
buxetskite institucii na lokalnata samouprava, a isto taka go
odobruva izve{tajot za nego. Otkako }e pobara mislewe od
nadle`nite komiteti, donesuva odluki za odobruvawe, koristewe
i zalo`uvawe na ograni~eno transferabilnite glavni stavki na
podvi`en imot ovozmo`uvaj}i go funkcioniraweto na teloto na
pretstavnici ili na negovite organi.
2. Komitet za proceduri
33

34
Negova zada~a e da go poddr`i zakonskoto i efektivnoto
funkcionirawe na lokalnata samouprava na Bi~ke. Ja poddr`uva
podgotovkata na odlukite koi gi donesuva teloto na pretstavnici
vo vrska so organizacijata i procedurite na lokalnata
samouprava. Toj go kontrolira izvr{uvaweto na odlukite,
zazema stav za proceduralni i eti~ki pra{awa i izdava
prethodni mislewa za ukazite i rezoluciite koi treba da se
donesat.
3. Komitet za obrazovanie, kultura i malcinski pra{awa
Toj gi podgotvuva odlukite na teloto na pretstavnici koi se
odnesuvaat na obrazovanieto, kulturata i raboti koi gi
pogoduvaat malcinstvata i go obezbeduva izvr{uvaweto na tie
rezolucii. Toj samiot mo`e da donesuva odluki vo soglasnost so
ovlastuvaweto koe mu e dovereno, na primer, odobruvaweto na
statutite i stru~nite planovi na obrazovnite i kulturnite
institucii koi gi poseduva i odr`uva lokalnata samouprava.
4. Komitet za urban razvoj
So svoeto dovereno ovlastuvawe toj donesuva odluki koi se
odnesuvaat na zapo~nuvawe na izgradba, nabavka na javna
sopstvenost do odredena granica, koi se odnesuvaat na
proda`ba i zadol`uvawe na odredeni imotni stavki, kako i
iznajmuvawe na tereni, poliwa, stanovi ili drugi delovni
prostori i objekti sopstvenost na lokalnata samouprava. Toj
isto taka dava mislewe za odlukite na teloto na pretstavnicite
koi treba da se donesat za pra{awa definirani so Statutot na
teloto na pretstavnicite.
5. Komitet za socijalna gri`a i zdravstvo
Vo svoite dovereni ovlastuvawa, toj odlu~uva za vospostavuvawe
na nekolku vidovi na socijalni podru`nici za gra|anite i po
barawa za dobivawe mesto vo instituciite za socijalna gri`a
na lokalnata samouprava.
6. Komitet za sportovi i turizam
Negova zada~a e da podgotvi i da dade mislewe za odlukite koi
se odnesuvaat na sportovite i turizmot koi treba da se donesat
od strana na teloto na pretstavnicite, da go organizira i
kontrolira izvr{uvaweto na rezoluciite i da donesuva odluki
vo ramkite na doverenoto ovlastuvawe. Komitetot mo`e da
donesuva odluki za dodeluvawe na finansiska poddr{ka i da go

sledi nejzinoto iskoristuvawe. Toj odlu~uva za koristeweto na
sportskite objekti koi se sopstvenost na gradot.
Sekoj komitet se sostoi od 5 ~lenovi. Tri ~lena sekoga{ se
lokalni pretstavnici, dodeka ostanatite dva ~lena ne pripa|aat
na teloto na pretstavnicite. Teloto na pretstavnicite, vo svojot
Statut vo poedinosti gi definira zada~ite i odgovornostite na
komitetite.
Gradona~alnikot e eden od najva`nite organi na teloto na
pretstavnicite. Mestoto gradona~alnik e politi~ka funkcija. Tie se
politi~ki i administrativni vrvovi na lokalnata samouprava za
realizacija na lokalnata politika. Administrativnata funkcija na
gradona~alnikot e dvojna: tie izvr{uvaat kako lokalni taka i dr`avni
administrativni zada~i. Gradona~alnicite vladeat vo ramkite na
svoite ovlastuvawa na lokalnata samouprava i vo soglasnost so
rezoluciite na teloto na pretstavnicite. Tie gi odreduvaat zada~ite na
slu`bata vo organizirawe na rabotata na lokalnata samouprava, vo
podgotovkata na odlukite i nivnata realizacija. Tie donesuvaat odluki
vo dr`avnite administrativni raboti vo ramkite na nivnite
nadle`nosti i mo`e da doverat izvr{uvawe na nekoi od ovie
ovlastuvawa. Po predlog na glavniot izvr{itel, gradona~alnikot
dostavuva predlog-nacrt do teloto na pretstavnicite za odreduvawe na
vnatre{nata organizaciona struktura, planot na aktivnostite i
rasporedot za kontakti so klientite. Gradona~alnicite se
rabotodava~i: zamenicite na gradona~alnicite, glavniot izvr{itel i
{efovite na instituciite na lokalnata samouprava se nivni vraboteni.
Ponizok stepen na dr`avnata administracija: glaven izvr{itel
Dodeka gradona~alnikot se zanimava so politikata na lokalnata
samouprava, glavniot izvr{itel mo`e da se ka`e deka se bavi so
ekspertizata. Glavniot izvr{itel, isto taka nare~en i notar, e ekspert
za javnata administracija vo lokalnata samouprava. Tie go
pretstavuvaat stru~niot i trajniot karakter na javnata administracija,
dodeka gradona~alnikot go pretstavuva nejziniot politi~ki aspekt. Toa
e pri~inata zo{to se nazna~uva glavniot izvr{itel, a ne se izbira od
strana na teloto na pretstavnicite. Nazna~uvaweto e za neodredenio
vreme i e konkurentno. Na krajot, liceto koe se nazna~uva za pozicijata
na glavniot izvr{itel mora da gi ima potrebnite kvalifikacii koi se
predvideni so zakon.
35

Glavniot izvr{itel ja vodi slu`bata na teloto na
pretstavnicite. Dodeka gradona~alnikot ja upravuva slu`bata
odnadvor, glavniot izvr{itel raboti od kancelarijata i e odgovoren za
sekojdnevnite aktivnosti na kancelarijata: tie se vraboteni na
dr`avnite slu`benici koi rabotat vo kancelarijata.Glavniot izvr{itel
go nadgleduva izvr{uvaweto na zada~ite koi se odnesuvaat na
aktivnostite na lokalnata samouprava i gi podgotvuva
administrativnite odluki na gradona~alnikot. Tie odlu~uvaat vo odnos
na nadle`nostite koi gi doveruva gradona~alnikot.
Glavniot izvr{itel e odgovoren za zakonskite aktivnosti na
lokalnata samouprava. Toj mora da u~estvuva na sednicite na teloto na
pretstavnicite i negovite komiteti i mora da uka`e dokolku nivnite
odluki povreduvaat kakov bilo zakon. Povredata na zakonot izvr{ena
so odlukata na gradona~alnikot mora isto taka da mu se uka`e na
gradona~alnikot. Mo`e isto taka da se nazna~i i zamenik na glavniot
izvr{itel.
Struktura na organizacijata
Administrativnata organizacija na lokalnite samoupravi se
odreduva so ukaz za Pravila na organizacijata i procedurata. Ova
zna~i deka teloto na pretstavnicite ja osnova svojata slu`ba,
vklu~uvaj}i ja svojata podelba vo organizacioni edinici nare~eni
oddeli ili slu`bi, naveduvaj}i ja odgovornosta na sekoja od niv.
Slu`bata na teloto na pretstavnicite funkcionira kako pomo{no telo
na teloto na pretstavnicite, na negovite komiteti i slu`bi koga gi
podgotvuvaat i izvr{uvaat svoite odluki, go organizira nivnoto
izvr{uvawe i nivnata kontrola. Toa isto taka ima nekoi zada~i
odredeni so zakonot. Aktivnostite na slu`bata na teloto na
pretstavnicite se organizirani od strana na glavniot izvr{itel.
Slu`bata na teloto na pretstavnicite gi informira gra|anite i
go ispituva nivnoto mislewe. Taa sorabotuva so organizaciite koi
davaat javni uslugi, so gra|anski organizacii, nevladini organizacii i
crkvi. Taa e vo kontakt so drugi centralno podredeni lokalni
samoupravi, administrativni organi i vlasti.
Bidej}i teloto na pretstavnicite i glavniot izvr{itel se onie
koi sekoga{ zaedno ja definiraat postavenosta na slu`bata, postojat
nekoi varijacii vo organizacijata na slu`bite vo Ungarija. Op{tinite
tragaat po najefektivno iskoristuvawe na personalot i ja
racionaliziraat rabotata so cel da gi odr`uvaat administrativnite
tro{oci kolku {to e vozmo`no poniski. Vo tek na eden mandat (4
godini), sepak mo`e da se zapo~nat nekoi izmeni. Na primer,
36

Tatabanija (Tatabánya) (grad vo zapadna Ungarija), teloto na pretstavnicite
saka{e da go zabrza ekonomskiot razvoj i napravi edna nova
paradigma na razvojot na gradot, imeno strate{ko planirawe;
posledovatelno, se osnova nov oddel, takanare~eniot ,,Strate{ki
oddel". Pokraj izrabotuvaweto na planovi i alatki za razvoj, ovoj
oddel isto taka gi koordinira aktivnostite koi se odnesuvaat na
razvojot kaj drugite oddeli. Tie isto taka se odgovorni za komunikacija
so `itelite, a na toj na~in ja osiguruvaat zakonitosta na strategijata.
So cel da se pokrijat site mo`ni dol`nosti i da se izvr{at ne
samo zadol`itelnite tuku i opcionalnite zada~i, racionaliziraniot
broj na dr`avni slu`benici moraat da izvr{uvaat edna niza na
dol`nosti. Grupiraweto na ovie dol`nosti se razlikuva od slu~aj do
slu~aj i kolku {to e pove}e rascepkana slu`bata tolku e pote{ko da se
dostigne nepre~en tek na informacii koj e potreben za dobar
menaxment. Bidej}i e normalno {efot na soodvetniot oddel da bide
onoj koj e odgovoren za komunikacijata so drugite oddeli, vo na~inot na
efektivnata rabota se odr`uva stroga hierarhiska organizacija.
Vnatre{nata struktura na slu`bata vo Bi~ke
Vo Bi~ke, Statutot ja definira vnatre{nata struktura na slu`bata.
Brojot na lu|eto {to rabotat vo slu`bata na teloto na pretstavnicite
vo Bi~ke e 76, vklu~uvaj}i go gradona~alnikot i zamenikot na
gradona~alnikot; poslednite dvajca nemaat status na dr`avni
slu`benici. [efot na slu`bata e glavniot izvr{itel, poddr`an od
nejziniot zamenik. Slu`bata e podelena na {est organizaciski stru~ni
edinici:
1. Oddelenie za finansii i buxet
Negovata funkcija e da gi obezbeduva finansiite i buxetot na
lokalnata samouprava kako i javnoto smetkovodstvo. Negovite
dol`nosti gi vklu~uvaat rabotite koi se odnesuvaat na
odano~uvaweto, oblasta na poedine~nata dano~na edinica. [est
od ~etirinaesette dr`avni slu`benici vo Oddelot rabotat za
Dano~nata edinica, koja deluva kako dano~na vlast vo oblasta
na lokalnite danoci.
2. Oddel za urbanisti~ki razvoj i menaxment
Mnogu funkcii na ovoj oddel vklu~uvaat sproveduvawe na vlast
koja se odnesuva na grade`ni{tvo, `ivotna sredina, za{tita na
`ivotnata sredina, iskoristuvawe na javniot prostor, kako i
snabduvawe so javno osvetluvawe i elektri~na energija,
odr`uvawe na javnite pati{ta, organizacija na javniot
37

38
transport. Isto taka, toj e zadol`en za rabotite koi se
odnesuvaat na ~isteweto na ulicite, vodostopanstvoto, za{tita
od poplavi i odvod, vodosnabduvawe, sobirawe i otstranuvawe
na smet, kanalizacija, rudarstvoto, komunalnoto upravuvawe,
bisti i spomenici. Pokraj razvoj i upravuvawe (vo oddelot i
dvete imaat svoi edinici), toj isto taka opfa}a posebni edinici
za raboti koi se odnesuvaat na izgradba i grade`ni{tvo so
poseben personal na pet od ~etirinaesette vraboteni vo
Oddelot.
3. Oddel za organizacija
Toj slu`i kako poddr{ka za direktivite na lokalnata
samouprava. Toj gi organizira i podgotvuva odlukite na teloto
na pretstavnicite na samoupravata na romskoto malcinstvo kako
i za nivniot personal. Toj e isto taka odgovoren za upravuvawe
so ~ove~kite resursi, informatikata i organizacijata na
natamo{nata obuka. Negovite funkcii od posebna va`nost se
verojatno u~estvoto vo odlu~uvaweto, glavno vo podgotovkata na
odlukata na funkcionerite. Na primer, oddelot gi podgotvuva
odlukite na gradona~alnikot ili onie na glavniot izvr{itel,
koi se odnesuvaat na odbranata, civilnata odbrana i
prirodnite katastrofi. Pokraj toa, glavnite stru~ni oblasti na
negovata aktivnost se organizacijata na upravuvaweto, nadzor i
kontrola na aktivnostite koi se odnesuvaat na javnoto
obrazovanie, kultura, javni sobiri, sportovi i rekreacija. Toj
odr`uva kontakt so javnite neprofitni organizacii i fondovi,
pe~atot i mediumite. Toj isto taka organizira protivpo`arna
za{tita i bezbednost pri rabota i go odr`uva sistemot na
komunikacija vo slu`bata. Na krajot, negova obvrska e
koordinacijata na podgotvitelnite zada~i koi proizleguvaat od
~lenstvoto vo Evropskata zaednica. Ovoj oddel ima personal od
edinaeset lica, vklu~uvaj}i go rakovoditelot.
4. Oddel za administracija i socijalna gri`a
Negova odgovornost e da raboti so socijalnata gri`a,
vklu~uvaj}i izve{tai za finansiskata pomo{, nejzinata
raspredelba i registracija. Toj isto taka e odgovoren za raboti
koi se odnesuvaat na za{titata na decata koi se vo ramkite na
domenot na glavniot izvr{itel. Mnogu drugi funkcii od
dr`avnata administracija dovereni na glavniot izvr{itel isto
taka se izvr{uvaat od strana na ovoj oddel, na primer, statusot

na begalci i na nacionalnost, mati~na kniga na rodenite,
ven~anite i na umrenite, prekr{ocite i za{titata na
sopstvenosta vo administrativnata postapka, i izdavawe na
slu`beni uverenija za imotna sopstvenost na po~inatite lica.
Druga centralna zada~a na ovoj oddel e odobruvaweto na
aktivnostite koi se odnesuvaat na zdravstvenite uslugi i
uslugite na socijalnata pomo{, vklu~uvaj}i ovlastuvawe na
vakvite institucii. Negoviot personal se sostoi od devet
dr`avni slu`benici, vklu~uvaj}i go rakovoditelot.
5. Slu`ba za dokumenti
Vo ovaa slu`ba za dokumenti, se izdavaat uverenija i dozvoli i
se vodi evidencija. Slu`bata e odgovorna za registrirawe na
mesto na `iveewe i li~na identifikacija, a izdava slu`beni
dokumenti kako {to se voza~ki dozvoli, soobra}ajni dozvoli i
delovni licenci. Toa vsu{nost e s# na edno mesto za gra|anite.
Ovaa slu`ba gi izvr{uva rabotite na dr`avnata administracija
pod profesionalen nadzor na Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti, so toa {to e vklu~ena vo negovata centralna baza na
podatoci. Brojot na dr`avnite slu`benici koi rabotat vo
slu`bata za dokumenti e deset, vklu~uvaj}i go i rakovoditelot na
slu`bata.
6. Slu`ba na uprava na javna za{tita
Funkciite na ovaa slu`ba gi pokrivaat zada~ite vo vrska so
za{titata i se zakonski regulirani. Ovoj oddel izvr{uva zada~i
pod jurisdikcija na dr`avata. Posledovatelno, taa e podredena
na Oblasnata uprava na za{tita. Organizaciski taa pripa|a
na Slu`bata na lokalnata samouprava na Bi~ke, a odgovorniot
funkcioner ovlasten za pra{awata na za{tita e glavniot
izvr{itel na Bi~ke. Ovoj oddel ima personal od pet lica,
vklu~uvaj}i go rakovoditelot na slu`bata.
Formi na isporaka na uslugi
Isporakata na javnite uslugi vo edno naseleno mesto mo`e da
ima nekolku razli~ni formi. Spored propisite, lokalnite samoupravi
gi izvr{uvaat svoite zada~i spored potrebite na nivnoto naselenie i
vo soglasnost so zakonodavnata regulativa preku:
�� nivni sopstveni buxetski organi
�� preku drugi delovni organizacii, i
�� preku kupuvawe na uslugi na nekoj drug na~in.
39

Lokalnite samoupravi samite mo`e da gi izberat formite na
isporakata na uslugi.
Buxetski institucii
Prvata grupa na op{tinski uslu`ni funkcii se onie pod
kontrola na lokalnata samouprava. Vo najgolem broj na zada~i, naj~esta
forma na isporaka na uslugi e onaa koja ja izvr{uva samata lokalna
samouprava. Ova mo`e da se napravi na dva na~ina. Prvo, lokalnata
samouprava ja izvr{uva zada~ata organizirana vo ramkite na nejzinata
slu`ba. Vtoro, lokalnata samouprava ima sopstveni buxetski
institucii ili delovni asocijacii. Vo dvata slu~ai, uslugata e vo
ramkite na sopstveniot buxet na lokalnata samouprava. Lokalnata
samouprava gi dr`i svoite sopstveni buxetski institucii ili kompanii
pod cvrsta kontrola. Razlikata e vlijanieto vrz obezbeduva~ot na
javnata usluga. Dodeka lokalnata samouprava mo`e da ja upravuva
svojata sopstvena slu`ba, na kompaniite koi se sopstvenost na gradot
mo`e da se vlijae samo indirektno, na na~in koj e predviden so zakonot
za firmi i za delovni zdru`enija. Nadzorot vrz nejzinite sopstveni
buxetski institucii isto taka se vr{i indirektno.
Re{enieto e toa koga uslugata se obezbeduva von od sopstvenata
organizaciona edinica na lokalnata samouprava, teloto na
pretstavnici mo`e da gi vospostavi instituciite na lokalnata
samouprava, pretprijatija, kako i drugi institucii i da gi nazna~i
nivnite rakovoditeli. Vo slu~aj na delovni potfati, teloto na
pretstavnici na lokalnata samouprava mo`e da vospostavi takvi
institucii edinstveno vo forma na delovni asocijacii ili kooperativi.
Mnogu e ~esto lokalnite samoupravi da gi izvr{uvaat osnovnite
obrazovni, socijalni i zdravstveni uslugi koi se pod nivna stroga
kontrola. I pokraj toa, bi bilo te{ko da se najdat delovni organizacii
za da gi izvr{uvaat ovie uslugi ili da se najdat delovni organizacii
{to bi gi rakovodele relevantnite objekti za `itelite, po razumna
cena. Isto taka mora da se ima predvid deka odnosnite resursi koi se
obezbedeni od centralniot buxet dosta ~esto se nedovolni pa zaradi
toa lokalnite samoupravi moraat da ,,dodadat" svoi sredstva za
izvr{uvawe na zada~ite na edno soodvetno nivo.
40

Buxetskite institucii vo Bi~ke
Bi~ke ima nekolku buxetski institucii koi davaat javni uslugi
1) Osnovno u~ili{te
2) Javni detski jasli
3) Detska gradinka broj 1
4) Detska gradinka ,,Kakas"
5) Detska gradinka ,,Szivárvány"
6) Slu`ba za semejna pomo{ i socijalna gri`a
7) Centar za gri`a
8) Kulturen centar ,,Petöfi"
9) Gradska bibliotela ,,Nagy Károly"
10) Profesionalna op{tinska protivpo`arna brigada
Kako {to e istaknato vo slu~ajot na volonterskoto
obezbeduvawe na uslugi, postoi specijalna forma na isporaka na uslugi
preku lokalnite buxetski institucii, imeno, zdru`enieto od nekolku
organizacii na mestoto. Lokalnite samoupravi mo`e dobrovolno da gi
zdru`at niv zaradi obezbeduvawe na nekoja javna usluga ili duri mo`e
da osnovaat zaedni~ki institucii. Ova re{enie s# u{te ne e
voobi~aeno, iako efikasnoto ispora~uvawe na uslugi definitivno bi
baralo racionalna organizacija so efektivni tro{oci od pove}e skapi
uslugi (na primer, medicinski).
Zdru`enija za isporaka na uslugi vo Bi~ke
Kako regionalen centar, Bi~ke e ~len na tri zdru`enija na lokalnite
samoupravi vrz osnova na dogovori napraveni so bliskite selski
naselbi:
1) Zdru`enie za medicinska gri`a. Vospostaveno vo 1998 godina.
^lenki se lokalnite samoupravi na Bi~ke, ^abdi, Mány, Szár,
Újbarok, Szárliget.
2) Zdru`enie za okru`na medicinska usluga i okru`na medicinska
usluga za deca. Vospostaveno vo 1998 godina. ^lenki se
lokalnite samoupravi na Bi~ke i ^abdi.
41

3) Zdru`enie za obezbeduvawe na osnovni zdravstveni uslugi.
Vospostaveno vo 2000 godina. ^lenki se lokalnite samoupravi
na Bi~ke i Óbarok.
Lokalnite samoupravi mo`e isto taka da bidat sopstvenici ili
akcioneri vo mnogu razli~ni kompanii. Bidej}i na lokalnite
samoupravi im e dozvoleno i da vlo`uvaat, tie mo`e isto taka da
dobijat udeli za delovni mo`nosti za vlo`uvawe. So vospostavuvawe na
kompanii koi se 100% vo sopstvenost na lokalnata samouprava e
voobi~aeno re{enie, na primer, zada~ite vo vrska so upravuvaweto so
stanbenata izgradba i nedvi`niot imot. Upravuvaweto so nedvi`niot
imot e edna od su{tinskite zada~i koja direktno se odnesuva na
bogatstvoto na op{tinite; toa e pri~inata zo{to modernite metodi na
upravuvawe so imotot vo posledno vreme stanaa mnogu popularni vo
ovaa oblast, kako {to e upravuvawe so hartii od vrednost, a isto taka
i transformirawe na nekoi dr`avni stanovi i izgradba na nekoi
nedr`avni stanovi. Na sekotorot s# u{te mu nedostasuva
transparentnost zaradi nekoe vkrsteno finansirawe, a osobeno
lokalnite samoupravi so imot so visoka vrednost se borat za precizno
rabotewe so efektivni tro{oci. Vospostavuvaweto na dru{tva so
ograni~ena odgovornost ili drugi formi na kompanii isto taka e
voobi~aeno zaradi dano~nite propisi: dano~nite propisi na biznisot
vo Ungarija go motiviraat osnovaweto na kompanii za javna namena.
Korporativnata sopstvenost na Bi~ke
Gradot Bi~ke e sopstvenik na svoj sopstven na~in. Toj ima akcii vo
nekolku kompanii. Nekoi od niv, sepak, se javni uslugi koi edinstveno gi
poseduva gradot Bi~ke. Drugite slu`at glavno kako vlo`uvawe, na
primer:
1) MMG Automatika Muvek Ltd.
2) Holdingkompanija za grade`no pretpriemni{tvo Alba Regia
3) Potfat Ltd. vo oblasta Fejer
4) Nacionalni {tedilnici i
5) Zsámbékgáz Ltd.
Najgolem broj od kompaniite ili sopstveni~ki akcii slu`at kako
op{tinska sopstvenost na lokalnata samouprava. Vo mnogu slu~ai
gradot stanuva sopstvenik po pat na kompenzacija od dr`avata koga
42

firmite bea privatizirani. Zakonot za privatizacija odredi deka
kompenzacijata mora{e da se plati za vrednosta na zemjata na
kompaniite.
Kompanijata Zsámbékgáz Ltd. e isklu~ok. Taa be{e vospostavena
od lokalnite samoupravi na 15 naselbi za da se ovozmo`i izgradbata
na regionalnata gasovodna mre`a. Vo 2002 godina, kompanijata gi
prodade svoite akcii na sopstvenikot: lokalnite samoupravi. Vo ovoj
moment, snabduvaweto so gas se obezbeduva od strana na Nacionalnata
kompanija za nafta i za gas; ulogata na kompanija koja ja poseduva
gradot be{e izgradbata na infrastrukturata i nejzinoto odr`uvawe.
Drugi kompanii obezbeduvaat javni uslugi za celiot okrug ili za
regionot i se sopstvenost na nekolku lokalni samoupravi od naselenoto
mesto. Vo ovie slu~ai, se pravi dogovor pome|u lokalnata samouprava
na Bi~ke i kompanijata, duri i dokolku taa e celosno vo sopstvenost na
gradot.
Kompanii koi obezbeduvaat dogovorni javni uslugi vo ili za
gradot Bi~ke se:
6) Fejérvíz Ltd.
Taa e sopstvenost na lokalnite samoupravi na naselbata Fejér
County. Taa ja obezbeduva okolinata so uslugi na snabduvawe so
voda i so kanalizacija.
7) Bi~ke soobra}aj Ltd.
Ovaa kompanija e 51% vo sopstvenost na gradot Bi~ke. Taa e
odgovorna za lokalniot javen transport, t.e. avtobuskiot soobra}aj.
Gra|anite od nad 60-godi{na vozrast mo`e da koristat besplaten
javen prevoz.
8) Kamp za odmor na Bi~ke Ltd.
Taa e celosna sopstvenost na gradot Bi~ke. Zada~a na ovaa
kompanija e da go odr`uva i rakovodi odmarali{teto vo Zanka koe e
sopstvenost na op{tinata i da organizira odmor za lokalnite deca.
Taa isto taka u~estvuva vo pazarot na biznis i obezbeduva
smestuvawe za gostite koi pla}aat za prestojot.
9) Urbano odr`uvawe na Bi~ke Ltd.
Taa e osnovana vo 2000 godina so cel da obezbeduva komunalni
uslugi, da rakovodi so op{tinskiot nedvi`en imot, da gi odr`uva
javnite parkovi i mesta i da organizira sobirawe na smet. Taa e
celosno vo sopstvenost na gradot Bi~ke.
43

10) Centar za zdravstvena gri`a na Bi~ke Ltd.
Osnovan e vo 2004 godina i e edinstveno vo sopstvenost na gradot
Bi~ke. Otkako ja prezede rabotata, odr`uvaweto, razvojot i
kontrolata koi se zasnovaat na dogovor so lokalnata samouprava
na okrugot i po privatizacijata na specijaliziranata medicinska
konsultacija, toj }e go organizira osnovniot i specijaliziraniot
medicinski tretman na gra|anite.
Tabela 1: Institucii na gradot Bi~ke
Vid na institucija Broj na institucii % na institucii
Sopstveni buxetski
institucii
Zaedni~ki buxetski
institucii
10 43,5
3 13
Kompanii 10 43,5
Vkupno 23 100
Tabela 2: Kompanii sopstvenost na lokalnata samouprava na
Bi~ke
Sopstvenost na Bi~ke
100%
Me{oviti
dru{tva
(5)
Javni kompanii
so ograni~ena
odgovornost (4)
Namensko
zdru`enie
(1)
- 2 1
Bi~ke kako akcioner 5 2 -
Obezbeduvaat javni uslugi
vo gradot
5 3 1
Slu`at kako investicija - 1 -
44

Obezbeduvawe na uslugi preku drugi delovni
organizacii i kupuvawe na uslugi
Druga glavna forma na ispora~uvawe na lokalnite uslugi e koga
e pomalku izrazeno direktnoto u~estvo na lokalnata samouprava na
naselbata: uslugata se obezbeduva so pravewe na dogovori. Dogovoren
odnos zna~i deka treti lica, a ne op{tinskite organi, ja obezbeduvaat
uslugata. Na ovoj na~in na isporaka na uslugi, naj~esta forma e
sklu~uvawe na dogovori so privatni kompanii ili pretpriema~i. Vo
odredeni slu~ai, drugata strana od dogovorniot odnos mo`e da bide
dr`avna kompanija, kompanija koja ne e sopstvenost na op{tinata.
Posebna forma na dogovoren odnos e koncesijata. Toa zna~i deka
lokalnite samoupravi mo`e da gi koristat svoite sredstva, vklu~uvaj}i
go imotot i pravoto na sopstvenost. Koncesijata e vozmo`na vo slednite
uslugi: lokalnite pati{ta i soodvetnite objekti, koristewe na
lokalnite javni komunalni uslugi (na primer, snabduvawe so voda,
kanalizacija, elektri~na energija, gas, centralno greewe,
telekomunikacii). Problemot na koncesijata koj se odnesuva na
lokalnite javni komunalni raboti e deka ovie sistemi se del od
pogolem, regionalen ili nacionalen sistem i kako takov e predmet na
vladinata koncesija. Toa e pri~inata zo{to vo praktikata koncesijata
koja se dava od strana na lokalnite samoupravi mo`e da bide
vozmo`na edinstveno vo snabduvaweto so voda, kanalizacija, lokalno
radioemituvawe. Pomalite naseleni mesta - kako {to e Bi~ke - ne
mo`at da ja koristat ovaa mo`nost.
So transfer na imotot, ungarskite op{tini stanaa odgovorni za
rabotata na mnogu kompanii. Vo nekoi slu~ai ovie kompanii bea
privatizirani, t.e. kompaniite za komunalni uslugi bea
transformirani vo privatni kompanii, a toa go ovozmo`i vlo`uvaweto
na privatniot kapital. Ne e jasno dali ovoj tip na nadvore{ni izvori e
pove}e isplatliv, a ima{e pove}e slu~ai koga procesot na
privatizacijata mora{e da se zapre i komunalnata kompanija povtorno
da $ se vrati na op{tinata. Ima{e duri nekoi poznati slu~ai koga
op{tinata potpolno ja izgubi kontrolata vrz kompanijata za komunalni
uslugi {to vsu{nost rezultira{e so golemi zagubi koi ne mo`ea da se
pokrijat od strana na op{tinata kako sopstvenik na nezavisnata
firma.
45

Primeri na snabduvawe na uslugi so dogovoren odnos vo Bi~ke
1. So cel da se izgradat i odr`uvaat lokalnite javni pati{ta i
zgradi koi pripa|aat na gradot Bi~ke, lokalnata samouprava
sklu~i dogovori so nekolku lokalni privatni firmi.
Upravuvaweto so mostovite i pati{tata e isto taka dogovorno.
2. Za otstranuvaweto na smet isto taka napraven e dogovor so
lokalni pretpriema~i.
3. Javnoto osvetluvawe se obezbeduva od strana na regionalnata
kompanija za snabduvawe so elektri~na energija (EDASZ) vrz
osnova na dogovoren odnos.
4. Odr`uvaweto na javnite grobi{ta i pogrebalnoto se obezbeduva
od strana na lokalna kompanija za pogrebi.
5. Veterinarnite uslugi delumno se izvr{uvaat od strana na eden
lokalen pretpriema~, imeno, napraven e dogovor so sopstvenik
na kafilerija. Veterinarnata usluga e odgovornost na dr`avata.
Odgovornost na lokalnata samouprava e odr`uvaweto na
terenot za zakopuvawe na umrenite `ivotni.
6. Podgotvuvaweto na hrana vo nekoi institucii koi pripa|aat na
Bi~ke, kako {to se gradinkite, u~ili{tata i detskite jasli isto
taka se obezbeduva so napraveni dogovori so nekoi lokalni
pretpriema~i.
Zaradi toa, od najgolemo zna~ewe e potpolno da se ispitaat site
okolnosti i ~ekori vo site formi na privatizacija i nivnite mo`ni
efekti.
Vo prilog na privatizacijata, se pojavija drugi formi na javni
uslugi. Naj~estata forma na sklu~uvawe na dogovori - kako {to e
prethodno spomenato - e koga lokalnite vlasti mu nalo`uvaat na
privatniot sektor da obezbeduva javni uslugi. Posebna forma na
sklu~uvawe dogovori, osobeno vo oblasta na uslugi koi se davaat za
~ove~ki izvori povlekuva drugi vidovi na organizacii vo
obezbeduvaweto na javnite uslugi. Na primer, vo Ungarija vo 1990-te
be{e voveden pluralizam vo obrazovanieto, stana vozmo`no da se
izbira pome|u privatnite i javnite zdravstveni uslugi itn. Drug mnogu
va`en fenomen be{e pojavuvaweto na fondacii, crkvi, gra|anski
asocijacii i drugi neprofitni organizacii koi obezbeduvaa javni
uslugi lokalno, i nivnoto pro{iruvawe vo ramkite na javniot sektor.
Ovie neprofitni organizacii gi izvr{uvaat svoite aktivnosti vo
46

oblasta vo ramkite na lokalnite samoupravi. Ova zna~i deka tie
izvr{uvaat javni uslugi, od druga strana tie mo`e da gi koristat
lokalnite finansiski resursi. Finalniot proizvod e
transformacijata na odnosot pome|u lokalnite samoupravi i
neprofitnite organizacii, bidej}i ulogata na lokalnite samoupravi }e
bide finansiski da go pomagaat obezbeduvaweto na uslugite i da ja
kontroliraat zakonitosta, a ne kvalitetot na obezbeduvaweto na
uslugite.
Usluga obezbedena od strana na nevladinite organizacii
Vo Üllö, mala naselba vo blizina na Budimpe{ta, edna nevladina
organizacija rakovodi so centar za rabota za invalidizirani lica.
Op{tinata ja poddr`uva rabotata na nevladinata organizacija so
obezbeduvawe na rabotni prostorii. Nevladinata organizacija
postavi mesto za davawe informacii so pristap na Internet vo
istata zgrada i preku izvesno uspe{no u~estvuvawe na tender be{e
vo sostojba da nabavi dovolno resursi za da vraboti 200 lu|e.
Vo Szolnok, okru`no sedi{te vo isto~na Ungarija, zada~ite koi ne
mo`e da bidat izvr{eni od strana na nevladinite organizacii se
oglasuvaat sekoja godina vo forma na tenderi, {to gi ohrabruva
nevladinite organizacii da se natprevaruvaat edni so drugi. Na
ovoj na~in, slu`bata za detska gri`a mo`e{e da se dogovori, a
brojot na dr`avnite slu`benici be{e zna~itelno namalen, {to
pridonesuva upravuvaweto so gradot da bide so poefektivni
tro{oci.
Vo Szentes, grad vo jugoisto~na Ungarija, katoli~kata crkva vo
sorabotka so op{tinata ima izgradeno zasolni{te za 20 semejstva
na bezdomnici.
Kaj odredeni vidovi uslugi, privatizacijata ili dogovaraweto
na uslugite e dosta ~uvstvitelno pra{awe, bidej}i nekolku zakoni gi
definiraat standardite na obezbeduvawe i na nadzor. Kako
ilustracija, da go pogledame procesot na privatizacija vo Bi~ke, koj gi
poka`uva site ~ekori od formiraweto na idejata za privatizacija,
nejzinata pozadina, subjektite, kompliciranite dogovara~ki odnosi koi
nastapuvaat od pravnata postavenost vo Ungarija, i na krajot
o~ekuvawata od ovoj proces na privatizacija.
Privatizacija na zdravstvenite slu`bi vo Bi~ke
Organizacijata na medicinskata konsultacija od strana na
specijalistite vo Bi~ke porano be{e vo racete na bolnica koja ja
odr`uva{e okru`nata samouprava. Posledovatelno, edinicata za
47

dispanzersko lekuvawe vo praktikata funkcionira{e kako
organizaciona edinica na okru`nata bolnica. Pravecot na
upravuvaweto na dispanzerskata edinica rezultira{e vo situacija
vo koja nitu lokalnite `iteli nitu op{tinskite funkcioneri ne bea
zadovolni so obezbeduvaweto na uslugite. Osobeno sostojbata na
zgradata i opremata na dispanzerot ne be{e zadovoluva~ka. Pokraj
toa, nema{e napredok ili vlo`uvawe so decenii. Toga{ se smeni
administrativnata sredina na regionot, a ulogata na Bi~ke stana
pova`na vo obezbeduvawe na mnogu javni uslugi kako {to e
organizacijata na osnovnata i naprednata zdravstvena slu`ba.
Prviot ~ekor vo procesot be{e podgotovkata na dogovor
pome|u lokalnite samoupravi na gradot Bi~ke i okrugot Fejer za
prezemawe na odgovornosta za odr`uvawe na edinicata na
dispanzerot vo Bi~ke.
Po izvesni pregovori, stana jasno deka okru`nata
samouprava nema namera da ja prenese odgovornosta za
obezbeduvawe na uslugi. Pred podgotovkata na dogovorot neophoden
za prenesuvawe i prezemawe na obezbeduvaweto na uslugata i na
voveduvaweto, treba{e da se prezemat mnogu ~ekori, vklu~uvaj}i go i
informiraweto na site zainteresirani strani vklu~eni vo
procesot. Nekoi od niv bea okolnite naselbi. Kako lokalni
samoupravi na naselbite, tie bea odgovorni za obezbeduvawe na
osnovnite zdravstveni uslugi, no ne i za medicinskite uslugi od
lekari specijalisti. Me|utoa, nivnoto naselenie `ivee vo oblast
pokriena so dispanzerskata edinica na Bi~ke.
Iako site naselbi se soglasija so planot, ova re{enie be{e
isklu~eno. Edna od pri~inite be{e deka okolu 38.000 `iteli `iveat
vo oblasta koja ja opslu`uva dispanzerskata edinica na Bi~ke,
dodeka ostanatite 11.000 `iteli `iveat vo gradot. Drugata pri~ina
be{e regionalnata uloga na gradot kako centralno naseleno mesto.
Drugo re{enie be{e gradot Bi~ke da stane edinstveno
odgovoren za odr`uvaweto i upravuvaweto na dispanzerskata
edinica na Bi~ke i za regionalnoto obezbeduvawe na uslugite za
site zainteresirani naselbi. Ova re{enie be{e podobro i
slu`e{e vo interes na Bi~ke poradi toa {to onie koi pripa|aat na
zdru`enieto bi imale zaedni~ka sopstvenost so isklu~iva
odgovornost na gradot Bi~ke. Operativnata struktura na
zdru`enieto na lokalnite samoupravi ne be{e prifatlivo za gradot
zaradi toa {to sekoj ~len bi imal ist broj na glasovi pri
odlu~uvaweto iako pove}e od edna ~etvrtina od naselenieto na
48

egionot `ivee{e vo Bi~ke.
I na krajot, zainteresiranite sosedni naselbi i op{tinata
Bi~ke, kako i okru`nata samouprava se soglasija deka Bi~ke bi ja
prefrlil odgovornosta na obezbeduvaweto na ovaa javna usluga i
bi ja upravuval i odr`uval dispanzerskata edinica.
Sledniot ~ekor be{e da se informiraat gra|anite za
planovite na lokalnata samouprava. Prifa}aweto na proektot
pomina dosta dobro bidej}i sostojbata na dispanzerskata edinica
be{e op{to poznata. Lokalnata samouprava na Bi~ke mora{e da gi
izvesti lekarite i drugite vraboteni vo dispanzerskata edinica.
Be{e va`no za lekarite od okrugot i za specijalistite da imaat
niven prostor za konsultacii vo istata zgrada, vo dispanzerskata
edinica. Razlikata be{e vo toa {to lekarite od okrugot imaa
dogovor so lokalnata samouprava na naselbata, dodeka
specijalistite - povisokoto nivo na zdravstvenata usluga - so
okru`nata bolnica. Site tie mora{e da bidat informirani za
proektot i za neophodnite promeni.
Lekarite od okrugot sega moraat da napravat nov dogovor so
op{tinskata samouprava bidej}i }e se smeni okolinata. Osnovata
na nivniot dogovoren odnos e deka tie }e rabotat kako privatni
pretpriema~i. Specijalistite sekako moraat da potpi{at nov
dogovor bidej}i edna od stipulaciite od dogovorniot odnos }e bide
promeneta, imeno, okru`nata bolnica nema pove}e da bide
dogovorna strana. Nekoi od specijalistite rabotat vo privatnata
praktika, dodeka drugite - a ova e poretko - se vraboteni vo javniot
sektor. Pomo{nicite na lekarite se isto taka vraboteni; lekarite
so privatna praktika vrabotuvaat nekoi od niv, drugite se
vraboteni vo okru`nata bolnica. Pravniot status na lekarite i na
nivnite pomo{nici mo`e da izgleda dosta haoti~no, no vu{nost ne e
taka. Vo idnina toa }e se odreduva so organizaciskata forma na
dispanzerskata edinica.
Bidej}i privatizacijata na zdravstvenite uslugi e
ovozmo`ena so zakonot, odlukata na op{tinskata samouprava be{e
da se odlu~i za kompanija so ograni~ena odgovornost, namesto
buxetska institucija. Kompanijata be{e vospostavena od teloto na
pretstavnicite i e vo celosna sopstvenost na gradot Bi~ke. Se
pojavija mnogu mo`nosti vo odnos na podelbata na sopstvenosta.
Privatnite lekari i sosednite naselbi imaa namera da u~estvuvaat
vo proektot kako akcioneri. Na krajot, se donese odluka
kompanijata da bide vo celosna sopstvenost na op{tinata. Pri~ina
49

za toa e deka zdravstvoto kako javna usluga s# u{te ne e mnogu
profitabilno. Po iskustvo od edna ili dve godini, povtorno }e se
razgleda vklu~uvaweto na drugite strani.
Zada~ata na ovaa kompanija e upravuvaweto i odr`uvaweto
na dispanzerskata edinica dodeka gradskata samouprava e s# u{te
odgovorna za ovaa javna usluga. Kompanijata se vika Centar za
zdravstvena gri`a na Bi~ke Ltd. Taa isto taka treba da se gri`i za
funkcioniraweto na dispanzerskata edinica.
Moraa da se odr`at natamo{ni pregovori so okru`nata
bolnica vo vrska so odr`uvaweto na dispanzerskata edinica.
Mora{e da se napravat dogovori za prenesuvaweto na opremata i
na drugiot imot, za idniot profesionalen odnos so bolnicata kako
i za kompjuterskiot sistem na dispanzerskata edinica povrzan so
sistemot na bolnicata. Site ovie dogovori mo`e da se potpi{at po
dogovorot so gradot i okrugot.
Vo ovoj moment, gradot Bi~ke e vo zavr{noto nivo od
podgotvitelnata faza na proektot.
Rezime i zaklu~oci
Koga sakame da gi definirame pravilata ili principite na
op{tinskoto upravuvawe, postojat ote`nuva~ki i olesnitelni faktori.
Edna od glavnite te{kotii se pra{awata na reguliraweto na lokalnata
samouprava, {to e del od zakonot za administracija. Zakonot za
administracija e najgolemata nacionalna granka na evropskiot praven
sistem bidej}i javnata administracija i lokalnite samoupravi se
najmnogu pogodeni od nacionalnite, istoriskite i kulturnite tradicii.
Ova e grankata od zakonot kade vkrstenoto vlijanie na nacionalnite
pravni sistemi ili zaedni~kite evropski trendovi se najslabi vo
sporedba so drugite granki.
Ne e lesno nitu da se odredi seopfatna lista na op{tinskite
funkcii za site dr`avi. Zna~i deka ne mo`e da se ima lista na ovie
funkcii bez poznavawe na karakteristi~nite okolnosti, tradicii,
ekonomski i socijalni uslovi ili mo`nosti na edna odredena zemja,
bidej}i tie se razlikuvaat od dr`ava do dr`ava. Vrz osnova na
principot na podru`ni{tvo, sepak, nie mo`eme da sostavime kratok
zbir na mo`nite odgovornosti na lokalnite samoupravi:
50
�� op{ta administracija
�� obrazovanie
�� socijalna pomo{

�� zdravstveni uslugi
�� kultura, rekreacija, sportovi
�� javni komunalni uslugi
�� transport, soobra}aj
�� `ivotna sredina, javni sanitarni uredi
�� urban razvoj, ekonomski razvoj.
Nekoi od ovie lokalni uslugi se obezbeduvaat od strana na
lokalnite samoupravi, drugite se obezbeduvaat od strana na lokalnite
organi podredeni na centralnata uprava.
Trendovite vo isporakata na lokalnite uslugi se menuvaa vo
tekot na poslednata dekada. Pro{ireni se tradicionalnite funkcii na
op{tinite kako {to se socijalnite javni uslugi (obrazovanie,
zdravstvena gri`a, socijalna pomo{). Novite ili razli~nite funkcii
baraat razli~no upravuvawe so zada~ite. Dodeka tradicionalnite
komunalni zada~i mo`e da bidat upravuvani so administrativnite
instrumenti, upravuvaweto na novite funkcii kako {to se komunalnite
uslugi, bara razli~ni metodi vklu~uvaj}i gi onie koi se odnesuvaat na
sopstvenosta na op{tinite za da bidat pove}e vo soglasnost so
pazarnite principi. Isto taka, se pojavija novi metodi vo
organizaciskata struktura na isporakata na uslugite. Vklu~uvaweto na
nezavisni organizacii vo isporakata na uslugite bara razli~ni metodi
na upravuvawe. Dodeka vrz sopstvenite institucii na op{tinata mo`e
da se izvr{i direktno vlijanie, upravuvaweto so uslugite koga se
vklu~eni nekoi nezavisni pravni lica dozvoluva samo indirektno
vlijanie. Postojat raznovidni alatki za kontrola; ottuka, poslednoto
spomenato re{enie {iroko se primenuva vo Ungarija.
Principite na organizacijata mo`e da se koristat za vreme na
vospostavuvaweto na vnatre{nata organizaciska struktura na
administrativnite organi. Razli~ni organizaciski edinici mo`e da se
zadol`at so zada~i na lokalnata samouprava, koi se razli~ni od onie
koi se odgovornost na dr`avata. Eden mo`en princip mo`e da bide da
se soberat odluki i administrativni zada~i koi se odnesuvaat na eden
,,predmet" vo istata edinica.
Najdobrite praktiki mo`e da se prepora~aat vo oblasta na
obezbeduvawe na uslugi koga se izbira organizaciskata forma na
obezbeduvawe na uslugi. Neophodno e da se razgledaat prednostite i
nedostatocite na sekoja forma na isporaka na uslugi. Eden aspekt od
primarna va`nost mora da bide kvalitetot na obezbeduvaweto na
51

uslugata, javniot interes i efektivnosta na aktivnosta, vklu~uvaj}i gi
tro{ocite pokrieni od buxetot na lokalnata samouprava.
Na krajot, mora da se spomene deka upravuvaweto na op{tinata
e za javnosta i e finansirano od strana na dano~nite obvrznici.
Zaradi toa, mora da se obezbedat razli~ni formi na kontrola koi }e
se izvr{uvaat od strana na javnosta, transparentnost, a vo nekoi
slu~ai i u~estvoto na gra|anite vo obezbeduvaweto na uslugite i vo
donesuvaweto na odluki.
52

Voved
Jo`ef Hegedu{
Finansirawe na lokalnite javni uslugi
Sektor za politika, decentralizacija i javni uslugi
Ovoj trud ja opfa}a finansiskata i organizacionata struktura
na lokalnite javni uslugi so posebno vnimanie posveteno na zemjite vo
tranzicija. Javnite uslugi mo`e da bidat definirani kako uslugi koi se
proizvedeni za dobrobit na celoto op{testvo, t.e. stoka ~ija
potro{uva~ka donesuva kolektivna korist. Javnite uslugi ne zna~at
zadol`itelno uslugi koi gi obezbeduva javniot sektor, no pove}e uslugi
za koi normalno se smeta deka se odgovornost na vlasta. Osnovnoto
obrazovanie, koe tipi~no e odgovornost na vlasta, mo`e da se obezbedi
preku nevladini institucii, na primer, privatni u~ili{ta. Ima sé
pove}e i pove}e oblasti kade {to javnite institucii se zamenuvaat so
privatni organizacii dodeka kontrolnata zada~a se zadr`uva na nivo
na centralna vlast ili lokalni samoupravi (drugi primeri se centrite
za gri`a za deca, instituciite za socijalna gri`a, na primer, domovi
za stari lica itn.). Ova e osobeno va`no vo zemjite vo tranzicija so
legat na op{testvo kade dominira dr`avata, a kade {to nema{e
prostor za privatnite institucii vo javnite uslugi.
Celokupnite ekonomski i sektorski politiki na vlasta (kako {to
e politikata na obrazovanieto, politikata na domuvaweto, sistemot za
zdravstvena gri`a itn.) ja definiraat javnata uloga vo edna dadena
oblast. Zemjite kaj koi tranzicijata se odviva{e po 1990 godina, moraa
da gi transformiraat svoite ekonomii na centralno planirawe vo
pazarni ekonomii. Predlogot za reforma na javniot sektor mora{e
povtorno da definira koi javni uslugi bi sakala da gi obezbeduva
vlasta za op{testvoto i koi regulativi i finansiski sredstva bi
mo`ela da gi obezbedi za niv. Osnovnoto pra{awe so koe moraa da se
soo~at zemjite vo tranzicija be{e oblasta na odgovornostite na vlasta,
{to zna~i, kako vlasta mo`e da ja namali svojata direktna uloga vo
ekonomijata, osobeno vo obezbeduvaweto na javnite uslugi. Ovaa
zada~a bara{e sektor na politiki so glavni programi za
restruktuirawe koi mo`e da vklu~at elementi na privatizacija, novi
finansiski strukturi i povtorno odredeni odgovornosti. Za najgolem
53

oj od zemjite ovaa reforma na javniot sektor be{e politi~ki te{ka
da se sprovede (Kornai, 2000 god.)
Decentralizacijata bara{e podnacionalnite vlasti, vo soglasnost so
nacionalnata makro politika, da obezbedat {irok opseg na javni uslugi
od lokalna va`nost (domuvaweto, javniot transport, socijalnite uslugi,
obrazovanieto itn.). Opsegot na javnite uslugi, prenesen na
subnacionalnite vlasti, varira od dr`ava do dr`ava. Procesot na
decentralizacijata ja reformulira finansijata vo vlasta. Bea
restrukturirani dodeluvawata na tro{ocite i na prihodot, {to tipi~no
gi zgolemi i odgovornosta i avtonomijata na lokalnite samoupravi.
Vistinskata decentralizacija e kriti~na da go eliminira slaboto
ograni~uvawe na buxetot koj gi ohrabruva pretstavnicite na lokalnata
samouprava vo obidot da gi maksimaliziraat centralnite nepovratni
sredstva (strategija na barawe na renta), dodeka ne go istaknuvaat
izvr{uvaweto na lokalnite uslugi.
Alternativni sistemi na davawe uslugi
Po periodot na 1990-te, vrz promenite vo organizacionite strukturi
vo Ungarija ima{e vlijanie ne samo od dobro poznatite zakonski barawa tuku
isto taka i od novite odgovornosti na lokalnite samoupravi vovedeni od
sektorskite zakoni (na primer, protivpo`arna za{tita). Vo nekolku slu~ai,
inicijativite vgradeni vo dano~nite i subvencionite politiki stremea
lokalnite samoupravi da go restruktuiraat svojot sistem na davawe uslugi.
Institucionalnite promeni isto taka bea poddr`ani od grupite za lokalen
interes (lobi). Op{tinite obezbeduvaat uslugi preku razni formi na
organizacija: (a) Kancelarijata na gradona~alnikot; (b) buxetskite institucii
(na primer, u~ili{ta); (v) biznisorganizacii vo polna sopstvenost na
op{tinite ili fondacii sozdadeni edinstveno od op{tinite; (g) akcionerski
dru{tva (so vlog od najmalku 25% vo niv); (d) firmi so predominantna privatna
sopstvenost ili kompanii koi ne se vo sopstvenost na op{tinata.
Izvor: Hegedu{, 2004
Lokalnite javni uslugi mo`e da bidat analizirani od dva aspekta:
- administrativni i upravni karakteristiki (odano~uvawe, knigovodstvo, prava na
sopstvenost, kontrola, zakonska postavenost vo termini na raboti na rabotna
sila), i
- modeli na finansirawe (tro{oci, alternativi na prihodi i mehanizam za da se
napravi ,,bilans” pome|u dvete).
Finansiskata i organizacionata struktura na lokalnite javni uslugi se
razlikuva od sektor vo sektor. Reformite vo javniot sektor vo zemjite vo
tranzicija kreiraa nova pravna i finansiska ramka za obezbeduvawe na lokalni
uslugi. Ova vklu~uva vlijanie na domenot na avtonomijata na lokalnite samoupravi
vrz organizacionite strukturi, nadomestokot za koristewe uslugi, konkurencijata
54

itn. Socijalnite uslugi (obrazovanieto, socijalnata gri`a, zdravstvoto) i
komunalnite uslugi (transportot, stanbenata izgradba, vodata itn.) imaat mnogu
razli~ni ,,prirodi”.
Nabquduva~ite na ovie procesi pretpostavuvaa deka ima{e napredok
samo vo eden pravec niz koj op{tinite - so cel da se iznajdat pove}e i poefikasni
re{enija - se dvi`at od struktura kade dominira dr`avata kon struktura kade
direktnoto obezbeduvawe na javni uslugi e zameneto so poefikasni nevladini
re{enija (toj priod doka`a deka e ednostran poradi nekolku pri~ini: toj ne uspeva
da go zeme predvid faktot deka bez opkru`uvawe so pravilna kontrola }e bide
somnitelna efikasnosta na novite institucionalni formi). Vo Ungarija, razvojot
na ,,kontrolnata pozadina” ne prethode{e na dogovaraweto, privatizacijata na
uslugite, transferirawe na davaweto javni uslugi na fondacii i na kompanii so
ograni~ena odgovornost od ,,edno lice”. Ima{e primeri koga edinstvenata
pri~ina za novoto vonbuxetsko organizacisko re{enie be{e da se izbega od
ograni~uvawata na buxetskata kontrola. Prednosta na neprofitnite organizacii
nad javnite institucii e nivnata nezavisnost i fleksibilnost vo finansiskiot
menaxment (finansirawe na plati, odano~uvawe). Vo oblasta na tipi~nite
komunalni uslugi, op{tinskite kompanii bea zameneti so privatni kompanii
(delumno ili potpolno vo sopstvenost na lokalnite samoupravi) so cel da se
obezbedi pogolem prostor za manevrirawe za podobruvawe na uslugite (priod do
pazarot na kapitalot). Vklu~enosta na nevladinite agencii vo javnite uslugi go
postavuva pra{aweto na finansiska izdr`livost. Nevladinite organizacii vo
op{testvenite uslugi se skoro celosno zavisni od vlasta, na toj na~in nivnata
finansiska stabilnost e dovedena vo pra{awe.
Me|utoa, kontrolnata pozadina ne zna~i samo zakoni, kako {to e kontrolata na
cenite, zakonot za nabavki itn. tuku isto taka i pojava na normi na odnesuvawe i
primenuvawe na zakonot. Va`nosta na organizacionata struktura e {to taa vlijae
vrz efikasnoto koristewe na finansiskite resursi preku strukturata na
pottiknuvawe i normite na odnesuvawe. Institucionalnata ramka i koncepcijata
na ovie finansiski sredstva gi definiraat pottiknuvawata i prostorot za
manevrirawe i za lokalnata/centralnata samouprava i za onie koi gi
obezbeduvaat uslugite vo davaweto na javnite uslugi. Odnosot pome|u vlasta i
davatelot na uslugata mo`e da se opi{e kako problem pome|u klient - agent (Le
Grand, 2002). Klu~noto pra{awe na organizacijata e odnosot pome|u vlasta
(klientot) i davatelot na uslugata. Odnosot mo`e da bide definiran vo sektorot na
vlasta, {to e slu~aj koga buxetskite institucii gi obezbeduvaat uslugite. Na primer,
odnosot pome|u u~ili{nata uprava i lokalnata samouprava vo Ungarija se
odreduva niz obrazovnata programa i buxetot. Vo slu~aj na instituciite koi ne se
finansirani od buxetot 8 , odnosite se definirani so dogovor koj mo`e da
8 Finansiskite podatoci (prometot, prihodite i dava~kite) na onie koi gi obezbeduvaat
uslugite von od lokalnite samoupravi se institucii koi ne se finansiraat od buxetot.
55

predviduva nekoj vid proceduri za podelba na rizikot pokraj cenata i kvalitetot
na uslugite.
Finansiraweto na javnite uslugi bara nadomest na davatelot na uslugata,
nezavisno od toa dali tie se obezbedeni preku buxetska institucija, op{tinska
kompanija ili privatno pravno lice. Javnite uslugi mo`e da se finansiraat preku
nadomestocite za koristewe uslugi i/ili nepovratni sredstva. Davatelot na
uslugata mo`e da ima odnos so centralnata vlast i/ili so lokalnata samouprava.
Slednata cifra koja se fokusira na sektorot na doma}instvoto gi poka`uva glavnite
izvori na finansirawe.
Davatelot na uslugata dobiva prihod od nadomestokot za koristewe
uslugi 9 , od nepovratni sredstva obezbedeni od lokalnite samoupravi i nepovratni
sredstva od centralnata vlast (izvorot na nepovratnite sredstva se danocite
plateni od korisnicite). Doma}instvata (korisnicite) pla}aat danoci i dobivaat
poddr{ka za prihodot od strana na lokalnite samoupravi i centralnata vlast. Lokalnite
samoupravi gi finansiraat svoite nepovratni sredstva (i poddr{ka za
prihodot) od lokalnite danoci i centralnite nepovratni sredstva. Klu~noto
pra{awe e kakov vid na pottiknuvawa se kreiraat preku finansiraweto i
organizacionite aran`mani.
Ova poglavje }e se fokusira na osnovnata struktura na finansirawe na
uslugite koi se odnesuvaat na institucionalnoto opkru`uvawe na obezbeduvaweto
na uslugite 10 .
Vo prviot del nie se osvrnuvame na problemite na nadomestokot za
koristewe uslugi. Otkako }e ja razjasnime ekonomskata pozadina i raznite vidovi
na nadomestokot za koristewe uslugi, }e gi razgledame razli~nite metodi ~ija cel e
da se zgolemi plate`nata sposobnost na doma}instvata. Ova e mnogu va`no vo
zemjite vo tranzicija, kade {to sposobnosta na doma}instvata da gi pla}aat
uslugite e ograni~ena. Na krajot na prviot del se osvrnuvame na razli~nite
pottiknuvawa koi se odnesuvaat na nadomestokot za koristewe uslugi vklu~uvaj}i go
,,neformalnoto formirawe na cenite”.
Vtoriot del od poglavjeto se fokusira na nepovratnite sredstva. Po
rezimiraweto na glavnoto ekonomsko opravduvawe vo koristeweto na
nepovratnite sredstva za finansirawe na javnite uslugi, nie }e se osvrneme na
nepovratnite sredstva koi direktno odat kaj davatelot na uslugata i na
Toa zna~i deka nivniot buxet, iako tie se vo sopstvenost na lokalnite samoupravi, ne e
del od buxetot na lokalnite samoupravi.
9 Dava~kite na korisnicite se dava~ki za stokata ili uslugite koi korisnikot treba da
gi plati. Postoi vrska pome|u pla}aweto i obezbedenata usluga, no taa mo`e zna~itelno
da varira vo termini na stepenot na ,,vra}awe na dava~kite" (Bailey, 1998, str.126).
Danokot, kako alternativna metoda na finansirawe, e ,,nevozvraten transfer" i ne
postoi vrska pome|u platenata suma i obezbedenata usluga.
10 Na{iot interes se ograni~uva na operativniot del, osobeno na nadomestokot za
koristewe uslugi i nepovratnite sredstva, i negoviot odnos kon organizacionata
struktura na isporakata na uslugite; na toj na~in vo ova poglavje nie nema da se
osvrnuvame na pra{awata na investirawe na kapitalot.
56

nepovratnite sredstva koi prvo odat vo lokalnata samouprava, a potoa se pra}aat
na davatelot na uslugata. Glavnata poraka od ovoj del e deka lokalnata
institucionalna struktura ima vlijanie vrz efikasnosta na strukturata na
nepovratnite sredstva.
Slika 1: Izvori na finansirawe na lokalnite javni uslugi
Danoci
Transferi (spodeleni
danoci i nepovratni sredstva)
Lokalni
danoci
Lokalna
samouprava
nepovratni
sredstva
Centralna vlast
Davateli
na
uslugata
sredstva
Sektor na doma}instvo
korist od prihod
i nadomestoci od
doma}instvata
nadomestok za
koristewe uslugi
nadomestok za
koristewe uslugi
Nadomestocite za koristewe uslugi
1. Ekonomika i politika na nadomestocite za koristewe uslugi
Nadomestocite za koristewe uslugi igraa raste~ka uloga vo
finansiraweto na lokalnite samoupravi vo poslednite dekadi vo
zemjite na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj, no ova e
relativno nova tehnika na finansirawe 11 .
11 Me|utoa, postoi pogolem disparitet vo administracijata i sobiraweto na
nadomestokot za koristewe uslugi i taksite. Celosnite podatoci za prihodite ne se
dostapni edinstveno preku analizata na subnacionalnite smetki na upravata, bidej}i
zna~itelen del od nadomestocite za koristewe uslugi se sobiraat preku nebuxetski
institucii. Osobeno za nadomestocite za koristewe uslugi i spored organizacijata na
obezbeduvaweto na uslugata, prihodite bi mo`ele da se zaveduvaat vo smetkite na
privatnite kompanii {to sklu~ile dogovori od strana na javniot sektor, vo smetkite na
57

Spored ekonomskata teorija, soodvetnata politika zasnovana na
grub dolgoro~en marginalen kriterium za ceni e jasno da se odredi
to~nata cena (Bailey, 1995 god.). Edinstveno na ovoj na~in to~nite iznosi
i vidovi na usluga }e bidat obezbedeni na pravite lu|e - {to zna~i
onie koi se spremni da platat za niv. Na ovoj na~in efikasnosta bara
nadomestocite za koristewe uslugi da bidat nametnati onamu kade {to
e izvodlivo. Me|utoa, ~esto se sugerira deka po~ituvawata na
pravi~nosta se sprotivstavuva protiv nadomestocite za koristewe
uslugi. ,,Iako vo princip incidentnosta na nadomestocite za koristewe
uslugi ne e pobitna otkolku kone~niot slu~aj na cenata na sireweto,
studiite vo razli~ni zemji poka`aa deka distributivnite posledici na
optovaruvaweto za lokalnite javni uslugi mo`e duri i da bide
progresivno. Vo sekoj slu~aj, obidot da se popravat fundamentalnite
distributivni problemi preku neefikasno odreduvawe na cenata na
oskudnite lokalni resursi e skoro sekoga{ lo{a ideja, rezultiraj}i vo
najmala raka, dokolku kakov bilo akciski kapital e kupen po visoka
cena vo uslovi na efikasnost”. (Bird, 2001, str.6).
Vidovi nadomestoci za koristewe uslugi
Mo`e da se diferenciraat najmalku tri vida nadomestoci za koristewe
uslugi: (1) taksi za uslugi, (2) javni dava~ki, i (3) posebni olesnitelni
dava~ki. Taksite za uslugite vklu~uvaat takvi raboti kako {to se taksi
za dozvoli (ven~avawe, biznis, ku~iwa, vozila) i razni mali dava~ki
koi se nametnati od strana na lokalnite samoupravi za izvr{uvawe na
odredeni uslugi - registrirawe na ova ili davawe na kopija na ona -
za odredeni poedinci (ili biznisi). Vsu{nost, vakvite taksi go
so~inuvaat nadomestot na dava~kite od privatniot na javniot sektor.
Sprotivno na toa, javnite dava~ki se odnesuvaat na prihodite dobieni
od lokalnite samoupravi od proda`bata na privatni stoki i uslugi
(poinakvi od tuku{to opi{aniot nadomest na cenite). Celokupnata
proda`ba na lokalno obezbedenite uslugi na odredeni privatni
pretstavnici - od nadomestoci za javni komunalni uslugi do dava~ki za
vlez vo objekti za rekreacija - pa|aat pod ova op{to zaglavje. Vo
princip, vakvite ceni treba da bidat postaveni na konkurentno
privatno nivo, bez vklu~en danok ili element na subvencija, osven
dokolku taka storenoto e najefikasniot na~in na dostignuvawe na
celite na javnata politika, i duri toga{ najdobro e, dokolku elementot
na dano~nata subvencija se presmetuva posebno. Tretata kategorija na
kompaniite koi se celosno ili delumno vo sopstvenost na lokalnata(ite) samouprava(i)
ili od oddeli vo ramkite na administracijata na lokalnata samouprava. Taka, mnogu e
te{ko da se dobijat precizni komparativni podatoci za koristeweto na nadomestocite
za koristewe uslugi vo sektorot na lokalnata samouprava.
58

prihod od nadomestoci mo`e da se nare~e danoci so odredena korist.
Vakvite koristi se razli~ni od taksite za uslugite i javnite tro{oci
bidej}i tie ne proizleguvaat od obezbeduvawe ili proda`ba na
odredeni stoki ili usluga na odreden privaten pretstavnik. Sprotivno
na cenite koi dobrovolno se pla}aat - iako kako taksite koi se pla}aat
za uslugite koi mo`e da se baraat spored zakonot - danocite
pretstavuvaat zadol`itelni pridonesi na lokalnite prihodi. Pokraj
toa, odredeni dano~ni koristi (barem vo teorijata) se odnesuvaat na
nekoj na~in na koristite koi se dobieni od dano~niot obvrznik vo
sprotivnost so onie op{ti dano~ni koristi kako {to se danocite na
gorivoto nametnati na korisnicite na pati{tata kako edna kategorija,
ili lokalni op{ti danoci na biznisi ili na imot gledani kako cena
koja se pla}a za lokalnite kolektivni dobra (vidi vo natamo{niot
tekst). Primeri so koi obiluva lokalnata finansija: posebni proceni,
danoci na porastot na cenata na zemjata, danoci na podobruvawe,
danoci na povr{ina na zemji{te {to se grani~i so ulicata, dodatni
danoci na sopstvenost koi se odnesuvaat na obezbeduvawe na
kanalizacionen odvod ili uli~no osvetluvawe, barawa i dava~ki za
razvoj, dava~ki za ocrtuvawe itn. Najgolem broj od dava~kite se
nametnati ili vrz procenetata vrednost na nedvi`niot imot ili na
nekoja karakteristika na toj imot, negovata oblast, negovata
regulaciona linija, negovata lokacija.
Izvor: Bird, 2001 godina.
Postoi izvesna zabuna za preciznata razlika pome|u
nadomestocite za koristewe uslugi i lokalnite danoci. Sekako deka
postojat izvori na prihod koi jasno spa|aat vo kategorijata na danokot
(na primer, danok na proda`ba, prihod i imot). Drugi prihodi kako {to
se taksite za vleguvawe vo parkovite, nadomestocite za odvodot i
patarinite - pla}awa za koristenite uslugi na vlasta - jasno spa|aat vo
kategorijata na nadomestocite za koristewe uslugi. No, postojat brojni
primeri na izvori na prihod koi ne e taka lesno da se kategoriziraat,
bidej}i su{tinskiot finansiski plan na taksata pove}e odgovara na
kategorijata na taksata. Na primer, taksata na sobirawe na smetot koj
e zadol`itelno nametnat na sekoj imot (,,danok za smet”) e poblizok do
danocite otkolku do nadomestocite za koristewe uslugi. Od druga
strana, nekoi danoci nametnati na oblastite na razvojot se pobliski
do cenite so olesnuvawe otkolku tipi~niot danok (ova se narekuva taksa
na vlijanie, a se nametnuva, na primer, vo oblasta na razvojot za da se
spodeli cenata na investicijata vo infrastrukturata).
Razli~ni vidovi na uslugi imaat razli~en potencijal za
,,nadomestuvawe”. ,,Ekonomskata priroda”na uslugite gi postavuva
granicite na koristeweto na nadomestocite za koristewe uslugi. Eden
59

na~in na opravduvawe na razlikite vo javnoto davawe na ceni e
kategorizacijata na uslugite vo ,,potrebni”, ,,za{titni”, ,,konforni”
ili ,,olesnitelni” uslugi (Bailey, 1999, str. 133). Uslugite koi se
odnesuvaat ,,potrebni”, kako {to se socijalnite uslugi (programi za
korist od prihod, nadomestoci za domuvawe itn.) celosno se
finansiraat od centralnite ili lokalnite resursi, dodeka vo drugata
krajnost, olesnitelnite uslugi (kako fotokopiraweto) se celosno
finansirani od nadomestocite za koristewe uslugi. ,,Za{titnite”
programi se uslugite” tesno povrzani so neophodniot pristap, na
primer, zasolni{ta za bezdomnicite, u~ili{ni obroci itn., a
,,konfornite”programi (na primer, specijalni klasi) se finansiraat
kako kombinacija na nepovratni sredstva i nadomestoci za koristewe
uslugi.
Drugata racionalizacija na primenata na nadomestocite za
koristewe uslugi e nadvore{nata korist od programite. Dokolku celata
korist ja dobiva korisnikot na uslugite, toga{ potpolnoto
nadomestuvawe na cenata e opravdano; dokolku najgolemiot del od
korista e izvedeno na nivo na zaednica, opravdana e subvencijata.
Me|utoa, politikata na ,,nadomestuvawe” e lesno povrzana so
ekonomskite principi. Sektorot za strategii ja vospostavuva ramkata
za mo`niot pravec vo politikata na javno davawe na ceni. Na primer,
mo`nata uloga na studentskite taksi vo finansiraweto na
obrazovanieto e pra{awe za centralnata vlast, a ne za lokalnata
samouprava ili za nejzinite institucii. No, pome|u granicite postaveni
od sektorot za politiki i zakonskata ramka, va`na uloga bi mo`ele da
imaat lokalnite institucii.
Primenlivosta na nadomestocite za koristewe uslugi mnogu
zavisi od drugi faktori, kako {to se primenata, metodata na sobirawe,
merlivosta itn. (vidi gi mo`nite opcii vo oblasta na sobiraweto na
smet, vo slednata ramka).
Mo`nosti za zgolemuvawe na prihodite vo menaxmentot so smetot
Nadomestocite za koristewe uslugi op{to koristeni za
vra}awe na del od cenite na menaxment na cvrst smet od strana na
onie koi go proizveduvaat smetot. Nadomestocite za koristewe uslugi
mo`e da proizvedat bitni prihodi i da obezbedat inicijativi za
minimalizirawe na smetot, osobeno dokolku se oformeni na toj na~in
da onie koi pove}e zagaduvaat, pla}aat pove}e (,,princip na pla}awe
na zagaduva~ot”). Iako nadomestocite za koristewe uslugi mo`e da se
nametnat na razli~ni stadiumi na menaxmentot so cvrstiot smet
(vklu~uvaj}i sobirawe i otstranuvawe), vo mnogu gradovi tie ne gi
pokrivaat polnite ceni na aktivnostite na menaxmentot so cvrstiot
60

smet. Dodeka gra|anite i pretprijatijata se glavno spremni da platat
za sobiraweto na cvrstiot smet, tie ~esto ne se spremni da ja platat
polnata cena na otstranuvawe na smetot na sanitaren na~in.
Iskustvoto vo mnogu zemji poka`alo deka nadomestuvaweto na polnata
cena na otstranuvaweto mo`e da sozdade inicijativi za frlawe na
otpadoci i otvoreni deponii, osobeno dokolku primenata na
regulativnite standardi (na primer, nepravewe na deponii) e slaba, a
pravnite lica mo`e da odbegnat da pla}aat nadomestok za koristewe
uslugi so toa {to samite go otstranuvaat smetot.
Analizata na finansiskite izve{tai od mnogu gradovi na zemji
vo razvoj, poka`uva deka tekovnite praktiki za vra}awe na tro{ocite
za cvrst smet se mnogu slabi (stapki na vra}awe od pomalku od 10
procenti ne se nevoobi~aeni) i imaat biten domen za podobruvawe.
Opciite za vra}awe na tro{ocite pridru`eni so menaxmentot na
cvrstiot smet se rangiraat od instituirawe ili zgolemuvawe na
vrednosta na danocite za smet, taksi za sobirawe na |ubri{te, ili
potpiraj}i se na drugi op{ti prihodi (vklu~uvaj}i go danokot na imot i
delovni dozvoli). Izbiraweto pome|u ovie opcii zavisi od
relativnata va`nost na razli~ni kriteriumi: dali prihodite se
adekvatni i lesno mo`e da se soberat, dali zagaduva~ot pla}a za
nanesenata {teta, dali opcijata e politi~ki prifatliva i dali
pla}aweto na prihodot mo`e da se primeni.
Opcija na nadomestokot za koristewe uslugi:
,,Danok na smet”: Danokot na smet e tipi~no odreden danok koj se
sobira so drugite danoci, kako {to e op{tinskiot danok. Toj mo`e da
bide dopolnet so danok na ustanovi i proizvodi koi go proizveduvaat
smetot, na primer, danok na plasti~ni pakuvawa, restoranite i
sli~nite uslugi treba da bidat odano~eni. Ova e danok poradi toa {to
pla}awata ne se proporcionalni so kvantitetot na uslugite. Toj mo`e
da proizvede adekvatni prihodi dokolku stapkite se formirani vrz
osnova na tro{ocite, a se a`uriraat spored potrebata. Toj ~esto se
sobira so danokot na imot bidej}i direktnoto sobirawe e skapo (okolu
10 -13% od vkupnata cena). ,,Principot na pla}awe na zagaduva~ot” e
va`e~ki samo do onaa granica dodeka stapkata zavisi od zamenata za
proizveduvawe na smet, kako {to e veli~inata na edna partija i
vrednosta na imotot. Potrebna e politi~ka volja za oformuvawe i
a`urirawe na stapkite. Te{ko e da se zadr`at uslugite za
nepla}aweto.
Kapacitetot na Taksi spored te`inata: Taksi spored te`inata
zna~i deka taksata zavisi od koli~inata merena kako volumen ili
te`ina na smetot koj treba da se otstrani. Toj sozdava adekvatni
prihodi sé dodeka taksite se oformeni vrz osnova na cenite i
61

a`urirani spored potrebata. Me|utoa, te{ko e da se soberat bidej}i
toa bara sofisticiran sistem na odbivawe na sobirawe. Toa
odgovara na principot na ,,pla}awe na zagaduva~ot”, no politi~ki
pravi te{kotii. Vodi kon odnesuvawe na sozdavawe na deponii bez
lokalna inspekcija i sposobnost za primena.
Taksi za |ubri{te (za istovar na smet na mesto na odlagawe,
stanica za transfer ili objekt za reciklirawe): Bitniot prihod,
dokolku se zasnova na polnata cena na investicijata i raboteweto.
Dokolku se koristat mostovi za merewe na te`inata, toga{ lesno e da
se sobere. ). Se sledi ,,principot na pla}awe na zagaduva~ot” dokolku
vozarinskite tro{oci na proizveduva~ot na smet pominuvaat na
taksite. Op{tinite ~esto ne se podgotveni da go pla}aat praviot del.
Primenlivo, no mora da se potvrdi deka kamionite odat do deponijata
za smetot.
Drugite opcii za prihodi mo`e isto taka da se zemat predvid,
kako {to se danocite na imot, delovni dozvoli, dopolnitelni
nadomestoci za komunalni uslugi ili subvenciite na op{tiot fond
(vklu~uvaj}i transferi)
Izvor: Svetska banka 12
Doplatata za komunalnite uslugi pretstavuva interesen slu~aj
koga ,,op{tite danoci” se pla}aat preku taksi za javni uslugi. Edna od
pri~inite za ova e deka raspolo`enieto da se plati e povisoko za
taksite za javnite uslugi otkolku za danocite.
2. Zgolemuvawe na sposobnosta na doma}instvoto da plati za uslugite
Eden od va`nite na~ini na finansirawe na javnite uslugi e da
se subvencioniraat korisnicite preku razli~ni programi. Ovie
programi baraat strani~ni subvencii, dodeka nepovratnite sredstva
transferirani da slu`at na davatelite na uslugite mo`e da se smetaat
kako programi na ,,stranata na davatelot”.
Vo porane{nite socijalisti~ki zemji na Isto~na Evropa,
olesnuvawata za domuvaweto bea kriti~en element vo finansiite na
javniot sektor. Olesnuvawata za domuvawe se subvencii na stranata
koja pobaruva, voobi~aeno vo forma na popust na smetkata koja `itelot
ja prima za uslugite od javniot sektor (vodosnabduvawe, centralno
greewe, domuvawe itn.). Tie tipi~no se obezbeduvaat na osnova na
ispitani sredstva na semejstva so niski primawa za da im se pomogne
da gi platat ovie tro{oci; glavno tie se strukturirani na toj na~in za
12
http:wbln0018.wrldbank.org/External/Urban/UrbanDev.nsf/Urban+Waste+Management/B547
8BCC312272128525688D0051A0E8?Open Document
62

posiroma{nite semejstva da dobivaat pogolemi olesnuvawa.
Olesnuvawata za domuvaweto bea {iroko prifateni vo regionot (vidi
Lux, 2003, Katsura and Romanik, 2002, Lykova i drugi, 2004). Programite
na stranata koja pobaruva mo`e da bidat finansirani 1. od
centralniot buxet, 2. od buxetite na lokalnite samoupravi ili 3.
buxetot na davatelot na uslugata. Tipi~no uniformnite programi za
olesnuvawa za domuvaweto se finansirani od centralniot buxet, no
isto taka postojat primeri za nekoi {emi na sovpa|awe. Vo Ungarija (do
2004 godina) olesnuvawata za domuvaweto bea finansirani od strana
na op{tite prihodi na lokalnite samoupravi. Davatelite na uslugite
mo`e da pridonesat kon sredstvata nameneti da se pomogne na
doma}instvata so niski prihodi (vidi ja slednata ramka).
Subvenciite na stranata koja pobaruva se najva`nite tehniki za
da se sredi problemot na doma}instvata so niski prihodi vo zemjite vo
tranzicija. Von od ova re{enie (koe mo`e da se ozna~i kako re{enie za
celna grupa) postojat metodi koi se obiduvaat da go kontroliraat
pobaruvaweto preku modifikacija na nadomestocite za koristewe
uslugi (tarifsko re{enie). Preku ,,specifikacijata na nadomestocite
za koristewe uslugi” (davawe olesnuvawa na odredena grupa na
korisnici) pobaruvaweto na javnite uslugi mo`e da se zgolemi ili da se
zadr`i na isto nivo (vo vreme na ekonomska stagnacija). Postojat
indirektni subvencii koi tipi~no se pla}aat od ,,dobrite pla}a~i”.
Iskustvoto na zemjite vo tranzicija poka`a deka problemot na
doma}instvata so niski prihodi ne mo`e da se re{i bez da se zgolemi
efikasnosta na krajnoto koristewe (Hegedu{, 2003 god.). Kriti~nata
to~ka e efikasnosta na kompaniite za javni uslugi, {to zna~i, ,,krajnoto
koristewe”. Dokolku kompaniite ne se pod nikakov pritisok za
podobruvawe na nivnata efikasnost, efikasnoto odreduvawe na cenata
dopolneto so sistemot na olesnuvawata za domuvaweto nema da
garantira najdobro koristewe na javnite resursi.
Spored literaturata za javno finansirawe, programite koi
vklu~uvat preraspredelba na prihodot (na primer, olesnuvawata za
domuvaweto) treba da bidat finansirani od centralniot buxet. Vo
najgolem broj slu~ai, lokalnite samoupravi gi rakovodat programite za
subvencija na prihodot preku usoglasuvawe na sistemite na
nepovratnite sredstva. Toa zna~i deka odreden del od cenata (5-20%)
se pla}a od lokalnite buxeti, {to dava inicijativa za mnogu
povnimatelna selekcija na priema~ite na programata.
[ema za olesnuvawe na komunalnite uslugi na Budimpe{ta
Op{tinata Budimpe{ta ima osnovano fondacija (popularno
nare~ena Fond za kompenzacija). Nejziniot odbor na direktori e
63

sostaven od delegati na uslu`nite kompanii, pretstavnici od gradskoto
sobranie i ~lenovi na odredeni gra|anski organizacii. Spored
nivnite statuti, uslu`nite kompanii (t.e. kompaniite za
vodosnabduvawe, odvod, otstranuvawe na cvrst smet i centralno
greewe) prefrluvaat na Fondacijata 1-2 procenti od nivnata
povratna proda`ba (ovoj pridones iznesuva do re~isi 10 procenti od
zaostanatite dolgovi). Na kompaniite im se davaat posebni dano~ni
izzemawa koi se zasnovaat na ovie transferi na javni komunalni
uslugi. Osnoven biznisinteres na kompaniite za javni uslugi e da gi
dr`at zaostanatite dolgovi na nivo koe ne go doveduva vo opasnost
nivnoto dnevno rabotewe ili obezbeduvaweto na dolgoro~ni uslugi.
Ovie kompanii go smetaat nivniot pridones na Fondacijata kako
biznistehnika naso~ena kon reducirawe na nivnite zagubi, a isto taka
kako garancija za nepre~eno prodol`uvawe na nivnite uslugi (kako {to
}e se vidi, ovie pridonesi se direktno povrzani so obidite na
kompaniite da ja za~uvaat dobrata volja da platat). Programata
predviduva davawe na olesnuvawa za centralnoto greewe na
doma}instvata koi se nao|aat me|u najniskite deset na skaliloto na
prihod (maksimum 25.000 doma}instva) i olesnuvawa za
vodosnabduvawe, kanalizacija i otstranuvawe na smet na 50 procenti
na doma}instvata koi se nao|aat me|u najniskite deset na skaliloto na
prihod (40.000 doma}instva). Zaradi toa, olesnuvawata imaat
tendencija da pokrijat okolu 15-20 procenti od smetkite za komunalni
uslugi po doma}instvo.
Izvor: Gyori, 2003
3. Nadomestoci za koristewe uslugi i pottiknuvawa
Krajnite izvori za finansirawe na lokalnite javni uslugi se
nadomestocite za koristewe uslugi i nepovratnite sredstva/
transferi. Ova zna~i deka sekoj davatel na uslugi mora da gi povrati
svoite tro{oci preku nadomestocite za koristewe uslugi koi se pla}aat
od strana na korisnicite na uslugite i nekoj vid na transferi bilo od
strana na javniot sektor (lokalnata samouprava ili centralnata vlast)
ili privatnite donacii. Nepostoeweto na vistinska decentralizacija
(avtonomija na izdatoci i prihodi) dovede do sostojba na ,,nevra}awe
na tro{ocite”, koja neizbe`no predizvika ogromno opa|awe na nivoto
na uslugite (Hegedu{, 2003).
Neformalno odreduvawe na cenite
Donaciite i dobrovolnite prihodi za javni nameni se drug vid
prihod. Vo princip, ne se dava povratok za ovoj pridones. Sektorot na
64

socijalata i obrazovanieto ~esto imaat korist od donaciite.
Davatelite na uslugite pod fiskalniot pritisok sakaat da gi zgolemat
svoite prihodi, no se obiduvaat da gi dr`at niv kako prihodi von od
buxetot. Tipi~no donatorite mo`e da gi otpi{at svoite donacii od
nivnata dano~na osnova, {to im dava pottik na instituciite da
sobiraat pari preku fondacii, duri i dokolku tie gi zamenuvaat
nadomestocite za koristewe uslugi. Vo Ungarija, mnogu u~ili{ta gi
finansiraat specijalnite uslugi preku ,,fondacii”. Roditelite pla}aat
taksi za kursevite na u~ili{nite fondacii. Kursevi za jazici von od
nastavnata programa, ~asovi po tenis, na primer, se finansiraat na
ovoj na~in. Drug primer e Fondacijata ,,Umna qubov” na centarot za
dnevna gri`a za deca Berettyóújfalu, registrirana vo 1995 godina.
Celite na fondacijata bea: 1. da se integrira predu~ili{noto
obrazovanie od detskite gradinki vo u~ili{noto obrazovanie; 2. da se
razvijat kaj decata ve{tini so pomo{ na posebni aktivnosti koi ne
so~inuvaat del od redovnoto obrazovanie (tehni~ki rabotilnici,
dramski grupi, fizi~ko obrazovanie itn.); 3. da se kupi dodatna
oprema (na primer, sportska oprema, mal razboj za tkaewe, knigi,
muzi~ki instrumenti); 4. da im se plati na nastavnicite za dodatnite
aktivnosti na nastavnata programa. Odborot na fondacijata odlu~uva
za koristeweto na finansiskata pomo{ i za prinosite, zemaj}i gi
predvid celite navedeni vo dejnosta na fondacijata. Pla}aweto e na
dobrovolna osnova, no re~isi sekoj roditel pla}a pomala ili
pogolema suma sekoj mesec.
Izvor: Hegedu{, 2004 godina
Institucionalnata postavenost na sektorot za uslugi
(obrazovanieto, zdravstvenata gri`a, socijalnoto, komunalnite uslugi
itn.) ima vlijanie vrz mehanizmot na reguliraweto na nadomestocite za
koristewe uslugi. Prvoto pra{awe e koe nivo na vlasta e odgovorno za
,,vospostavuvawe” na cenite. Za da se vospostavat cenite tipi~no zna~i
proceduri ili proces na odobruvawe preku koj na davatelot na uslugata
}e mu se dade ,,cena” za uslugite. Vo nekoi slu~ai ova se mnogu
ednostavni proceduri, koga zakonot ili vladiniot ukaz gi definira
cenite. Na primer, taksite za socijalnite uslugi (javni obroci,
socijalni domovi itn.) se tipi~no odredeni preku vladini ukazi. Vo
drugi slu~ai, vlasta ima samo ,,regulatorna” uloga, {to ponekoga{
zna~i deka tie imaat silno vlijanie vo procesot na odreduvaweto na
cenite, no vlasta ne sekoga{ ima sposobnost da izvr{i kakva bilo
prava kontrola vrz odreduvaweto na cenite, a razli~ni nivoa na
vlasta mo`e da ja spodelat odgovornosta za odreduvaweto na cenite.
Formalnata uloga na davatelite na uslugite vo odreduvaweto na
cenite e ograni~ena. Me|utoa, vo praktikata, davatelite na uslugite
65

pravat predlog za promena na cenite i preku ovoj proces tie mo`e da
imaat vlijanie.
Vo socijalnite uslugi kade akcionerskiot kapital e odlu~uva~ki,
davatelite na uslugite imaat mnogu ograni~eno vlijanie vo
odlu~uvaweto na nadomestocite za koristewe uslugi. Me|utoa, postojat
neformalni na~ini da se zgolemi efektivniot pridones na korisnikot
za da gi finansira uslugite (na primer, donacii i dobrovolni prihodi).
Odreduvawe na tarifata vo javniot transport na Budimpe{ta
Javniot transport vo Ungarija e lokalna odgovornost. Vo Budimpe{ta,
op{tinata Budimpe{ta ima pravo da gi formira tarifite. Me|utoa,
centralnata vlast go subvencionira javniot transport so pla}awe na
tarifskite olesnuvawa za penzionerite i studentite. Iznosot na
transferite zavisi od tarifata: kolku {to e povisoka tarifata,
povisoka e subvencijata. Procedurata e deka prvo odlu~uva
sobranieto po predlogot koj go dava Javnata transportna kompanija
koja e vo sopstvenost na gradot, no zaradi subvencijata na vlasta,
promenite na tarifite isto taka mora da bidat odobreni od strana
na centralnata vlast. Vedna{ po tranzicijata, novoto sobranie se
sprotistavi na zgolemuvaweto na tarifite zaradi politi~ki pri~ini,
`rtvuvaj}i ja dr`avnata subvencija (tarifata vo toa vreme pokriva{e
40% od cenata na javniot transport). Vo 2003 godina, koga gradot
donese odluka za bitno zgolemuvawe na tarifata, centralnata vlast go
odbi odobrenieto za poka~uvawe na tarifata.
Izvor BKV (Transportna kompanija na Budimpe{ta)
Vo sektorot na javnite komunalni uslugi, najgolem broj od zemjite
vo regionot gi imaat dovereno funkciite na odreduvaweto na cenite na
lokalnite samoupravi, no vistinskoto vlijanie zavisi od nekolku drugi
raboti. Na primer, samata procedura na odreduvaweto na cenite e
isto taka mnogu va`na. Vo nekoi zemji vo regionot, edinicite na
lokalnata samouprava imaat pravo na vospostavuvawe na tarifata, no
tie mora da bidat odobreni od strana na centralnata vlast ili od
strana na relevantna centralna agencija na vlasta. Postojat nekoi
slu~ai koga centralnata vlast dava subvencija proporcionalna na
tarifata na davatelot na uslugite (vidi ja prethodno dadenata ramka).
Vo ovoj slu~aj, razbirlivo e pravoto na centralnite vlasti da go
dadat ili da go zadr`at svoeto odobruvawe, {to zna~i, da ja spodelat
odgovornosta za odreduvaweto na cenite. Na uslu`nite kompanii im e
potrebna sigurnost, osobeno edokolku tie pravat dolgoro~ni vlo`uvawa
zatoa {to tie mo`e da do`iveat zagubi dokolku za uslugite bidat
66

odredeni poniski ceni. Zakonot odreduva procedurite ili
smetkovodstvenite pravila koi povtorno (se zavisni od toa kolku se
primenlivi zakonite) bi mo`ele da go ograni~at prostorot za
manevrirawe za edna organizacija so prava za formirawe na cenite.
Borbata na vlasta so zgolemenata potro{uva~ka na uslugite i
nadomestocite za koristewe uslugi pretstavuvaat mo`en mehanizam na
pottik da se kontroliraat cenite. Edna skore{na studija (Borge i Rattso,
2004) navede deka 30-40% od koe bilo zgolemuvawe na tro{ocite se
prenesuva na potro{uva~ite vo forma na povisoki nadomestocite za
koristewe uslugi. Pokraj toa, finansiraweto na nadomestocite za
koristewe uslugi ima zna~itelen negativen efekt vrz poedine~nata
cena. Zgolemuvaweto od 10% poeni vo finasiraweto na nadomestocite
za koristewe uslugi se o~ekuva da ja namali poedine~nata cena za 6-
9%.
Nepovratni sredstva
Ekonomskite efekti vrz nepovratnite sredstva
Vo zemjite {irum svetot, tro{ocite za javnite uslugi ~esto se
delat pome|u onie koi gi koristat (t.e. doma}instva, komercijalni i
industriski vospostavuvawa) i samoupravite. Aran`manite na vlasta za
spodeluvawe na tro{ocite koi se usoglaseni na nepovratnite sredstva 13
povisokite nivoa na vlasta i glavnite finansiski subvencii od
lokalnite samoupravi. Vo Ungarija se koristat usoglaseni nepovratnite
sredstva, na primer, vo korisni~kite programi na lokalnata
samouprava, kade 80% od tro{okot na programata se pla}a od strana
na centralnata vlast i 20% od strana na lokalnata samouprava.
Primer na glavna finansiska subvencija (vo finansiskata edukacija) se
nepovratnite sredstva zasnovani na standardniot tro{ok na studentot
i tipi~no finansiski 70-80% od tro{okot.
Usoglaseni nepovratnite sredstva se koristat za da gi pottiknat
lokalnite samoupravi da obezbeduvaat nivo na javni uslugi koe }e bide
na po`elno socijalno nivo i na nivo na sredinata. Bez ovie grantovi,
nivoto na proizvodot na uslugite bi bilo ponisko otkolku socijalniot
optimum. Glavnite finansiski subvencii gi priznavaat aspektite na
javnoto dobro i pravednost, t.e. so pomo{ na nepovratnite sredstva
sekoja op{tina e vo sostojba da go obezbedi minimalnoto nivo na
javnite uslugi. Adekvatno nadomestuvawe na tro{ocite (potpomognato so
grantovi) e klu~ot i za odr`livosta i za u~estvoto na privatniot sektor
vo obezbeduvaweto na uslugite.
13 Usoglaseni nepovratnite sredstva se nepovratnite sredstva so specifikacija deka
transferiranata suma mora da bide usoglasena so lokalnite sredstva.
67

Osnovnoto pra{awe na javnata politika koe se odnesuva na
strukturata na nepovratnite sredstva e mo`niot efekt na planot na
nepovratnite sredstva na reakcijata na subnacionalnata vlast i
davatelite na uslugi na nepovratnite sredstva. Dokolku nie go
odgovorime ova pra{awe, kriteriumot na eden efikasen sistem na
nepovratnite sredstva mo`e da se odgovori. ,,Teorijata na
nepovratnite sredstva”ispituva kolku razli~ni vidovi na nepovratnite
sredstva treba da go pogodat buxetskoto odnesuvawe na vlasta od
poniskite nivoa. Gramlich (1977 god) identifikuva{e tri vida na
grantovi, koi vrz osnova na teorijata na nepovratnite sredstva imaat
razli~ni posledici, i ja studira{e empiriskata evidencija koja ja
potkrepuva teorijata na grantot. Slu~ajot na nepovratnite sredstva A
(usoglasenite nepovratni sredstva na neodredeno vreme) e prilagoden
da ja dobiva razleanata korist bidej}i toj go subvencionira
snabduvaweto so javni uslugi onamu kade {to korista odi nad granicata
na podnacionalnata vlast. Slu~ajot na nepovratnite sredstva B
(kratkoro~ni pau{alni nepovratni sredstva) gi nadomestuva razlikite
pome|u nivoata na prihodite i posledovatelno i javnite uslugi. Slu~ajot
na nepovratnite sredstva C (kratkoro~ni kategori~ni nepovratni
sredstva) se predvideni da gi obezbedat minimalnite uslovi ili nivoa
na potro{uva~ka za razli~ni stoki i uslugi koi gi obezbeduva vlasta.
Empiriskoto istra`uvawe delumno ja potvrduva ,,teorijata na
nepovratnite sredstva”. Me|utoa, istra`uvaweto gi istakna
kriteriumite za lo{ite nepovratni sredstva. (Bahl,2000). Pri~inite za
,,lo{ite nepovratni sredstva” spa|aat vo ~etiri kategorii. Prvata e da
se obeshrabri avtonomijata na lokalnata samouprava. Toa zna~i,
centralnata vlast ne e podgotvena da se otka`e od kontrolata vrz
vladeeweto {to bi do{lo so otstapuvaweto na pravata za zgolemuvawe
na prihodite na lokalnite samoupravi. Kako alternativa,
interdr`avnite transferi se davaat kako izvor na prihod na lokalnata
samouprava. Vtora pri~ina mo`e da bide obidot da se odr`i ili
sprovede uniformnosta. Celta na centralnata vlast mo`e da bide da se
sprotivstavi na raznovidnosta na del od lokalnite samoupravi, vo
termini na sostavot na rashodite ili strukturata na prihodite. Tretata
pri~ina mo`e da bide verbata deka lokalnite samoupravi se
pokorumpirani od centralnata vlast, pa zaradi toa promenata na
odgovornosta na subnacionalnite vlasti bi vodela do rasipuvawe na
prihodite. Postoi edno zrnce vistina vo tvrdeweto deka funkcionerite
na lokalnata samouprava e poverojatno da padnat pod vlijanie na
lokalnoto naselenie zatoa {to tie se poblisku do lokalniot elektorat.
^etvrto, sistemot na transfer mo`e da se primeni kako del na
strategija da se otarasi deficitot na buxetot na lokalnite samoupravi.
68

Na primer, sistemot na nepovratni sredstva mo`e da se primeni, no
stanuva nedovolno finansiran na podocne`na to~ka koga centralniot
buxet e pod pritisok.
Nepovratnite sredstva na nivo na davatel na uslugi
Nepovratnite sredstva na davatelite na uslugi mo`e da se
zasnovaat na standardna (normativna) procedura ili za niv mo`e da se
pregovara.
Primerot za prvoto re{enie se nepovratnite sredstva zasnovani na
standardnata cena. Toa zna~i deka transferot edinstveno pokriva
odredena standardna cena. Dokolku lokalnata potro{uva~ka ja nadmine
ovaa suma, se davaat namaleni nepovratni sredstva ili pak voop{to ne
se davaat nepovratni sredstva. Re{enieto na standardna cena ~esto
nema tesna vrska so su{tinskata cena, koja tipi~no e povisoka od
standardnata. Vo ovoj slu~aj, nepovratnite sredstva zasnovani na
standardnata cena se usoglaseni nepovratni sredstva, kade {to
usoglasenata stapka zavisi od su{tinskata cena.
Tipi~no se pregovaraat nepovratnite sredstva zasnovani na
su{tinskata cena i ne postoi ograni~uvawe kako na standardnite ceni
ili sli~no. Toa zna~i deka su{tinskata cena minus nadomestocite za
koristewe uslugi se finansiraat preku nepovratni sredstva (vidi ja
slednata ramka).
Subvencija na sektorot za voda vo Ungarija
Vladata na Ungarija postepeno isklu~i golem del od subvenciite
na sektorot za voda od dr`avniot buxet bidej}i po~na da se dvi`i kon
pazarnata ekonomija vo 1989 godina. Namaluvaweto na subvencijata na
sektorot za voda e zna~itelno. Glavnite ~ekori prevzemeni od
ungarskata vlada za da se namali visokata subvencija od dr`avniot
buxet vklu~uva decentralizacija na odgovornosta na centralnata vlast
za obezbeduvawe na javnite uslugi za voda i zgolemuvawe na tarifite
na vodata. Centralnata vlast legalno gi transferira{e objektite za
snabduvawe so voda na lokalnite vlasti, zaedno so sopstvenosta na
potoe~kite sredstva za voda. Tarifite za vodata bea zgolemeni do edno
nivo koe se zasnova na formulata koja gi vklu~uva vlo`uvawata vo
cenata, amortizacijata, odr`uvaweto i vra}aweto na sredstvata. Kako
posledica na decentralizacijata, 33 kompanii za voda se razedinija vo
250 kompanii, a razlikite vo cenata dosta se zgolemija. Za da se
nadomesti za visokata proizvodstvena cena vo odredeni oblasti na
zemjata, centralniot buxet odredi fond (3 milijardi vo 2003 godina)
za da mu se nadomestat na proizvoditelot visokite proizvodstveni
tro{oci. Spored formulata na nepovratnite sredstva, na kompaniite
im se dava razlikata pome|u proizvodnata cena i maksimalnata cena
koja e odredena od vladata.
Izvor: Papp,1999 godina.
69

Va`nosta na ovie dve metodi le`i vo nivnite efekti vrz
organizacionite pottiknuvawa. Vo prviot slu~aj, ekonomskata
racionalnost gi turka organizaciite da {tedat na tro{okot i da gi
restruktuiraat svoite uslugi kon podobro plateni aktivnosti. Vtoroto
re{enie bi mo`elo isto taka da vodi kon suboptimalna situacija. Vo
procesot na pregovaraweto (zaradi pra{aweto na asimetri~nite
informacii 14 ) davatelot na uslugi mo`e da gi zadr`i faktite, {to
pravi da bide nevozmo`no da se kontrolira su{tinskata potro{uva~ka.
Op{to pravilo e deka re{enieto za standardni tro{oci e poefikasno
dokolku rizikot na sprotivnost e ograni~en ili dokolku e premnogu
skapo da se dobie ,,tesna kontrola na buxetot” (dogovornite proceduri
bi mo`ele da ja podobrat ovaa situacija).
Vkrstenite subvencii mo`e da igraat va`na uloga vo
finansiraweto na odredeni uslugi. Eden od tipi~nite primeri e
uslugata na domuvaweto koga kiriite ne gi pokrivaat tro{ocite na
odr`uvaweto, a javnite kompanii za upravuvawe koristat prihodi od
nestanbeno poteklo (renta za komercijalna sopstvenost) za da ja
pokrijat zagubata na stanbenite edinici. Va`en faktor ovde e deka
vkrstenoto subvencionirawe ne e odluka na davatelot na uslugite, tuku
na lokalnata samouprava (naredbodavecot). Me|utoa, pogolemite
institucii, koi imaat pove}e od edna zada~a, ~esto gi koristat tehnikite
na vkrsteni subvencii.
Nepovratni sredstva na nivo na lokalna samouprava
Vo decentraliziraniot sistem, davatelite na uslugite gi
dobivaat transferite od lokalnite samoupravi. Me|utoa, ova ne zna~i
sekoga{ deka lokalnite samoupravi ja imaat vistinskata mo} na
odlu~uvawe za koristeweto na nepovratnite sredstva. Nepovratnite
sredstva koi se prenesuvaat zna~i deka parite se transferiraat od
strana na lokalnite samoupravi direktno na davatelite na uslugite. Vo
ovoj slu~aj, nepovratnite sredstva se del od lokalniot buxet, no
lokalnite samoupravi nemaat diskreciono pravo na koristeweto na
sredstvata. Vo Ungarija, nepovratnite sredstva koi se prenesuvaat se
fond od Nacionalniot fond za zdravstvo ili nepovratni sredstva na
protivpo`arnite slu`bi.
Tipologija na nepovratnite sredstva
Postojat nekolku na~ini da se klasificiraat transferite.
Transferite zna~at finansiski prilivi od centralno nivo na
subnacionalno nivo. Tie imaat dve osnovni formi: spodeluvawe na
14 Regulatorot nikoga{ nema tolku informacii kolku {to ima davatelot na uslugi.
70

prihod i nepovratni sredstva. Spodeluvawe na prihod e danoci i
stapki koi se zasnovani vo celata zemja, no vo ramkite na odredena
proporcija na danok od prihod (vrz osnova na danok od danok, ili vrz
osnova na ,,rezerven fond” od razli~ni dano~ni izvori) koi se
raspredeleni na subnacionalnata vlast, zasnovani na (1) prihod koj se
sobira vo ramkite na sekoja nadle`nost (isto taka nare~en princip na
derivacija), ili (2) drugi kriteriumi, tipi~no naselenie, potrebite na
rashodite, i/ili dano~na sposobnost (Shah, 1994 godina).
Nepovratnite sredstva se finansiski resursi koi se prilivaat od
edna vlast (koja dodeluva) na druga vlast (koja prima). Postoi mnogu
mala prakti~na razlika pome|u spodeluvaweto na prihodot, dokolku
raspredelbata ne se zasnova na potekloto i nepovratnite sredstva.
Drugiot priod na taksonomijata na nepovratnite sredstva e povrzana
so stepenot na avtonomijata na subnacionalnite vlasti za da go
koristat tansferot. Vo slu~ajot na bezuslovnite transferi, nema
nikakva dodatna povrzanost so koristeweto na parite. Uslovnite (ili
kategori~nite) nepovratni sredstva to~no definiraat kako se koristat
parite i obezbeduvaat finansiska pomo{ za odredeni uslugi. Pome|u
niv ekstremni se bloknepovratni sredstva, koi mo`e slobodno da se
koristat na definirana funkcionalna oblast. Bloknepovratnite
sredstva mo`e da se potro{at na {iroka oblast na uslugi na
lokalnata samouprava, kako {to se urbanisti~kiot razvoj, so vlasti
koi gi dobivaat nepovratnite sredstva i imaat su{tinska avtonomija
da odlu~uvaat za specifi~noto koristewe na koe sredstvata vsu{nost
se stavaat. Usoglasenite nepovratni sredstva baraat od lokalnata
samouprava kako primatel da obezbedi, spored stapkata na
usoglasuvawe, sopstven del za uslugite koi gi pomagaat. Usoglasenite
kategori~ni nepovratni sredstva mo`e da bidat dolgoro~ni ili
kratkoro~ni, {to zna~i deka rezervniot fond na nepovratnite
sredstva e odreden ili e ostaven otvoren. Nepovratni sredstva koi se
odnesuvaat na napraveni napori se tipi~no bezuslovni transferi i se
odnesuvaat na napori za prihodi na lokalnata samouprava. Naporot
za prihod ~esto se meri vo termini na napori za danok: kolku {to e
pogolem prihodot sobran od lokalnite danoci, pogolemi nepovratni
sredstva dobiva lokalnata samouprava. Nepovratnite sredstva mo`e
da bidat raspredeleni sprema pravo ili mo`e da bidat konkurentni.
Na lokalnite samoupravi mo`e da im se dade pravo na odredena suma
na sredstva so toa {to tie dostavuvaat predlog, {to gi zadovoluva
kriteriumite za finansirawe za odobruvawe od strana na
centralnata vlast. Vo slu~aj na konkurentni nepovratni sredstva,
lokalnite samoupravi se natprevaruvaat edni so drugi so dostavuvawe
na barawa koi najmnogu odgovaraat na kriteriumite za finansirawe
71

na centralnata vlast.
Izvori: LGI/WBI, 2003 god.
So nepovratnite sredstva koi se prenesuvaat strukturata na
inicijativata se oblikuva vo dogovor pome|u centralnata vlast i
korisnikot na nepovratnite sredstva. Ova mo`e da se zasnova na
standardna regulacija na tro{ocite na buxetot za koj se pregovara (vo
Ungarija, na primer, bolnicite se finansiraat preku standardna
metoda na tro{oci, dodeka protivpo`arnata slu`ba pove}e se potpira
na buxetot za koj se pregovara).
Lokalnite samoupravi imaat nepovratni sredstva za op{ta
namena koi mo`e da se koristat za kakva bilo zakonska namera, na
istiot na~in kako i nivnite sopstveni dano~ni prihodi. Me|utoa,
grantovite spored formula raspredeleni vrz osnova na objektiven
kriterium (na primer, nekoi merki na dano~na sposobnost i/ili
potrebi na rashodi) ~esto se nepovratni sredstva za op{ta namena,
dokolku nivnoto koristewe ne e nameneto (vidi ja prethodnata dadena
ramka).
Nepovratnite sredstva za op{ta namena mo`e da bidat
raspredeleni vrz osnova na formula ili vrz ad hoc osnova. Formulata
~esto vklu~uva varijabili koi ja odrazuvaat varijacijata vo potrebata i
tro{ocite niz nadle`nosta; ponekoga{ formulite nadomestuvaat za
niskata fiskalna sposobnost ili nagraduvaat za visok fiskalen napor.
Formulata koja najmnogu ja koristat najgolem broj na korisnici na
odredeni uslugi zna~i deka nepovratnite sredstva se uslovni. Pri~ina
za toa e deka nepovratnite sredstva tipi~no ne go pokrivaat vkupniot
tro{ok na uslugite i de facto baraat od lokalnite samoupravi da ja
kofinansiraat uslugata. Formulata na nepovratnite sredstva vo ovoj
slu~aj go vklu~uva faktorot ,,spored korisnik”. Posledovatelno, dokolku
nepovratnite sredstva spored korisnik se poniski od su{tinskite
tro{oci na uslugite po korisnik, nepovratnite sredstva se nameneti
nezavisno od faktot deka spodeluvaweto na tro{ocite ne se bara
zakonski.
Normativi vo Ungarija
Za izvr{uvawe na svoite zadol`itelni odgovornosti,
lokalnite samoupravi avtomatski imaat pravo na normativni
pridonesi od centralniot buxet. Ova, me|utoa, ne e forma na
finansirawe na zada~a, bidej}i tro{eweto na vakvite subvencii ne
podle`i na restrikcii. Lokalnata samouprava odlu~uva za svojata
sloboda na pravo na odlu~uvawe za toa kolku }e potro{i na koi
zada~i. Prvi~no, (vo 1990 godina) dominiraa globalnite pridonesi
72

(koi otprvo se odnesuvaa na vkupniot broj na `iteli, podocna na brojot
na poedinci vo razli~ni starosni grupi). Podocna, sepak, delot na
pridonesite se zasnova{e na pokazatelite od pokonkretni zada~i
(brojot na decata vo detskite jasli, detskite gradinki, osnovnite i
srednite u~ili{ta, onie koi gi koristat uslugite na studentskite
domovi, socijalnite institucii itn.) so~inija zgolemen del od vkupnoto
finansirawe. Celta na ova, me|utoa, be{e da se podobri
raspredelbata na vakvoto finansirawe od centralniot buxet pome|u
lokalnite samoupravi. Postoi samo edna rabota koja direktno se
odnesuva na prihodite koi se sobiraat od strana na lokalnite
samoupravi. Sekoja forinta koja vsu{nost se sobira kako dava~ka za
smestuvawe za godi{en odmor se slo`uva so dve forinti na subvencija
- ova pravi pomalku od eden procent od vkupnite buxetski subvencii.
Izvor: OECD, 2001.
Tretata opcija za davawe na nepovratni sredstva preku
lokalnite samoupravi za javnite uslugi se specifi~nite (uslovni)
nepovratni sredstva. Vo ovoj slu~aj, lokalnata samouprava e taa koja
ima ,,zakonski dogovor” so centralnata vlast. Tie moraat da
garantiraat za kvalitetot i kvantitetot na uslugite na nivnata slu`ba
ili davatelot na uslugata (tipi~no buxetski institucii) nudi
(namenskite nepovratni sredstva se mnogu sli~ni so nepovratnite
sredstva koi se prenesuvaat).
Struktura i anomalii na nepovratnite sredstva
Vo tekovniot ungarski sistem na transfer me|u vlastite,
nepovratnite sredstva godi{no se dogovaraat. Strukturata na
nepovratnite sredstva, zavisno od vidot na nepovratnite sredstva, na
eden ili na drug na~in go pogoduva ekonomskoto odnesuvawe na
lokalnite samoupravi. Bidej}i lokalnite samoupravi se obiduvaat da
go maksimaliziraat iznosot na nepovratnite sredstva {to tie gi
dobivaat od strana na centralnata vlast, procesot na raspredeluvawe
na nepovratnite sredstva mo`e da gi izmeni nivnite finansiski odluki
za da rezultiraat vo situacija kade prednostite na lokalniot korisnik
ima mal ili nema nikakov efekt vrz obezbeduvaweto na uslugite.
Reakcijata na lokalnite samoupravi na sistemot na raspredeluvawe na
nepovratnite sredstva mo`e da se opi{e kako optimalen koga tie go
diskontinuiraat ili minimaliziraat obezbeduvaweto na uslugi so
nizok odnos na nepovratnite sredstva sprema cenite i na nizok
lokalen prioritet. Odnosot na nepovratnite sredstva sprema cenite
mo`e da bide nizok ne zaradi nedovolnoto finansirawe na
nepovratnite sredstva, tuku kako rezultat na visokite tro{oci koi
nastapile so nadminuvawe na kapacitetot ili lo{oto upravuvawe.
73

Primer na vakvo odnesuvawe be{e zatvoraweto na predu~ili{nite
ustanovi vo ranite devedesetti godini zaradi nepostoewe na
finansirawe so nepovratni sredstva i delumno zaradi pomaliot broj
na podobni deca. Edinstveno koga op{tinite prestanuvaat so davawe
na uslugite koi na zaednicata ì se mnogu potrebni, no dobivaat
nedovolni nepovratni sredstva za finansirawe, mo`e da se smeta
deka nivnoto ekonomsko odnesuvawe e nepravilno. Prodol`enie na
vakov vid na nepravilno odnesuvawe e koga op{tinite ja namaluvaat
skalata na kvalitetot na va`nite lokalni uslugi, tipi~no so
zanemaruvawe na soodvetnoto odr`uvawe ili rabotata na
obnovuvawe, ili so simnuvawe na nivoto na uslugite. Druga forma na
reakcija na op{tinata na niskiot odnos na nepovratnite sredstva
sprema cenite za odredeni lokalni uslugi be{e da se prenese
odgovornosta za nivnata isporaka na nivo na oblast.
Izvori: Hegedu{, 2003 godina.
Kategori~nite nepovratni sredstva i nepovratnite sredstva za
op{ta namena, kako {to vidovme, razli~no se odrazuvaat vrz
odnesuvaweto na lokalnite samoupravi. Me|utoa, razlikata pome|u ovie
vidovi na nepovratni sredstva e ve{ta~ka zaradi ,,fungibilnosta” na
parite. Dostapnosta na nepovratnite sredstva gi osloboduva drugite
lokalni pridonesi koi vo sprotivnost bi bile potro{eni na pomagawe
na javnite uslugi. Taka, na ovoj na~in ima dve opcii: 1. lokalnite
samoupravi dozvoluvaat namaluvawe na danok i ovozmo`uvaat
doma}instvata da ja zgolemat svojata individualna potro{uva~ka, ili 2.
lokalnite samoupravi ja zgolemuvaat potro{uva~kata na druga,
nepoddr`ana oblast. So drugi zborovi, sredstvata mo`e da zavr{at za
koristewe za koja bilo namena, duri iako istite bile nameneti za
odredena namena.
Lokalnite samoupravi koi gi reguliraat davatelite na uslugite
mo`e da formuliraat dve strategii. Prvata e tradicionalniot model
na buxetirawe i finansiski menaxment zasnovan na istoriska cena: Vo
ovoj slu~aj, buxetot za edna institucija e proekcija zasnovana na
cifrite od prethodnite godini (plan) i buxetski stavki za instituciite
se proizvod na individualno pazarewe, koe mo`e da se izmeni za vreme
na fiskalnata godina spored promenite na nadvore{nite i
vnatre{nite uslovi 15 . Drugata strategija se obiduva da dade jasni
15 Ova gi pravi sekojdnevnite praktiki pove}e ad hoc i bitno ja namaluva finansiskata
disciplina na instituciite. Instituciite se stremat da tro{at pove}e bidej}i buxetot e
sekako potcenet, i ne se zagri`eni dokolku ne mo`at da gi soberat planiranite prihodi
bidej}i tie se sekako ve}e potceneti. Natamo{na posledica od ovaa praktika e deka tie
ne gi pla}aat svoite smetki, na primer komunalnite uslugi, i se zadol`eni kaj
74

finansiski pravila za davatelite na uslugite i gi zasnovaat svoite
transferi na nepovratnite sredstva po formula 16 . Vo razli~ni
elementi na cenata koristeni se razli~ni metodi za da se proceni
poredokot na va`nosta na finansiraweto, vo zavisnost od funkciite
na dadeniot davatel na usluga.
Zaklu~ok: dogovori za uslugi i primenata
Isto taka postojat i drugi faktori. Samite dogovori imaa efekt
na inicijativite, a ova mo`e da go izmeni dizajnot na nepovratnite
sredstva. ,,Misijata” na instituciite (na primer, socijalnite
institucii) mo`e isto taka da bidat va`en faktor vo objasnuvaweto na
odnesuvaweto na organizaciite, koj pridonesuva za ishodite (Besley i
Ghatak, 2003 godina).
Finansiraweto na lokalnite javni uslugi mo`e da bide svedeno na
instrumentite: nadomestocite za koristewe uslugi i na nepovratnite
sredstva. Institucionalnata ramka i dizajnot na ovie finansiski
sredstva gi definiraat inicijativite i prostorot za manevrirawe kako
za lokalnata/centralnata vlast taka i za davatelite na uslugite vo
obezbeduvaweto na javnite uslugi. Odnosot pome|u vlasta i davatelot
na uslugata mo`e da se opi{e kako problem klient - agent (Le Grand,
2002 godina).
Klu~niot problem vo odnosot klient - agent e deka agentot
(davatelot na usluga) mo`e da se odnesuva ,,oportunisti~ki” (klientot e
politi~ka, edinica na vlasta koja odlu~uva; davatelot na uslugata mo`e
da bide del od vlasta, kako {to se razli~nite oddeli ili buxetski
institucii, nezavisni ili kvazinezavisni edinici). Toa zna~i deka -
spored teorijata - i zaradi asimetri~nite informacii davatelot na
uslugite (vo potraga po svojot interes) }e skr{ne od odnesuvaweto
propi{ano od onie koi kontroliraat (klientot) sekoga{ koga toa e vo
negova korist. Kontrolata na nadomestocite za koristewe uslugi i
strukturata na nepovratnite sredstva vlijanie na mo`nosta od opasnost
na ,,oportunisti~ko odnesuvawe”.
kompaniite vo sopstvenost na lokalnite samoupravi. Jasno, ova e slu~aj na
organizirana neodgovornost i go poka`uva statusot na mo}ta na
profesionalen/finansiski menaxment na edna institucija kolku taa mo`e da potro{i
preku sredstvata {to gi poseduva. Natamo{na negativna posledica od ova re{enie na
neizbe`na praktika e deka informaciite za teloto na lokalnite pretstavnici se
neophodno necelosni, bidej}i aparatot i instituciite ne mo`at da gi otkrijat
vnatre{nite podatoci za finansiskiot menaxment, koj ~esto go povreduva duhot, a
ponekoga{ i barawata na zakonskite odredbi.
16 Vo ovaa teorija, transferite za lokalnite samoupravi treba da ja pokrijat razlikata
pome|u potrebite na rashodite i kapacitetot na prihodite. Ovaa metoda e bliska na
ovaa ideja.
75

Von institucionalnata ramka (osnovnite zakoni itn.) i
finansiskite elementi, ,,dogovorot za usluga” i negovata primena se
odreduva~ki faktori koi vlijaat na efikasnosta na uslugite.
Dogovaraweto treba da se tolkuva vo po{iroka smisla, bidej}i toa
vklu~uva nekoi moderni metodi na buxet (programa na buxetirawe),
merewe na kontrola i realizacija.
Koristena literatura:
Bahl, Ray, 2000: Intergovernmental Transfers in Developing and Transition
Countries: Principles and Practice, World Bank, Municipal Finance,
Background Series
Bailey, Stephen, 1995: Public Sector Economics: Theory, Politics, and Practice,
Basing-stoke: Macmillan Press Ltd.
Bailey, Stephen, 1999: Local Government Economics: (Principles and
Practice): Macmillan Press Ltd.
Besley, Timothy and Ghatak, Maitreesh,2003;Incentives,Choice and
Accountability in the Provision of Public Services, London School of
Economics
Bird, Richard M.,1994; Financing Local Services; Patterns, Problems, and
Possibilities, Paper prepared for Global Report on Human Settlements
Bird, Richard M., 2001; Sub national Revenues; Realities and Prospects, X.
Fiscal Decentralization Workshop in Nepal (/ispaysps.gsu.edu/training/nepal2004/bird2001.pdf)
Borge, Lars-Erik and Ratts , J rn, 2004; The Relationships Between Costs and
User Charges; the Case of Norwegian Utility Service
Dillinger W.,1993;, Decentralization and its implications for Urban Service
Delivery, Urban Management Programme Discussion Paper Series No. 16
UNDP/UNCHS/ World Bank Urban Management Programme, Washington,
DC
Downing, Paul B.- DiLorenzo, Thomas J,1987; User Charges and Special
Districts, in : Management Policies in Local Government Finance, ICMA
Training Institute
Gramlich, Edward M., 1997): Intergovernmental Grants; A Review of the
Empirical Research in: W Oates, ed., Political Economy of Fiscal Federalism,
Lexington, MA: Lexington Books
Gyori,Peter,2003: The Budapest Model, A Liberal Urban Policy Experiment,
First edition published by Open Society Institute- Budapest / Local
Government and Public Service Reform Initiative (OSI/LGI),Budapest
76

Hegedus, J,2003: Decentralization and Structural Adjustment in Hungary, in:
Decentralization and Power Shift, edited by A. Brillantes, S. Ilago, E. Santiago,
B. Esden)
Hegedus, J.2004: Off-budget Revenues and Expenditures Challenge Subnational
Finances, in: Hungary- Sub national Modernization Challenges,
edited: M.Kopanyi, S. E. Daher D . Wetzel, WBI
Hegedus, Jozsef, 2001:Financing Public Services on Local Level (Charging
Development Cost, User Charges, Supporting Low Income Group), The
paper is based on the presentation at the expert workshop on “ Public services
on Local and Regional Level” organized by Friedrich Ebert Stiftung, Zagreb
Regional Office in Budapest on 17th-18th of October
Katsura, H. M., Romanik. C. T.,2002: Ensuring Access to Essential Services:
Demand- Side Housing Subsidies, Social Protection, Discussion Paper Series,
The World Bank
Kennedy, David, September 2002: Contracting in Transition Economy,
Municipal Projects, Abstract, London EC2A2JN, UK., Working Paper No.75
Kornai, Janos, 2000:Ten Years After “The Road to a Free Economy”: The
Author’s self-evaluation, Paper for World Bank “Annual Conference on
Development Economics ABCDE”, April 18-20
LGI/WBI, 2003:Intergovernmental Grants Distance Learning Module,
Intergovernmental Fiscal Relations and Local Financial Management, Central
European University Summer Program in association with World Bank Institute
and Local Government and Public Service Reform Initiative of the Open
Society Institute
Lux, M.2003: State and Local Government: How to Improve the Partnership,
in:M.Lux (edited): Housing Policy: An End Or A New Beginning?,
Budapest:LGI Books, Open Society Institute
Lykova, Tatjana, Petrova Ekaterina, Sivaev, Sergei, Struyk, Raymond, 2004:
Participation in a Decentralizes Housing Allowance Program in a Transition
Economy, Manuscript
Malcolm Jim, 2002: Public Purchasing of Health Services, in: Public Service
Productivity, Papers presented at a seminar held in HM Treasury on 13 June
McMaster J., 1991: Urban Financial Management: A Training Manual, WBI
Technical Materials, World Bank Institute of the World Bank, Washington, DC
OECD,2001: Fiscal Design Across Levels of Government, Year 2000 Surveys
Country Report: Hungary, May
Papp,Maria.1999: The Survey of the Condition System of the Hungarian
Public Water Utility Services, Hungarian Water Association, Internal Report
77

Peteri, Gabor, 1997: Alternative Service Delivery, in: Public Finance, Theory
and Practice in Central European Transition, edited by Juraj Nemec and Glen
Wright, NISPAcee
Shah, Anwar., 1994: The Reform of Intergovernmental Fiscal Relations in
Developing & Emerging Countries, Policy and Research Series#23, World
Bank
78

Rosana [~an~ar
Razvoj na zaednicata
Na po~etokot mora da se ima barem `elba za promena kon
podobro
Damata zadol`ena za zajaknuvawe na razvojot na planinskite
sela be{e nepoznata na seloto i na glavnata oblast od mestoto od kade
{to poteknuva ~ovekot od gorespomenatata prikazna. Toj poteknuva od
edna mala dolina so prastara priroda, so mnogu klisuri i ~ista
studena voda, so mnogu drvja, oblast kade {to uslovite za zemjodelie
bea surovi. Najgolemite razvojni problemi na regionot bea vozrasta i
obrazovanieto na `itelite, a sekako i nepostoeweto i skapata
infrastruktura (pati{ta, elektri~na energija, telefoni). Taa be{e
sre}na za{to ~ovekot poka`a izvesen interes, izvesna `elba, izvesna
potreba da gi smeni rabotite kon podobro. Za da se smenat
potencijalite koi{to gi donese vo dolinata noviot pat, ovaa energija
treba{e da se koristi kolku {to e mo`no pobrzo i poorganizirano.
Definirawe na problemite
Gospo|o, jas sum od ona malo selo koe e re~isi prazno za{to
site si zaminaa. Minatata godina se izgradi pat do na{eto selo i go
pokrija so asfalt. Sega sé }e bide polesno. Nie }e mo`eme da vozime
duri do ku}ata. ]e bideme vo sostojba da gradime. ]e mo`eme
sekojdnevno da patuvame do rabota. Drugi lu|e bi mo`ele da doa|aat da
né posetat koga }e posakaat. Patot otvori vrska kon svetot, a isto taka
ovozmo`i svetot da stasa do nas. No, jas ne bi sakal da si zaminam. Jas
bi sakal da se vratam ovde i bi sakal da `iveam i da rabotam doma.
Otsekoga{ sum sakal da imam mal restoran vo seloto. Lu|eto {to
minuvaa pokraj na{ata ku}a sekoga{ zastanuvaa tuka. Jas isto taka
imam i harmonika. Dr`avata sekoga{ né zapostavuva{e. Duri i patot
koj se napravi go napravija mnogu docna. Skoro premnogu docna.
Najgolem broj od ku}ite se prazni. No, nekoi od lu|eto bi se vratile.
Samo da pomogne dr`avata. Samo dokolku dr`avata i op{tinata ni
dadea pari koi }e ni ovozmo`ea da gi renovirame na{ite ku}i ili da
izgradime novi. A jas navistina bi sakal da go imam toj restoran.
Op{tinata treba{e da ni pomogne...
79

Institucija za razvoj:
,,Nositelite na razvojot” kako koordinatori na razvojnite aktivnosti
Najpovolno e toa {to pokraj lokalniot lider ili lokalnata akciona
grupa, postoi nositel na razvojot odgovoren za razvojot na odredena
lokalna zaednica. ^uvstvitelno e toa {to tie se vraboteni od strana
na agencijata za razvoj. No, zaradi toa {to nivnoto finansirawe e
postojan problem, idealno re{enie bi bilo tie delumno da bidat
finansirani od op{tinata, a delumno preku nivnite proekti. Nositel
na razvojot sekoga{ raboti na razli~ni nivoa: od individualno do
op{tinsko, od regionalno do ministerstva i me|unarodni programi.
Toa e rabota koja dosta bara, zatoa {to nositelot na razvojot:
- mora da bide svesen za normativniot aran`man, nacionalnite
razvojni strategii, sistemot na usvoeni merki vo celost
- mora da bide vo sostojba da razgleduva razli~ni oblasti i poliwa
- mora da bide vo sostojba da ja argumentira nivnata pozicija
- mora da bide komoten so upravuvaweto na proektot i
- mora da ima sposobnost da razgovara so sekogo: obi~nite lu|e,
ekspertite, artistite, politi~arite i birokratite.
Zaradi gorenavedenite pri~ini, golema e satisfakcijata koja poteknuva
od uspe{noto zavr{uvawe na eden proekt i blagodarnosta na lu|eto.
Koodinatorot na razvojnite aktivnosti mora da bide aktiven vo site
ovie fazi na razvojnoto dvi`ewe: od po~etnata analiza i
obezbeduvawe na razvojnite pravci, do sistematsko pokrivawe na
zada~ite i proektite za realizacija.
Nivnata misija isto taka bi bila:
- koordinacija na prioritetite za realizacija
- prilagoduvawe na aktivnostite za realizacija kon uslovite koi
postojano se menuvaat
- koordinacija na lokalnite so nacionalnite i globalnite interesi.
Nositelot na razvojot mora da znae kako da go unapredi partnerstvoto
pome|u lu|eto vo oblasta (osobeno vo oblasta na biznismo`nosti), kako
da gi privle~e investiciite od biznisite vo oblasta i kako da
garantira sorabotka pome|u ekspertite, javnite institucii i
instituciite za razvoj, nevladinite organizacii i zainteresiranite
poedinci.
Na ovoj na~in nositelot na razvojot garantira:
- deka razvojnata rabota }e se vr{i sistematski i profesionalno
- povrzanost i koordinacija na razli~ni interesi, potrebi i barawa
- to~nosta na merkite za razvoj i proektite za realizacija
80

- maksimalnoto koristewe na op{tinskite i sistemskite inicijativi za
pomagawe na razvojnite idei na poedincite i zaednicite i
primenlivosta na planovite za razvoj.
Rabotata na nositelot na razvojot ne zavr{uva so prifa}aweto na
razvojniot plan (dokument); taa prodol`uva so organizacijata na
opkru`uvaweto na na~in na koj gi prifa}a predlo`enite planovi i gi
razviva istite duri i podaleku so svojata vnatre{na sila i interesi.
Nositelot na razvojot ja prenesuva fokusnata to~ka na nivnata rabota
na vrednuvawe na postignatite rezultati, do koordinacijata na
razli~ni aktivnosti, sovetuvaj}i se i pomagaj}i so poedine~ni i
zaedni~ki proekti koi se sé pove}e i pove}e pazarno orientirani (novi
vrabotuvawa). Vo slu~aj razvojnite merki da ne gi donesat o~ekuvanite
rezultati, ili da postojat nekoi nesakani sporedni efekti na
razvojnite merki, nositelot na razvojot mora da bide pome|u prvite koi
}e gi zabele`at i identifikuvaat istite. Nivna misija e da go
iniciraat procesot na barawe na pri~ini. Tie mora da obezbedat
sorabotka pome|u ekspertite i lokalnoto naselenie, taka {to
postoe~kata situacija i trendovi da bidat proceneti na eden
interdisciplinaren na~in. Dokolku e potrebno, celite na razvojot
mora povtorno da se definiraat, kako i merkite za postignuvawe na
ovie celi. Postojanoto sledewe i vrednuvaweto na razvojnite promeni
od nositelot na razvojot bara da komunicira redovno so razli~nite
op{testveni grupi i poedinci na razli~ni nivoa. Tie mora da se vo tek
so procesite na globalnoto restruktuirawe na svetot, a istovremeno da
gi razbiraat i sledat razvojnite procesi na regionalno i lokalno
nivo, kade {to site procesi neizbe`no imaat nekoj vid na efekt vrz
poedincite. Zapoznaenosta so prirodnoto, socijalnoto i ekonomskoto
opkru`uvawe vo koe nositelot na razvojot e aktiven, i postojaniot
kontakt so lu|eto se od bitno zna~ewe za uspehot na razvojnite
programi.
Za nositelot na razvojot e te{ko sekoga{ da ja procenuva situacijata
na razli~nite nivoa, zaradi toa {to ne postoi direkten priliv na
informacii pome|u nau~no-istra`uva~kata zaednica, javno-politi~kata
zaednica, sektorot na ekonomijata i nositelite na razvojot.
Komunikacijata so razli~nite pretstavnici na socijalniot sistem e
ostaven na samoinicijativata na sekoj nositel na razvojot poedine~no.
Vremeto pominato na ova, normalno ne se smeta kako ,,platena rabota”,
bidej}i ne se proizveduvaat direktni vidlivi rezultati; zaradi toa taa
~esto se smeta kako aktivnost vo ,,slobodno vreme”. Ova gi demotivira
nositelite na razvojot i ja isceduva nivnata energija koja bi mo`ela da
se iskoristi za stru~na obuka, koja za vozvrat go namaluva kvalitetot
na nivnata rabota. Vo svetot koj do`ivuva brzi i globalni
81

(strukturalni i sodr`inski) promeni, kade {to osnovnite razvojni
vrednosti sé pove}e vklu~uvaat lu|e, kvalitetot na `iveewe i
za~uvuvawe na prirodnata sredina, so eden zbor - ~ove~kiot razvoj -
postojanata obuka i sorabotka na nositelite na razvojot, i
razbiraweto na globalnite promeni, mnogu se va`ni za uspehot na
razvojnite procesi. Odr`liviot ~ove~ki razvoj mora prvi~no da se
potpre na resursite na poedine~nite oblasti, na selektivno
povrzuvawe so nadvore{niot svet i so po~itta kon ~ove~kiot integritet.
Lokalen lider, lokalna akciona grupa
Formulirawe na predlozite
Vie znaete, gospo|o, jas gi razgledav predlozite koi mi gi
isprativte minatiot pat. Bidej}i jas ne sakav da odlu~uvam sam, gi
povikav drugite i nie otkako se sobravme vnimatelno gi prou~ivme
rabotite. Ova e na{iot predlog: jas sakam restoran i sakam da se
nafatam so turizam. Postoi interesna klisura blizu do na{ata
ku}a, i ako pe{a~ite niz nea, }e dojdete do eden vodopad {to e
priroden orientir. A starata selska ku}a pokriena so slama, so
starite alatki, na kujnata ì e potrebno preureduvawe i da se otvori
za posetiteli. Lete, na{ata reka e tolku ubava, tolku ~ista, a
temperaturata na vodata e tokmu kako {to treba. Na{iot sosed
odlu~i da go zgolemi svoeto stado ovci. Jas }e kupam nekolku od niv,
taka da mo`am da slu`am jagne{ko vo mojot iden restoran. Toj ima
plan da prodava izvesen del na drugite restorani, a so ostatokot od
stadoto toj mo`e da zapo~ne biznis so sirewe. Mesoto od `ivotnite
od drugite farmi ve}e se obrabotuva vo salama i drugi mesni
prerabotki. Toj isto taka bi sakal da ima trlo na eleni i mufloni,
no sega zasega, taa investicija e premnogu zastra{uva~ka. Drugiot
sosed ve}e presmetuva dali ima dovolno zemji{te za da go zgolemi
svoeto stado na rogata stoka za da go zgolemi proizvodstvoto na
mleko, taka {to zemjodelskata kooperativa bi mo`ela da vraboti
dopolnitelna rabotna raka na farmata. Toj }e ja iskosi trevata na
site otvoreni povr{ini vo dolinata, taka {to obnovuvaweto na
drvjata i rasteweto na {umata nema da bide problem. Toj isto taka
saka{e da ~uva nekolku sviwi, no danokot vrz opkru`uvaweto bi bil
premnogu golem za da bide ekonomski opravdan. Nitu drugite selani
ne bea tolku odu{eveni so farmata za sviwi vo nivnata sredina.
Mirisot i odvodot... tie raboti na nekoj na~in ne se usoglasuvaat
so na{ata dolina. A najdobrata vest treba da stasa. Edno mlado
semejstvo, koe dosega povremeno ja posetuva{e farmata na svoite
roditeli, odlu~i da izgradi farma na ribi. Tie ve}e gi imaat
napraveno prvi~nite analizi na vodata, a rezultatite se odli~ni.
82

Nie pregovarame so fondacija za za{tita na okolinata da dojde
ovde, da ja proveri lokacijata i da ni dade svoe mislewe. Znaete,
nie bi mo`ele ovde da ja koristime Va{ata pomo{. Jas mo`am da
zboruvam so lokalnoto naselenie i da se organizirame, no Vie ste
edinstveni koj mo`e da se spravi so op{tinskite pretstavnici i
eksperti. A bidete sigurni da im ka`ete nim deka ova e odr`liv
proekt, i deka na izvesen stepen nie }e gi spoime site na{i opcii
vo edna. Ova e za koristeweto na ona {to navistina go imame. Nie
se gradime sebesi, na{eto znaewe, i go nudime ona {to go imame i
{to go pravime, raboti koi im se interesni na drugite. Taka nie
mo`eme d pre`iveeme ovde doma.
Lokalniot lider, vo sekojdneven kontakt so lu|eto od oblasta, e mnogu
va`en element za uspehot na lokalniot razvoj. Tie se dvi`e~kata sila i
organizatorite na razli~ni aktivnosti. Najdobrata kombinacija e koga
lokalnite lideri isto taka rakovodat uspe{ni biznisproekti bidej}i
tie se najdobrite primeri za da se motiviraat lu|eto. Za edna lokalna
zaednica, op{tina ili agencija za razvoj, lokalnite lideri se
postojana referentna to~ka, najdobriot posrednik za lokalnoto
naselenie, tie pomagaat vo organizacijata na aktivnostite i gi
prepoznavaaat novite idei vo lokalnata sredina, gi koordiniraat i gi
prepra}aat do soodvetnite institucii. Vo edna mala selska zaednica od
400 lu|e, locirana vo nerazviena oblast, sopstvenikot na restoranot
ja prezede vode~kata uloga i go organizira{e lokalnoto naselenie.
Zaednicata se odlu~i za razvoj na turizmot, a spored zalagaweto na
lokalniot lider i pomo{ta od strana na nositelot na razvojot, tie
stanaa poznata i popularna turisti~ka destinacija. Sopstvenikot na
restoranot investira{e vo kamp, selskiot turizam se razviva,
lokalnite farmeri prodavaat proizvodi na lokalnite restorani i
direktno na turistite, na patot mu be{e obnoven gorniot sloj za da
odgovori na barawata na zgolemeniot soobra}aj, napu{tenoto lokalno
u~ili{te be{e preobrazeno vo nacionalen centar za smestuvawe i
dodatna nastava vo priroda za deca od u~ili{tata i polna rezervacija
vo tekot na celata godina. Bez posvetenosta na lokalniot lider koj isto
taka e uspe{en biznismen so ~uvstvo za socijalna odgovornost, sé bi
bilo mnogu pote{ko.
Vo oblastite bez lokalen lider ili mala lokalna akciona grupa koja bi
gi pretstavuvala interesite na lokalnata zaednica i da ja garantira
svojata aktivnost, procesot na razvoj e pobaven, i treba da se vlo`i
mnogu pogolema energija vo motiviraweto na lu|eto. Vo vakvi slu~ai, za
op{tinata ili za agencijata za razvoj e neophodno da proizvede nositel
na razvojot odgovoren za terenskata rabota i postojanata sorabotka so
83

naselenieto. Edna uspe{na programa za razvoj bara nekoj da bide
odgovoren za koordinacijata i vodeweto na razvojnite aktivnosti na
lokalno nivo i da bide odgovoren za postojana sorabotka so javniot
menaxment, ekspertskite i razvojnite institucii.
Od podelba preku promeni do jasno artikulirani interesi
Ekspertite, koi rabotat na unapreduvawe na razvojot, sebesi se
nao|aat vo razli~ni situacii koga gi podgotvuvaat, koordiniraat i
realiziraat merkite i programite za razvoj. Ponekoga{, lokalnoto
naselenie e indiferentno kon nastanite koi se slu~uvaat vo nivnata
zaednica do stepen koga nemaat kakvi bilo li~ni `elbi. Vo takvi
slu~ai, potrebni se mnogu vreme i ohrabruvawe (sostanoci, predavawa,
razli~ni nastani, poseti od uspe{ni poedinci od drugi oblasti,
finansiski inicijativi za odredeni aktivnosti itn.) za da se ubedat
lu|eto da prisustvuvaat i da u~estvuvaat vo diskusiite za nivnata
sopstvena idnina i za idninata na nivnata zaednica.
Mnogu ~esto se slu~uva da se dojde do situacija koga najgolem broj od
bu~nite poedinci ja kanaliziraat celata svoja energija vo postojana
kritika na sekogo i se{to. Tie im se luti na svoite sosedi,
rabotodava~ite, lokalnata zaednica, ekspertskite institucii, a
osobeno na op{tinata i na dr`avata. Sekoga{ postoi nekoj koj e
vinoven za nivnite problemi. A drugite se sekoga{ tie koi treba da im
gi re{at problemite. Promenata na nivnite stavovi sprema razvojot na
nivnata zaednica i nivnata percepcija kon nea e rabota so koja treba
da se zapo~ne. Najubedliv argument e poseta na poedinci koi uspe{no gi
izvr{ile svoite proekti, za efektivno da se poka`e deka e mo`no da se
promenat mnogu raboti duri i vo te{ki uslovi, edinstveno ako se ima
volja i interes. Vo takvi situacii va`no e da se vodat poedine~ni
diskusii so najglasnite kriti~ari i da se analiziraat so niv
prednostite i nepovolnostite na `ivotot i op{testvoto. Onamu kade
~lenovite na zaednicata koi diskutiraat voobi~aeno izrazuvaat
negativen i kriti~ki stav sprema svojata sredina i nejziniot razvoj,
nositelot na razvojot mora osobeno da bide istraen i strpliv vo
komunikacijata so lu|eto.
Isto taka, op{tinskata vlast mora da poka`e izvesen interes vo
menuvaweto i pomagaweto na aktivnostite na nositelot na razvojot vo
nivnata lokalna zaednica.
Vo rabotata na razvojot va`no e da se zapo~ne izgradbata od
faktot deka odredena zaednica ja so~inuvaat lu|eto koi `iveat vo nea.
Toa se tie, kakvi {to se, so koi treba da se raboti. Va`no e vo niv da
se razbudi interes za sorabotka vo zaedni~ko planirawe na idninata i
za nivnoto u~estvo vo realizacijata na zada~ite. Tie mora da sfatat
84

deka razvojot na nivnata zaednica vo po{irok op{t interes kako i
nivniot li~en interes za{to toj isto taka }e gi podobri nivnite
`ivotni uslovi.
Lu|eto kako zaednica i kako poedinci; nivniot aktiven interes i
u~estvo se kamen-temelnici na promenata i uspehot na merkite za razvoj
vo lokalnite sredini. Lu|eto moraat da veruvaat deka problemite mo`e
da se re{at (verba vo mo`nosta za promena kon podobro).
Istovremeno, tie mora da znaat deka ova zavisi od niv, od nivnoto
zalagaawe i napor, kolku brzo i kolku uspe{no }e se slu~at promenite
(samoinicijativa, koristeweto na endogenite razvojni resursi vo
lokalnata sredina).
Od jasno definiran interes do formirawe na razvojni
nasoki
Organizirawe na debata
Od na{ata prva diskusija za opciite za pomagawe na lu|eto vo
na{ata dolina za postignuvawe i ispolnuvawe na nivnite `elbi i
potrebi, lokalnite `iteli ~esto se sretnaa vo nekolku priliki. Nie gi
diskutiravme na{ite interesi i mo`nosti, najmnogu za rabotite {to
treba da gi napravime za da razvieme (vo na{ite domovi i vo
dolinata) razli~ni ekonomski aktivnosti koi bi ni garantirale
dolgoro~en opstanok. So pomo{ na pretstavnikot na regionalnata
agencija za razvoj, kogo nie go narekuvavme ,,na{iot nositel na
razvojot”, nie gi analiziravme na{ite `elbi, potrebi, znaewe,
prostornite mo`nosti na razli~nite poedinci i poedini semejstva,
identifikuvani i razvieni biznisidei. Nie gi analiziravme tie
latentni idei po pat na poznavawe {to mu treba na liceto koe ja
prezema aktivnosta, nivnite finansiski mo`nosti, uslovite za
registrirawe na takvata aktivnost (soodveten prostor, oprema itn.), a
isto taka i od perspektivata kolku e prifatliva takvata aktivnost za
sredinata. ,,Na{iot nositel na razvojot” ja igra{e glavnata klu~na
uloga vo ovoj moment, za{to pokraj negoviot sovet na poedincite, toj
obezbedi analiza na na{ite predlozi od perspektiva na `ivotnata
sredina, i voop{to od perspektivata na razvojot na na{ata nova
zaednica. Razli~ni eksperti napravija analiza na na{ata oblast.
Rabotilnicata za nedostatocite i mo`nostite na na{ata oblast, vo
koja nie isto taka u~estvuvavme, be{e mnogu interesna. Tie ja
narekuvaa SWOT-analiza. Velat deka e va`no {to nie gi prezentirame
na{ite interesi i celi za razvoj, i razmenuvame razli~ni misli i gi
koordiniraat nasokite za natamo{niot razvoj na na{ata dolina, na
sostanok so pretstavnici na razli~ni ekspertski institucii, od
85

op{tinata i po{irokata zaednica. Na{iot nositel na razvojot né
ubedi da sorabotuvame so ekspertski institucii koi gi poznavaat
zakonskite barawa vo odredeni oblasti, a koi se svesni za posebnite
odredbi koi nie morame da gi ispolnime vo odredeni
biznisaktivnosti. A sega, koga ni e potreben podobar marketing na
na{eto selo, taka {to pove}e turisti da go posetat, na{iot nositel na
razvojot ni pomogna da vospostavime sorabotka so drugi zaednici taka
{to }e mo`eme da gi zdru`ime na{ite resursi vo zaedni~ki marketing.
Nastanuvawe na odr`liv priod do unapreduvawe na razvojot
- kako nositelite na razvojot gi vr{at svoite zada~i
Razli~nite procesi vo svetot (globalizacijata koja gi pogoduva
lokalnite proizvoditeli, klimatskite promeni, standardite na
`ivotnata sredina, komunikaciite itn.) doka`uvaat dela lokalnite i
globalnite nivoa se povrzani. Avtonomijata na poedinecot i na
interesnite grupi se zgolemuva kako i informaciite koi se dostapni na
poedinecot (procesot na individualizacijata). Istovremeno, nivnata
nezavisnost isto taka se zgolemuva, zaedno so vlijanijata na
nadvore{niot svet (globalizacijata). Novata tehnologija na
informacii i disparitetite koi se pro{iruvaat pome|u teritorijalnite
edinici (kako negativen efekt na ekonomskiot porast, ~ija edinstvena
cel e profitot) pridonesoa da sfatime deka planiraweto na razvojot
mora da gi nadmine delumnite i kusogledite interesi na pomalite grupi,
bidej}i toa predizvikuva zavisnost. Pri planiraweto na razvojot mora
da se vodi smetka kako za globalnite (svetski, nacionalni) razvojni
trendovi, taka i za lokalnite razvojni potencijali. Postepeno,
hierarhijata na vrednostite se menuva: od poka`uvawe naklonost kon
ekonomskiot porast i ideologijata na potro{uva~ot kon svesnost za
na{ata zavisnost od prirodata, od drugite lu|e i kulturi, i za
dolgotrajnite efekti na vlo{uvaweto na `ivotnata sredina. Na{ata
planeta (prirodnata `ivotna sredina i socijalniot sistem), treba da
bidat ostaveni vo sostojba koja }e im ovozmo`i na na{ite idni
pokolenija da `iveat na nea. Paradigmata na kontinuiraniot
industriski porast e zameneta so paradigmot na odr`liv razvoj.
Ramnote`ata pome|u ekonomskiot, socijalniot i prostorniot razvoj
stanuva sé pove}e i pove}e neophodna i posakuvana.
Aktivnoto partnerstvo vo organizacijata na `ivotot na poedinecot i na
`ivotot na zaednicata (lokalna, regionalna, nacionalna i
me|unarodna) e osnovnata paradigma vrz koja se zasnova dene{nata
lokalna demokratija i programiraweto na razvojot.
Aktivno partnerstvo zna~i povrzuvawe, koordinirawe, integracija,
sorabotka i verba pome|u poedincite i zaednicite i pome|u razli~ni
86

institucii za javen menaxment, razvoj i ekspertski institucii i
ekonomski subjekti.
Razvojot e proces: dolgoro~na i postepena promena kon podobro,
uspe{en koga mu prio|ame vo celost, t.e. koga vklu~uvame, koordinirame
i povrzuvame razli~ni fakti, interesi i mo`nosti vo prirodnata,
ekonomskata i socijalnata sredina vrz osnova na ednakvost; toa zna~i
vklu~uvawe i priznavawe na pojavata na ovie faktori na razli~ni
nivoa, od lokalno do nacionalno i do globalno nivo. Vo razvojniot
proces nie morame da deluvame sovesno, aktivno i na eden organiziran
na~in.
Na{ata prikazna, koja zapo~na pred mnogu godini i sé u{te trae, e
istata kako i site tekovni slu~ai na unapreduvaweto na razvojot,
lokalnata demokratija i regionalnite agencii:
- nie gi podobruvame analizata i prognozata za situacijata, vrz
osnova na ednostavni statisti~ki pokazateli (ekonomski, demografski,
socijalni, koi se odnesuvaat na `ivotnata sredina) i vrz
ekstrapolacijata na razvojnite trendovi so metoda na kvalitativno
know-how, prakti~no iskustvo i na{e sopstveno rasuduvawe. Vakvata
analiza e zasnovana na integralni i kvalitativni indikatori i na
sposobnosta da se sfatat mno{tvoto na lokalnite/ regionalnite i
globalnite razvojni trendovi. Pretpostavkite na vakvoto istra`uvawe
se komparativnosta, odr`livosta, nejzinata sistematska priroda i
kauzalitetot, iako ~esto e te{ko da se dobijat potrebnite statisti~ki
ili kvalitativni pokazateli i nie morame da vodime na{e sopstveno
istra`uvawe za da gi dobieme niv.
- nie stavame golem akcent na motiviraweto na lu|eto so namera
da gi vklu~ime vo debatite za idninata, taka {to na toj na~in tie }e
mo`at da gi sfatat i aktiviraat svoite razvojni potencijali vo svojata
sopstvena sredina, da bidat vklu~eni vo razvojnoto planirawe i da
po~nat da razmisluvaat za biznismo`nostite na nivnoto semejstvo; vo
kratki crti, na{ata cel e nivnata samoinicijativa.
- nie go promovirame u~estvoto (sorabotkata) na poedincite i
na razli~ni interesni grupi vo planiraweto i realizacijata na
razvojnite zada~i
- nie gi formulirame razvojnite programi deka:
�� se odr`livi (tie se odnesuvaat na site aspekti na `ivotot i
rabotata)
�� se zasnovaat na koristeweto na endogenite (vnatre{ni)
potencijali na oblasta
�� gi zemaat vo obyir globalnite i nacionalnite razvojni trendovi
�� se primenlivi, t.e. deka razvojnata strategija so dolgoro~ni i
kratkoro~ni celi e ostvarliva vo delot na realizacijata na
87

programata, koj se sostoi od operativni razvojni merki i proekti za
realizacija za dostignuvawe na poedine~nite celi
- nie garantirame partnerstvo i koordinacija pome|u razli~ni
poedinci i institucii i protagonisti na poedine~ni proekti vo site
fazi na planirawe i realizacija na razvojnite programi
- nie sledime, sovetuvame i pomagame so koristewe na razli~ni
stimulativni merki i formi na pomo{, koi se dostapni na lokalno,
regionalno, nacionalno i me|unarodno nivo za realizacijata na
poedine~nite proekti.
Procenka na situacijata i vrednuvawe na razvojnite
potencijali (SWOT- analiza)
Vo odr`liviot pristap kon planiraweto na razvojot, nositelot na
razvojot mora da odgovori na pra{aweto kako da gi kombinira
razli~nite aspekti (ekonomski, socijalni, demografski, prostorni, koi
se odnesuvaat na `ivotnata sredina, kulturni, istoriski itn.) i da ja
analizira celata niza nastani i deluvawa vo odreden socijalen
prostor. Nositelot na razvojot mora da go stori ova vrz osnova na
dadeni metodolo{ki principi. Nositelot na razvojot mora da gi ima vo
obyir razli~nite pokazateli na socijalen standard i na prirodnata
sredina, da gi proceni posledicite od postoe~kite procesi, i da gi
sporedi niv so situacijata i procesite vo po{irokata oblast. SWOT -
analizata e va`na metodolo{ka alatka koja - niz diskusii vo koja
u~estvuvaat pretstavnici od razli~ni poliwa, zaedno so pretstavnicite
na razli~ni interesi i nauki - gi identifikuva, rangira i procenuva
razvojnite sili i slabosti na lokalnoto opkru`uvawe. Istovremeno
SWOT vklu~uva analiza na razvojnite mo`nosti i rizici koi se
pojavuvaat vo nadvore{noto opkru`uvawe i koi treba da bidat zemeni
predvid.
Klu~nata uloga na nositelot na razvojot e da gi vklu~i vo procenkata na
sostojbata site eksperti i drugite institucii koi se aktivni vo oblasta
za koja stanuva zbor ili koi se zainteresirani za oblasta za koja
stanuva zbor. Objasnuvawe za pri~inata zo{to e potrebna nivnata
pomo{ mora da se podgotvi i da se dade na ovie institucii. Normalno,
nivnoto u~estvo ne e pra{awe, barem vo podgotvitelnata faza na
analizata, bidej}i analizata e povrzana so nivnite ,,ograni~eni”
ekspertski temi. No, mnogu e te{ko da se obezbedi nivnoto u~estvo vo
integralnoto vrednuvawe na odreden prostor i vo dijalogot za
razvojnite merki. Na ova nivo, neophodno e da se zemaat predvid
razli~nite interesi i mo`nosti na lokalnata sredina, a istovremeno
da se vodi smetka za mo`nostite za realizacija na poedine~ni idei i
88

proekti. Ova bara kompromis, proces na obiduvawe (koordinacija na
razvojnite celi i zada~i za realizacija), osobeno vo oblastite koi se
visoko vrednuvani od gledi{teto na za{titata na `ivotnata sredina,
slabo opremeni so infrastruktura i kade {to potencijalnite ekonomski
aktivnosti baraat intervencii vo prostorot i se odrazuvaat vrz
`ivotnata sredina.
Ohrabruvawe i motivacija
Lu|eto stanuvaat zainteresirani za razvojot na nivnata oblast
postepeno i edinstveno dokolku tie pomagaat na ovie promeni so
podobri mo`nosti za sebe i svoite semejstva i vnatre{niot socijalen
krug. Eden posveten nositel na razvojot zapo~nuva da sorabotuva so
lokalnoto naselenie koga lokalnata zaednica po~uvstvuvala problem i
saka da se spravi so nego, ili koga eden pretstavnik na odredena
oblast jasno ja izrazuva `elbata za pomo{ od javnite institucii i
instituciite za razvoj so realizacija na nivnite idei. Koga lokalnoto
naselenie ne e zainteresirano, va`no e da se motiviraat, ili da se
donese edna investicija vo zaednicata (da se renovira interesen
objekt, da se rakovodi turisti~ka infrastruktura, da se kofinansira
biznisproekt, da se poddr`at aktivnostite na neprofitnite
organizacii, da se ponudi obuka na lu|eto vo turizmot itn.). Nositelot
na razvojot mora da se pogri`i za toa lu|eto da bidat navremeno
informirani za site va`ni odluki i deka tie imaat {ansa aktivno da
u~estvuvaat vo site fazi na podgotovkata i realizacijata na
programata: od analizata i procenkata na razvojnite potencijali
(sopstvenite i onie na zaednicata), formiraweto na razvojni celi,
strategijata i operativni razvojni merki, do soglasnosta za
aktivnostite za realizacijata na dogovorenite celi.
Voda~ite na proektite za realizacija primarno treba da bidat od
lokalnata zaednica; dokolku nema takov na raspolagawe, duri toga{
treba da pobarame od kade bilo. Vo oblastite so slabi potencijali za
razvoj, otprvo se potrebni nadvore{nite inicijativi i pomo{. Isto
taka, nadvore{nite nositeli na aktivnosti pretstavuvaat priliv na
sve`a energija i inicijativa. Nie gi motivirame lu|eto so
organizirawe na sovetuvawa i rabotilnici, so proverka na uslovite za
razvoj na novi ekonomski aktivnosti, so obezbeduvawe na uslovi za
adekvatno koristewe na komparativnite prednosti na oblasta, so
sovetuvawe vo podgotovkata na tehni~kata dokumentacija za gradewe i
dobivawe na finansiski resursi, so pomagawe vo organizacijata i
funkcioniraweto na lokalnite akcioni grupi i nevladini organizacii,
~ii prioritetni celi se razvojot, za{titata na ekonomski neprofitnite
javni uslugi (selskite u~ili{ta, zdravstveni centri, gri`a za stari
89

lica) i so drugite merki koi zavisat od potrebite od poedine~nite
oblasti. Celokupnata obuka, sovetuvawe, organizirawe, finansiska i
delovna pomo{ mora da rezultiraat vo konkretna pomo{ na poedinci i
grupi vo realizacijata na nivnite idei i proekti. Najgolemiot
motivacionen efekt vrz lokalnoto naselenie koe nema dovolno
hrabrost se uspe{no realiziranite proekti. Vo oblastite kade {to
lu|eto ne bea motivirani i vklu~eni vo razvojnite aktivnosti (u~estvoto
na lu|eto) i kade, posledovatelno, tie ne stanaa nivnite nositeli
(samoinicijativa, organizirani aktivnosti na lokalni akcioni grupi),
razvojnite inicijativi nemaa dolgoro~ni rezultati, na primer, eden
mal industriski grad kade {to dr`avnata pomo{ ovozmo`i lansirawe
na proekt za razvoj i izrabotka na razvoen plan i prioritetni razvojni
proekti. Bea anga`irani stranski i nacionalni eksperti da go
podgotvat razvojniot plan i prioritetnite razvojni proekti. Iako
nekoi lu|e od lokalnoto naselenie u~estvuvaa vo rabotilnicite i
javnite sredbi, tie navistina ne ja zedoa sopstvenosta na proektot.
Koga si zaminaa ekspertite i koga realizacijata treba{e da zapo~ne,
ne postoe{e dovolno volja i sposobnost da se dovedat proektite do
nivnoto zavr{uvawe.
Lu|e: klu~en element na razvojot
Dol`nost na razvojnite institucii e da gi za{titat dolgoro~nite
interesi i integritetot na lu|eto vo oblasta kade {to tie se aktivni.
Intervenciite vo eden op{testven prostor ne smeat da gi degradiraat
uslovite na `iveewe i rabotata na lokalnoto naselenie. Lu|eto kako
poedinci i lu|eto kako zaednica koi `iveat vo edna oblast se klu~niot
faktor na razvojnata rabota. Vklu~uvaweto na lu|eto vo procesite na
planiraweto i realizacijata na razvojnite programi e ovozmo`eno so
razbirawe na razli~ni specijalnosti vo realni sredini, {to ja
garantira opravdanosta na razvojnite merki i nivnata uspe{na
realizacija. Poedincite se onie koi{to go pretrpuvaat najgolemiot
udar od vlijanieto na merkite za razvoj. Zaradi toa, imperativ e da se
dade prioritet na nivnite interesi i mo`nosti pri vospostavuvaweto
na dolgoro~nite i kratkoro~nite celi na razvojot. Koga interesite na
lokalnata populacija se kratkoro~ni i koga ne se vodi smetka za
negativnite pridru`ni pojavi vrz prirodata i socijalnoto
opkru`uvawe, dol`nost na nositelot na razvojot e stru~no i na
soodveten na~in da im ja objasni na lu|eto neprifatlivosta na nivnite
sugestii za dolgoro~en odr`liv razvoj na nivnata oblast.
Pomo{ta i stimulativnite merki treba da odgovaraat na
karakteristikite na `ivotnata sredina i sposobnostite na lu|eto da gi
koristat. Nositelite na razvojot koi se odgovorni za unapreduvaweto
90

na razvojot na lokalno nivo mora postojano da gi sledat promenite koi
nastapuvaat na regionalno i na nacionalno nivo, a istovremeno tie
moraat da bidat aktivni na debatite, procesot na odlu~uvaweto i
realizacijata na konkretni razvojni proekti na lokalno nivo. Nivnata
prednost e deka pokraj teoretskoto know – how, tie isto taka imaat i
dosta iskustvo i mo`at ve{to da gi branat sugestiite za promena na
normativnite propisi i sistemski inicijativi. Zakonskite propisi se
formirani vrz osnova na pokazateli koi gi poka`uvaat prose~nite
vrednosti na fenomenot. No `ivotot, tokmu kako koja bilo realna
sredina, e poln so razliki i posebni osobenosti. Vo specifi~ni
sredini, normativnata voop{tenost predizvikuva nepovrzanosti i
negativni pridru`ni efekti. Zakonite i sistemskite inicijativi se
formuliraat od strana na lu|e koi sedat vo birokratski vladini
institucii i ne mo`at da gi predvidat efektite na poedine~nite merki
vo razli~ni sredini i ekonomski aktivnosti. Merkite na ekonomskata
racionalnost vo urbani oblasti avtomatski se primenuvaat na ruralni
i retko naseleni oblasti, {to e potpolno nesoodvetno, zaradi
pro{iruvaweto na dostapnosta na individualni stoki i uslugi vo
ruralnite oblasti e dosta povisok otkolku vo urbanite sredini.
Interdisciplinarniot priod kon formiraweto na sistem na razvojni
merki, povrzanosta na razli~ni ministerstva i vklu~enosta na
nositelite na razvojot koi rabotat na terenot i rabotat so
formiraweto na sistemski re{enija, se odviva dosta bavno, iako od
bitno zna~ewe za novite paradigmi na sfa}aweto na razvojot koj,
sprotivno na principite na industriskiot porast, ja naglasuva
avtonomijata na poedinecot, humanosta na interakciite, po~itta za
legalnosta, ja ~uva ramnote`ata vo prirodnata sredina i gi za{tituva
razlikite i specifikite kako va`na osnova za inovativnosta vo
procesot na garantirawe na eden pozitiven odr`liv razvoj.
Dogovor za realizacija na prifateni merki i proekti za
razvoj
Programiraweto na razvojot e integriran, dinami~en, multidisciplinaren
proces. Formuliraweto na odr`livi programi za razvoj ne smee
da zavr{i so analizata, formiraweto na strategija i definiraweto na
merkite za razvoj. Klu~en del od dokumentot za razvojnite procesi e
planot za realizacija na predlo`enite merki. Aktivnostite i proektite
za realizacija mora da bidat operativni, a predlo`enite re{enija
korisni, taka {to lokalnoto naselenie da ima volja da gi prifati i
sposobno da gi realizira istite.
Va`no e deka vo fazata na formiraweto na programata, ve}e vo tek e
potragata po lu|e koi bi bile odgovorni za odredeni zada~i i deka se
91

ispitani mo`nostite za neophodnite finansiski izvori za
realizacijata. Klu~nite lu|e vo diskusijata za podgotovkata na planot
za realizacijata na programata za razvoj se lu|eto koi na prvo mesto
iznesuvaat nekoi predlozi, agencijata za razvoj i op{tinata. Vo fazata
na zapo~nuvaweto na realizacijata, mnogu aktivnosti se povrzani so
organizacija na investiciite na infrastrukturata (i drugi) i e mnogu
va`no deka op{tinata gi pomaga ovie proekti od svojot buxet.
Planovite za realizacija na razvojnite programi mora da se prika`at
vo godi{nite buxeti na op{tinite i na regionot i tie isto taka mora da
bidat vidlivi vo godi{nite programi na razvojot, a ponekoga{ duri vo
ekspertskite institucii. Dokolku na op{tinata ì nedostasuvaat
sredstva, taa treba da zapo~ne so mali proekti koi davaat pobrzi
rezultati, a vo me|uvreme intenzivno da bara na~ini za da dobie
kofinansirawe od regionalni, nacionalni ili me|unarodni izvori i
privaten kapital. Za da se dobie poddr{ka od ~lenovite na sovetot za
eden razvoen proekt, pova`no e povtorno i povtorno da im se objasni
korista od proektot, taka {to so vreme tie go razvivaat vistinskiot
stav kon razvojnite aktivnosti. Nositelot na razvojot mora isto taka da
bide aktiven vo ova i dokolku op{tinata ne mo`e da si dozvoli da
vospostavi svoja institucija za razvoj, taa treba da se formira na
regionalno nivo.
Usvojuvawe na plan za razvoj
Slu{ajte gospo|o, minatiot pat imavme naporno vreme za da gi
ubedime onie koi se gri`at za `ivotnata sredina deka zgolemuvaweto
na stadata na ovci i krdata na stoka nema da predizvika golema
erozija na obrabotlivoto zemjodelsko zemji{te na bregot na rekata,
iako tie se malku strmi. Pa, nie sekako ne mo`eme da imame tolku
mnogu `ivotni. Kako bi gi hranele? A {to se slu~uva so onie cve}iwa?
Tie se odgleduvaat tuka so stotici godini, i zo{to tie bi bile dovedeni
vo opasnost sega, samo zatoa {to bi imalo malku pove}e turisti vo
tekot na letoto. Tie nema da se {etaat po strmiot teren kade {to
rastat. I za ribite... Jas duri nitu znaev deka se tolku retki. Pa,
ovaa na{a voda mora da e dosta dobra, zar ne? Znaete, za faktot deka
nie go ubedivme na{iot sosed deka farmata za sviwi ne e dobra ideja
za na{ata oblast, po moe mislewe e dosta golem uspeh. Toj ne be{e
tolku mnogu zagri`en, zar ne mislite taka? Ekspertite mu sovetuvaa toj
da odgleduva ovci i kozi. Isto taka toj mo`e da pravi sirewe. Dokolku
sireweto e dobro, toj mo`e dosta od nego da prodava vo mojot
restoran. Me pra{avte dali }e dojdam na op{tinskata sednica na
sobranieto koga }e se usvojuva na{iot plan za razvoj? Sekako, jas }e
bidam tamu. ]e im ka`am kolku nam toj ni e potreben i kolkav napor
92

vlo`ivme za negovata podgotovka. Kolku mnogu ~asovi ni bea potrebni
za da se soglasime za ona {to go sakame, i kako da postapime za da go
dostineme toa. A celata taa koordinacija so razli~ni eksperti! Vie ne
smeete da go storite toa, toa ne e dobro, Vam Vi e potrebno
odobruvawe od tret ekspert... Mislev deka nema nikoga{ da se dojde do
krajot. Dobro e {to na{iot nositel na razvojot zasedava{e so
najgolem broj od ovie sostanoci. Smetam deka na op{tinata sega }e ì
bide polesno da ni pomogne. Ako ni{to drugo barem ako pobrzo gi
podgotvime dokumentite, parite }e dojdat malku poskoro...
Realizacija na programa za kontrola i vrednuvawe
(pokazateli)
Dobriot priod kon unapreduvaweto na razvojot go vklu~uva postoeweto
na nositelot na razvojot na samoto mesto, duri i otkako }e se prifati
programata. Vo fazata na realizacija, nositelot na razvojot gi
sovetuva i im pomaga na onie koi se odgovorni (poedinci i grupi) za
proektite za razvoj i gi nadgleduva rezultatite od realiziranite
zada~i. Tie moraat da organiziraat efikasen sistem na nadgleduvawe
na aktivnostite na realizacijata i na vrednuvaweto na nejzinite
efekti. Vrednuvaweto na efektite i vodeweto smetka za promenite {to
se slu~uvaat vo po{irokoto opkru`uvawe, globalnata sredina, se
osnova za korekcija na razvojnite celi i za podgotovkata na proektite
za realizacija vo sledniot stepen na programata. Toa e dinami~en
proces i bara postojana sorabotka so site partneri koi se vklu~eni vo
programata za realizacija. Razvojnite pokazateli se poseben problem
vo seopfatnata analiza na edno odredeno mesto i tie isto taka
pretstavuvaat problem podocna vo procesot na vrednuvaweto na
posledicite na razvojnite merki. Ne treba da ima premnogu pokazateli.
Nie treba so oset da gi odbereme onie koi se najbitni za edna oblast
za celite koi se vospostaveni za taa oblast. So site sredstva tie
moraat da ja izmerat situacijata vo razli~ni segmenti na socijalna i
prirodna sredina. Voobi~aeno se koristat najosnovnite, op{to
prifatenite pokazateli za ekonomska, socijalna, prostorna i za{tita
na `ivotnata sredina. Za da se razberat specifikite na poedine~nite
oblasti, razumno e da se koristat slo`eni pokazateli (pogolemiot broj
na osnovnite pokazateli i nivnata zaemna zavisnost) i otkritijata od
anketite na javnoto mislewe (anketi, intervjua). Na ovoj na~in,
vrednuvaweto na kvalitetot na zadovoluvaweto na materijalot,
socijalnite i duhovnite potrebi na lu|eto i sostojbata na prirodnata
sredina se pobitni, kako {to e planiraweto na idnite merki. Pri
koristeweto na pokazatelite, va`no e da se znae deka odredeni
93

pokazateli vo razli~ni sredini pretstavuvaat sosema razli~en kvalitet
na izmereniot fenomen. Selekcijata na pokazateli soodvetni za
analizirawe na odreden prostor i nivnoto tolkuvawe mora da se
napravi po pat na tesna sorabotka pome|u ekspertite od razli~ni
institucii, nositelot na razvojot i lokalnite eksperti koi se
zapoznaeni so sostojbata i imaat premol~eno poznavawe za pogodeniot
prostor.
Partnerstvo, odgovornost, postojano sledewe od nositelot
na razvojot
Nositelite na razvojot, osobeno onie koi se aktivni na lokalno nivo se
za odr`liv, multidisciplinaren i aktiven priod kon razvojot. Nie se
obiduvame da gi nadgleduvame globalnite promeni na razli~ni nivoa na
socijalniot razvoj (odnosot kon `ivotnata sredina, prirodnoto i
kulturnoto nasledstvo, zna~eweto na duhovnite dimenzii na ~ove~kiot
`ivot, baraweto na sektorot na turizmot, ekologijata kako va`en del
na ekonomskite investicii) i se obiduvame da vodime smetka za niv na
razumen na~in, pri na{eto planirawe i realizacijata na merkite za
razvoj. Vo vistinskiot `ivot nie voobi~aeno se obiduvame da im
pomogneme na onie oblasti na koi najmnogu im e potrebna na{ata
pomo{. Vo procesot nie sorabotuvame so poedinci ili socijalni grupi
koi izgleda deka se protagonisti na progresivniot razvoj. Nie go
zasnovame razvojot na vnatre{ni resursi na odredena `ivotna sredina
i na lu|eto koi `iveat vo ovoj prostor. Von od stimulansite i
mehanizmite za pomo{ dostapni na nivo na regionot, dr`avata ili na
me|unarodno nivo, sekoga{ razumno se koristat koga mo`e da ni
pomognat da gi zabrzame merkite za realizacija na razvojot. Od
nositelite na razvojot na lokalno nivo se o~ekuva da imaat postojan,
aktiven, sovesen, ekspertski odnos so poedincite i so oblasta za koja
stanuva zbor. Tie se odgovorni za svojata rabota (predlo`enite
re{enija, sovetuvawa, koncepcija za proektite, procenuvawata na
situaciite, procenuvawata na posledicite od razli~ni merki).
Sproveduvawe na odlukite
Gospo|o, a {to dokolku seto se raspadne? Ako nie ne sredime
da uspeeme so na{ite investicii, dokolku lu|eto nema da se vo sostojba
da rabotat kako {to nie sega planirame? [to ako nekoj im go smeni
misleweto? Koj }e bide odgovoren? Minatiot pat, eden mnogu
obrazovan gospodin ni ka`a na negovoto predavawe deka sekoj e
odgovoren za svoite odluki. Pa, vo red e za odlukite. No celata druga
rabota ne zavisi edinstveno od mene, ili edinstveno od nas kako
94

zaednica. Vie }e prodol`ite da ni pomagate, zar ne? Mo`ete li da
veruvate deka sega sum pove}e ispla{en za toa kako }e zavr{at na{ite
proekti otkolku {to bev koga gi planiravme? Ova sega e vistinata.
Site nie investiravme dosta pari vo razli~ni analizi, dokumentacija,
biznisplanovi... Pa toa e ona {to go ka`uvam. Nie sobravme hrabrost
da gi stavime na{ite `elbi na hartija, napravivme plan kako da
stigneme do tie celi ~ekor po ~ekor, taka {to nie }e go storime toa.
No, Vie }e treba da ni pomognete malku. ]e imame dolgo vreme potreba
od na{iot nositel na razvojot. Znaete, sega sakame nekoi raboti da gi
napravime na staromoden na~in. Toga{ }e nastapat inspekciite, a
potoa kaznite, pa standardite na Evropskata unija i ostanatoto... ]e
proverite li dali toj mo`e za nas isto taka da odvojuva ~as ili dva od
negovoto vreme?
Site drugi partneri isto taka ja snosat odgovornosta, no nositelite na
razvojot se onie koi gi koordiniraat, povrzuvaat i izvr{uvaat
rabotite. Kolku {to e poblisko partnerstvoto, pogolema e
dekoncentracijata na odgovornosta za usvoenite odluki na razvojot.
Polesno e da se izvr{at korekciite i izmenetite odluki. Vo na{eto
iskustvo najuspe{nite programi za razvoj se onie kade {to nositelot
na razvojot e postojano prisuten. Vo tie situacii zaednicata kako
celina se razviva pobrzo, bidej}i planiraweto na razvojot e proces koj
se odviva. Aktivnostite na realizacijata (zaedni~ki proekti i mali
biznisproekti) go koristat maksimumot od site raspolo`livi resursi.
Postoi postojano barawe i obuka za izvr{itelite na idnite zada~i.
Onamu kade {to nema nositel na razvojot koj bi gi koordiniral
razvojnite aktivnosti, lokalnite lideri i lokalnite akcioni grupi
poleka go gubat impulsot. Energijata koja e potrebna da se organiziraat
razvojnite aktivnosti poleka se namaluva. Za da se izbegne ova,
regionot i op{tinata moraat da go prezemat svojot del na aktivnostite
i da go konstatiraat prodol`uvaweto na ekspertskata pomo{ za
razvojnite procesi vo lokalnite oblasti.
Primer za toa kako da se spravi so razvojot na lokalnata zaednica e
daden vo natamo{niot tekst. Slu~ajot e izve{taj za rezultatite na
Urban Institut ,,Proekt za reforma na lokalnata samouprava” {to se
odr`a vo Pula, hrvatski grad smesten na jadranskiot breg so sredna
golemina. Toa e primer na proekt za uspe{en razvoj na lokalnata
zaednica, koj sé u{te se realizira. Vo ovoj slu~aj, ulogata na nositel
na razvojot be{e prezemena od strana na nadvore{en (stranski)
subjekt, Urban Institut.
95

Najdobri prakti~ni primeri
Pula, Hrvatska: Grad koj go menuva svojot identitet
Denes, Pula e grad {to go menuva svojot identitet, grad koj se stremi da
go unapredi demokratskoto op{testvo i da gi donese najva`nite odluki
koi se odnesuvaat na Pula na lokalno nivo, zajaknuvaj}i ja avtonomijata
na Pula kako {to e slobodata za zaednicata, zaedno so site gra|anski
slobodi za site gra|ani.
Denes Pula ima pri~ini za optimizam koi se dol`at na vidlivite
rezultati na zajaknata ekonomska aktivnost. Pula, preku nekoi
programi za davawe na krediti, se obiduva da go prenese vkupnoto
vodewe na biznisite na pretpriema~i i go pomaga investiraweto vo
proizvodstvo i novi vrabotuvawa. Edna tretina od kompaniite na
teritorijata na okrugot na Istra se registrirani vo Pula. Pula e
odgovorna za eden zna~itelen del od nadvore{nata trgovija na Istra
kako predominantno izvozno orientiran grad, {to najmnogu se dol`i na
brodogradbata.
Pula denes e dinami~en grad so mudar razvoj, a ova se odrazuva na
nejziniot buxet. Op{tinskata administracija na Pula, so nejziniot
priod kon razvojot i menaxmentot, se obiduva da gi balansira `elbite
i barawata na gra|anite i realnite mo`nosti, zapo~nuvaj}i so primena
na sistem na moderni metodi za podobruvawe na op{tinskoto
rakovodewe i za sozdavawe na cvrsta i doverliva lokalna
samouprava, koristej}i gi metodite i iskustvata na Proektot za
reforma na lokalnata samouprava (LGRP) vo Hrvatska.
Soveti od sosedstvoto - partneri vo gradewe na gra|ansko op{testvo
Vo periodot na mandatot od 2001 do 2005 godina, gradot Pula }e gi
obezbedi prostoriite za sosednite soveti: prostorni, tehni~ki, stru~ni
i drugi uslovi za aktivnostite na sosednite vlasti na teritorijata na
op{tinata, da im ovozmo`i na gra|anite pristap preku Internet do
op{tinskata aministracija od koj bilo soseden sovet. Gradot Pula vo
ovoj mandat, preku izborite za ostanatite sosedni soveti vo site delovi
na Pula - kako patneri vo razvojot na lokalnata samouprava i
gradeweto na gra|anskoto op{testvo - gi vklu~uva site svoi gra|ani vo
procesot na odlu~uvaweto koj se odnesuva na razvojot na sekoj del od
gradot, prodol`uvaj}i so promenite vo upravuvaweto i podobruvawa
preku koi treba da se dostigne poefikasna gradska administracija vo
davawe na uslugite.
Gradot Pula, vo sorabotka so sosednite soveti, }e prodol`i so
proektite na planiraweto na gradot preku rekonstruiraweto na
fasadite, kako i preku nekoi komunalni programi i potrebnata
96

dokumentacija za rasporeduvaweto na zonite i sekundarnite podcentri
na gradot, zgolemuvaj}i go nivoto na urbanata kultura i aktivnosti.
Najgolemi proekti i najgolemi predizvici: odvodniot sistem i deponija
za smet
Gradot Pula lansira{e dva golemi komunalni proekti: izgradbata na
odvodniot sistem i rekonstrukcija na deponijata za smet Ka{tijun. Iako
ovaa godina buxetot nema da bide optovaren so dopolnitelnite dva
procenti za izgradbata na odvodniot sistem, sredstvata koi se
sobrani do sega vo kombinacija so drugi sredstva }e bidat koristeni za
izgradba na odvodniot sistem na Stoja, kade {to ovaa godina }e se
investiraat 4 milioni kuni i okolu 14 milioni kuni slednata godina.
Spored naodite na dr`avnata revizija, diskrecionoto koristewe na
sredstvata za deponijata Ka{tijun be{e odgovornost na prethodnata
vlast koja vo periodot na 1997-1999 godina potro{i 12,9 milioni kuni
za drugi objekti namesto na rekonstrukcijata na Ka{tijun. Sredstvata
za rekonstrukcijata na deponijata Ka{tijun }e bidat obezbedeni
primarno preku vra}aweto na dosega sobranite sredstva, {to isto taka
zna~i da se vodi istraga za onie koi se odgovorni za potro{uvaweto na
12,9 milioni kuni od 1997 do 1999 godina. Vo centarot na gradot,
predizvikuva~kite zada~i na zadocnetoto i dolgo odolgovle~uvanoto
~istewe i rekonstrukcija na sistemot za odvod na atmosferska voda,
zapostavuvan 50 godini, sega se vo tek.
Op{tinskata administracija se obiduva da gi re{i osnovnite
infrastrukturni i soobra}ajni problemi, so fokusirawe na razvojot
na toj segment na gradewe na gara`i za parkirawe, podobruvawe na
javniot transport i parkirawe, prepravawe na javniot sistem za
transport so nabavka na {est novi avtobusi i podobruvawe na
soobra}ajnata signalizacija. Avtobuskata stanica e premestena od
centarot vo [ijana, novi, avtobuski postojki so urban stil se
postaveni i izgradeni okolu vlezot na gradot.
Gradot Pula posvetuva osobeno vnimanie na podobruvaweto na uslugite
koi gi davaat kompaniite za komunalni uslugi, no se soo~uva so
nepredvidlivi tro{oci vo odnos na infrastrukturata zaradi dolgo
odolgovle~uvaniot period na nevlo`uvawe kade bilo da se zapo~ne
kakva bilo rabota, proizleguva deka ima potreba od potpolna popravka
na postoe~kata infrastruktura - {to ja zabavuva planiranata dinamika
na rabota.
Da ne se povtorat gre{kite: Sovet za antikorupcija
U~ej}i od gre{kite od prethodnite periodi i svesni za faktot deka za
uspe{no spravuvawe so korupcijata, politi~kata volja i odlu~nosta
97

kako i politi~kata anga`iranost i odgovornost kon glasa~ite i
gra|anite e od najgolema va`nost, Odborot na gradot Pula formira
svoj antikorupciski sovet, bidej}i borbata protiv korupcijata e
osnovnata komponenta na procesot na demokratizacijata,
modernizacijata na administracijata, vospostavuvaweto na fer uslovi
na pazarot i za{titata na pravata i slobodite na gra|anite. Pula e
prviot hrvatski grad koj sprovede antikorupciska programa na lokalno
nivo, a glavnite zada~i na antikorupciskiot sovet e otkrivawe na
potencijalnite izvori na korupcija, prezemawe na preventivni merki vo
pretprijatijata i edukacija na vrabotenite i javnosta.
Za{tita na op{tinskoto zemji{te, urbano i prostorno planirawe
Pula zazede cvrst stav za za{tita na op{tinskoto zemji{te na koe -
zaradi procesot na privatizacijata - im frlija oko odredeni privatni
kompanii. Lokalnata samouprava, vlasta najbliska do gra|anite, ima
pravo da go brani nasledstvoto na svoite gra|ani, za{to nie nemame
drugo nasledstvo. Vo procesot na ekonomskata transformacija,
kompaniite ne ja procenija vrednosta na nivnoto zemji{te, nitu pak ja
imaat vneseno ovaa vrednost vo svoite sredstva, {to rezultira vo
barawata deka ova nere{eno pravo }e bide predadeno na lokalnata
samouprava so pomo{ na odredeni zakonski i drugi izmeni.
Paralelno so zavr{uvaweto na urbanisti~kata dokumentacija, gradot
Pula gi sobra i gi analizira{e arhivskite materijali so cel da gi
valorizira i odbele`i mestopolo`bite. Vo vr{eweto na ova, gradskite
vlasti dobija pomo{ preku nivnata me|unarodna sorabotka so
pobratimeni gradovi, kako i preku nivni sopstveni inicijativi, na
primer, vospostavuvawe na Sovet za za{tita na fortifikacionata
arhitektura koja sodr`i okolu {eeset utvrduvawa i topovski gnezda za
da gi za{titi i da gi dade na izvesno gra|ansko koristewe. Gradot Pula,
vo sorabotka so Ministerstvoto za odbrana, se obiduva da gi otkrie
site lokacii koi bi mo`ele da pridonesat za razvojot na gradot, a
pove}e nemaat nikakva va`nost za odbranata, so cel povtorno da se
namenat tie lokacii za turisti~ki nameni, novi stanbeni kompleksi i za
tretostepeniot sektor isto taka.
Op{tinskata administracija gi zavr{i svoite podgotovki za sozdavawe
na baza na podatoci za delovniot prostor koj e vo sopstvenost na
gradot i sredstvata koi se vo sopstvenost na dr`avata, plus
a`uriranite registri za sopstvenosta na kompaniite za komunalni
uslugi. So podobruvawe na propisite i kriteriumot za nadomest na
sredstvata investirani vo op{tinskite prostorii, Pula se obide da
najde pozadovolitelno re{enie za odnosot pome|u naemodava~ite i
naemozema~ite.
98

Predu~ili{no obrazovanie, obrazovanie, sportovi, zdravstvo,
socijalna pomo{ i kultura
Skoro edna ~etvrtina od buxetot e rasporedena za predu~ili{nata
gri`a, obrazovanieto, sportovite, zdravstvoto i socijalnata pomo{.
Podobruvawata na kvalitetot na obrazovanieto vo Pula se dostignati
preku razli~ni programi pod za{titnoto ime ,,u~ili{te na kvalitet”,
preku individualen pristap, raboteweto so talentirani deca,
izu~uvawe na stranski jazici od najrana vozrast, dopolnitelna obuka
na stru~niot personal vo obrazovnite institucii, prevencija od
zavisnost od droga preku nastavnata programa i dodatni u~ili{ni
aktivnosti.
Vo tekot na 2002 godina, odredeni podobreni praktiki vo upravuvaweto
na osnovnoto obrazovanie bea inicirani na takov na~in {to be{e
napravena zna~itelna smena vo investiraweto vo kapitalni objekti i
vo investiraweto na odr`uvaweto. Programata na nepovratnite
sredstva na neprofitnite organizacii na gra|anite e realizirana so
dodeluvawe na 115 studentski stipendii i so subvencii na neprofitni
organizacii.
Sumata od 9,24 milioni kuni e raspredelena vo buxetot za sportovite,
vklu~uvaj}i ja sportskata rekreativna programa ,,Sportovi za site”. So
cel poefikasno da se upravuvaat raspolo`livite sportski objekti, vo
Pula be{e vospostavena sportska javna institucija.
Bazenot za plivawe na Pragrande e vo izgradba (mu prethode{e konkurs
za proekt na celiot kompleks), kako {to e rekonstrukcijata na ,,Domot
na mladosta” i fiskulturnata sala vo osnovnoto u~ili{te vo Stoja-
objekti vo koi treba da se odvivaat me|unarodni sportski nastani od
isklu~itelna me|unarodna va`nost: Evropskiot {ampionat vo boks za
seniori vo 2004 godina. Toa e golema odgovornost, no isto taka i
odli~na mo`nost za sportovite, kulturnoto i ekonomskoto unapreduvawe
na gradot Pula, Istra i Hrvatska.
Pula ima cvrsta programa za socijalna pomo{ koja obezbeduva pomo{
da se zadovolat osnovnite potrebi na siroma{nite, invalidite i na
drugite lu|e so posebni potrebi. 2010 lu|e pogodeni od siroma{tijata
plus 2250 za koi se vodi gri`a od 16 asocijacii za invalidizirani
lica, korisnicite na blagorodnata programa za socijalna pomo{ na
Pula.
Zna~itelni sredstva bea dadeni na Fakultetot za filozofija i za
izgradbata na Fakultetot za ekonomija i turizam. Ovaa godina, }e se
zavr{i u{te eden golem obrazoven i kulturen objekt: Gradskata
biblioteka.
99

Razli~ni kulturni manifestacii, kako {to e transformiraweto na
porane{nite voeni baraki ,,Karlo Roji}” vo multikulturen studentski
centar so izobilstvo na aktivnosti, ja stavi Pula na kulturnata mapa
{to ima pozitiven efekt na razvojot na Pula. Naskoro, vo ramkite na
idniot centar, okolu 80 gradski asocijacii }e bidat aktivni; vo
slednata faza }e bide otvorena studentska kantina i }e bide izgraden
ferijalen dom.
Unapreduvaweto i za{titata na ~ovekovite prava i pravata na
malcinstvata i gradeweto na gra|anskoto op{testvo se del od
strate{kiot priod na razvojot na Pula vo koj se usvoeni i primeneti
najnovite me|unarodni, pravni, ustavni i zakonodavni re{enija vo
oblasta na za{titata na vrednosta i identitetot na site malcinstva
koi `iveat vo Pula.
Gra|anite sozdavaat urban identitet - trajno obrazovanie za
administracijata
So vklu~uvaweto na gra|anite na Pula vo zaedni~ka realizacija na
proektot tie go kreiraat gradot i negoviot urbanisti~ki identitet, ja
oblikuvaat sega{nosta i idninata zaedno so administracijata, vrz
osnova na dijalog, tolerancija i sorabotka. Se smeta deka postojanoto
obrazovanie na vrabotenite vo gradskite institucii sega e neophodno
zaradi brzite promeni na site tehnologii, vklu~uvaj}i gi i upravnite.
Spored toa, slednite raboti se baraat od vrabotenite vo gradskata
administracija - pred sé da gi identifikuvaat ~ove~kite resursi na
administracijata so cel da gi podobrat istite. Pove}e od 50 procenti
od dr`avnite slu`benici vo gradskata administracija na Pula bea
obu~uvani za upotreba na tehnologiite za informacii za
administrativni nameni. Pokraj toa, spored statutot na gradot,
aktivnostite na administracijata treba da bidat transparentni so
pomo{ na koristewe na tehnologiite za informacii. Gradskata
administracija na Pula mnogu investira vo obrazovanieto na
dr`avnite slu`benici, so ubeduvawe deka razvojot na Pula zavisi od
kreativno, efikasno i dolgotrajno zdobivawe, pro{iruvawe i
koristewe na znaewe - i brzo gi prifa}a ponudite na konsultativnite
slu`bi, svesna za faktot deka konsultantite od doverlivite izvori
vnesuvaat dinamika vo administracijata i ja zbogatuvaat so novo
znaewe, ve{tini i odluki, osobeno vo sostojbi pod pritisok.
Spored toa, za administracijata na gradot Pula se zadr`uvaat slednite
prioriteti:
- obrazovanie na svojot pretpriemni~ki menaxment
- investirawe vo izgradbata i razvojot na kapitalot na
infrastrukturata
100

- razvivawe na interaktiven odnos so gra|anite - potro{uva~ite i
kupuva~ite
- strate{ko pozicionirawe na razvojot, poddr{ka na proektite za
razvoj za da se nadminat tehnologiite na kapitalot so slab intenzitet
- otvorenost kon investiciite vo zeleni povr{ini
- pobrzo usvojuvawe na drugi odluki i
- poddr{ka na visokata produktivnost i inovaciite (isto taka i vo
ramkite na gradskata administracija).
Agenti za lokalen razvoj: slu~ajot so oblasta Timis, Romanija
Lokalnite samoupravi se zainteresirani za zgolemuvawe na svojata
sposobnost za akcija i ispolnuvawe na o~ekuvawata na zaednicata vo
koja rabotat. Vo malite op{tini, sposobnosta da se deluva i da se bide
uspe{en se spre~uva so toa {to nema dovolno partneri, personal i
finansiski sredstva za razvivawe na proekti. Eden od modelite za
uspeh, razvien vo zemjite na Evropskata zaednica e ,,agent za lokalen
razvoj” (ili olesnuva~, vidi www.caledonia.org.uk/communit.htm).
Romanija od neodamna go usvoi ovoj model, so nade` da im pomogne na
ruralnite zaednici i malite gradovi da privle~at nacionalni i
me|unarodni proekti, bitni za nivniot razvoj. Od ogromna pomo{ be{e
ekspertizata obezbedena od strana na Agencijata za ekonomski razvoj
na Nordrhein Westfalen, Germanija za razvoj na koncept usvoen od strana
na Romanija,,agent za lokalen razvoj”, so zada~i kako {to se:
- strate{ki razvoj
- rakovodewe so proekt
- razvoj na zaednicata
- sobirawe na sredstva za proekti bitni za op{testvoto
- marketing i unapreduvawe na op{tinata
- obezbeduvawe na interinstitucionalna lokalna i me|unarodna
sorabotka
- drugi zada~i, koi proizleguvaat od novoidentifikuvanite potrebi na
zaednicata.
Dosega, vo okrugot Timis bile vraboteni samo 24 agenti za lokalen
razvoj od strana na lokalnite samoupravi vo malite gradovi i vo
ruralnite oblasti, no razvieni se sli~ni proekti vo drugi okruzi, kako
{to e Kluj i Bistrita Nasaud (va`no e da se navede deka nekoi od
romanskite agenti za lokalen razvoj ve}e imaat razmeneto iskustva so
sli~ni agenti od okrugot Beke{, Ungarija i od regionot Saratov vo
Rusija). Se potvrdi deka od golema pomo{ e programata PHARE, bidej}i
Evropskata zaednica go finansira{e, preku PHARE RO 0104.03/2.2
proektot ,,Agent za lokalen razvoj- subjekt za pottiknuvawe na
lokalniot razvoj”, vo komponentata ,,Razvoj na nevladina organizacija”.
101

Po ~etirigodi{na rabota, agentite za lokalen razvoj vo okrugot Timis
uspeaja da dobijat finansiski sredstva za finansirawe na 35 proekti
koi tie gi razvile kako {to sledi:
- za proekti na infrastrukturata 2.872.603 evra
- za socijalni uslugi 512.586 evra
- za `ivotnata sredina 432 evra
- za proekti od kulturata 1.150 evra
- za modernizacija na javnata administracija 84.141 evro
Drugite aktivnosti: u~estvo na nacionalni/ regionalni natprevari za
proekti, sozdavawe na 4 asocijacii na zaednicata, razvoj na strategii
za 15 op{tini (vidi isto taka: www.adetim.ro; za `al, angliskata
verzija ne gi sodr`i opisite na proektite).
Samo vo eden mal grad, na primer, Jibolia, najzapadniot grad na
Romanija, koj se nao|a vo blizinata na romansko-ungarskata granica,
agentot za lokalen razvoj, rabotej}i u{te od januari 2000 godina, uspea
da gi izvede proektite kako {to se:
- ROMA Pristap -~ekor nanapred kon podobruvawe na statusot na
Romite vo Jimbolia, proekt finansiran od strana na PHARE so 16.500
evra (koj se sostoe{e od obuka ponudena na Romite so cel da pristapat
kon pazarot na rabotnata sila)
- Sozdavawe na mikroregionalna asocijacija Banat Ripensia za
razvivawe na op{tinite
- Sovetodaven centar za gra|anite - proekt finansiran so 19.550 evra
- Razvojna strategija za Jimbolia instrument za dijalog vo lokalnoto
partnerstvo itn. (www.jimbolia.ro, proektite sé u{te ne se dostapni na
angliski jazik, no najgolem broj od niv se dostapni za natamo{ni
karakteristiki).
Sli~ni evropski iskustva mo`e da bidat prou~uvani od slednite
referenci:
www.observationline.net/html/inglese/ingl.htm-Italy
www.lefs-leonardo.org/project/lefsen.htm-[panija, no za partneri vo
Obedinetoto Kralstvo, Grcija, Polska, Italija i [panija, za
sozdavawe na mre`a na agenti za lokalen razvoj.
www.cal.ngo.pl-Polska
www.uwex.edu/ces/cty/monroe/cnred/documents- USA, za agenti za razvoj
na resursi na zaednicata
casnws.scw.vu.nl/publicates/venema-councillor.html- Senegal, za ruralni
sovetnici koi bi sakale da deluvaat kako agenti za lokalen razvoj.
102

Zlata Plo{tajner i Ivona Mende{
U~estvo na gra|anite
Vo zemjite vo tranzicija, iskustvoto so demokratijata e
relativno kratko, neednakvo i mnogu ~esto frustira~ko. Za
natamo{niot razvoj na demokratijata vo ovie zemji, potrebna e ,,dvojna
demokratizacija” vo smisla na demokratizacija na dr`avata i
gra|anskoto op{testvo, bidej}i tie zaemno se odr`uvaat, se
ovozmo`uvaat, a isto taka i zaemno se ograni~uvaat.
Soo~eni so komplet na potpolno novi predizvici vo
globaliziraniot svet, vlastite na site nivoa sé pove}e sfa}aat deka
tie nema da bidat vo sostojba da gi vodat i da gi realiziraat
politikite - onolku dobro kolku {to mo`e da bidat - dokolku nivnite
gra|ani ne gi razbiraat i poddr`uvaat. Taka, tie gledaat vo novite ili
podobrenite modeli i priodi za podobro informirawe i vklu~uvawe na
svoite gra|ani vo procesite na odreduvaweto na politikite.
Mestoto kade {to zapo~nuvaat ovie procesi e lokalnata
zaednica. Lokalnite samoupravi vo zemjite vo tranzicija se
konfrontiraat so problemite kako {to e decentralizacijata,
fragmentacijata, nedovolno razvienite mehanizmi na javnoto u~estvo,
nedostatok na visoko obrazovani stru~ni lica i mnogu drugi problemi.
Me|utoa, vo dene{niot visoko slo`en svet, edinstveno na ova najnisko
nivo na demokratija i avtonomija kade {to mo`e da se odr`i direkten
dijalog pome|u gra|anite, nivnite interesni grupi i onie koi se
politi~ki izbrani da donesuvaat odluki. Efektivnata lokalna
demokratija zaradi toa e od vitalna va`nost za povisokite nivoa na
demokratijata. Sekoj gra|anin vo edna lokalna zaednica treba da ima
{ansa da ve`ba aktivno gra|anstvo i da go dobie neophodnoto iskustvo
za u~estvo na povisokite nivoa i da razvie demokratska politi~ka
kultura.
Vo toj proces, me|utoa, tie treba da se svesni deka ponekoga{ e
nevozmo`no da se postigne kompromis ili konsenzus, bidej}i spremnosta
na u~esnicite, nivnata otvorenost kon drugi gledi{ta, dosta se
razlikuva. No, politi~kiot dijalog e isto taka u~ili{te na
demokratijata, kade {to gra|anite preku prakti~nata rabota u~at da gi
izveduvaat svoite gra|anski ulogi.
103

Motivacijata i stimulacijata se va`ni za u~estvoto
Periodot na tranzicija vo zemjite na Centralna i Isto~na
Evropa dovede do golemi problemi na mnogu zaednici i na nivnite
gra|ani. Mnogu lokalni firmi bankrotiraa, taka {to nema dovolno
rabotni mesta, na komunalnata infrastruktura ì treba podobruvawe,
javnite uslugi se vlo{uvaat, pritiskaat problemite na `ivotnata
sredina, lu|eto se nezadovolni od kvalitetot na `iveeweto, nim im e
potrebna rabota, podobri mo`nosti za nivnite deca itn. Po promenata
na politi~kite i na ekonomskite sistemi nivnite o~ekuvawa bea visoki,
no tie ne bea ispolneti. Postepeno, tie go izgubija entuzijazmot i
interesot za rabotite na zaednicata, a sega tie glavno se fokusiraat
kon nivnata blagosostojba i borbata da obezbedat eden pristoen `ivot.
Politi~arite, koi davaat golemi vetuvawa pred izborite, gi razo~araa.
Tie zboruvaat za demokratijata, pravata i blagosostojbata na
gra|anite, no koga gra|anite doa|aat vo gradskoto sobranie so problem,
tie ponekoga{ ne dobivaat nikakva pomo{. Od glednata to~ka na
gra|anite, politi~arite ponekoga{ situacijata ja pravat duri i
pokomplicirana. Onamu kade {to politi~arite i biznismenite imaat
pristap do finansiskite, politi~kite, pravnite i institucionalnite
resursi ili resursite na javnite glasila, gra|anite nemaat. Taka, {to
bi mo`ele tie da napravat? Mnogu zapa|aat vo ~uvstvo na apatija,
poti{tenost, beznade`nost ili bespomo{nost, tie ne velat ni{to i se
oddale~uvaat od politikata i pra{awata na zaednicata. Gra|anite ne ì
veruvaat na politikata, na lokalnite politi~ari i na funkcionerite na
vlasta, i ne veruvaat deka politi~arite navistina se gri`at za niv i za
nivnite potrebi. Kako rezultat na zakonitosta na prethodniot
politi~ki re`im, na gra|anite im nedostasuva aktivno gra|ansko u~estvo
vo demokratijata.
Prakti~na osnova za u~estvo na gra|anite vo regionalnata
samouprava vo Istarskiot okrug (Hrvatska)
Okru`niot izvr{en odbor na Istarskiot okrug vo 1997
godina usvoi zaklu~ok za Formite na u~estvo na gra|anite vo
aktivnostite na lokalnite zaednici, prepora~uvaj}i go ovoj dokument
na site op{tini i gradovi vo okrugot. Vo vovedniot del od tekstot
,,Formite na u~estvo na gra|anite vo aktivnostite na lokalnite
zaednici” e navedeno deka u~estvoto na gra|anite e po`elna
vrednost i deka e neophodno da se vospostavat razni formi na
u~estvo na gra|anite vo aktivnostite na lokalnata zaednica,
104

vklu~uvaj}i: gra|anski inicijativi, nad sé peticii (za koi tie
veruvaat deka ima praven vakuum vo Istarskiot okrug);
referendumi; informativni aktivnosti preku lokalnite mediumi;
centri za gra|anski pra{awa (vo forma na agencija vo ramkite na
telata na pretstavnicite na lokalnite samoupravi koi bi ponudile
praven sovet i bi gi informirale gra|anite za odlukite na telata);
kontrola i u~estvo vo rabotata na telata na pretstavnicite i taka
natamu.
Za gra|anite da bidat motivirani za u~estvo, tie treba da se
zdobijat so ~uvstvo deka nivniot glas se broi i deka tie mo`e da vlijaat
vrz sostojbata i tekot na dejstvoto. Nim treba da im se obezbedi
mo`nost da zboruvaat slobodno za sé ona {to gi izma~uva. Nivnite
mislewa treba da se tretiraat so dol`noto vnimanie. Postojat razni
formi na u~estvo na gra|anite, vklu~uvaj}i glasawe, referendumi,
op{tinsko sobranie ili sobranie na zaednicata, javni prezentacii,
javni izlo`bi i javni diskusii. Ovie formi na u~estvo mo`e da se
nare~at tradicionalni metodi. No, zaradi izmenetite okolnosti, tie
formi na u~estvo ~esto ne se dovolni. Bidej}i tie nudat ograni~eni
mo`nosti za izrazuvawe na interesite i mislewata na gra|anite, tie
treba da bidat nadopolneti so novi formi, koi evoluiraa vo
poslednata decenija.
Nekolku novi formi na u~estvoto na gra|anite:
1. Gra|anite se organiziraat sebesi (pre`iveani od rak na
dojkata, borci za `ivotnata sredina ili sli~no) da lobiraat
i da vlijaat na javnata politika. Ovoj na~in na u~estvo na
gra|anite vo lokalnata samouprava ima svoja sopstvena
legitimnost i toa mo`e posledovatelno da gi prekine
promenite vo lokalnite aktivnosti. Na primer, javni protesti
mo`e da bidat organizirani vrz osnova na gra|anska
inicijativa, po pokana na edna ili pove}e politi~ki partii
ili sindikati, ili preku kombinirani napori na gra|anite,
politi~kite partii, sindikatite i drugite partii od javnata
politi~ka sfera. Isto taka, neformalnata komunikacija i
interakcija so pretstavnicite na lokalnata samouprava, vrz
~ija osnova vlastite gi menuvaat svoite odluki, se odvivaat
sekojdnevno na razni lokacii (ulici, pazari, kafuliwa,
restorani, sosedstva i sli~no).
Protesti
Vo Istarskiot okrug javnite protesti se dosta ~esti, osobeno
malite protesti, i na ovie protesti se izrazuvaat razni javni barawa,
105

koi, iako zakonski ne obvrzuvaat, mo`e da predizvikaat prestanok na
nekoi promeni vo rabotata na lokalnite vlasti.
2. Formirawe na razli~ni gra|anski alijansi koi posebno ja
iniciraat, predlagaat ili komentiraat sekoja nova
legislacija. Ova e va`no bidej}i ona {to mnogu lokalni soveti
i vlasti go smetaat za prioritet mo`e da bide samo od
marginalna va`nost za gra|anite koi mo`e da bidat
zainteresirani za razli~ni pra{awa koi ednostavno ne mo`e
da se re{avaat od strana na administracijata.
Pro{iruvawe na oblasta na u~estvoto vo Romanija
Zakonot za javna administracija koj stana celosno operativen
po lokalnite izbori vo Romanija vo 2004 godina, go pro{iri
dijapazonot na deluvawe za lokalnite vlasti i vnese raznovidnost vo
mo`nosta na gra|anite da u~estvuvaat vo lokalnata administracija.
Pred ovoj Zakon, edinstveniot poznat na~in na u~estvoto na gra|anite
be{e referendumot koj se doka`a deka ima ograni~en efekt zaradi
tro{ocite, nepostoeweto na dijalog i te{kata organizacija na istite.
Mo`nosta da se bide prisuten na sostanocite na lokalnite soveti
edvaj zna~e{e deka gra|anite se posmatra~i - od drugata strana na
linijata. Noviot Zakon dozvoluva gra|anite da se organiziraat vo
konsultativni tela i na toj na~in da stanat partneri na lokalnite
vlasti. Ova im ovozmo`i na nevladinite organizacii da izvr{at
izvesen pritisok vrz administracijata i ovlastenite gra|ani na eden
neo~ekuvan na~in.
3. Internetot stana alatka za komunikacija pome|u gra|anite i
raznite nivoa na vlasta ili slu`i kako mesto za sredba kade
gra|anite diskutiraat za razli~ni pra{awa. Odnosot pome|u
vlasta i gra|anite stanuva sé pove}e slo`ena i pove}estrana.
Razvojot na informativnata tehnologija go menuva kontekstot
na vladeeweto. Novite tehnologii na komunikacii im
dozvoluvaat na gra|anite da gi nadminat barierite na
fizi~kata razdale~enost i da se organiziraat pobrzo i
poefektivno. Ovoj zgolemen pristap do informaciite ima
,,demokratizira~ki efekt”- politiziraj}i gi gra|anite, a ~esto
mobiliziraj}i gi vo akcija.
4. So cel da u~estvuvaat vo razvojot na svoite zaednici,
gra|anite i drugite zainteresirani strani sozdavaat javni
106

prostori za diskutirawe na zaedni~ki proekti (od
inicijativata do realizacijata). Ovaa posledna forma na
u~estvoto na gra|anite }e bide glaven fokus na ovoj trud,
bidej}i toj gi izrazuva motivaciite na gra|anite i ovozmo`uva
dijalog so brojnite strani vo zaednicata.
Lokalnite politi~ari i funkcioneri moraat da go poddr`at
u~estvoto na gra|anite
Koga lokalnite samoupravi se borat da ja podobrat situacijata,
da go zajaknat ekonomskiot razvoj i da ja podobrat lokalnata komunalna
infrastruktura i javnite uslugi, ~esto e neophodno da se iznajmat
eksperti da im pomognat na lokalnite funkcioneri da gi podgotvat
programite. No, koga ovie eksperti predlo`uvaat vodewe na anketa za
potrebite i gledi{tata na lokalnoto naselenie i organiziraat
rabotilnici vo selata i gradovite za da gi diskutiraat problemite i
potrebite na lokalnoto naselenie, lokalnite administracii ~esto se
somnevaat vo korisnosta od istoto. Tie velat deka toa e tro{ewe
vreme, skapo, i najgolem broj od lu|eto nemaat ni{to vredno da ka`at
bidej}i ne se nadle`ni.
Stru~nite lica pomagaat na u~estvoto vo Krawska Gora (Slovenija)
Po vospostavuvaweto na op{tinata Krawska Gora vo Slovenija
(vo periodot na 1990-te), nejzinata vlast odlu~i da napravi poseben
napor za da go stimulira razvojot na lokalnite zaednici koi
zaostanuvaa i ne poka`uvaa kakva bilo inicijativa. Op{tinata izbra
tim na stru~ni lica za da im pomogne na lokalnite zaednici vo
podgotvuvaweto na nivnite planovi za razvoj i proekti. Timot ja
zapo~na svojata rabota so premisata deka gra|anite imaat pravo i
odgovornost da stanat informirani za razvojnite pra{awa koi se
odnesuvaat na nivnata zaednica, kako i pravoto da gi komentiraat
istite.
Odgovorniot na oddelenieto za razvoj vo eden grad, kade {to
bea predlo`eni vakvi aktivnosti, re~e otvoreno:,,Ova e gubewe vreme
i sredstva. Lu|eto samo gi kompliciraat rabotite, tie ne go razbiraat
toa, tie se sebi~ni, tie se raspravaat eden so drug, tie edinstveno go
kritikuvaat ona {to nie go pravime... podobro e ova da go pravime
samite, toa e poefikasno.” Lokalnata administracija vo toj grad pove}e
saka{e da formira grupi za koi bea nazna~eni lokalni politi~ari,
administratori, pretstavnici na razli~ni interesi i nekoi lokalni
107

eksperti. Vo ramkite na ovie rabotni grupi bea diskutirani razli~ni
temi, taka {to ekspertskiot tim bi bil podobro informiran za
lokalnata sostojba, dodeka izrabotkata na programata be{e ostavena
na niv. Ekspertskiot tim be{e najmen za podgotovkata na planot bidej}i
tie bea eksperti vo ovaa oblast taka {to tie treba{e da si ja izvr{at
svojata rabota. Koga tie go podgotvuvaa planot, tie imaa krajna javna
prezentacija i toa vsu{nost be{e sé.
No, za da se ohrabri vistinskoto u~estvo, lokalnite
funkcioneri i administratori isto taka moraa da go sfatat negovoto
zna~ewe, taka {to e korisno da se ima rabotilnici za lokalniot razvoj
i u~estvoto na gra|anite. Vakvite rabotilnici mo`e da prezentiraat
nekoi slu~ai od najdobra praktika, poka`uvaj}i deka aktivnoto
u~estvoto na gra|anite e neophoden preduslov za izrabotka na
visokokvaliteten plan i negovata uspe{na realizacija. Dodeka e
vozmo`no da se podgotvi mnogu dobar plan bez da se konsultira
javnosta, vakviot plan mo`e pri realizacijata da naide na ogromni
problemi. Dokolku gra|anite se slabo informirani za planot; tie bi
bile prinudeni da gi po~ituvaat odlukite i tie ~esto }e gi popre~uvaat
niv, a seto toa ja pravi realizacijata te{ka, a mo`no i nevozmo`na.
Mo`e da se podgotvi mnogu seopfatna programa, no postoi nedostatok
na lu|e koi bi ja realizirale. Gradskoto sobranie ne mo`e da go stori
toa samoto. [to mo`e da se stori? Da se vklu~at lu|eto, da se napravat
raboti za niv - so niv, ne namesto niv.
Seriozno sfa}awe na gra|anite
Vo slu~ajot na Krawska Gora, gradona~alnikot i rakovoditelot
na administracijata se soglasija deka proektot mo`e da se izvede vo
soglasnost so metodata na timot i deka tie isto taka aktivno }e
u~estvuvaat vo nego.
108

Otvorawe na lokalnata administracija kon gra|anite
Bez ogled na funkcijata i organizacionata edinica, site
vraboteni vo Istarskiot okrug se obvrzani:
�� Sekoga{ i vo sekoja prilika da gi islu{aat gra|anite
�� Da bidat qubezni i efikasni pri priemot ili
upatuvaweto na inicijativi, predlozi, `albi,
prigovori, pra{awa, poraki i drugi predlozi na
gra|anite
�� Da go zabele`at sekoj predlog daden od gra|anin, a koj
se odnesuva na rabotata na telata na Istarskiot okrug
�� Da bidat posebno vnimatelni vo nivnite komunikacii so
licata so posebni potrebi
Uspe{nosta na komunikacijata so gra|anite se procenuva preku anketite
na javnoto mislewe, analizirawe na izvadocite od pe~atot i `albite
podneseni od strana na gra|anite. Vo nivnite izve{tai za rabotata
(toa se voobi~aeno godi{ni programi i izve{tai i takanare~enite
~etirigodi{ni mandatni programi i izve{tai), razli~ni oddelenija na
Istarskiot okrug ja doka`uvaat svojata odgovornost kon sopstvenata
rabota i svojata odgovornost sprema gra|anite na Istarskiot okrug. Vo
sozdavaweto na prakti~nite ramki za u~estvoto na gra|anite vo
lokalnata samouprava, Istarskiot okrug napravi golemi ~ekori
nanapred. No, ova e samo del od misijata koja Istarskiot okrug:
prifa}awe na sistemot vo rakovodeweto spored barawata na
va`e~kite me|unarodni normi ISO 9001:2000 i ISO 14001:1996 -
opi{ani kako ,,napori da se nadminat barawata na propisite i da se
razvijat svoi sopstveni standardi na dobri praktiki”.
Taka, rabotilnicite koi ekspertite }e gi organiziraat so
lokalnoto naselenie }e bidat fokusirani na problemite od nivniot
vistinski `ivot i potragata za mo`nite re{enija, otkrivawe na
mo`nostite za deluvawe na gra|anite. Toa isto taka }e poslu`i kako
namena za motivacija, za lu|eto da stanat svesni deka tie samite mo`e
da napravat mnogu raboti dokolku si gi zdru`at silite.
Isto taka, lokalnata administracija, agenciite za razvoj na
lokalno nivo ili sli~ni institucii sakaat da go ohrabrat u~estvoto i
da gi vklu~at gra|anite vo proektite koi se odnesuvaat na nivnata
109

lagosostojba, dobar na~in da bidat motivirani e da se ~ukne na
nivnite vrati i li~no da se zboruva so niv. Vo tie razgovori neophodno
e da se objasni kakvi }e bidat rezultatite od predlo`enite proekti,
zo{to e va`na nivnata vklu~enost i kako tie mo`e da napravat razlika
so nivnoto anga`irawe. Lu|eto se vodat kon aktivnosti od javen interes
koi proizveduvaat opiplivi rezultati vo ramkite na razumen vremenski
period i tie u~estvuvaat koga nivnoto u~estvo pravi razliki.
Stru~nite lica moraat da go zajaknat u~estvoto na gra|anite
Dosta ~esto proizleguvaat problemi so stru~nite lica koi
u~estvuvaat vo procesot na odlu~uvaweto kako eksperti, bidej}i tie
ponekoga{ nemaat dobra volja ili ne se vo sostojba da ja diskutiraat
svojata argumentacija so nestru~ni lica. Problemot ne e edinstveno
jazikot ili kompleksnite argumenti; toa e vsu{nost nemawe volja da se
prifatat drugi na~ini na znaewe kako legitimni. Stru~nite lica
ponekoga{ ne se svesni za nivnata po{iroka socijalna odgovornost i
ne sfa}aat deka procesite na sozdavaweto na politikata mora isto
taka da gi odrazuvaat gri`ite na drugite lu|e koi se vleani so izborite
na vrednosti koi ne mo`e da se napravat samo vrz osnova na nau~ni
dokazi.
Iako e priznaeno kako vo teorijata taka i od praktikata deka
javnosta mora da bide pove}e vklu~ena vo javnite odluki, mnogu stru~ni
lica i eksperti koi se zanimavaat so javnite pra{awa se, vo najdobar
slu~aj, ambivalentni za vklu~enosta na javnosta, ili vo najlo{ slu~aj,
za niv e problemati~no bidej}i problematikata na modernite pra{awa
ne mo`e da bide napadnata so zdraviot razum i genijalnosta. Kako
rezultat na toa, najgolem broj od niv ne baraat aktivna vklu~enost na
publikata. Tie veruvaat deka edinstvenata osnova za odlu~uvaweto
treba da bide nau~noto znaewe. Dodeka ova e do izvesen stepen to~no
za nekoi pra{awa, mnogu od niv ne mo`at da bidat razre{eni
edinstveno so nau~nite vlo`uvawa, tuku se pove}e baraat izvesni
odredeni netehni~ki eti~ki i politi~ki odluki. Verojatno na gra|anite
im nedostasuva tehni~ko znaewe, no tie poseduvaat odredeno poznavawe
za nivnata zaednica i lokalitet, {to mo`e da bide mnogu vredno, a kako
gra|ani, tie imaat pravo da u~estvuvaat vo eti~ki i politi~ki odluki.
No, iako gra|anite navistina se gri`at za pra{awata so koi se
soo~uvaat nivnite zaednici, tie ~esto se ,,isturkani” od javniot proces,
bidej}i lokalnite politi~ki i administrativni sistemi, verojatno
zasnovani na ekspertizata i profesionalizmot, ostavaat malku
prostor za u~esni~kite procesi.
110

Vistinskoto u~estvo na gra|anite vo procesot na odlu~uvaweto
bara po{irok koncept na znaewe. Ne e samo nau~nata ekspertiza koja
se broi, tuku i intuitivnoto, premol~eno znaewe na gra|anite. Postoi
prakti~no znaewe koe vodi koreni od u~ewe niz rabotata, u~ewe so
eksperimentirawe, od poddr{ka na postojana inovacija i usvojuvawe.
Znaeweto i na ekspertite i na nestru~nite lica ima legitimno mesto vo
ramkite na procesot na odlu~uvaweto.
Mnogu va`no za u~estvoto na gra|anite e deka stru~nite lica se
otvoreni za gra|anite i gi prifa}aat kako partneri vo oblastite na
javniot interes. Pokraj toa, stru~nite lica mo`at da go zajaknat javnoto
u~estvo bidej}i tie mo`at da gi ubedat lokalnite funkcioneri deka toa
e vredno, a istovremeno da im poka`at nekoi pozitivni prakti~ni
rezultati preku proekti koi tie gi vodat.
Gra|anite u~estvuvaat koga ~uvstvuvaat deka nivnoto u~estvo
e bitno
U~estvo preku anketa
Vo Krawska Gora, ekspertskiot tim gi ubedi lokalnite
funkcioneri deka visokoto nivo na vklu~enosta na gra|anite e presudno
i vredi i pari i vreme. Timot podgotvi pra{alnik i go dostavi do sekoe
doma}instvo. Onamu kade {to doma}instvata se sostoeja od dve ili tri
generacii, bea obezbedeni dodatni pra{alnici i ~lenovite od sekoja
generacija bea posebno zamoleni da odgovorat na pra{alnikot. So
pridru`noto pismo vo koe se davaa informacii za proektot tie isto
taka bea informirani deka ~lenovite na timot bi gi sobrale
pra{alnicite na odreden den (nedela), koga najgolem broj od lu|eto bi
bile doma. Timot se odlu~il za li~no sobirawe na pra{alnicite so cel
da vospostavi poblizok kontakt so ~lenovite na zaednicata i da ja
iskoristi prilikata da diskutira za proektot so niv, a i da obezbedi
odgovori na site pra{awa ili gri`i {to mo`ebi gi imaat. Ovoj priod
be{e neophoden zaradi toa {to na samiot po~etok timot po~uvstvuva
visok stepen na apatija me|u gra|anite i tie sakaa da gi stimuliraat niv
i da gi ubedat da se vklu~at.
Vrz osnova na predlozite na zaednicata, izrazenite interesi
na ~lenovite na zaednicata i sugestiite na timot, bea formirani grupi
za diskusija za razli~ni oblasti na interesi. Timot obezbedi
struktuirano, olesneto i temelno razgleduvawe {to gi ohrabri
u~esnicite da gi razgledaat gledi{tata {to gi imaat na eden
111

nekonfrontira~ki na~in i da dojdat do konsenzus za pra{awata za koi
stanuva{e zbor. Na ovoj na~in ~lenovite isto taka nau~ija odredeni
pravila i razvija ve{tini za u~estvo na javnoto raspravawe. Tie
nau~ija kako da gi prifatat razlikite na mislewe i interesi kako
legitimni i kako osnova za natamo{na diskusija, koja mo`e{e i
treba{e da gi zbli`i.
^lenovite na timot sobraa dodatni soznanija od gra|anite i
drugite zainteresirani strani (biznisi, nevladini organizacii,
klubovi itn.) za da gi izdvojat glavnite pra{awa i da formiraat
predlozi za efektivno upatuvawe na istite. ^lenovite na timot gi
vodea intervjuata so funkcionerite na zaednicata i drugite
zainteresirani strani za da im dadat mo`nost da gi izrazat svoite
gledi{ta. Bea organizirani specijalni sredbi za razni grupi (biznisi,
nevladini organizacii i drugi zdru`enija) za nivno aktivno vklu~uvawe.
Site sostanoci bea otvoreni za javnosta, taka {to sekoj
gra|anin mo`e{e da u~estvuva duri iako ne be{e pokanet. Bea
publikuvani redovni informacii i dostavuvani do sekoe doma}instvo,
taka {to gra|anite mo`ea da go nadgleduvaat napredokot.
Bea povikani pretstavnici od op{tinata i odredeni dr`avni
slu`benici da bidat prisutni na odredeni sostanoci, taka {to
op{tinskite i dr`avnite aspekti i gledi{ta mo`ea da bidat
inkorporirani vo proektite. Isto taka, na ovoj na~in, se pojavija novi
kanali na komunikacija, davaj}i im na ovie funkcioneri prilika da gi
diskutiraat prakti~nite posledici na nivnata politika i regulativni
aktivnosti.
Strukturite i procesite na odlu~uvawe treba da bidat
otvoreni za u~estvo
Lokalnite vlasti mora da najdat na~ini da gi vklu~at svoite
gra|ani vo diskusiite za javnite pra{awa. U~estvoto vo javnite diskusii
i drugite javni dejstvija treba da bide pozitivno iskustvo za gra|anite,
otvoraj}i gi mo`nostite za aktivno gra|anstvo i za zaedni~ko u~ewe
preku debati i na toj na~in pridonesuvaj}i za realizacija na
demokratskite principi vo praktikata. U~estvoto na gra|anite ne treba
da bide pre~ka za akciite na lokalnata samouprava; toa mora da bide
integralen del od nivnata akcija, bidej}i osnovna misija na u~estvoto
na gra|anite e da gi zajakne demokratskite institucii vo edno
op{testvo. Istovremeno toa go zgolemuva socijalniot kapital vo
112

lokalnite zaednici i spremnosta na nivnite ~lenovi da deluvaat zaedno
za op{toto dobro.
Javni raspravi vo Crikvenica (Hrvatska)
Ovozmo`uvawe na gra|anite da gi dadat svoite predlozi {to se
odnesuvaat na odlukite koi imaat posebno zna~ewe za sekojdnevniot
`ivot e osnovnata pri~ina zo{to vlastite na gradot Crikvenica koja se
nao|a na hrvatskoto krajbre`je odlu~ija da gi vklu~at svoite gra|ani vo
procesot na usvojuvawe na lokalniot gradski buxet. Tie veruvaa deka
najefikasnite metodi na vklu~uvawe na gra|anite vo procesot na
usvojuvawe na lokalniot gradski buxet be{e organiziraweto na javni
raspravi, vodeweto na anketi, organiziraweto na diskusii za temite i
organizacija na diskusii vo komitetite. Me|utoa, zemaj}i ja predvid
goleminata i drugite karakteristiki, tie se odlu~ija za javen forum
kako najefikasna metoda na vklu~uvawe na gra|anite vo procesot na
usvojuvawe na op{tinskiot buxet.
Korista od javen forum kako metoda na vklu~uvawe na gra|anite
vo procesot na usvojuvawe na lokalniot buxet se pove}ekratni bidej}i
toj go podobruva procesot na odlu~uvawe, ovozmo`uva dobivawe na
informacii za razni pra{awa i problemi i gi pravi gra|anite pove}e
odobrovoleni da prifatat odredeni odluki, go podobruva razbiraweto
pome|u pretstavnicite na lokalnite vlasti i gra|anite na edna lokalna
zaednica, sozdava imix na lokalnite vlasti kako otvoreni i dostapni,
pomaga na pretstavnicite na lokalnite vlasti da gi postavat
prioritetite na buxetot. Na krajot, celta na javniot forum e da se
dobie poddr{ka na javnosta vo odnos na strate{kite celi na buxetot i
na toj na~in da go olesni usvojuvaweto na buxetot. Gradot Crikvenica
organizira{e dva foruma za lokalniot buxet; prviot se odr`a vo
dekemvri 2001 godina koga be{e prezentiran Predlogot za buxetot za
gradot Crikvenica za 2003 godina. Vklu~uvaj}i gi gra|anite vo
buxetskiot proces se potvrdija o~ekuvawata na op{tinskite tela na
gradot Crikvenica i se u`iva{e poddr{kata na gra|anite. Celite koi
bea postaveni pri planiraweto na ovie javni diskusii bea re~isi
celosno realizirani, a reakcijata na gra|anite od re~isi site vozrasti
na site grupi na interes be{e zadovoluva~ka, zemaj}i go predvid faktot
deka ovaa metoda pretstavuva{e inovacija vo komunikacijata pome|u
pretstavnicite na lokalnite vlasti i javnosta.
113

Konsultativni soveti vo Romanija
Za da se zajakne interesot na javnosta i da se ispolnat evropskite
kriteriumi vo odnos na podobnosta, Romanija gi pro{iri mo`nostite
na pu{tawe na gra|anite vo procesot na odlu~uvawe vo negovite
po~etni fazi. Lokalnite soveti mo`at, spored zakonot ,,da odlu~uvaat
zaedno so romanski ili stranski pravni lica, so nevladinite
organizacii ili drugi socijalni partneri, so cel da finansiraat ili
organiziraat aktivnosti, uslugi ili proekti od lokalen javen interes”.
Prodorot be{e napraven vo Lokalniot gradski sovet na Timisoara, koj
odlu~i za partneri da gi zeme bliskite konsultativni soveti, koi se
sostoeja od gra|ani koi `iveat vo okruzite na Timisoara. Od
predlo`enite trinaeset konsultativni soveti bea formirani osum.
Najmalku sedum polnoletni gra|ani (od 18 godini i nad toa) od istiot
okrug moraa da go informiraat gradskiot sovet za nivnata namera da
sozdadat konsultativen sovet i moraat da go registriraat vo gradskoto
sobranie. Nivnata rabota e na dobrovolna osnova (ne e platena), a
sednicite na sovetot se javni. Nivnite predlozi se anlizirani,
razvieni, i ponatamu diskutirani od strana na specijalizirani
komiteti na lokalniot gradski sovet.
Javnoto u~estvo mo`e da se protega od spodeluvawe na
informacii preku konsultacija do poaktivni formi na u~estvo, kako
{to se partnerstva, koi vklu~uvaat silno gra|ansko vlijanie vrz
politikite na javnosta i uslugite koi mo`e da bidat glavnata cel.
Onamu kade {to u~estvoto se koristi edinstveno kako legitimizirawe
za ve}e usvoeni dluki i ne zna~i aktivna sorabotka vo odlu~uvaweto,
sorabotkata e nadgleduvana, upravuvana, a vo mnogu slu~ai
manipulativna. Ova vo najgolem broj slu~ai se slu~uva so interno
donesuvawe na va`ni odluki ili so konsultirawe so izbranite eksperti
i so prezentirawe na celosno izrabotenite predlozi na javnosta
edinstveno za komentirawe ili ponekoga{ samo za informacija.
Dokolku ne postoi otvorenost i podgotvenost od strana na politi~arite
i administratorite da gi po~ituvaat pridonesite od site u~esnici na
debatata, javnata debata slu`i samo kako dimna zavesa i alatka za
legitimizacija za ve}e prifatenite celi, {to zna~i deka gra|anite ne
smetaat deka nivnoto u~estvo vredi za toa.
Efektivnoto vklu~uvawe na gra|anite e bitno za dobri javni
politiki i dobro vladeewe. Site izbrani funkcioneri, administratori
i gra|ani igraat va`ni ulogi vo upravuvaweto so lokalnite zaednici.
Zaradi toa, za lokalnite samoupravi od presudna va`nost e da se
unapredi i odr`i opkru`uvawe na brzata reakcija na vklu~enosta na
114

gra|anite. Za da se iznese na videlina ova anga`irawe, bi mo`elo da
pomogne prifa}aweto na nekoi nasoki za izbranite funkcioneri i
javni administratori:
�� Visoko aktivnata vklu~enost na gra|anite e bitna za idninata
na lokalnata zaednica.
�� Planirawe na procesot na odlu~uvawe za da ima prostor za
razli~ni formi za gra|ansko u~estvo (na poedinci i na
razli~ni organizacii).
�� Da se obezbedi adekvatna finansiska i pomo{ vo personal na
gra|anskoto u~estvo.
�� Organizirawe na aktivnosti za vklu~uvawe za najdobra
iskoristenost na vremeto i naporot na gra|anite.
�� Da im se obezbedi na gra|anite mo`nost da bidat vklu~eni vo
procesot na razvojot na politikata, planiraweto i
razvivaweto na proektot od samiot po~etok.
�� Da se obezbedat komunikacii koi se seopfatni, vremenski i
{iroko raspredeleni.
�� Da se po~ituva i zema predvid celiot vlog na gra|anite i
blagovremeno da se odgovori na nivnite perspektivi i
sfa}awa.
�� Da se izvr{uvaat sovetodavni procesi spored demokratskite
principi, taka {to gra|anite da u~estvuvaat ramnopravno i da
bidat spremni da gi slu{aat svoite argumenti i da gi zemaat
predvid pri formirawe na odluki.
�� Da se ohrabrat mo`nosti koi se odrazuvaat i javno ja
izrazuvaat bogatata raznolikost na lokalnite zaednici.
�� Da se poddr`i i odr`i tekovnoto mre`ewe pome|u gra|anite,
lokalnite samoupravi, funkcionerite i personalot na
lokalnite samoupravi.
�� Da se obezbedi obuka za funkcionerite i stru~niot personal
na lokalnite samoupravi vo oblasta na gra|anskoto u~estvo, so
cel da se razvie kultura na organizacisko u~estvo i
poedine~en stav kon gra|anskoto u~estvo.
�� Da gi koordinira aktivnostite pome|u oddelite i vnatre{nopravnite
aktivnosti i da gi napravi poefektivni i pozna~ajni.
115

�� Redovno vrednuvawe na efektivnosta na gra|anskata vklu~enost
vo potraga za mo`ni podobruvawa.
�� Da se obezbedi publicitet za uspe{nite slu~ai na gra|anskoto
u~estvo za da se motiviraat drugite da go sledat primerot.
�� Postojano da se baraat i ohrabruvaat novi formi na
gra|ansko u~estvo.
U~estvoto dava vidlivi rezultati
Rabotni grupi na gra|anite
Rabotnite grupi bea mnogu aktivni vo Krawska Gora. Zaedno so timot na
ekspertite tie redovno se sre}avaa i vnimatelno gi izrabotuvaa
nivnite predlozi za akcioniot plan. Vrz osnova na rezultatite na
rabotnite grupi, timot podgotvi nacrt-verzija na planot za razvoj. Bea
organizirani sostanoci za da se napravi proverka so gra|anite i
drugite zainteresiranite strani i da se osigura deka ona {to timot go
stavi kako preporaki, pravilno se odrazi na gledi{tata i prioritetite
na gra|anite i zainteresiranite strani. Vsu{nost, vo ovaa faza na
procesot, gra|anite i drugite zainteresirani strani se sretnaa so
stru~nite lica i ekspertite. Ova ovozmo`i da se identifikuvaat
razlikite i da se najde zaedni~kiot interes. Osven toa, ova ovozmo`i
timot da gi uveri onie koi odlu~uvaat deka nivnite preporaki ja u`ivaa
poddr{kata naa zaednicata i deka dejstvijata koi proizleguvaat od ovie
preporaki bi se izvr{ile ili bi bile poddr`ani od strana na
~lenovite na zaednicata.
Koga lu|eto zemaat u~estvo vo aktivnostite na zaednicata,
grupite treba da se formiraat vrz osnova na izrazenite li~ni
interesi. Grupite se odr`uvaat koga se sostaveni od lu|e koi navistina
u`ivaat vo dru{tvoto na edni so drugi. Nikoj dobrovolno ne pominuva
dolgo vreme so lu|e {to ne gi saka. Istovremeno, ne se o~ekuva
premnogu od lu|eto bidej}i ova e dopolnitelna rabota za niv. Edno lice
ne treba da bide vklu~eno vo premnogu aktivnosti. Istovremeno so
nekoj seriozen biznis treba da ima vreme i za zadovolstvo. Lu|eto se
privlekuvaat za grupni aktivnosti koi se zabavni, kreativni ili
obrazovni. Grupite koi se fokusirani edinstveno na rabota, gi
odvra}aat lu|eto.Mnogu va`no e na po~etokot da se obezbedi stru~na
pomo{ za realizacija na proektnite idei. ^esto lu|eto nemaat dovolno
iskustvo so organizacijata i menaxmentot, taka {to nim im e potrebna
116

izvesna poddr{ka, no po izvesno vreme tie stanuvaat iskusni i samite
mo`at da napravat mnogu raboti. Obukata i davaweto na soveti vo
razli~ni oblasti na ekspertiza }e im pomogne vo izvr{uvawetto na
nivnite idei i proekti. Uspe{no realiziranite proekti }e gi ohrabrat
drugite da se anga`iraat vo aktivnostite na zaednicata.
Pravewe javnoto u~estvo da bide postojano
Dodeka nekoi zaednici proizveduvaat aktivni gra|ani koi se vo
sostojba da se organizirat sebesi i koi baraat u~estvo, na drugi im
nedostasuvaat lokalni gra|anski lideri. Vo vakvite zaednici prvite
impulsi ~esto doa|aat odnadvor, i, zasnovani na artikuliranite
dejstvija na nivnite pobornici, u~estvoto poleka go dobiva impulsot.
Me|utoa, celta treba da bide toa da se napravi postojano, da se
napravi da bide na~in na `iveewe za sekoja posebna lokalna zaednica.
U~estvoto kako kontinuirana aktivnost
Iskustvoto od dvata javni forumi vodeni vo Crikvenica za
predlozite za buxetot poka`uva deka site gra|ani bea spremni da go
sogledaat najgolemiot interes i da dadat dobri sugestii bez da gi
nametnat svoite poedine~ni ograni~eni interesi. So cel taa metoda da
se napravi zadol`itelna, bez ogled na promenite kaj lokalnite vlasti,
vo propisite na Gradskiot odbor na gradot Crikvenica be{e naveden
propis koj ja odreduva{e obvrskata za vodewe na javna debata pred
finalizirawe na predlogot za gradskiot buxet.
Za zdru`ena akcija, gra|anite i site drugi u~esnici treba da
prifatat odredeni li~ni normi kako {to se:
�� Sekoj ima pravo na u~estvo i zbor
�� Po~ituvawe na gledi{tata na drugite; zabraneti se
li~ni napadi
�� Spremnost da se deluva kako pretstavnik na odreden
interes, no po~ituvawe na po{irok interes na
zaednicata i zakonskite pravila
�� Posvetenost kon po{irok interes na zaednicata
�� Verba kako obvrska da se deluva vo soglasnost so
prifatenite odluki
117

�� Konsenzus kako ,,op{ta soglasnost” namesto
ednoglasnost za zaedni~kite odluki
�� Otvorenost i transparentnost na site aktivnosti.
U~estvoto vo zaedni~ko razgleduvawe i pregovarawe gi
pro{iruva individualnite horizonti so toa {to lu|eto se izlo`uvaat
na drugi gledi{ta i mislewa. Toa ja potvrduva sorabotkata i razviva
socijalen kapital koj ja zgolemuva sposobnosta za zaedni~ka akcija vo
ramkite na zaednicata. Preku nivnoto prakti~no anga`irawe i izvesni
specijalni aktivnosti na obuka, gra|anite gi razvivaat ovie normi, a
isto taka i spremnosta za prezemawe na odgovornost za svojata
sopstvena idnina i za idninata na nivnata zaednica. Ponekoga{
izgleda nevozmo`no da se obrazovaat mnogu lu|e, no ~esto e dovolno da
se najde eden ili dvajca lokalni `iteli koi mo`e da vodat. Eden ili
dvajca lu|e mo`e da ja napravat celata razlika so toa {to }e poslu`at
kako katalizatori za da zdru`at mnogu lu|e zaedno, koi vo poinakov
slu~aj bi bile razdeleni. Ovie lideri vsu{nost treba da se se mnogu
oddadeni na lokalnata zaednica. Lokalnata zaednica i zaedni~koto
~uvstvo na pripadnost se vsu{nost ona {to gi povrzuva na poseben
na~in u~esnicite i ja zgolemuva nivnata odgovornost za rezultatite i
uspe{noto re{avawe na lokalnite pra{awa.
Ne e vozmo`no da se navedat ili reguliraat site na~ini i
formi (osobeno nadvore{nite) na gra|anskoto u~estvo vo lokalnata
samouprava. Zaradi ovaa pri~ina, nekoi na~ini i formi na u~estvoto
na gra|anite se odviva von od postoe~kata pravna i prakti~na ramka,
no ne vo sprotivnost so istata. Vo nekoi od niv postojat pravni ili
operativni propusti, taka {to gra|anite koi sakaat da u~estvuvaat na
ovie novi na~ini vo lokalnata samouprava imaat zaguba vo pravnata
ili institucionalnata bezbednost, no dobivaat vo spontanosta.
Najdobar primer od praktikata: Sorabotkata na gradot
Osijek, USAID i Urban-institutot vo proektot na lokalnata
samouprava
Proekt: komunikacija preku Internet pome|u gra|anite i
gradskata administracija – WCA Internet Portal
Vo gradot Osijek, Urban-institutot vo 2001 godina go
realizira Web Connected Application - WCA modelot vo oblasta na
informativniot menaxment - koj go ovozmo`i sistemot na razmenata na
118

informaciite vo gradskata administracija i administrativnite oddeli,
i pome|u gra|anite i gradskiot odbor.
Noviot WCA model otvori novi mo`nosti za Osijek:
�� za interna rabota i komunikacija od razdale~enost za
~lenovite na gradskite soveti, gradskiot odbor i
gradskata administracija (pristap do bazata na
podatoci, direktna i indirektna pove}enamenska
komunikacija)
�� obezbeduvawe uslugi na gra|anite od razdale~enost
(direktna i indirektna komunikacija, dokumenti,
aplikacii itn.).
�� u~estvoto na gra|anite vo rabotata, razvojot i
utvrduvawe na prioritetite na gradskata
administracija (preku definirana postojana gradska
konferencija, postojani anketi, direktna komunikacija
itn.).
Modelot e predviden da ja podobri efikasnosta na gradskata
administracija i demokratizacijata preku u~estvoto na gra|anite vo
sorabotkata i komunikacijata so gradskata administracija. Lokalnata
samouprava, gradskite okruzi, sosednite soveti i kompaniite koi se vo
sopstvenost na gradot se integriraa vo interaktiven informativen
sistem. Integracijata ja zgolemi vnatre{nata efikasnost na lokalnata
samouprava na povisoko nivo. Na ovoj na~in, kako prilog kon
zgolemenata rabotna efikasnost, bea isto taka namaleni i
materijalnite tro{oci.
Delovnata komunikacija koristej}i gi ovie novi mo`nosti koi ja
pomagaat direktnata i indirektnata pove}enamenska komunikacija
dovedoa do optimizam na rabotnite procesi i raspredeluvawe na
postoe~kite resursi. Mo`nosta za davawe uslugi na gra|anite i
investitorite od razdale~enost i bez potreba od posebna obuka,
otvorija proces na nazna~uvawe na kanali za rabota i komunikacija od
povisoki kon poniski instanci, onie koi se operativni. Sega e mnogu
pomal brojot na klientite koi li~no doa|aat vo oddelenijata.
Mnogu od publikuvanite dokumenti i nivnite temi go zgolemija
kvalitetot i pomo{ta na site nadvore{ni korisnici, investitori itn.
Transparentnata pravna ramka, delovnite uslovi, bazata na podatoci,
jasnite pazarni mo`nosti, navremenata promocija na programite i
proektite na lokalnata samouprava, site tie direktno se odrazuvaat
vrz funkcioniraweto na ekonomskiot razvoj na lokalnata samouprava.
119

Postojanata prezentacija na funkcii, odgovornosti, pravnata ramka,
buxetot, proektite, regulativata i propisite na lokalnata samouprava
i transparentnoto vlo`uvawe na potrebi, idei, proekti, propisi i
orientaciite na razvojot, direktno go zgolemija u~estvoto na gra|anite
vo funkcioniraweto na lokalnata samouprava.
Gra|anite gi izrazuvaat svoite idei za vrednuvaweto na
izvedbata i efikasnosta na lokalnata samouprava i tie isto taka
sozdavaat idei koi ja zgolemuvaat efikasnosta na lokalnata
samouprava. Redovnite strukturirani konferencii i otvorenite kanali
za rabota za ~lenovite na sovetot na lokalnata samouprava
pridonesuvaat za razvojot na demokratijata.
120

Swe`ana Vasiqevi}
Etni~kite odnosi i primerite na pozitivnata
praktika vo Isto~na Evropa
Voved
Celta na ovaa studija e da se poka`e kako nekoi zemji od Isto~na
Evropa uspeaja da prezemat inicijativi na lokalno nivo pogodni za
sozdavawe na multietni~ki op{testva. Ova e va`no ne samo zaradi
postignuvaweto na celite utvrdeni od me|unarodnata zaednica tuku isto
taka i zaradi davawe izvesni pozitivni primeri za drugite vo procesot
na realizirawe na programite, inicijativite i legislativata za
unapreduvawe na multietni~kite odnosi na lokalni nivoa. ^esto e mnogu
te{ko da se ispolnat pozitivnite efekti od odredeni primeri na
pozitivnata praktika na etni~kite odnosi. Ponekoga{, te{ko e da se
napravi razlika pome|u primerite na pozitivnata i negativnata
praktika, osobeno dokolku se fokusirame na konfliktite vo osetlivite
op{testva kako {to e Zapadniot Balkan. Me|utoa, mo`e da se ka`e deka
koja bilo praktika koja mo`e da pridonese za podobruvaweto na
etni~kite odnosi i za za{titata na malcinstvata mo`e da se smeta kako
pozitivna praktika.
Regionot na Zapaden Balkan, pokraj turbulentniot period za
vreme i po vojnata - pokraj mnogute negativni primeri - isto taka dade
nekoi primeri na najdobra praktika vo odnos na unapreduvaweto na
etni~kite odnosi kako na regionalno taka i na lokalno nivo. Vo ovaa
era na pro{iruvawe na Evropa i brojnite inicijativi koi se
fokusiraat na podobruvawe na etni~kite odnosi i za{titata na
etni~kite malcinstva vo regionot na Zapaden Balkan, drugite zemji, koi
se grani~at so ovoj region, kako {to se Ungarija i Romanija, isto taka
poka`aa izvesni pozitivni primeri na oblikuvawe na multikulturni
op{testva vo ovoj del na Evropa.
Ovaa studija e podelena na tri dela: kratok voved, pregled na
primerite od najdobrata praktika vo zemjite izbrani za ova
istra`uvawe i zaklu~ok na studijata kade se naglasuva deka ovie
primeri mo`e da bidat koristeni vo po{irokiot region so cel na
zadr`uvawe na mirot i stabilnosta, kako i sozdavawe na op{testvo so
razvieni i podobreni interetni~ki odnosi. Zemjite koi se izbrani za
121

ovaa studija se Ungarija, Romanija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina,
Srbija i Crna Gora i Makedonija.
Primeri na pozitivnata praktika
Ungarija
Vo Isto~na Evropa, Ungarija e eden od najdobrite primeri na
pozitivnata praktika vo etni~kite odnosi. Slednite primeri }e go
poddr`at ova tvrdewe. Edna posebna pozitivna praktika, poznata od
ungarskoto iskustvo, e voveduvaweto na institucijata na ombudsman za
nacionalnite malcinstva bidej}i toa mo`e bitno da pridonese za
podobruvawe na sostojbata na malcinstvata i na promocijata na
nivnite prava 1 . Institucijata na ombudsmanot za nacionalnite
malcinstva od site isto~noevropski zemji pokriena so ovaa studija
postoi edinstveno vo Ungarija. Duri iako vo drugite zemji sli~ni
dol`nosti se izvr{uvaat od ombudsmanite za ~ovekovite prava,
iskustvoto poka`a deka postoi potreba od dopolnitelni mehanizmi za
za{tita na pravata na malcinstvata. Ungarskoto iskustvo mo`e da
poslu`i kako dobar primer za drugite zemji vo regionot, bidej}i
dr`avnite vlasti treba da go snosat tovarot na odgovornosta za
za~uvuvaweto na vrednostite i dobrite vnatre{noetni~ki odnosi vo
edna zemja. Od druga strana, lokalnite vlasti treba isto taka da go
spodelat tovarot na odgovornosta vo zacvrstuvaweto na tolerancijata
i dobrite odnosi pome|u razli~nite grupi na malcinstva. Ugledot na
romskata lokalna samouprava e visok vo celata zaednica. Lokalnata
samouprava na romskoto malcinstvo od Nagikanica (Nagykanizsa) ima
posebno vlijanie vo okrugot. Taa obezbedi razli~na obuka za svoite
~lenovi, kako i za liderite na lokalnite samoupravi na malcinstvata
od celiot okrug. 2
1 Edna od najva`nite celi na ombudsmanot e da ja zajakne doverbata na gra|anite vo
instituciite na dr`avata. Koj bilo mo`e da se obrati do parlamentarniot komesar dokolku
~uvstvuva deka dejstvieto na nekoja agencija, ili kako rezultat na odluka na nekoja agencija,
postapki ili zapostavuvawe, e napravena povreda na nejzinite/negovite nacionalni ili
prava na etni~ko malcinstvo, ili deka ima bliska direktna zakana od takva povreda. Za
pove}e podatoci vidi go sajtot na institucijata na parlamentarniot komesar za nacionalnite
i etni~kite prava na malcinstvata na: www.obh.hu/nekh/en/index.htm.
2 Eden od pozitivnite primeri se inovativnite obrazovni programi vo Nagikanica
(Nagykanizsa). Ovaa dobra praktika prerasna vo obrazovna nastavna programa za
malcinstvoto na Romite za site studenti, sorabotkata so osnovnite u~ili{ta vo Nagikanica
(Nagykanizsa), ~asovite za romskata kultura i istorija, odnosite pome|u etni~kite i ungarskite
studenti mnogu se podobrija, brojot na u~enicite Romi vo srednite u~ili{ta vo Nagikanica
(Nagykanizsa) se zgolemi pribli`no za 30 studenti. Ova ima{e pozitivno vlijanie vrz
lokalnata praktika preku lokalnata samouprava, gi izdr`a obidite za transplantacija na
ovie aktivnosti na drugi lokacii. Borbély Nagy, Éva, Innovative Educational Initiatives in
Nagykanizsa, (Inovativni obrazovni inicijativi vo Nagikanica) Dostapno na
:http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=37.
122

Eden od primerite na dobra praktika na lokalno nivo se
u~ili{nite eksperimenti vo dve romski sela vo Alfold (Alföld) koj gi
pretstavuva inovativnite obrazovni programi vo Ungarija. Subjektite
vklu~eni vo ovie dva eksperimenti bea lokalnite samoupravi i javnite
institucii. Vo prvoto selo, gradona~alnikot zapo~na nova programa
nameneta za podobruvawe na u~ili{noto nivo na obrazovanie i na
odnosot pome|u u~ili{teto i roditelite. Vo razvivaweto na nivoto na
obrazovanieto, gradona~alnikot se nadeva{e da stavi kraj na
praktikata decata na pobogatite neromski semejstva da posetuvaat
u~ili{te vo bliskiot grad. Drugata cel na alterntivnata programa
be{e da se sozdade pobliska vrska pome|u romskite i neromskite
`iteli. Vtorata programa se obide da gi integrira Romite vo
zaednicata istovremeno zalagaj}i se tie da gi za~uvaat svoite tradicii
i vrednosti. Zapisot od raznite fazi na u~ili{nite programi mo`at da
poslu`at kako dobar primer za drugite multietni~ki zaednici.
I pokraj dobrite obrazovni programi i aktivnosti na lokalnoto
nivo, obrazovnata diskriminacija sé u{te postoi. Lokalnata malcinska
samouprava se obide da ja iskoreni obrazovnata diskriminacija na
lokalno nivo. Ova mo`e da se vidi vo sledniot primer na neguvawe na
talenti i demokratska obuka na u~enicite Romi od sredno u~ili{te vo
Domot za prestoj na studenti Kolegium Martineum vo Manfa vo ju`na
Ungarija. Na talentiranite studenti Romi im se dava mo`nost da
studiraat i da `iveat vo studentskiot dom kade {to tie u~estvuvaat vo
negovoto demokratsko upravuvawe i dobivaat nasoki kako da stanat
klu~ni igra~i vo op{testvoto. Subjektite vklu~eni vo ovaa inicijativa
se lokalnite nevladini organizacii, malcinskite organizacii,
malcinskata samouprava i lokalnite lideri. Na nadarenite u~enici od
srednite u~ili{ta vo bliskiot grad Pek im se davaat obrazovni objekti
od visok kvalitet i gra|anski tip na smestuvawe vo Domot za prestoj na
studenti. Tie u~at - preku demokratskoto upravuvawe so Domot za
prestoj na studenti, specijaliziranite kursevi i sostanocite so
intelektualcite i politi~arite od romska i neromska pripadnost - kako
da stanat povlijatelni i op{testveno mobilni individui, kako i klu~ni
igra~i vo gradeweto na demokratijata za i vo ramkite na zaednicata na
Romite. Bidej}i najgolem broj od ovie u~enici doa|aat od visoko
izdvoeni naseleni mesta, voobi~aeno ekonomski i kulturno siroma{ni
selca, nivnite {ansi za dobivawe na pristap do pazarot na stru~na
rabotna sila i politi~kata sfera se podobruvaat so nivniot prestoj vo
Domot za prestoj na studenti. Dobrata praktika e rezultat na
123

primenata na inicijativite na lokalnoto nivo koi vklu~uvaat
me|unarodni nevladini partneri. 3
Romanija
Vtorata zemja izbrana za ovaa studija e Romanija. Kako rezultat
na traumati~nite nastani vo 20. vek, vo Transilvanija, lokalnite
etni~ki i religiozni zaednici stremat da `iveat pomalku ili pove}e
izolirani edni od drugi so cel da se izbegnat konfrontaciite. Ova, za
vozvrat, sozdava te{kotii vo toa ednite na drugite da gi izu~uvaat
jazikot i kulturata i vo izgraduvaweto na so`ivot. Pokraj toa, ne
postojat forumi i mo`nosti da se informiraat lu|eto za kulturata na
razli~nite etni~ki grupi vo Romanija.
Multikulturnata Akademija 4 e del od nastanite i programite
organizirani od strana na Interkulturniot centar pri Pro Europa
Liga (Tirgu Mures, Romanija) , organizacija koja ja promovira
komunikacijata i dijalogot pome|u dve razli~ni kulturi, etni~ki grupi,
religiozni zaednici, za~uvuvaweto na posebnosta na razlikite i
prevencijata od konflikti. Ovaa programa isto taka e poddr`ana od
strana na nacionalnite nevladini organizacii, me|unarodni vladini
organizacii i me|unarodnite nevladini organizacii. Akademijata e
finansirana od strana Fondacijata na Heinrich Böll od Germanija.
Akademijata funkcionira celata u~ili{na godina kako ,,patuva~ki
univerzitet” i ima odr`ano ~etiri sednici vo ~etiri razli~ni lokacii
vo zavisnost od toa koja kultura e vo fokusot na taa odredena sednica.
Drug primer na podobruvawe na odnosite pome|u mnozinskoto naselenie
i malcinstvoto vo Romanija e Malcinskata TV. Namerata na ovaa
programa e pretstavuvawe na malcinstvata na javnite govori i
podobruvawe na odnosite vo zaednicata. 5 Glavnite celi na ovaa
programa na malcinstvata se: da se pro{iri brojot i spektarot na
nivnite gleda~i so prezentirawe na kulturata na etni~kite malcinstva
od regionot na Dobru|a ( Turci, Tatari, Litvanci, Grci, Ermenci,
Albanci, Romi, Ungarci) i da gi informiraat za nivnata tatkovina.
3 Mestopolo`ba: Dobrata praktika se odviva vo Manfa, edno selo vo blizina na Pek
vo ju`na Ungarija. Malcinski/celni grupi: talentirani u~enici od srednite u~ili{ta od
mali, voobi~aeno izdvoeni sela od jugozapadna Ungarija. Aszalos, Zoltan, Neguvawe na
talenti i demokratska obuka na u~enicite Romi od sredno u~ili{te, Domot za prestoj
na studenti Kolegium Martineum vo Manfa vo ju`na Ungarija. LGI Case studies database.
(LGI Baza na podatoci za studija na slu~aj). Dostapno na : :http://lgi.osi.hu/
ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=215.
4 Haller, Istvan, Ardelean, Laura, Multicultural Academy in Romania. (Multikulturnata
Akademija vo Romanija). LGI Case studies database. (LGI Baza na podatoci za studija na
slu~aj). Dostapno na : :http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=148.
5 MTC (Maritime Training Centre)TV e edna od trite lokalni televizii vo Konstanta (TV
Neptun i Kanal 56) koi emituvaat vo gradot Konstanta, so okolu 500.000 i 1.500.000
gleda~i vo udarno vreme. Vo sredite, ima programa za malcinstvata: ,,Convieturi la
Marea Neagra” (So`ivotot na Crno More).
124

Lokaciite na programite variraat: tie se snimaat vo Dobru|a i vo
stranstvo - vo Turcija, Grcija, Rusija i Ungarija. Za da se podobri
so`ivotot na romanskoto mnozinstvo so malcinstvata, programite se
napraveni na romanski jazik od strana na romanski novinari, taka {to
mnozinskoto naselenie mo`e da nau~i za kulturite na malcinstvata
okolu niv i da gi razbere. Programite se strukturirani kako razgovori
i intervjua koi gi prika`uvaat tradiciite, obi~aite, religiite i
socijalnite problemi na etni~kite grupi.
[to se odnesuva do obrazovanieto na malcinstvata, dobar
primer na pozitivna praktika vo Romanija e integracijata na decata
Romi vo Valea Re~e. Obrazovanieto na romskite deca vo Valea Re~e 6 e
primer na kombinacija na razli~ni izvori i napori vo obrazovanieto
na malcinstvata. Obrazovanieto na romskite deca be{e inicirano od
nekoi ungarski nastavnici od gradot; tie primija finansiska pomo{ i
know-how od Mirovniot korpus na SAD. Isto taka e vklu~en
Fraweva~kiot red na Katoli~kata crkva, glavno so obezbeduvawe na
kalu|eri za duhovno vospitanie i predavawe na romskiot jazik, kako i
dve medicinski sestri za medicinski uslugi. Pravnata osnova i
pomo{ta be{e obezbedena od Fondacijata OASIS, lokalna nevladina
organizacija so profil za za{tita na `ivotnata sredina. Tie se
obratija za finansiska pomo{ do razli~ni me|unarodni dobrotvorni
organizacii. Nekolku nastavnici bea regrutirani i plateni od strana
na Okru`nata administracija za obrazovanie; isto taka, tri mladi
volonteri od [kotska u~estvuvaa vo obrazovnata rabota. Isto taka,
dvajca nastavnici Romi sega se vraboteni vo zabavi{teto. 7
Bosna i Hercegovina
Bosna i Hercegovina ja objavi svojata nezavisnost vo april
1992 godina, predizvikuvaj}i ja krvavata vojna koja trae{e od 1992 do
1995 godina. Vojnata be{e dovedena do krajot so potpi{uvaweto na
Dejtonskiot dogovor vo noemvri 1995 godina. Rezultatite od ovaa
triipolgodi{na vojna bea nekolku stotici iljadi `rtvi, pove}e od
6 Valea Re~e e najsiroma{noto predgradie na Tigru Mures. Tamu vo siroma{tija `iveat
250 romski semejstva (vo prosek so 3-5 deca vo edno semejstvo).Najgolem del od
vozrasnite se nevraboteni i `iveat od sobirawe i selektirawe na reciklira~ki
materijali. 85 procenti od naselenieto e nepismeno, decata imaat te{kotii pri
posetuvawe na u~ili{teto i tie se otka`uvaat po edna ili dve godini. Gorog, Ilona,
Obrazovanie da se integriraat romskite deca vo u~ili{te vo Valea Re~e. LGI Baza na
podatoci za studija na slu~aj. Dostapno na : :http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results.
asp?idx=no&id=156.
7 Obrazovniot centar postigna mnogu dobri rezultati. Brojot na u~enicite koi se
zapi{aa vo ova dr`avno u~ili{te raste so sekoja godina. Op{to zemeno, 90 procenti
od decata koi go posetuvaat ovoj obrazoven centar gi podobrija svoite u~ili{ni
rezultati. Sekoja u~ili{na godina, na decata im se davaat namirnici, a nastavnicite
vo Romskiot obrazoven centar gi sledat i ohrabruvaat naporite na decata vo
obrazovanieto.
125

dvaeset iljadi lu|e is~eznaa, okolu dva milioni lu|e bea raseleni ili
izgoneti, iljadnici invalidi, uni{tena ekonomija i industrija. Vojnata
zna~itelno ja izmeni demografskata struktura, taka {to vo momentot
nema precizni podatoci za novata demografska struktura i veli~inata
na naselenieto. 8
Sega{nata sostojba na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi na
gra|anite vo Bosna i Hercegovina e mnogu slaba. Golem broj na gra|ani
se li{eni od svoite osnovni prava da `iveat vo svoite domovi i da go
koristat svojot imot, slobodata na dvi`eweto e ograni~ena i rizi~na,
obrazovniot sistem e pod silno vlijanie na dominantnite politi~ki
vlasti vo entitetite, a isto taka postoi ogromna diskriminacija vo
vrabotuvaweto. Pozicijata i statusot na etni~kite malcinstva e sli~en
na politi~koto i ekonomskoto opkru`uvawe vo Bosna i Hercegovina.
Pozicijata na etni~kite malcinstva, osobeno na bosanskite Romi, e
skoro isto i vo dvata entiteta - mnogu lo{a i voznemiruva~ka. Romite ja
so~inuvaat najgolemata malcinska grupa. 9
Sozdavaweto na multietni~ko op{testvo vo Bosna i Hercegovina bi
bilo zna~aen ~ekor vo podobruvaweto na etni~kite odnosi vo Zapaden
Balkan. Zaradi toa, vo ova poglavje }e se razgledaat nekolku primeri
na pozitivna praktika. Prviot primer e inicijativata za obezbeduvawe
na pravna pomo{ na begalcite i raselenite lica. Centarot za
informacii i pravna pomo{ (CIPP) 10 dava pravna pomo{ i
informacii na begalcite i raselenite lica koi sakaat da se vratat vo
svoite domovi od pred vojnata, osobeno vo regionot okolu Zvornik
(Bosna), i od toj region vo drugite delovi na Bosna (1998-2000 i
8 Spored popisot vo 1991 godina, Bosna i Hercegovina ima{e 4.38 milioni `iteli, a
nacionalnata struktura ja so~inuvaa:
�� Muslimani, 1.9 milioni (43.7%)
�� Srbi, 1.4 milioni (31.4%)
�� Hrvati, 756.000 (17.3%)
�� Jugosloveni, 240.000 (5.5%)
�� Romi i drugi, 100.000 (2.1%)
Helsin{kiot Komitet za ~ovekovite prava vo Bosna i Hercegovina, 1999 godina.:
Izve{taj za implementacijata na Ramkovnata konvencija na Sovetot na Evropa za
za{tita na malcinstvata vo Bosna i Hercegovina. Dostapno na :
:http://www.minelres.lv/reports/bosnia/bosnia_NGO.htm.
9 Pred vojnata, vo Bosna i Hercegovina, pokraj Romite `iveea okolu 25 malcinski grupi,
mnogu mali po golemina. Samo vo gradot Prwavor (Zapadna Bosna), pred vojnata ima{e
23 nacionalnosti. Me|utoa, po vojnata, od site porane{ni malcinski grupi vo Bosna i
Hercegovina, ostanaa samo Romite i Evreite. Poseben akcent treba da se dade na
takanare~enite ,,novi malcinstva” koi bea sozdadeni kako direktna posledica od
vojnata, {to zna~i, zaradi ,,etni~koto ~istewe”i progonot, a koi se karakteristi~ni za
Bosna i Hercegovina. Tie se sostaveni od ~lenovite na trite bosansko/hercegovski
narodi (Bo{wacite, Srbite i Hrvatite) koi `iveat vo entitetot ~ij ustav ne gi
predo~uva nivnite narodi kako konstitucionalni.
10 Centarot za informacija i pravna pomo{ be{e osnovan proletta na 1998 godina, a
vo toa vreme ja zapo~na rabotata na svoite programi na pravna pomo{.
126

potoa). Toj isto taka vr{i obrazovanie na lokalnite vlasti vo odnos na
pravoto na vra}awe na rasselenite lica. CIPP 11 se fokusira na
re{avaweto na barawata za re{avawe na imotni sporovi, ~esto
vklu~uvaj}i posredni{tvo za re{avawe na vakvite problemi taka {to
ovie lica mo`e da si odat doma. CIPP isto taka sorabotuva so nekoi
organizacii koi vr{at istra`uvawe za da se prou~i kvalitetot na
pravosudnite procesi vo srpskiot entitet na Bosna.
Pred vojnata, od naselenieto od 81.000 `iteli na op{tina
Zvornik 12 pribli`no 60 procenti bea Muslimani, a ostanatoto bea
Srbi. Nekolku meseci po zapo~nuvaweto na vojnata, celokupnoto
muslimansko naselenie be{e izgoneto, a imotot na muslimanskoto
naselenie dojde pod kontrola na novata vlast kade {to dominiraa
Srbite. Mnogu domovi bea prezemeni od strana na Srbite koi bea
raseleni od razni lokacii vo Muslimansko-hrvatskata Federacija
(drugiot entitet na Bosna), kako {to se Tuzla i Sarajevo. Taka, vo
postvoeniot period, rasselenite Srbi vo oblasta na Zvornik i
raselenite Muslimani vo Tuzla i ostanatite delovi od Federacijata,
site naiduvaat na problemi koi se odnesuvaat na vra}awe na nivnite
predvoeni imoti. Pokraj toa, ima i Muslimani i Srbi begalci vo
sosednite zemji i vo podale~nite stranski zemji koi bi sakale da se
vratat doma.
Sledniot primer se fokusira na inicijativite vo Srebrenica.
Bosanskiot grad Srebrenica be{e svedok na najlo{ite svireposti vo
Evropa u{te po Vtorata svetska vojna. Pove}e od 8.000 Muslimni bea
masakrirani od srpskata vojska vo 1995 godina. Po mnogu godini,
begalcite po~nuvaat da se vra}aat i pomo{ta po~na da dotekuva vo
regionot. Vo 2001 godina, osum gra|anski grupi formiraa mre`a,
Forumot na nevladinite organizacii na Srebrenica, vo zaedni~ka
zalo`ba da se ~ue nivniot glas, i {to e u{te pova`no, za sozdadat
11 Postoeweto na Centarot za informacija i pravna pomo{ e rezultat na lokalnata
narodna inicijativa, pomognata so grantovi od me|unarodni vladini i nevladini
organizacii. Nema konkretna pomo{ koja bi do{la od lokalnata ili nacionalnata
samouprava vo Bosna. Vo prvo vreme, ima{e jasen otpor od strana na lokalnata
samouprava na Zvornik sprema programite na CIPP, zaradi izvesni nesoglasuvawa so
postavenite celi. No sega ima barem minimalno nivo na sorabotka. Lippman, Peter,
Centarot za informacija i pravna pomo{ (CIPP) dava pravna pomo{ i informacii
na begalcite i raselenite lica koi sakaat da se vratat vo regionot okolu Zvornik,
Bosna, i od toj region vo drugite delovi na Bosna (1998-2000 i potoa). Dostapno na :
:http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=167.
12 Zvornik, smesten na rekata Drina, e eden od najgolemite gradovi dol` bosanskata
isto~na granica so Srbija. Za vreme na vojnata ovaa oblast be{e edna od prvite koja
be{e zazemena od srpskite separatisti~ki sili (vo april-maj 1992 godina). Denes,
Zvornik le`i vo srceto na isto~nata polovina na dene{nata Republika Srpska, eden od
dvata postvoeni entiteti na Bosna.
127

zaedni~ko lobi za ekonomskata i socijalnata rekonstrukcija na
Srebrenica, i za vra}aweto na begalcite. Forumot be{e sponzoriran
od strana na Danskiot sovet za begalci (DRC), koj be{e aktiven vo
Srebrenica od 2000 godina do 2002 godina. Za da se poka`e deka
pomiruvaweto e vozmo`no duri i vo gradot i regionot na Srebrenica,
~lenovite na personalot na spomenatite organizacii se i Muslimani i
Srbi.
Blagodarenie na finansiskata pomo{, Forumot napravi website za
lokalnite nevladini organizacii za da pomogne kanalizirawe na
informaciite na bitnite proekti i da gi informira donatorite i
kreatorite na politikata za uslovite vo gradot. Edna od brojnite va`ni
aktivnosti na Forumot se organiziranite poseti pred vra}aweto na
raselenite lica na Srebrenica, kako i na raselenite lica koi sé u{te
se vo Srebrenica na nivnite domovi. Tie poseti bea planirani i
koordinirani od strana na partnerskite organizacii na Forumot. Na
primer, Forumot gi odnese raselenite Srbi od Srebrenica vo Glamo~,
Dowi Vakuf i Sarajevo, i organizira{e poseti i proekti za povtorno
naseluvawe na raseleni Muslimani od regionite na Tuzla i Sarajevo
vo selata okolu Srebrenica. Forumot isto taka poddr`uva sportski i
kulturni programi koi pomagaat da se zdru`at mladite lu|e od dvata
entiteta vo dolgoro~en interes na pomiruvawe i so`ivot. Na primer,
toj organizira nekolku vnatre{ni turniri vo fudbal pome|u tri
op{tini vo Federacijata i tri op{tini vo Republika Srpska.
ra|anskoto op{testvo igra va`na uloga vo gradeweto na mirot i
stabilnosta. Vitalnata uloga na nevladinite organizacii vo
Srebrenica gi mobilizira resursite i }e pomogne da se izle~at
dlabokite rani i da se podobri op{testvenata integracija. U{te edna
organizacija (Centarot za pravna pomo{) dava pravno sovetuvawe za
begalcite koi se vra}aat. ^lenovite na Forumot isto taka
organiziraat kursevi za obuka. Ne e deovolno samo da se vrati{ vo
svojot dom, tuku isto taka i da najde{ rabota ili da bide{ vo mo`nost
da zapo~ne{ svoj sopstven biznis. Organizacijata ,,Srebrenica 99”
be{e organizirana i zapo~nata za istata namera vo sredinata na 1999
godina 13 . Letoto vo 2000 godina, i pokraj slu~ajnata nasilna opozicija,
ovaa organizacija ovozmo`i vra}awe na prvata grupa na begalci vo
nekolku sela blisku do Srebrenica. Pokraj Srebrenica 99, vo ovoj
proekt bea vklu~eni nekoi drugi subjekti, na primer, lokalnite
13 Lippman, Peter, Srebrenica 99, an organization based in Tuzla, north-eastern Bosnia:
struggling to establish the return of Muslims displaced from Srebrenica and nearby villages
(1999-2001 and beyond). (Lippman, Peter, Srebrenica 99, organizacija osnovana vo
Tuzla, severoisto~na Bosna: borba za vospostavuvawe na vra}aweto na Muslimanite
raseleni od Srebrenica i okolnite sela (1999-2001 i potoa). Dostapno na :
:http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=173.
128

nevladini organizacii, organizacii na malcinstvata i nekoi lokalni
lideri. Namerata na vospostavuvaweto na Srebrenica 99 be{e da se
pomogne na raselenite Muslimani koi sé u{te `iveat vo kampovite za
begalci i napu{tenite domovi vo kantonite na Tuzla i Sarajevo za da se
vratat vo op{tinata Srebrenica. Formiraweto i operacijata na
Srebrenica 99 se zasnova edinstveno na inicijativata na lokalnite
`iteli. Organizacijata primi izvesna vredna pomo{ od strana na
upravata na kantonot Tuzla. Me|utoa, Srebrenica 99 ne primi nikakva
pomo{ od lokalnite vlasti vo Srebrenica.
Druga organizacija vospostavena da gi poddr`i raselenite lica
vo vra}aweto na svoite domovi e Demokratskata inicijativa na Srbite
od Sarajevo (DISS) 14 . Namerata na ovaa inicijativa be{e da gi
informira Srbite raseleni od Sarajevo i negovite predgradija za
vreme na, ili kratko po vojnata od 1992 do 1995 godina za nivnoto
pravo na vra}awe. Organizacijata, odgovorna za zalagaweto za
za{tita na ~ovekovite prava i ednakov praven status za site tri glavni
etniteti vo Bosna, go ohrabruva{e dvonaso~noto vra}awe, {to zna~i,
na Muslimanite i Hrvatite vo Republika Srpska, kako i na Srbite vo
Sarajevo. Pokraj DISS, drugite akteri kako {to se lokalnite
nevladini organizacii, organizaciite na malcinstvata i lokalnite
lideri, odigraa va`na uloga vo ovoj proces.
So istaknuvaweto na nekolkute primeri na najdobra praktika vo
Bosna i Hercegovina, nie mo`eme da zaklu~ime deka opi{anite
praktiki, glavno, pomognaa da se namalat interetni~kite tenzii i da se
zajakne procesot na implementacijata na mirot i demokratizacijata na
Bosna i Hercegovina. Lokalnata samouprava, mediumite i
me|unarodnite organizacii gi pretstavuvaat klu~nite subjekti vo ovoj
proces na podobruvaweto na interetni~kite odnosi i re{avaweto na
konfliktite. Isto taka e va`no da se istakne deka onie subjekti
pomognaa da se zajakne razvojot na nezavisnite mediumi i idnata
demokratizacija na javniot prostor so pomo{ na nivnite mirotvorni
aktivnosti.
Hrvatska
14 DISS e sosema nevladina inicijativa koja izrasna od lokalnite potrebi. Vo
po~etokot taa se sretna so izvesno sprotivstavuvawe od strana na lokalnata
samouprava, no vo posledno vreme, kako rezultat na me|unarodniot pritisok, ova
sprotivstavuvawe se namali i vo nekoi instanci duri se pretvori vo blaga poddr{ka.
Demokratskata inicijativa na Srbite od Sarajevo be{e formirana vo saraevskoto
predgradie Ilixa, vo fevruari 1996 godina. DISS be{e formirana od strana na mal
broj na Srbi koi ostanaa vo Sarajevo po povtornoto soedinuvawe, so cel na zalagawe
za dvonaso~no vra}awe i po~ituvawe na ~ovekovite prava. Glavnata cel na programite
na DISS se raselenite Srbi od Sarajevo koi `iveat vo isto~niot del na Republika
Srpska.
129

Vo dekemvri 1991 godina Parlamentot na Hrvatska go usvoi
Ustavniot zakon za ~ovekovite prava i slobodi i pravata na
nacionalnite i etni~kite zaednici ili malcinstva vo Republika
Hrvatska. 15 Usvojuvaweto na ovoj zakon be{e preduslov za me|unaridno
priznavawe na Hrvatska kako nezavisna dr`ava vo januari 1992 godina.
Vo toa vreme, Hrvatska, kako i drugite dr`avi sozdadeni na
teritorijata na porane{na Jugoslavija, predvide relativno visok
stepen na za{tita na zaedni~kite prava na svoite malcinstva. 16
Sega{nata sostojba koja se odnesuva na za{titata na pravata na
malcinstvoto e mnogu podobra otkolku porano, {to se dol`i na
neodamna usvoeniot Ustaven zakon za za{tita na pravata na
malcinstvata i silniot pritisok od Evropskata unija vo odnos na
aplikacijata na Hrvatska za pristapuvawe kon Evropskata unija.
Usvojuvaweto na ovoj nov Ustaven zakon za za{tita na pravata na
malcinstvata mo`e nedvosmisleno da se smeta kako pozitivna praktika
vo ovaa oblast. Procesot na stabilizacija i asocijacija }e odzeme
izvesno vreme i za vreme na toj period Hrvatska e obvrzana da gi
prezeme site neophodni merki za da ja podobri sostojbata na svoite
etni~ki malcinstva i voop{to etni~kite odnosi so cel da pridonese za
zajaknuvaweto na regionalnata sorabotka vo razvivaweto na
multietni~kite odnosi na Zapadniot Balkan. Me|utoa, glavniot prigovor
na me|unarodnata zaednica e deka hrvatskite vlasti demonstriraa
nedostatok na politi~ka volja vo odnos na za{titata na Srbite od
Hrvatska i obezbeduvawe na nivnoto pravo na vra}awe vo nivnite
predvoeni mesta na `iveewe vo Hrvatska. Zaradi toa, mnogu e te{ko da
se najdat dobri praktiki na nivoto na vlasta deka se unapreduvaat
pozitivni odnosi pome|u etni~kite grupi.
Ustavot na Republika Hrvatska 17 naveduva deka Hrvatska e
dr`ava ,,vospostavena kako nacionalna dr`ava na hrvatskiot narod i
drugite narodi i malcinstva koi se gra|ani na Hrvatska... i dr`avata im
garantira nim ednakvost so gra|anite koi se Hrvati kako i
nacionalnite prava vrz osnova na nacionalni prava vrz osnova na
demokratskite standardi na Obedinetite nacii i dr`avite na
slobodniot svet.” Ustavot go garantira oficijalnoto koristewe na
drugite jazici i na kirilskoto pismo i drugite pisma pokraj hrvatskiot
jazik i latini~noto pismo pod uslovi regulirani so poseben zakon.
15 Ustavniot zakon za ~ovekovite prava i slobodi i pravata na nacionalnite i etni~kite
zaednici ili malcinstva vo Republika Hrvatska, Slu`ben vesnik 65/91.
16 Pravoto na obrazovanie na pismoto i jazikot na malcinstvoto na site nivoa na
obrazovanieto, pravoto na slu`beno koristewe na jazicite, raznite mo`nosti za
za~uvuvawe na etni~kiot, jazi~niot i religiozniot identitet i institucijata na
politi~ko pretstavuvawe na interesite na malcinstvoto.
17 Ustavot na Republika Hrvatska, Slu`ben vesnik 41/01.
130

Na me|unarodno politi~ko nivo pra{aweto na pravata na
malcinstvata i pozicijata na odredeni malcinski grupi bea razli~no
tretirani otkolku na nivoto na centralnata vlast vo Zagreb, kako i na
nivoto na lokalnite vlasti. Od sozdavaweto na dr`avata Hrvatska,
tretmanot na centralnite vlasti na ova pra{awe zavise{e od
pritisokot od me|unarodnata zaednica. Postojanata i dolgoro~nata i
sistematska politika na za{titata na malcinstvata na primenuvawe na
evropskite standardi i principi, ne be{e prioritet. Lokalnite
samoupravi i vlastite razli~no reagiraa na ovoj problem. Nekoi
okruzi nemaa malcinski grupi ili pak nivniot broj e zanemarliv. Drugi
okruzi imaa zna~itelni nacionalni malcinstva, no poddr{kata za
realizacija na nivnite kolektivni prava be{e samo retori~ka.
Dobrata praktika vo Rijeka e mnogu va`na za Hrvatska i za site
malcinski zaednici. Vo poddr{kata na aktivnosta na malcinstvata ima
tri vida na celi: celta e malcinstvata da go za~uvaat svojot identitet,
kultura, jazik i religija. Lokalnata samouprava vo Rijeka e
demokratska, raboti spored evropskite standardi i gi poddr`uva site
svoi `iteli so po~ituvawe na nivnite razliki. Zaedni~kiot interes na
etni~kite malcinstva i na lokalnata samouprava doveduva do socijalna
harmonija i pridonesuva za fundamentalniot princip: ednakvost i
razbirawe bez diskriminacija. 18
Potpi{uvaweto na Erdutskiot i Dejtonskiot miroven dogovor vo
1995 godina, go signalizira{e krajot na vojnata na Balkanot, no toa
samo gi nagovesti mno{tvoto drugi problemi koi se odnesuvaa na
povtornoto vospostavuvawe na opkru`uvawe koe bi dovelo kon miren
so`ivot na razli~ni etni~ki grupi. Eden golem broj na nevladini
organizacii izrasna i izgleda{e deka ja potpolnuvaat prazninata koja
rezultira{e od ova otsustvo na politi~ka volja povtorno da se izgradi
ili stabilizira ona {to istoriski bea multietni~ki zaednici vo
Hrvatska. Eden od primerite se proektite na Centarot za mir,
nenasilstvo i ~ovekovi prava, Osijek (vo natamo{niot tekst nare~en
Centar za mir), primer na dobri praktiki koi ovozmo`uvaat sozdavawe
18 Primorsko-Goranskiot region ima 14 gradovi, 21 komuna i 604 sela na
severozapadnata strana na hrvatskiot breg od Jadranot. Najstarite izvori ni
poka`uvaat deka vo lokalnata samouprava vo Rijeka ima{e mnogu pretstavnici Hrvati.
Stranski trgovci, zanaet~ii i selani se naselija ovde i stanaa gra|ani na Rijeka. Vo
tekot na nekolku generacii nekoi od niv stanaa plemstvo i dobija mesto vo gradskiot
sovet. Mo`nosta za ekonomski prosperitet i otvorenosta na lokalnite `iteli privle~e
mnogu lu|e vo regionot za da zapo~nat nekoja ekonomska aktivnost. Ovaa istoriska
etni~ka me{avina primarno se sostoi od Italijani, Sloveni, Romi, Srbi, Muslimani i
Crnogorci. Etni~kite malcinstva so~inuvaat pove}e od 25% od naselenieto na
Primorsko-Goranskiot region. Stankovi}, Zoran, Ethnic Communities and National
Minorities in Primorsko-Goranska District. (Etni~ki zaednici i nacionalni malcinstva vo
Primorsko-Goranskiot region. Dostapno na : :http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results.
asp?idx=no&id=77.
131

na multietni~ki zaednici sposobni da opstanat 19 . Organizirani vo
razbranuvaniot region na Isto~na Slavonija, Centarot za mir e
vklu~en vo brojni proekti niz regionot koj pa|a pod edna od trite
proektni oblasti razvieni od strana na Centarot: Proekt za
unapreduvawe i za{tita na ~ovekovite prava; mirovno obrazovanie,
prisposobeno kon organizirawe na rabotilnici za psihofizi~ka
poddr{ka; i gradewe na mir, prilagodeno kon povtornoto gradewe na
doverba pome|u Srbite i Hrvatite. Ovie programi se trudat da
primenat nekoi od ,,dobrite praktiki” vospostaveni od nekoi hrvatski
nevladini organizacii vo obid da go olesnat realiziraweto na
dogovorite postignati vo Dejton i Erdut koi se odnesuvaat na
povtornoto vospostavuvawe i repatrijacija na hrvatskite gra|ani od
srpsko etni~ko poteklo vo nivnite predvoeni mesta na `iveewe vo
Hrvatska.
Info-Klubot Vukovar (nevladina organizacija) e primer na
forum otvoren za zaednicata i lokalnata javnost za srpskata i
hrvatskata zaednica vo Vukovar. Toj im obezbeduva mesta na lu|eto kade
{to mo`e da se sretnat, a isto taka i da sfatat deka samo {to imaat
zaedni~ki gri`i i problemi, no isto taka nezavisno od nivnata
nacionalnost ili etni~ka pripadnost, tie mo`at da rabotat zaedno na
re{avaweto na ovie problemi ili da bidat podobro informirani za
lokalnite pra{awa ili uslugi. 20 Ova ,,mesto za sredbi” ima dve formi:
ednata e fizi~ka, t.e. Info-Klubot e mesto kade {to lu|eto mo`at da
svratat vo sekoe vreme od denot za da pro~itaat vesnici i magazini, da
surfaat na Net ili da koristat personalni kompjuteri. Isto taka ima i
playstation za tinejxeri. Vtoro, Info-Klubot redovno organizira debati
ili gra|anski forumi kade {to lu|eto mo`e slobodno da se vklu~at vo
diskusija za lokalnite javni pra{awa i interesi. Sledniot primer se
19 Ovie proekti se osobeno interesni najmalku zaradi dve pri~ini: prvo, tie se vo
soglasnost so barawata na me|unarodnata zaednica za uspe{na realizacija na
Erdutskiot i Dejtonskiot miroven dogovor. Vtora, i u{te pova`na pri~ina, ovie proekti
na Centarot za mir se realiziraat na nivo na narod, i se zanimavaat so postvoenite
problemi so koi lu|eto se soo~uvaat vo svojot sekojdneven `ivot. Ovie problemi ne
mo`e da bidat sredeni preku no} ili vo bliskata idnina, bidej}i postojat brojni pre~ki
koi mora da bidat nadminati, vklu~uvaj}i gi finansiskite, logisti~kite i
psihofizi~kite.
20 Rezultatite od sega{nata praktika od inicijativata pove}e na lokalno otkolku na
regionalno nivo, bidej}i PGDI stapi vo partnerstvo so Asocijacijata za mir i ~ovekovi
prava Barawa. Info-klubot, prvi~no proekt na PDGI, sega opfa}a 11 ogranoci, od koi
sedum se sega aktivni (~etiri se privremeno zatvoreni; 2 od niv, vo kolku povtorno se
otvorat, }e rabotat na razli~na lokacija). Gosselin, Tawa. Info-Klub Vukovar (NGO):
building a communal and open local public forum for the Serbian and Croatian communities in
Vukovar, Croatia 1999- (Info-klub Vukovar (nevladina organizacija): gradewe na forum
otvoren za zaednicata i lokalnata javnost za srpskata i hrvatskata zaednica vo
Vukovar, Hrvatska 1999-). Dostapno na : :http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results.
asp?idx=no&id=163.
132

fokusira na proektot koj e iniciran i upravuvan od nevladina
organizacija od Vukovar nare~en Projekt Gra�anske Demokratske Inicijative
(PGDI)(Proekt na gra|anska demokratska inicijativa). Zada~a na Info-
Klubot e na gra|anite da im gi dava neophodnite informacii koi se
odnesuvaat na lokalnite javni pra{awa i da gi olesni kontaktite i
komunikacijata pome|u srpskite i hrvatskite zaednici vo eden grad koj
be{e re~isi potpolno uni{ten vo vojnata. 21 Pokraj toa {to nude{e
fizi~ko mesto kade {to gra|anite mo`at da gi dobijat ovie informacii
i da se sretnat nezavisno na nivnata nacionalnost (spored
koordinatorot, najgolem broj od onie koi go posetuvaat klubot se mladi
lu|e), Info-Klubot organizira trkalezni masi ili gra|anski forumi za
site gra|ani na Vukovar.
Srbija i Crna Gora
Sojuzna Republika Jugoslavija zapo~na da postoi od 1992 godina
kako federacija na konstitutivnite republiki Srbija i Crna Gora, dve
od {este republiki na porane{nata Socijalisti~ka Federativna
Republika Jugoslavija. Vsu{nost, na sila bea tri ustavi: Sojuzniot
Ustav od april 1992 godina, Ustavot na Srbija od septemvri 1990
godina i Ustavot na Crna Gora od 1992 godina. Postoi izvesno
sovpa|awe pome|u ovie tri fundamentalni dokumenti, osobeno vo odnos
na Ustavot na Srbija, koj be{e usvoen pred Sojuzniot Ustav. Golem broj
republi~ki zakoni ne bea usloglaseni so sojuznite zakoni, a pokraj toa,
vakvite glavni sojuzni zakonodavstva kako {to e Krivi~niot zakon,
Aktot za za{tita na malcinstvata i drugite ne se realiziraat vo Crna
Gora. 22 Me|utoa, vo ovoj moment, usvojuvaweto na noviot Akt za za{tita
na malcinstvata mo`e da se smeta kako pozitivna praktika vo ovaa
oblast.
Ustavite na Jugoslavija, Srbija i Crna Gora i ustavnata ramka
na Kosovo garantiraat ednakvost pred zakonot i ednakva za{tita od
strana na zakonot za site, vklu~uvaj}i gi onie koi pripa|aat na
nacionalnite malcinstva i etni~kite grupi. 23 Parlamentite na Srbija i
21 Prviot Info-Klub se otvori vo Biqe kako lokal kade {to lu|eto mo`ea da dojdat da
~itaat vesnici i magazini, da se me{aat i da pomagaat edni na drugi. Po edna godina,
Info-Klubot stapi vo partnerstvo so u{te edna nevladina organizacija, i
Asocijacijata za mir i ~ovekovi prava ,,Barawa”, a organizatorite odlu~ija da gi
pro{irat svoite aktivnosti so otvorawe na ogranoci na Info-Klubot vo drugite
gradovi na regionot. Info-Klubot Vukovar, gi otvori svoite vrati vo mart 1999
godina. Vo april 2000 godina toj stana celosno podgotvena organizacija (zadr`uvaj}i se
kako del od mre`ata na Info-Klubot).
22 Zakonot za za{tita na pravata i slobodite na nacionalnite malcinstva. Dostapno na
: :http://www.minlres.lv/coe/report/FRY_NGO.htm..
23 Vo site tri ustavi, Jugoslavija e definirana kako nacionalna dr`ava. Ova e biten
ustaven preduslov za odreduvawe i garantirawe na malcinskite prava. Za{titata na
~ovekovite i malcinskite prava e predvideno da bide nadle`nost na noviot dr`aven
sojuz na Srbija i Crna Gora. Aktivnostite na sega{noto Sojuzno Ministerstvo za
133

Crna Gora imaat posebni tela koi rabotat na pra{awata koi se
odnesuvaat na primenuvaweto na pravata na malcinstvata (Komitet za
vnatre{no etni~ki odnosi vo Srbija i Komitet za ~ovekovite prava i
slobodi vo Crna Gora). Vo ovie komiteti rabotat pretstavnici na
malcinstvata. Vo prilog na sojuznoto Ministerstvo za nacionalni i
etni~ki zaednici, Vladata na Crna Gora ima oddel za nacionalni
etni~ki grupi koj se rangira kako ministerstvo i e rakovoden od
pretstavnik na malcinska grupa. Vo Srbija nema posebno ministerstvo
posebno odgovorno za za{tita na pravata na malcinstvata.
Pokrainskata administracija na Vojvodina isto taka vospostavi
Sekretarijat za odredbi, administracija i nacionalni malcinstva, koj
go vodi pretstavnik na etni~kite Ungarci, najgolemata malcinska
zaednica vo Vojvodina. Sobranieto na Kosovo ima Komitet za pravata i
interesite na zaednicite koj e sostaven od po dva izbrani ~lenovi za
Sobranieto od strana na sekoja zaednica.
Edna od pravnite dol`nosti na dr`avata i lokalnite vlasti e da
unapreduva specijalni merki za za{tita na pravata na malcinstvata.
Sekoga{ se prezemaat izvesni posebni merki za unapreduvawe na
ednakvosta pome|u malcinstvata i mnozinstvoto so cel za podobro da se
spravat so efektot otkolku so pri~inata. Vakvite merki se naj~esti vo
oblastite vo koi zaednicite na malcinstvoto se mnozinskoto naselenie,
i se prezemaat od strana na relevantnite lokalni vlasti preku
institucii koi se vospostaveni od strana na lokalnata zaednica. Po
vooru`enite konflikti vo 2000 i 2002 godina, vo ju`nite srpski
op{tini Pre{evo, Bujanovac i Medve|a, Srbija go usvojuva planot za
re{avawe na krizi. Planot, koj gi vklu~uva merkite za unapreduvaweto
na ednakvosta na site zaednici vo oblasta, be{e vo princip poddr`an
od albanskata zaednica, no negovata realizacija ostava mnogu {to bi
se posakuvalo. Prvata zna~ajna merka be{e raspu{taweto na
postoe~kite lokalni sobranija i otka`uvawe na predvremenite lokalni
izbori. Kako rezultat na tie izbori e toa {to sega sobranijata na
Pre{evo, Bujanovac i Me|e|a, za prv pat reflektiraat etni~kiot sostav
na naselenieto. Nekoi predlo`eni izmeni i dopolni na zakonite ne
vodele sekoga{ smetka za realnite potrebi na licata koi pripa|aat na
malcinstvata vo oblastite kade {to tie se mnozinstvo. Planiranoto
ukinuvawe na Sudot vo Ba~ki Petrovac (Vojvodina), na primer,
nacionalni i etni~ki zaednici bi bile prodol`eni od novoto Ministerstvo za
~ovekovite prava i pravata na malcinstvata:,,Zakonite na SRJ }e bidat primeneti vo
rabotite na Srbija i kako zakoni na Srbija i Crna Gora”. Constitutional Chater of the
state of Serbia and Montenegro. (Ustavna povelba na dr`avniot sojuz na Srbija i Crna
Gora.) Dostapno na : :http://www.mfa.gov.yu/Facts/const_scg.pdf.
134

poka`uva deka potrebite na slova~kata zaednica pominaa vo golem del
nepriznaeni. 24
Pred donesuvawe na Zakonot za za{tita na malcinstvata,
romskata zaednica ima{e status na etni~ka grupa i formalno be{e vo
pozicija na neednakvost kako vo odnos na mnozinskoto naselenie taka i
vo odnos na drugite malcinstva. Ovoj zakon, sepak, na Romite im dade
status na nacionalno malcinstvo i vlastite bea obvrzani da ja usvojat
legislativata i merkite koi bi ,,ja podobrile pozicijata na licata koi
pripa|aat na nacionalnoto malcinstvo na Romite.” Jugoslavija na toj
na~in stana osmata evropska zemja koja legalno gi deklarira{e Romite
kako nacionalno malcinstvo, sakaj}i da ja unapredi nivnata socijalna
integracija. Be{e vospostavena interministerska grupa za pravata na
Romite za da se napravi programa za afirmativnite akcioni merki za
Romite. Grupata e sostavena od funkcioneri od razli~ni sojuzni,
republi~ki i pokrainski ministerstva; nivnite aktivnosti se
koordinirani od strana na sojuznoto Ministerstvo za nacionalni i
etni~ki zaednici. Vo sredinata na septemvri 2002 godina,
Ministerstvoto potpi{a dogovor so me|unarodnite organizacii vo
Jugoslavija za formiraweto na ekspertska grupa za da se formulira
strategijata za integracijata na zaednicata na Romite. Ovaa strategija,
koja gi vklu~uva pra{awata na domuvaweto, obrazovanieto i vrabotuvaweto,
se o~ekuva da bide gotova kon krajot na godinata.
Primerot na Subotica 25 ni poka`uva deka vo multietni~kite
dr`avi pra{aweto na ednakva zastapenost na razli~ni zaednici vo
razli~ni oblasti na op{testveniot `ivot, upravata i ekonomijata e
~uvstvitelen problem. Pokraj toa, dokolku razli~ni etni~ki zaednici
imaat silno ~uvstvo na poseben nacionalen identitet i dokolku, pokraj
toa, tie se politi~ki organizirani, ovie pra{awa baraat izvesno
dodatno vnimanie. Vo Subotica 26 edno od va`nite pra{awa so koi se
24 Shadow report on the implementation of the Framework Convention for the Protection of National
Minorities in Serbia, Montenegro and Kosovo. (Neoficijalen izve{taj za realizacijata
na ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva vo Srbija, Crna Gora
i Kosovo. Dostapno na: www.minlres.lv/coe/report/FRYNGO.htm.
25 Korchez, Tamas, Subotica – Maintaining the Haven of Multicultural Coexistence during
Extreme Nationalism. Subotica - (Odr`uvawe na skrivali{teto na multikulturniot
so`ivot za vreme na ekstremen nacionalizam) Dostapno na
:http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=68.
26 Gradot Subotica se nao|a nekolku kilometri od ungarskata granica. Toj e vtor grad po
golemina vo Avtonomnata Pokraina Vojvodina (Republika Srbija) so pove}e od 100.000
`iteli. Vo Subotica dominiraat tri silni nacionalni grupi: Ungarci, Buwevac-Hrvati
i Srbi. Ungarskata etni~ka grupa e najgolema vo Subotica. Standardite za za{tita na
malcinstvoto bitno se namalija po prezemaweto na vlasta od Milo{evi}. Pokraj toa,
ovie promeni rezultiraa vo sevkupna centralizacija na op{testveniot `ivot.
Obrazovanieto, obrazovanieto na maj~iniot jazik na nacionalnite malcinstva,
oficijalnata upotreba na jazicite, elektronskite mediumi, site vnatre{ni raboti itn.,
stanaa ekskluziven domen na sojuznite vlasti. Avtonomnite pokraini i op{tinskite
135

zanimava lokalnata samouprava se finansiraweto na kulturnite
aktivnosti i politikata na nazna~uvawe i vrabotuvawe. Vo
finansiraweto na kulturata, lokalnata samouprava koriste{e razni
dejstvija i merki. Edna od niv, na primer, e prezentacijata na
postoe~kite i vospostavuvaweto na novi kulturni institucii formirani
i finansirani od strana na op{tinata (na primer, Gradskata
biblioteka, Nacionalniot teatar, Radio Subotica, Op{tinskiot muzej
itn.). Drug primer e najva`nata dolgoro~na cel: rekonstrukcijata na
glavnite kulturni centri vo gradot. Pokraj toa, postojat drugi
aktivnosti na op{tinskata vlast kako {to e finansiraweto na drugi
kulturni asocijacii i nastani vo Subotica i Vojvodina. [to se
odnesuva do politikata na nazna~uvawe i vrabotuvawe, va`no e da se
naglasi deka edna od glavnite celi na lokalnata samouprava vo
Subotica u{te od 1992 godina e za~uvuvaweto na etni~kata zastapenost
vo gradskata administracija i vo javnite kompanii. Najva`na od
navedenite institucii se funkcionerite na lokalnata samouprava,
op{tinskata administracijai javnite kompanii i instituciite
vospostaveni od strana na op{tinata. Politikite za finansirawe i
nazna~uvawe na lokalnata samouprava vo Subotica nikoga{ ne bile
nacionalisti~ki i sekoga{ poka`ale po~it kon multietni~kiot karakter
na gradot. Me|utoa, vo Srbija, kulturnata i jazi~nata raznoli~nost
bila sekoga{ iskoristuvana od re`imot vo Srbija da se predizvikaat
konflikti, diskriminacija i dominacija, iako duri tie ~esto bile
navodno priznavani kako sredstvo. Kreatorite na politikata vo
Subotica doka`aa deka politi~kite podelbi spored etni~koto poteklo
ne rezultira neophodno vo politika na dominacija i isklu~uvawe, tuku
isto taka mo`e da proizvede i zaemna po~it.
Makedonija
Od site isto~noevropski zemji, edinstveno Makedonija ima{e
posebna i eventualno uspe{na tranzicija od diktatorsko vladeewe do
demokratija. Za vreme na periodot na demokratizacijata, najva`ni
doma{ni politi~ki prioriteti bea me|uetni~kite odnosi i pra{aweto
na pravata na malcinstvata. Za sre}a, dejstvijata koi bez prezemeni od
strana na vlasta vo odnos na re{avaweto na problemite za pravata na
malcinstvata ja zajaknaa makedonskata demokratizacija i ja
stabiliziraa zemjata. 27 Pomognati od strana na centralnite vlasti,
lokalni samoupravi go izgubija skoro celoto svoe prethodno vlijanie vo ovie oblasti.
Korchez, Tamas, Examples of Subotica. LGI Case studies database. (LGI Baza na podatoci za
studija na slu~aj). Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ publications/2000/26/28.PDF..
27 Idas Daskalovski, 2000 godina: Minority Political Participation and Education in the
Municipality of Chair. (Politi~koto u~estvo i obrazovanie na malcinstvata vo op{tina
^air). Dostapno na : :http://lgi.osi.hu/ publications/2000/26/10.PDF.
136

lokalnite samoupravi vo Makedonija bea vo sostojba da gi za{titat i
da ja unapredat blagosostojbata na etni~kite zaednici. Ovoj priod ,,ja
namaluva prisutnosta na centralnata vlast vo site op{testveni
oblasti i ovozmo`uva prakti~no re{avawe na problemite i potrebite
i interesite za satisfakcija na gra|anite na institucionalno nivo, vo
konkretni opkru`uvawa na mesata kade {to tie postojano `iveat i
rabotat.” 28 Vo ovoj pogled, op{tinata e klu~ot kon uspe{en demokratski
razvoj vo dadena multietni~ka dr`ava.
Republika Makedonija e zemja koja isto taka ima svoj udel na
etni~ko nasilstvo zaradi vooru`eniot bunt na albanskoto malcinstvo
protiv dr`avata Makedonija pottiknat od vojnata na Kosovo od
1998/1999 godina i nejzinite posledici. Duri i po mirnoto re{avawe
na ovoj konflikt, etni~kite tenzii sé u{te postojat. Napredokot na
Makedonija postojano se popre~uva od ovaa me|uetni~ka nedoverba.
Stravot, nemaweto komunikacii i divergentnite vizii za idninata na
zemjata stojat na patot na makedonskoto optimalno koristewe na
prednostite koi ima da gi ponudi multietni~koto op{testvo.
Makedoncite i etni~kite Albanci - zaedno so maliot procent na
Turcite, Srbite, Vlasite i Romite - `iveat zarobeni vo paja`inata na
kulturnite, jazi~nite i religioznite razliki. No, iako Makedonija e
edna od namnogu etni~ki me{ani republiki od porane{na Jugoslavija,
nejzinoto op{testvo e dlaboko izdvoeno. Izdvoenosta vo site sferi na
`ivotot spored etni~kite potekla e dlaboko. Televiziskite i
radiostanicite se kontrolirani i upravuvani od strana na nivnite
sopstvenici Albanci ili Makedonci i isklu~ivo emituvaat na svoite
jazici od svoi sopstveni gledni to~ki. Privatnite klubovi, teatri i
restorani retko davaat uslugi za onie koi se razli~ni na koj bilo
zabele`itelen na~in. Javniot u~ili{ten sistem e isto taka mnogu
podvoen. Decata od eden etnikum rastat zaedno, zboruvaat eden jazik vo
u~ilnicata. Prijatelstvata se formiraat vo ramkite na nivnite grupi i
retko gi pominuvaat religioznite i kulturnite linii. Op{toto
nepostoewe na komunikacija pome|u etni~kite i jazi~nite barieri go
ko~at me|uetni~koto razbirawe i gi zacvrstuvaat etni~kite stereotipi.
Zaradi toa, obrazovanieto igra presudna i fundammentalna uloga vo
razvivaweto i transformiraweto na lu|eto i op{testvata.
Proektot ,,Mozaik” be{e realiziran glavno vo zapadniot del od
Makedonija i gi pokriva{e gradovite Skopje, Kumanovo, Gostivar,
Struga i Debar bidej}i tie se etni~ki me{ani. Vo gradovite Gostivar,
28 Naj~evska, Mirjana, 1995 godina: Democratic Local Government and Appropriate
Territorial Division can Prevent Ethnic Conflict, Demokratskata lokalna samouprava i
soodvetnata teritorijalna podelba mo`e da go spre~at etni~kiot konflikt) Annual of the
Institute for Sociological, Political and Judical Research, Skopje, str.25.
137

Struga, Debar i Kumanovo procentot na naselenieto od albanska
etni~ka pripadnost e mnogu visok i postoi potreba od vospostavuvawe
na izvesna sorabotka pome|u razli~nite etni~ki grupi. Zaradi ova,
celnite grupi vo ovoj proekt bea deca od ~etiri do {estgodi{na
vozrast, od albansko i od makedonsko poteklo. 29 Ovoj proekt ima dve
glavni celi - pretstavuvawe vo predu~ili{noto obrazovanie na nivoto
na detskite gradinki dvojazi~en priod i pedagogija kade deteto e vo
centarot, koe vklu~uva ve{tini za re{avawe na konflikti. Glavnite
subjekti vklu~eni vo proektot bea: vladinoto ministerstvo
(makedonskoto Ministerstvo za trud i socijalna politika), mediumite,
nevladinata organizacija (Potraga po zaedni~ki interes vo
Makedonija), obrazovnite institucii, {vedska agencija za me|unaroden
razvoj; Proektot za re{avawe na me|uetni~ki problemi (ECRP) od
Katedrata za psihologija pri Univerzitetot vo Skopje. Eventualno,
proektot ,,Mozaik” treba da bide integriran vo javniot (i vo idniot
privaten) sistem, a negovite javni aktivnosti toga{ treba da bidat
finansirani od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna
politika.
Drug sli~en proekt e ,,Babilon”. Proektot ,,Babilon” postoi vo
osum makedonski gradovi, a eden od niv e Tetovo. Toa e centar kade {to
decata od razli~ni nacionalnosti mo`e da dojdat i da nau~at nekoi
novi raboti vo oblasta koja ja nudi centarot. 30 Iako Tetovo se vbrojuva
me|u najgolemite gradovi vo Makedonija, toj nema mesto kade {to decata
od razli~na nacionalnost mo`e da bidat zaedno za da se zabavuvaat, a
29 Interetni~kiot proekt ,,Mozaik” vo detskite gradinki vo Republika Makedonija jasno
ja izrazuva negovata vklu~enost i anga`iranost vo ova (vklu~uvaj}i ja transformacijata
i za~uvuvaweto). Nivna cel e da se maksimalizira detskata samodoverba i
samodoverbata preku nivnoto u~estvo vo donesuvaweto na odluki; na decata im se nudi
nov nekonkurenten model za re{avawe na konfliktite pome|u niv samite; razvivawe na
po~it pome|u decata za razli~nite kulturi i jazici preku ednakvoto koristewe na dvata
jazika i kontakt pome|u dvete razli~ni kulturi; poka`uva deka dvojazi~noto i
dvokulturnoto obrazovanie mo`e da bide uspe{no i deka modernite interaktivni
metodi i metodi kade {to deteto e vo centarot se vredni da bidat replicirani vo
dr`avniot sistem na obrazovanie. Mirjana Naj~evska, Billingualism in a Kumanovo
Kindergarten, (Dvojazi~nosta vo edna detska gradinka vo Kumanovo) Dostapno na :
:http://lgi.osi.hu/ publications/2000/26/10.PDF.
30 Proektot ,,Babilon”centar za aktivnosti na deca od razli~ni etni~ki nacionalnosti
vo Tetovo, Republika Makedonija, juni 1999 - krajot na 2003 godina. Lokacija: Tetovo,
tretiot po golemina grad vo Makedonija so pribli`no 50.000 `iteli. Celiot region na
Tetovo ima pribli`no 200.000 `iteli, 70 procenti se etni~ki Albanci, 25 procenti
Makedonci, a ostanatite se Turci, Romi i Srbi. Bidej}i toa be{e regionalen proekt,
centarot go posetuvaa i deca od okolnite sela. Sostojbata vo Tetovo e dosta
komplicirana bidej}i razli~nite nacionalnosti mnogu retko se me{aat me|u sebe.
Postojat sosedstva kade {to odat samo Albanci ili Makedonci itn. Istoto se slu~uva
vo u~ili{tata kade {to decata se podeleni spored nivnata nacionalnost. Lu|eto imaat
predrasudi edni sprema drugi, u{te edna pre~ka za postignuvawe na podobar `ivot i
zaemno razbirawe.
138

istovremeno i ne{to da nau~at. Centarot ,,Babilon” e edinstvenoto
mesto od vakov vid vo gradot. Proektot,,Babilon” e proektiran da gi
zdru`i decata od site nacionalnosti na istoto mesto i da se obide da
se izgradat prijatelstva koi bi go nadminale antagonizamot koj be{e
graden so godini. Glavnite celi na proektot se podobruvawe na
interetni~kite odnosi so sobirawe na decata od razli~na etni~ka
pripadnost vo mesto nare~eno ,,Babilon” i vklu~uvawe na lokalnite
vlasti vo proektot. Subjektite vo ovoj proekt se lokalnata samouprava,
lokalnite nevladini organizacii, mediumite, nekoi me|unarodni
vladini organizacii i nekoi me|unarodni nevladini organizacii. 31
Zaklu~ok
Antidiskriminatorskata politika pretstavuva edno od
sredstvata vo borbata protiv etni~kata netrpelivost i za{titata na
pravata na malcinstvata. Evropskata unija ova pra{awe go stava na
programata za rabota na site zemji koi sakaat da se priklu~at kon
Evropskata unija. Bidej}i zemjite na Isto~na Evropa sekoga{ bile
multietni~ki op{testva, istorijata ni ima poka`ano brojni primeri na
pozitivni i negativni iskustva vo me|uetni~kite odnosi. Isto~na Evropa
sekoga{ se interesira{e za istra`uva~ite koi go prou~uvaat
pra{aweto na malcinskite grupi. Ova e osobeno va`no sega koga
Evropa se bori za da bide obedineta i posilna od koga bilo.
Isto~noevropskite zemji pominaa niz period na tranzicija i
stabilizacija i sekoja zemja nudi primeri kako na pozitivni taka i na
negativni praktiki koi se odnesuvaat na etni~kite odnosi.
Ovoj trud se obiduva da poka`e deka imalo brojni primeri na
najdobra praktika vo sekoja zemja koi ponatamu mo`e da se koristat za
natamo{na realizacija na zakonite, programite i merkite vo zemjite na
Isto~na Evropa. Mo`e da se ka`e deka site ovie primeri pridonesoa
kon stabilnosta i podobruvaweto na etni~kite odnosi vo ovoj region.
Nekoi od zemjite, kako {to e Ungarija, Romanija i Hrvatska, napravija
zna~itelen napredok vo za{titata na pravata na malcinstvata kako na
nacionalno taka i na lokalno nivo; nekoi od niv, na primer, Srbija i
Crna Gora, Makedonija, Bosna i Hercegovina, zaostanuvaat no gi
sledat nivnite stapki. Me|utoa, u{te mnogu ostanuva {to treba da se
stori so cel da se dostignat visokite standardi na za{titata na
~ovekovite prava. Ova pra{awe na regionalna sorabotka predlo`eno
od Evropskata unija za zemjite koi sakaat da bidat ~lenki na Evropskata
unija e od najgolema va`nost i go zabrzuva ovoj proces. Podobruvaweto
na me|uetni~kite odnosi, realizacijata na pozitivnite pravni normi i
31 Koceski, Sreten. ,,Proektot Babilon” - centar za aktivnosti na deca od razli~ni
etni~ki nacionalnosti vo Tetovo, Republika Makedonija, juni 1999-krajot na 2003
godina. Dostapno na :http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=169.
139

merki za da se za{titat pravata na malcinstvata, vklu~uvaj}i go
unapreduvaweto na multikulturnite op{testva se nekoi od ~ekorite
neophodni za da se postigne izvesen napredok vo ovaa oblast.
Primerite na najdobrite praktiki mo`e da bidat od golema pomo{ za
onie koi se odgovorni za sproveduvaweto na zakonite i merkite koi se
odnesuvaat za ovaa namena. Vo ovaa smisla, tovarot na napredokot e
staven na glavnite subjekti vo ovoj proces, kako {to se dr`avnite i
lokalnite vlasti.
Koristena literatura
Aszalos, Zoltan, Talent fostering and democratic training of Roma secondary school
students, Residence Hall Collegium in Manfa, Sauthern Hungary. (Neguvawe na
talenti i demokratska obuka na u~enicite Romi od sredno u~ili{te, Domot
za prestoj na studenti Kolegium Martineum vo Manfa vo ju`na Ungarija.) LGI
Case studies database. (LGI Baza na podatoci za studija na slu~aj). Dostapno
na : http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=215.
Borbély Nagy, Éva, Innovative Educational Initiatives in Nagykanizsa, (Inovativni
obrazovni inicijativi vo Nagikanica)
Dostapno na : http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=37.
Burka, Viktoria, Alternative School Experiments in Two Roma Villages in the Alfold.
(Alternativni u~ili{ni eksperimenti vo dve romski sela vo Afold.)
Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=55.
Constitutional Chater of the state of Serbia and Montenegro. (Ustavna povelba na
dr`avniot sojuz na Srbija i Crna Gora.)
Dostapno na: :http://www.mfa.gov.yu/Facts/const_scg.pdf.
Ustavniot zakon za ~ovekovite prava i slobodi i pravata na nacionalnite i
etni~kite zaednici ili malcinstva vo Republika Hrvatska, Slu`ben vesnik
65/91.
Ustavot na Republika Hrvatska, Slu`ben vesnik 41/01.
Ustaven zakon za za{tita na etni~kite malcinstva vo Republika Hrvatska,
Slu`ben vesnik, 154/02.
Daskalovski, Idas 2000 godina: Minority Political Participation and Education in
the Municipality of Chair. (Politi~koto u~estvo i obrazovanie na malcinstvata
vo op{tina ^air).
Dostapno na: :http://lgi.osi.hu/ publications/2000/26/10.PDF.
Gorog, Ilona, Education to Integrate Roma Children in Schools in Valea Rece
(Obrazovanie koe }e gi integrira romskite deca vo u~ili{te vo Valea Re~e.
LGI Case studies database. (LGI Baza na podatoci za studija na slu~aj).
Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=156.
Gosselin, Tania. Info-Klub Vukovar (NGO): building a communal and open local
public forum for the Serbian and Croatian communities in Vukovar, Croatia 1999-
140

(Info-klub Vukovar (nevladina organizacija): gradewe na forum otvoren za
zaednicata i lokalnata javnost za srpskata i hrvatskata zaednica vo
Vukovar, Hrvatska 1999-). Dostapno na : :http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results.
asp?idx=no&id=163.
Haller, Istvan, Ardelean, Laura, Multicultural Academy in Romania.
(Multikulturnata Akademija vo Romanija). LGI Case studies database. (LGI
Baza na podatoci za studija na slu~aj).
Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=148.
Helsin{kiot Komitet za ~ovekovite prava vo Bosna i Hercegovina, 1999
godina.: Izve{taj za implementacijata na Ramkovnata konvencija na Sovetot
na Evropa za za{tita na malcinstvata vo Bosna i Hercegovina.
Dostapno na: www.minelres.lv/reports/bosnia/bosnia_NGO.htm.
Koceski, Sreten. ,,Proektot Mozaik” - obrazovanie na deca od predu~ili{na
vozrast vo detskite gradinki, Makedonija.
Dostapno na :http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=177.
Koceski, Sreten. ,,Proektot Babilon” - centar za aktivnosti na deca od
razli~ni etni~ki nacionalnosti vo Tetovo, Republika Makedonija, juni
1999-krajot na 2003 godina.
Dostapno na :http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=169.
Korchez, Tamas, Subotica – Maintaining the Haven of Multicultural Coexistence
during Extreme Nationalism. Subotica - (Odr`uvawe na skrivali{teto na
multikulturniot so`ivot za vreme na ekstremen nacionalizam) Dostapno na
:http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=68.
Korchez, Tamas, Examples of Subotica. LGI Case studies database. (LGI Baza na
podatoci za studija na slu~aj).
Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ publications/2000/26/28.PDF.
Zakonot za za{tita na pravata i slobodite na nacionalnite malcinstva.
Dostapno na: www.minlres.lv/coe/report/FRY_NGO.htm.
Mountcasle, Amy, Returni and Trust Rebuilding – Pakrac and the Bench we share.
(Vra}awe i povtorno gradewe na doverbata - Pakrac i sedi{teto koe go
spodeluvame) .
Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=74.
Musat, Dan, Beizadea, Haralambie, Minority TV (Televizija na malcinstvata)
Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results.asp?idx=no&id=155.
Naj~evska, Mirjana, 1995 godina: Democratic Local Government and
Appropriate Territorial Division can Prevent Ethnic Conflict, Demokratskata
lokalna samouprava i soodvetnata teritorijalna podelba mo`e da go
spre~at etni~kiot konflikt) Annual of the Institute for Sociological, Political and
Judical Research, (Zbornik na Institutot za socijalno, politi~ko i pravno
istra`uvawe) Skopje
Naj~evska, Mirjana, 2000 godina: Billingualism in a Kumanovo Kindergarten,
(Dvojazi~nosta vo edna detska gradinka vo Kumanovo).
141

Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ publications/2000/26/10.PDF.
Lippman, Peter, Centarot za informacija i pravna pomo{ (CIPP) dava
pravna pomo{ i informacii na begalcite i raselenite lica koi sakaat da
se vratat vo regionot okolu Zvornik, Bosna, i od toj region vo drugite
delovi na Bosna (1998-2000 i potoa).
Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=167.
Lippman, Peter, Srebrenica 99, an organization based in Tuzla, north-eastern
Bosnia: struggling to establish the return of Muslims displaced from Srebrenica and
nearby villages (1999-2001 and beyond). (Srebrenica 99, organizacija
osnovana vo Tuzla, severoisto~na Bosna: borba za vospostavuvawe na
vra}aweto na Muslimanite raseleni od Srebrenica i okolnite sela (1999-
2001 i potoa).
Dostapno na : :http://lgi.osi.hu/ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=173.
Lippman, Peter, Demokratskata Inicijativa na Srbite od Sarajev,
organizacija koja raboti na obrazuvawe na raselenite Srbi za vra}awe vo
Sarajevo (1996-do neodredeno vreme vo idninata).
Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=168.
Parlamentarniot komesar za nacionalnite i etni~kite prava na malcinstvata,
Ungarija. Dostapno na //www.obh.hu/nekh/en/index.htm.
Shadow report on the implementation of the Framework Convention for the
Protection of National Minorities in Serbia, Montenegro and Kosovo.(
Neoficijalen izve{taj za realizacijata na ramkovnata konvencija za
za{tita na nacionalnite malcinstva vo Srbija, Crna Gora i Kosovo.
Dostapno na: http://www.minlres.lv/coe/report/FRY_NGO.htm.
Stankovi}, Zoran, Ethnic Communities and National Minorities in Primorsko-
Goranska District. (Etni~ki zaednici i nacionalni malcinstva vo Primorsko-
Goranskiot region.
Dostapno na: http://lgi.osi.hu/ ethnic/csdb/results. asp?idx=no&id=77
142

Mariana ^ernikova
Partnerstvo, sorabotka, sozdavawe mre`i-
koga dr`avata ne intervenira
Sé zapo~na vo 1989 godina, koga romanskiot diktator, Nikolae
^au{esku, saka{e da izbri{e stotici sela, glavno od Transilvanija.
Okolu 206 {vajcarski komuni zedoa u~estvo vo javnite protesti i gi
“usvoija” selata na koi im se zakanuva{e opasnosta. Padot na
komunisti~kiot re`im na 22 dekemvri 1989 godina vedna{ aktivira
ogromno dvi`ewe na solidarnost na {vajcarskite komuni koi gi
sponzoriraa romanskite komuni. ,,Operacijata na romanskite sela”
(OVR) na toj na~in stana pove}e od ednostaven protest. Mno{tvo
humanitarni konvoi bea otpremeni kon Romanija. Nekoi francuski i
belgiski komuni se pridru`ija na akcijata na solidarnost za ruralnite
oblasti. Za vreme od dve godini, OVR vklu~uva{e 4.500 komuni,
decentraliziranata sorabotka koja be{e deset pati pojaka otkolku
vnatre{nodr`avnite odnosi, kako {to e istaknato od strana na
francuskiot ambasador vo Bukure{t vo 1992 godina i potvrdeno od
novinarskoto istra`uvawe na ,,Paris Match” edna godina podocna. OVR
sé u{te postoi, so koordinira~kite komuni vo zemjite na EU i Romanija;
opiplivite rezultati se mre`ata na nad 50 komuni vo Romanija,
Francija i Belgija i dobro vospostavenata turisti~ka mre`a, koja
pomaga na razvojot na selskiot turizam vo skoro edna tretina od
romanskite regioni (okruzi). Ovaa primena na solidarnost, sorabotka
i sozdavawe na mre`i mnogu go zgolemi razvojot na lokalnata
demokratija vo Romanija, dade pottik na nejzinite lokalni vlasti za da
se anga`iraat so pove}e odgovornosti dovereni od povisokite
administrativni tela i ja nau~ija vrednata lekcija deka silata doa|a od
zdru`uvawe na silite. So tekot na vremeto, silnite politi~ki aspekti
na sorabotkata izbledea, davaj}i pat na kulturnite i na ekonomskite
razmeni.
Dali slu~ajot na Romanija e edinstven? Sekako deka ne. Iako
pod razli~ni okolnosti, lokalnite vlasti na porane{na Jugoslavija
imaa dobivka od ve{tinite na razli~ni tela za sozdavawe na mre`i,
se pridru`ija na Kongresot na lokalnite i regionalnite vlasti na
Evropa, preku programata ,,Ambasadi na lokalnata demokratija”
zapo~nata vo Strazburg vo 1993 godina so jasna namera na ,,davawe
143

poddr{ka na op{tini koi se spravuvaat so posledicite od konfliktot”.
Pet godini podocna, edna konferencija za rezimirawe na rezultatite
se fokusira{e na politi~kata i finansiskata vklu~enost na
zdru`uvawe na lokalnite i regionalnite vlasti i na rabotata izvr{ena
od strana na delegatite odredeni za ambasadite za lokalnata
demokratija vo Subotica (Sojuzna Republika Jugoslavija), Osijek/
Slavonija, Brtonilja-Verteneqio i Sisak (Hrvatska), Tuzla, Sarajevo i
Zavidovi}i (Bosna i Hercegovina) i Ohrid (Porane{na Jugoslovenska
Republika Makedonija) i go izmenija dosta zbunuva~koto ime
,,ambasada” vo ,,agencija” (Lokalna demokratska agencija - LDA)...
Konferencijata isto taka ja proceni sorabotkata kako vredna vo
termini na ispolnuvawe na celite postaveni so programata: da se
pridonese na podobruvaweto na uslovite za `iveewe, da se zajakne
razmenata i sorabotkata pome|u op{tinite, da se zajaknat
demokratskite procesi i da se dade su{tina na merkite za gradewe na
doverba (vo soglasnost so nacrt-programata dadena od Sovetot na
Evropa) preku interkulturni aktivnosti, edukacija za ~ovekovite prava
i mirot, da gi ohrabri mikroekonomskite proekti, pomo{ za razvoj i
rekonstrukcija. Edna Agencija za lokalna demokratija be{e i sé u{te e
sostavena od: op{tina doma}in, grad ili region koj gi prifati op{tite
principi na programata i kade kade {to demokratskiot proces be{e
povtorno po~nat, najmalku tri op{tini, gradovi ili grupi na op{tini
ili regioni od razli~ni zemji ~lenki na Sovetot na Evropa koi se
soglasija da gi zdru`at silite za da gi rakovodat LDA i da
pridonesuvaat spored svoite finansiski sposobnosti, partnerskite
institucii (kako {to se Sovetot na Evropa, Evropskata unija,
Evropskata banka za rekonstrukcija i razvoj itn.), nevladinite
organizacii ili drugi asocijacioni organizacii. Finansiraweto na
LDA se obezbeduva od strana na lokalnite vlasti ili regioni,
nacionalni vladi, partnerski institucii ili me|unarodni donatori.
Kako prepora~ani aktivnosti, spisokot na oficijalnite dokumenti se
razmenuva pome|u lokalnite ili regionalnite pretstavnici, u~ili{ni
razmeni, vrski na semejstvo so semejstvo (vklu~uvaj}i prifa}awe ili
vra}awe na begalci), kulturni razmeni, mikroekonomski kontakti.
Opiplivite rezultati na programata, deset godini podocna (kako {to
be{e prezentirano na godi{niot sostanok na Lokalnite demokratski
agencii vo Subotica, vo 2003 godina), se brojnite sostanoci,
aktivnosti i razvoi na dobra praktika, no isto taka dobro proektirani
proekti: ,,Unapreduvawe na gra|anskoto op{testvo i prekugrani~nata
sorabotka” (Ohrid, Makedonija), ,,Prekugrani~na sorabotka vo
evropskiot region Dunav-Sava-Drava”(Osijek, Hrvatska), ,,Centarot za
pravata na `enite” (Sisak, Hrvatska), ,,Subjekti za Evropa utre”
144

(Venteneqio, Hrvatska), ,,Napreden seminar za obuka na mladi
politi~ki lideri” (Subotica, Srbija), ,,@ivotna sredina, zdravje,
razvoj: proekt me|u zaednicite vo oblasta na Zavidovi}i”(BiH), ,,Stepen
na novinarstvoto za sloboden, nezavisen i multietni~ki informativen
kurs po novinarstvo” (Prijedor, BiH).
Prethodno navedenite primeri davaat kratok uvid za ona {to
zna~i solidarnost na isto~na i zapadna Evropa, kako i vo razvojot na
mre`ata, so slabi vrski pome|u vklu~enite vlasti; potrebnata
finansiska poddr{ka se obezbeduva bilo od strana na komitetite
organizirani od samata mre`a (OVR), ili so zdru`uvawe na razli~ni
izvori (Lokalnite demokratski agencii, glavno preku Paktot za
stabilnost). Na mnogu poniski nivoa, dvojnite proekti stimulirani od
strana na Sovetot na Evropa soedinija brojni ruralni i urbani
lokaliteti, od Evropskata unija i od zemjite koi ne se vo Evropskata
unija, vo mnogu raznovidni formi, rezultatite zavisat od ~ove~ki i
finansiski resursi vlo`eni vo proektite i od sodr`inata na
protokolot.
Osnovna ramka za sorabotka
[to e zaedni~ko za sorabotka na site ovie proekti? Prvo,
postoi potreba od barem najminimalni dokumenti, zapo~nuvaj}i so
protokol. Ovoj dokument naveduva koi se vklu~enite strani, nivnata
`elba za sorabotka, planiranoto vreme za prodol`uvawe na
sorabotkata (za odreden ili neodreden period) i oblastite (domenite)
na sorabotkata, duri i dokolku dojde edinstveno do prifa}awe na
donacija ili poseta na ekspert. Vo zavisnost od domenot na
sorabotkata, stranite mo`e da gi navedat resursite zdru`eni za
prodol`uvawe na zaedni~kite proekti (finansiski, ~ove~ki,
infrastruktura). I na krajot, koga doa|a do intenzivna sorabotka,
stranite mo`e da razvijat institucii, kako {to se OVR komiteti,
Lokalni demokratski agencii, forumi, sobranija itn. i proceduri koi
se odnesuvaat na prakti~nite aspekti na sorabotkata. Protokolot mo`e
da bide neformalen memorandum, dokolku proektot e samo ednokraten,
ili mo`e da bide so sila na dogovor ili praven dokument, koga se
vklu~eni finansiski izvori, a osobeno koga instrumentite za sorabotka
(instituciite) se razvieni (skoro site modeli na dokumenti za
sorabotka, od protokoli za dvojni do prekugrani~ni dogovori za
regioni se dostapni na oficijalnata veb stranica na Sovetot na
Evropa; me|utoa, nacionalnata praktika mnogu se razlikuva vo
memorandumite ili dogovorite i toa kako se raboti ovaa materija
navistina zavisi od vklu~enite vlasti). Proektite spomenati na
po~etokot od ovoj trud zapo~naa na me|unarodno / evropsko nivo. Sepak
145

ne site proekti za sorabotka pome|u lokalnite vlasti se od
me|unarodna veli~ina. Sé po~esto i po~esto ovie vrski se sozdavaat na
vnatre{no nacionalno nivo, bidej}i lokalnite vlasti vo
postkomunisti~kite zemji so zadovolstvo brzo ja u~ea va`nosta na
sorabotka na horizontalno nivo, so sosednite vlasti koga doa|a do
posebni potrebi, kako {to e organizirawe na uslugi za zaednicite
(stopanisuvawe so voda, otpad, razvoj na infrastrukturata) ili so
sli~ni regionalni ili nacionalni vlasti koga doa|a do lobirawe na
povisokite (i definitivno politi~ki i finansiski posilni) vlasti.
Ovie dr`avi, za vozvrat, imaat nau~eno deka polesno e raboteweto so
lobija otkolku so slabo zdru`uvawe na vlastite, sekoj obiduvaj}i se da
gi unapredi lokalnite interesi, i deka na me|unarodnata arena
lokalnite vlasti bi mo`ele da se doka`at kako va`ni sojuznici.
Evropskite politiki vo zajaknuvaweto na lokalnite inicijativi i
lobiraweto na vakvite tela kako {to e Kongresot na lokalnite i
regionalnite vlasti na Evropa (Sovetot na Evropa), Komitetot na
regionite (Evropskata unija), Sobranieto na evropskite regioni itn. vo
postkomunisti~kite zemji, gi upatuvaa kon pobrzo sfa}awe na vrednosta
i va`nosta na sorabotkata pome|u lokalnite/regionalnite vlasti, kako
na vnatre{no taka i na nadvore{no nacionalno nivo.
Zo{to da se sorabotuva? Ovoj trud zapo~na so primeri za toa
kako nebarani (no neophodni!) bea ponudite za sorabotka za zemjite na
Centralna i Isto~na Evropa (poto~no, zemjite vklu~eni vo programite
na Paktot za stabilnost). Sepak, sorabotkata e neophodna, korisna i
duri zabavna, duri i von od vakvite ambiciozni mre`i. Taa vodi koreni
od sekojdnevnite zada~i na lokalnite/regionalnite administrativni
tela/ vlasti, odgovorni kon gra|anite vo svoite sredini ili regioni.
Sorabotkata e neophodna bidej}i:
a) ~ove~kite i finansiskite resursi za deluvawe koi se
dostapni na lokalnite vlasti se ograni~eni;
b) nadle`nostite koi se davaat na lokalnata
administracija postepeno se zgolemuvaat, zaradi
realizacijata na novite principi vo javnata
administracija, kako {to se decentralizacijata i
subsidiernosta;
v) gra|anite sé pove}e i pove}e imaat pobaruvawa, zaradi
zajaknuvaweto na odgovornosta na izbranite tela vo
demokratskite op{testva;
g) zgolemuvawe na pritisokot od drugite lokalni subjekti, a
osobeno privatniot kapital;
146

d) vlijanie od novite faktori kako {to se globalizacijata,
modernata tehnologija itn.
Sorabotkata e korisna bidej}i:
a) gi privlekuva partnerite i sredstvata koi na drug na~in ne im se
dostapni na lokalnite vlasti;
b) pomaga da se re{at problemite koi se premnogu golemi za da se
re{at od zaednicata, no premnogu mali za da se razgleduvaat od
strana na dr`avata;
v) ja zgolemuva sposobnosta na lokalnata administracija da gi
ispolnuva barawata na gra|anite;
g) go olesnuva napredokot i sozdava mo`nost za voveduvawe na
reformi;
d) go ubla`uva pritisokot koj doa|a od sovremenite predizvici
kako {to e globalizacijata.
Sorabotkata e zabavna bidej}i:
a) dozvoluva eksperimentirawe vo administrativnite raboti;
b) ovozmo`uva ostvaruvawe na soni{tata;
v) premnogu golemoto koli~estvo na inovacii si go otvora patot
duri i do dale~nite, izolirani lokaliteti;
g) lokalnite administracii mo`e da gi manifestiraat svojata
snaodlivost, sposobnostite za spogoduvawe, ve{tinite za
re{avawe na problemi i vizijata vo odnos na idniot razvoj na
svoite komuni, gradovi, grupi na administrativni edinici ili
regioni.
Pra{aweto koe ostanuva e na~inot na sorabotkata. Ovde
odnosnata literatura ni dava pove}e sistematski odgovor vo ~etiri
osnovni delovi ili vidovi:
1) Slobodna sorabotka ili ,,predsorabotka”. Ova vklu~uva
razmena na informacii, aktivnosti nameneti za sozdavawe na
klima na doverba i vospostavuvawe na zaedni~ki interes,
dostignuvawe na konsenzus za dejstvija i proceduri. Alatkite vo
ovaa faza se: konferencii, rabotni grupi, seminari,
informativni/ studiski poseti. Prakti~no site vlasti, imaat
147

posetuvano vakvi nastani i lesno mo`e da obezbedat svoi
sopstveni iskustva.
2) Sorabotka zasnovana na dogovori. Dodeka prvata faza e
strate{ki orientirana, ovaa faza predviduva pokonkretni
odgovornosti za sekoja vklu~ena strana. Vlastite mo`e
zaedni~ki da se spravat so odreden problem (stopanisuvawe so
voda, otpad, razvoj na infrastrukturata), organizirawe na
nastan ili razvivawe na zaedni~ki proekt.
3) Partnerstva koi rezultiraat vo sozdavawe na agencija
ili institucija ovlastena da deluva vo ime na vklu~enite strani.
Eden od mnogute e primerot so Lokalnite demokratski agencii.
Vo Ungarija i vo Romanija, na primer, regionalniot razvoj se
vr{i od strana na odgovornite administrativni tela, ne preku
nivniot sopstven personal i institucii, tuku preku ,,agencii za
razvoj”.
4) Specijalni partneri, koi ja vklu~uvaat lokalnata (ili
regionalnata) inicijativa, no finansirani glavno od drugi
izvori, kako {to e privatniot kapital.
Sekoj tip mo`e da vklu~i, zaedno so telata/ vlastite na
javnata administracija, nevladini organizacii i privatni
pretprijatija. Vsu{nost, javno-privatno partnerstvo, preku pove}e nov
koncept duri i za zemjite na Evropskata unija, dobivaj}i impuls, kako
odgovor na neophodnosta so koja se soo~uvaat lokalnite subjekti za da
odr`at ~ekor so konkurencijata i pazarnite pravila. Isto taka treba
da se naglasi deka ovie vidovi na sorabotka se primenuvaat i za
vnatre{na nacionalna sorabotka i za prekugrani~nata (me|unarodna)
sorabotka, so nijansi koi se dol`at na specifi~nosta na vklu~enite
subjekti, no ne vo oblasta i rangot na sorabotka.
Dosega bea istaknati edinstveno pozitivnite aspekti na
sorabotka. Sepak, kako i vo koja bilo seriozna analiza, postoi balans
pome|u korista i rizicite. A pri stanuvawe partner za sorabotka, isto
taka treba da se vodi smetka za ,,temnata strana na mese~inata”. Nema
potreba od preterana pretpazlivost, no treba da se prezemat odredeni
merki taka {to potencijalnite rizici da ne gi zagrozuvaat proektite
koi se razvieni ili predlo`eni vo ramkite na dadenata aktivnost na
sorabotka.
148

Korist Rizici
Da se dostignat celi koi se
poambiciozni otkolku {to
ovozmo`uvaat resursite koi se
dostapni na vlastite (~ove~ki i
finansiski)
Da se stimulira razvojot na
lokalitetite ili regionite
Da gi zgolemi prednostite na
lokalitetot / regionot:
geografskata polo`ba, resursite,
povolnata zakonska regulativa
(na primer za oddale~enite
lokaliteti, nepovolni oblasti
itn.)
Da se vnesat novi subjekti (drugi
vlasti, biznisi, nevladini
organizacii itn.)
Visttinskite prioriteti na gra|anite /
administracijata se obratni, zaradi
razli~nite interesi na vklu~enite
partneri.
Edna (ili pove}e) od stranite mo`e da se
povle~e, na razli~ni stepeni od razvojot
na proektot, na toj na~in zagrozuvaj}i go,
ili duri stopiraj}i go proektot.
Zamena na strate{kite planovi so
kratkoro~ni proekti, koncentrirani na
brzi vidlivi rezultati, no ne sekoga{ vo
soglasnost so trajnoto re{avawe na
problemi
Gubewe na socijalnata/ humana
dimenzija na lokalna politika, dodeka
se obiduvaat da se prilagodat na
pazarnata konkurencija.
Sekako, ovaa tabela ne gi vklu~uva slu~aite na ,,vi{a sila”,
kako {to se dramati~nite socijalni konflikti, vlo{uvaweto na
mirovnata klima ili (me|u)narodni krizi, koga drugite prioriteti
doa|aat na prvo mesto.
Spored toa, uspehot na sorabotkata zavisi od golem broj
subjektivni i objektivni faktori, koi bi bilo mudro da se vrednuvaat
pred da se stapi vo dobro razviena sorabotka. Nacionalnoto
zakonodavstvo mo`e da ja zajakne sorabotkata ili da bide potpolno
indiferentno na nea. Na primer, francuskiot zakonik za
administracija ima re~ito poglavje nasloveno ,,La cooperation locale”,
koj zapo~nuva so izlagaweto deka ,,teritorijalnite kolektiviteti mo`e
da se zdru`at za vr{ewe na nivnite nadle`nostii i da sozdavaat
institucii za sorabotka pod sega va`e~koto zakonodavstvo”. Zakonikot
ponatamu razviva tipologija na sorabotka i dejstvija vo pove}e od 200
~lanovi! Sprotivno na Francija, vo Romanija vo 1993/1994 godina
regionalnite (okru`nite) vlasti bea predupredeni da ne razvivaat
vnatre{no-nacionalna sorabotka, {to be{e sankcionirano so zakon;
149

takvite mo`nosti bea predvideni samo za lokalnite subjekti. Bea
potrebni nekolku godini za lobirawe za da se ukine ovaa zabrana (vo
1997 godina); od skoro vreme zakonodavstvoto zapo~na da razviva
ramka na vnatre{no nacionalna sorabotka (so vospostavuvawe na
internite ,,regioni za razvoj”, {to zna~ea ne regioni kako ovie, tuku
forma na sorabotka pome|u okruzite.) Isto taka, be{e dadeno
diskrecionoto pravo na nadle`ni poddr`avni vlasti da
eksperimentiraat i da gi koristat lokalnite sredstva. Paralelno, bea
postaveni nekoi teoretski temeli koi se odnesuvaa na sorabotkata
pome|u komunite (vklu~eni vo Zakonot za decentralizacija broj
339/2004, no so vetuvawe za poseben zakon). Isto taka, ne treba da se
zanemari internacionalnoto lobi. Vovednite primeri na ovoj trud
poka`aa deka evropskata mre`a prakti~no gi napravi proektite
prifatlivi za povisokite nacionalni vlasti, poinaku od zavidlivi i
somni~avi deka tie bi mo`ele da ja izgubat kontrolata vrz lokalnite i
regionalnite vlasti. Najva`ni subjektivni i objektivni faktori (sekako,
spisokot mo`e da se podobri) se:
Subjektivni faktori Objektivni faktori
(Prethodnoto) iskustvo na lokalnite
subjekti vo sorabotka, sozdavawe
na mre`i, razvivawe na proekti
Postoewe na odredeni ve{tini za
komunikacija i sposobnost da se
utvrdat jasni pravila od po~etokot
(za da se odbegne sozdavawe /
akumulacija na konflikti za vreme
na sorabotkata)
Pravilna percepcija i procena na
mikro i makro faktorite koi se
bitni za sorabotka
Ekonomskata sila na lokalitetot/
regionot
Potencijalot na lokalnite subjekti za
da izgradat partnerstva
Interesi, celi i akcii na javnite i
privatnite subjekti, povrzani so
sorabotkata
Bidej}i slikata e premnogu slo`ena, va`no e da se lansiraat
site napori za sorabotka vo prvata faza, za vreme na koja sé u{te ne
se prezemeni obemni/ skapi dejstvija, a za vreme na koja mo`e da se
izgradi klima na doverba (ili, sprotivno: poni{tuvaweto na
dogovorite ne sozdava pravni, finansiski ili socijalni problemi), a
stranite mo`e da imaat vreme da najdat zaedni~ki interes za
natamo{ni aktivnosti. Ne e nevoobi~aeno (a sekako dava i dobar
vpe~atok) da se zapo~ne so razmena na idei, da se napravat pove}e
150

neodredeni {ematski dogovori, da se razvie dokumentacijata i da se
institucionalizira sorabotkata po temelna procenka na jakite i
slabite to~ki vo partnerstvoto.
Tolku mnogu teorija? Verojatno, no neophodno e da se dade
izvesno seriozno mislewe na konceptot na sorabotkata, koj ne e samo
zbor vo re~nikot. Isto taka, duri i vo ista zemja lu|eto mo`e da mislat
ne{to poinaku koga stanuva zbor za novi koncepti, na toj na~in davaj}i
objasnuvawa i debati {to e vitalen preduslov na uspehot. Vo
natamo{niot tekst dadeni se izvesni primeri na sorabotka, vo
kompleksni formi, no so opiplivi/ vidlivi rezultati kako inspiracija
za natamo{noto deluvawe.
Materijal za razmisluvawe: prikazni za uspeh od skore{ni
partnerstva
Timisoara e najgolemiot grad vo zapadniot del od Romanija (a
tret po golemina vo cela Romanija), so dobar ekonomski razvoj, blisku
do romansko-srpskata i romansko-ungarskata granica, so dolgo iskustvo
vo bilateralni i multilateralni partnerstva, naso~eni kon
zgolemuvawe na evidentnite prednosti na gradot (niska stapka na
nevrabotenost, kvalifikuvana rabotna sila, dobra infrastruktura,
multietni~ki sostav na naselenito, golem broj na univerzitetski centri
za istra`uvawe, otvorenost kon inovacii i eksperimentirawe vo site
sferi na aktivnost). Pome|u mnogute partnerstva koi se vo tek niz
raznovidni edinici na realizacija/ menaxment (ili institucii) koi
sekoj mo`e da gi prou~uva na terenot, postojat proekti kako {to se:
Industriskiot park Timis (partneri: Lokalniot sovet Timisoara,
Timiskiot okru`en sovet i dve privatni kompanii, SOLECTRON SA i
ICCO SRL), Tehnolo{kiot park Timisoara (partneri: Lokalniot sovet
Timisoara, Timiskiot okru`en sovet, Agencijata za ekonomski razvoj
ADETIM, Stopanskata komora na Timisoara, Multidisciplinarnoto
zdru`enie za istra`uvawe West, Regionalnata agencija za razvoj V West,
Politehni~kiot univerzitet i Univerzitetot na zapadna Timisoara),
Konferenciski centar Timisoara (partneri: Lokalniot sovet
Timisoara, Timiskiot okru`en sovet i Stopanskata komora na
Timisoara). Isto taka korisno e da se spomene deka ,,Planot za
strate{kiot razvoj na Timisoara” e rezultat na partnerstvoto pome|u
lokalnata administracija so pove}e od 100 institucii (lokalnite
administracii od sosednite sela, okru`ni soveti, centri za
istra`uvawe, nevladini organizacii, biznisi itn.) koi zapo~naa vo
1999 godina i sé u{te se odviva.
151

Pri odgovaraweto na pra{aweto ,,zo{to da se sorabotuva?”,
najgolem broj od lokalnite/regionalnite vlasti prvo bi ja istaknale
ekonomskata korist, a duri potoa drugite rezultati kako {to se
kulturnoto zbogatuvawe ili politi~koto izramnuvawe so evropskite/
me|unarodnite trendovi. Zaradi toa, da pogledame podlaboko vo
proektot koj e nepobitno vreden za ekonomskiot razvoj, imeno
Tehnolo{kiot park, bidej}i toj e opi{an vo trudot Javno-privatno
partnerstvo Timis: koceptot, sponzoriran od strana na Timiskiot
okru`en sovet, Agencijata za ekonomski razvoj ADETIM vo 2001 godina.
Realizacijata na proektot be{e isto taka kontrolirana.
Partnerskata struktura za realizacijata obezbedi edinica za
realizacija vo koja site vklu~eni strani ispratija po eden pretstavnik.
Strukturata e otvorena za novi partneri (od javnata, privatnata ili
bankarskata sfera), zainteresirani za poseduvawe na udeli na idnoto
Dru{tvo za upravuvawe na Tehnolo{kiot park.
Pravosuden (praven) status
Spored romanskiot Zakon za parkovi za razvoj na informativni
tehnologii (broj 134/2000), Dru{tvo za upravuvawe na Tehnolo{kiot
park }e bide stopansko pretprijatie so edinstvena aktivnost na
upravuvawe so parkot.
Neophodnost na proektot
Timisoara e silen ekonomski i industriski centar na
Romanija, no vrskite pome|u negovite instituti za istra`uvawe,
univerziteti i industrijata se onevozmo`eni od nedostatokot na
koordinacija vo eksperimentiraweto i realizacijata na novi,
konkurentni tehnologii. Industrijata pretrpe odredeni ogromni
promeni i e soo~ena so odreden predizvik na spravuvawe so
informati~ki tehnologii. Neophodnosta od koristewe na tehnolo{kite
inovacii vo regionot e istaknata vo studiite koi se odnesuvaat na
mo`nosta da se zabrza razvojot na gradot Timisoara, okrugot Timis i
Razvojniot region V West (so ~etirite zapadni romanski okruzi koi go
so~inuvaat).
Mo`nost
Eden proekt ne treba da bide samo neophoden, tuku del od
agendata na lokalnite/ regionalnite subjekti. Zaradi toa, va`na e
152

studija na mo`nost za sobirawe na sredstva. Proektot be{e proglasen
za ,,podgotven” so mo`nost poradi faktot deka Timisoara e doma}in na
6 univerziteti, 29 centri za istra`uvawe, va`ni investitori od
multinacionalni kompanii Alcatel, Solectron, Katrein, Siemens itn.),
doma{ni pretprijatija zainteresirani za modernizacija, i cvrsta
mre`a na uslugi, sposobni da davaat ekspertiza, finansii i aktivnosti
na proektot.
Celi
Kratkoro~nite celi se odnesuvaat na razvojot na dokumentite
koi se potrebni za sozdavawe na parkot i da gi privle~at neophodnite
sredstva (vklu~uvajki ja studijata za ekonomska izvodlivost). Partnerite
gi utvrdija slednite zada~i: definirawe na konceptot na tehnolo{kiot
park, razvojot na fizi~kata infrastruktura i uslugi za da se poddr`at
kompaniite koi rabotat vo parkot i su{tinskata konstrukcija na parkot.
Dolgoro~nite celi vo ovoj slu~aj se odnesuvaat na `elbata da
se skrati periodot na tranzicijata za restruktuirawe na ekonomijata i
za privlekuvawe na stranskite investicii vo regionot. Dolgoro~nite
celi na partnerite za nivnoto u~estvo vo proektot se: stimulirawe na
ekonomskiot razvoj, industrii i trgovija vo regionot; pomagawe vo
brzata transformacija na strukturata na rabotnata sila vo regionot;
stimulativna prekugrani~na sorabotka i interregionalni razmeni;
povrzuvawe na industriite so univerzitetite i centrite za
istra`uvawe, pro{iruvawe na pazarot na rabotna sila.
Rezultati
Dosega e napraveno slednoto:
�� definiran e konceptot na Tehnolo{kiot park
�� stana operativno javno-privatnoto partnerstvo za
realizacijata na proektot
�� identifikuvani se izvorite za finansirawe -
kofinansirawe (pome|u drugite, za ovaa namena eden
proekt na PHARE 2001 procenet e za nad 2,2 milioni
evra)
�� podgotvena e studija na ekonomska opravdanost
�� sozdadeno e Dru{tvoto za upravuvawe so Tehnolo{kiot
park
153

�� celnata grupa za ovoj proekt e svesna za mo`nostite koi
se otvoreni so ovoj park.
Fazi/ aktivnosti vo realizacijata na proektot
�� sozdavawe na javno-privatnoto partnerstvo za proektot
�� pravewe nacrt na dokumentite (studija na ekonomska
opravdanost + tehnolo{ki proekt) za su{tinskata
konstrukcija
�� regrutirawe na kadri i lansirawe na aktivnosti
�� pravewe parkot da bide operativen
�� pravewe na nacrt-strategija za marketing i promocija.
Edinstveno dvete posledni aktivnosti sé u{te se vo
is~ekuvawe, no proektot rapidno se razviva.
Vlijanie
Proektot e bitna komponenta od regionalnata strategija za
inovacija vo Ekonomskiot razvoen region V West, realiziran voo
ramkite na programata RIS/RITTS (Regionalni strategii za inovacii/
Strategii za regionalna inovacija i transfer na tehnologii i
infrastruktura) od Evropskata unija. Glavnite prioriteti na ovaa
strategija se: koristewe vo celost na lokalniot, regionalniot i
evroregionalniot potencijal. Tehnolo{kiot park e predviden kako
sredi{te na ekonomskiot porast osobeno poradi negovata blizina do
granicite na Romanija so Ungarija i Srbija. Tehnolo{kiot park se gleda
kako jadro na edna efikasna mre`a za tehnolo{ki transfer, sposoben
da go obezbedi, organizira i kanalizira transferot na know-how i da
go primeni istra`uvaweto napraveno od strana na specijalizirani
institucii od Timisoara, no isto taka i od sosednite centri za
istra`uvawe vo Ungarija i Srbija. Povolen faktor za vakvoto
o~ekuvawe e skore{noto otvorawe na grani~en premin pome|u timiskiot
okrug i Ungarija, kaj Cenad-Kicombor, proekt razvien vo ramkite na
evroregionalnata sorabotka Dunav-Kris-Mures-Tisa (DKMT).
Ima i ponatamu primeri, na primer, vo odnos na
upravuvaweto so vodata vo op{tinata Lugoj (povtorno Romanija), kade
{to sorabotuvaat drugite osum lokalni vlasti od komunite koi
pripa|aat na istiot voden basen, zdru`eno so komercijalno
pretprijatie i eden institut za istra`uvawe, so cel da se obezbedi
pravilno snabduvawe so voda za doma{no i industrisko koristewe vo
regionot.
154

Ovie primeri go ilustriraat problemot na intranacionalnata
sorabotka, so izvesno regionalno i evroregionalno vlijanie i so
mo`nost na koristewe na stranski kapital i privatni partneri. Dosta
~esto, osobeno zaradi inovativniot model vo zemjite na centralna i
isto~na Evropa, evroregionalnata ili prekugrani~nata sorabotka se
smeta za va`na alatka za realizacija na merkite za izgradba na
doverba, za stimulirawe na ekonomskiot razvoj vo regionite daleku od
nivnite nacionalni centri ({to dosta ~esto strada zaradi dale~inata
vo forma na nemawe interes za nacionalno sponzorirani investicii),
za ubla`uvawe na mo`nite tenzii dol` granicite. Vo opi{anata
oblast, nekolku Evroregioni ve}e se funkcionalni:
�� Dunav-Sava-Drava evroregionalna sorabotka
�� Evroregionot Dunav-Kris-Mures-Tisa
�� Evroregionot Dunav 21
�� Inicijativa za ju`nojadranska pograni~na sorabotka
(pome|u grani~nite oblasti na Hrvatska, BiH i Crna
Gora).
Mo`ebi ovie proekti na sorabotka dosega imaat malku da
poka`at. No, tie mo`e (i navistina) gledaat so doverba kon
,,postariot” vid na vrski za prekugrani~na sorabotka. Na primer,
regionot Arba na ungarsko-avstriskata granica. Spored ungarskiot
ekspert vo CBC, Giorgi Calotski (Gyorgy Csalitzky), po politi~kite
promeni od 1989-1990 godina, mo`e da se razlikuvaat tri fazi na
sorabotka dol` avstrisko-ungarskata granica:
a) Priznavawe na zaedni~ki interesi i obrazlo`enie za
prekugrani~na sorabotka (CBC). Vo ovaa faza, oblasti na
sorabotka se: ekonomskite odnosi, izgradba na
infrastrukturni objekti vo transportot i komunikaciite,
za{titata na `ivotnata sredina, za{tita od neo~ekuvani
opasnosti, turizam, nauka, kultura, obrazovanie,
zdravstvo, sportovi i gra|anski odnosi.
b) Identifikacija na proekti, idei i prioriteti (me|u niv i
razvojot na zaedni~ki programi, razvoj i eksploatacija na
zaedni~ki sistemi za informacii, zajaknuvawe na
sorabotkata pome|u stopanskite komori, zajaknuvawe na
sozdavaweto na kompanii so zaedni~ki kapital i
finansiski aktivnosti na treti pazari itn.)
155

v) Iznao|awe na soodvetna finansiska poddr{ka za
planiranite aktivnosti. Va`no e da se istakne faktot deka
pokraj disparitetot pome|u evropskite programi za da se
finansira CBC (~esto kritikuvan i prezentiran kako
pre~ka za razvojnata sorabotka), Avstrija se obrati na
programata INTERREG II, dodeka Ungarija gi koriste{e
mehanizmite na PHARE CBC. Buxetot za 1995-1997 godina
be{e 42 milioni evra, {to be{e dovolno za 66 golemi
proekti i golem broj takanare~eni ,,mali proekti”.
Pome|u opiplivite rezultati na ova osobeno partnerstvo, kako
rezultat na evroregionalnoto planirawe i sorabotka, realizirani se
va`ni proekti. Ova e eden kratok spisok:
�� Gongu-Györ vlez na Dunav
�� Aerodromot vo seloto Per (Ungarija)
�� Me|unarodniot trgovski centar vo Györ
�� Industriskata oblast vo Sopron
�� Velosipedski pateki pokraj Dunav i ezeroto Ferto
�� Zaedni~ki industriski oblasti na Szentgotthard/ Ungarija
i Heiligenkreutz/ Avstrija
�� Innonet inkubatorska ku}a.
Analiti~arite, ekspertite, prakti~arite i pretstavnicite na
javnite vlasti ja priznavaat vrednosta na vakvite vrski na sorabotka i
stremat modelot da se razvie pod odredeni detali koi mo`e da go
svrtat vnimanieto od su{tinata na materijata: sorabotkata e vredna i
ima mnogu prakti~ni rezultati, pogodni za ekonomskiot razvoj.
Rezime
Ima mnogu prikazni za uspeh vo oblasta. Ona za {to najgolem
del od stranite mol~at, se sekako, neuspesite. Mnogu pati ne mo`e da
bidat realizirani o~ekuvanite rezultati, zaradi golemiot broj na
subjektivni i objektivni faktori. Sorabotkata e tro{ewe na vreme.
Isto taka ne e mnogu korisno dokolku eden lokalen/ regionalen
administrativen pretstavnik samo razmisluva za nea za vreme na
izbornite ciklusi, bidej}i naj~esto na proektite im e potreben dolg
period na ,,odle`uvawe”. No, ova ne zna~i deka, dodeka se ~ekaat
sredstvata ili ovlastuvaweto, vklu~enite partneri treba da izgubat
uvid na proektot. I lokalnite/regionalnite upravi mo`e da baraat
partneri ne samo pome|u sli~nite tela vo nivnata sopstvena zemja ili
156

vo stranstvo, no isto taka i za onie institucii, biznisi i nevladini
organizacii koi se podobni za zgolemuvawe na organizacionata i
finansiskata sposobnost na dadenoto ovlastuvawe za predvideniot
proekt. Za koja bilo ideja za pominuvawe na granicata pome|u konceptot
i realnosta, va`no e deka onie koi ja zapo~nuvaat trkata imaat
cvrstina, istrajnost i interes da ja dostignat zavr{nata linija. Ova e
kratok ,,spisok za proverka” za obezbeduvawe deka proektot na
sorabotka }e bide uspe{na prikazna:
�� idejata e spodelena od golem broj lu|e (koi pripa|aat na
javnata administracija, nevladinite organizacii,
biznisite itn.)
�� proektot re{ava problem koj se smeta kako va`en za
lokalnata/ regionalnata zaednica.
�� dokumentacijata e pravilno izrabotena (dokumentite se
razbirlivi, odgovornostite se definirani i pravilno
raspredeleni, nema prostor za pogre{no tolkuvawe)
�� pravnata ramka e povolna (vo sprotivno, zakonot mo`e
da go poni{ti proektot na razli~ni fazi)
�� partnerite rabotat sovesno i imaat razvieno dobra
sorabotka
�� ima dovolno finansiska pomo{ i soodveten personal koj
e odgovoren za kontrola i realizacijata na proektot
�� instituciite sozdadeni da go realiziraat / upravuvaat
proektot ili negovite rezultati imaat nadle`nost i volja
da gi izvr{uvaat svoite dol`nosti, kako {to se opi{ani
vo proektot
�� koga eden proekt }e se zavr{i, toj e korisen i se koristi
za planiranite nameni
�� lokalnata/ regionalnata administracija ne gi gleda
proektite izdvoeni od ,,golemata slika” na programite za
po{iroka sorabotka, mre`eweto, strate{koto
planirawe.
Edinstvenite mo`ni zaklu~ni zborovi se: bidete hrabri,
bidete imaginativni, istrajni i - bidete uspe{ni!
157

Koristena literatura
A Europe of Regions and Cities, Strategies and Prospects for EU Enlargement,
Committee of Regions, Brussels, 2000
Le Charte européene de l’espace rurale – un cadre politique pour le
development rural, Le Conseil l’Europe, Strasbourg, 1995
Le pourvoir regionaux en Europe, Comité des Regions, Bruxelles, 2002
Practical Guide to Cross-Border Cooperation, European Commission, Third
Edition, 2000
The Interreg Model, Practical Experience in Cross-Border Cooperation,
Friedrich Ebert Stiftung, Zagreb Office, 2001
Economic Development on the Local and Regional Level. Innitiatives in South-
East Europe, Friedrich Ebert Stiftung, Zagreb Office, 2003
Dezvoltarea regionala. Programe de cooperare din Europa Centrala se de Est,
Friedrich Ebert Stiftung, Romania Office, 2004
Parteneriatul public-privat Timis – concept, Timisoara, 2001
Bodo, Barna, 2003: Politica regionala se dezvoltarea teritoriului, SEDAP,
Timisoara
Cernicova, Mariana, 2003: Regiunea de dezvoltare V Vest: politica si
administratie, Integraf, Resita
Popescu, Corneliu-Liviu, 1999: Autonomia locala si integrarea europeana, All
Beck
Rivero, Jean, Waline, Jean, 1998: Droit administratif, 17e edition, Dalloz
Elektronski izvori
Adetim.online.ro/adetim
www.coe.int (with extention to clrae – the Congress of Local and Regional
Authorities of Europe)
www.cciat.ro
www.europa.eu.int
www.ldaonline.org
www.ovr,ch
www.innovating - regions.org
www.primariatm.ro
www.ris-ritts.epri.org
158

Lidija Pavi}-Rogo{i} i Silvija Kipson
Za{tita na `ivotnata sredina vo
Jugoisto~na Evropa
,,Za da se napravat razvojni izbori koi }e bidat ekonomski
efikasni, op{testveno pravedni i odgovorni, i ekolo{ki zdravi,
neophodno e da se razberat vrskite pome|u `ivotnata sredina i
razvojot”
Izvor: Keating 1993 godina.
Dobro za~uvanite prirodni resursi na jugoisto~na Evropa treba
da se smetaat kako edna od nejzinite najgolemi komparativni prednosti.
Zaradi toa, postojano treba da se naglasuva deka zemjite od regionot
imaat realna mo`nost da vospostavat sovremeno i napredno op{testvo
i, istovremeno, da za~uvaat dobar kvalitet na `ivotnata sredina od
{to mnogu zavisi ~ovekovata bezbednost, razvojot i prosperitetot.
Ekonomskiot porast, socijalnata kohezija i za{titata na `ivotnata
sredina mo`e da odat raka pod raka, kako {to bara konceptot za
odr`liv razvoj. Odr`livoto koristewe na prirodnite resursi,
za{titata od zagaduvawe i za~uvuvawe na prirodata ja obezbeduva
blagosostojbata na zaednicata {to treba da bide primarna cel na
sekoja lokalna samouprava. Vo ovoj pogled, mo`e mnogu da se napravi na
lokalno nivo.
Celta na ova poglavje e da go potvrdi napredokot i nekoi
skore{ni dostignuvawa na lokalno nivo (~esto prviot ~ekor kon edno
globalno re{enie) na poleto na za{titata na `ivotnata sredina vo
regionot. Za ovaa namera, vo razli~ni ramki se prezentirani uspe{ni
inicijativi i potfati na razli~ni subjekti vo forma na {est studii na
slu~aj. Fokusot e staven na raznovidnosta na priodite, temite i celite:
Proektot na Trojan za ekolo{ka akcija (Bugarija) be{e izbran
kako eden od najprvite lokalni programi za akcija za za{titata na
`ivotnata sredina vo zemjite na Centralna i Isto~na Evropa (CEE),
po~nata vo 1992 godina. Potoa, do izvesen stepen vo najgolem broj na
zemjite na Centralna i Isto~na Evropa realizirani se LEAP.
Trojanskiot LEAP demonstrira{e kako edna op{tina, so aktivnoto
u~estvo na nejzinite `iteli i efektivnite alatki za planirawe, mo`e
159

da gi napravi so prioritet problemite na `ivotnata sredina, da gi
formulira efektivnite strategii na ~inewe koi teba da se spravat so
ovie problemi, i da sozdade novi partnerstva za da se realiziraat
posakuvanite dejstvija.
Razvivaweto na nasokite za odr`liv razvoj na op{tinata Jelsa
(Hrvatska) be{e izbrano kako studija na slu~aj za da se naglasi
va`nosta na u~esni~kiot proces na planirawe vo koj edna lokalna
zaednica ima proaktivna uloga, praktika koja sé u{te e neobi~na vo
regionot. Ova ~esto rezultira vo neslavni proekti i planovi bidej}i
lu|eto ne uspevaat da gi sogledaat kako ,,svoi”, bidej}i tie ne bile
vklu~eni vo procesot na planirawe i odlu~uvawe, a nivnite mislewa,
priodi, vrednosti i idei ne bea zemeni predvid. Kako del od procesot
na planirawe vo Jelsa, be{e odreden proekt koj e sega na raspolagawe
na lokalnata vlast: prviot (a naj~esto i najte{kiot) ~ekor vo pravecot
na planiraweto na odr`liviot razvoj.
[to e LEAP?
Lokalnata akciona programa za `ivotnata sredina (LEAP) e
proces na u~estvo za lokalna ili regionalna zaednica koj vodi do
konkretni investicii vo `ivotnata sredina. LEAP vklu~uva postavuvawe
na ekolo{kite prioriteti i selekcija na najsoodvetnite dejstvija za
obra}awe na prioritetnite pra{awa za `ivotnata sredina vo
zaednicata.
LEAP obezbeduva forum za soedinuvawe na raznovidni grupi na
poedinci - ponekoga{ poznati kako ,,Grupa na zainteresirani strani” -
so razli~ni interesi, vrednosti i perspektivi. Ovie poedinci zaedno
rabotat pove}e od 12 do 24 meseci - vo partnerstvo so regionalnata
ili lokalnata samouprava - za da se dogovorat za zaedni~kite
prioriteti i dejstvija za obra}awe na zaedni~kite prioritetni
problemi na `ivotnata sredina vo zaednicata. Ovie prioriteti i
dejstvija se sodr`ani vo Akcioniot plan za `ivotnata sredina koj slu`i
kako {ematski plan za idnite investicii vo `ivotnata sredina vo
zaednicata. Preporakite sodr`ani vo Akcioniot plan za `ivotnata
sredina potoa za realizacija se inkorporiraat vo odlukite na
regionalniot ili op{tinskiot Sovet i drugite tela.
Zo{to LEAP?
Va{ata zaednica }e ima korist od edna Lokalna akciona
programa za `ivotnata sredina, bidej}i programata:
160

�� go naglasuva priodot so koncenzus pome|u razli~ni sektori
�� rezultira vo akcii za `ivotnata sredina so {iroka javna
poddr{ka
�� stava kako cel ograni~eni resursi za najseriozni problemi i
najgolemi mo`nosti
�� gi otstranuva mitovite koi postojat vo zaednicata (na primer, vo
odnos na zagaduva~ite i pra{awata na `ivotnata sredina)
�� pomaga na nacionalnata politika za realizacija na lokalno
nivo
�� ja poddr`uva realizacijata na barawata na Evropskata unija.
Izvor: ISC i REC 2000.
Studijata na slu~ajot na integriranoto op{tinsko rakuvawe na
otpadot vo Rimniku Vel~a (Ramnicu Valcea -Romanija) sodr`i uspe{ni
prakti~ni re{enija za spravuvawe so op{tinskiot otpad, eden od
najakutnite problemi na `ivotnata sredina vo regionot - i po{iroko.
Ovoj slu~aj e ve}e priznaen i potvrden kako edna od {este najdobri
praktiki od Isto~na i Centralna Evropa na Samitot vo Johanezburg za
Urbanite ekolo{ki tehnologii.
Druga studija na slu~aj od Romanija, od gradot Kampeni
(Campeni), gi nabrojuva tehni~kite i ekonomskite prednosti na
koristeweto na drvniot otpad kako gorivo za centralnoto greewe. Toj
pretstavuva zna~itelen ~ekor napred kon namaluvawe na zavisnosta od
neobnovlivite resursi. Proektot isto taka ima golem potencijal za
primena vo golem broj urbani oblasti so drvni industrii i sistemi za
centralno greewe.
Aktivnostite vo basenot na Drina koi bea naso~eni kon
re{avawe na problemot so cvrstiot otpad se prika`ani kako studija na
slu~aj od Srbija i Crna Gora i Bosna i Hercegovina. Imaj}i ja predvid
skore{nata istorija na konfliktite vo oblasta, osobeno zadovolstvo e
da se vidi deka postoi volja za zdru`eni akcii vo re{avaweto na
problemite od `ivotnata sredina na prekugrani~no nivo, po~nato od
strana na lokalnite zaednici.
Za{titata na evroaziskiot grifon (Hrvatska) e selektirana kako
studija na slu~aj demonstriraj}i za~uvuvawe na vidovite koi se vo
opasnost. Toj go dol`i svojot uspeh na celosniot priod koj vklu~uva
rabota so lokalnata zaednica za da se za{titat ne samo zagrozenite
vidovi tuku isto taka i sredinata niz odr`livi praktiki. Pokraj toa,
161

vospostaveniot Ekocentar slu`i kako turisti~ka atrakcija, a isto taka
ja unapreduva edukacijata za `ivotnata sredina i volonterskata
rabota.
Na krajot, teatarskiot nastan ,,Akteri vo Zagvozd”- Prijateli na
`ivotnata sredina (Hrvatska) e primer za mobilizirawe na zaednici na
uspe{en na~in, aktivirawe na selskite oblasti i ovozmo`uvawe na
zdru`enost pome|u kulturata i za{titata na `ivotnata sredina so cel
da se unapredi prirodnoto i kulturnoto nasledstvo.
Iako ne sekoj aspekt na za{titata na `ivotnata sredina e
pokrien so ovoj trud, sekoja od izbranite studii na slu~aj gi
ilustriraat rezultatite na izvr{enite akcii, vklu~enosta na
zainteresiranite strani, produktivnite partnerstva i spodeluvaweto
na resursite i znaeweto. Isto taka treba da se naglasi deka
finansiskata pomo{ obezbedena od me|unarodni i donatorski
organizacii ~esto igra{e va`na uloga, ovozmo`uvaj}i im na lokalnite
samoupravi da go nadminat nedovolnoto finansirawe od nacionalnite
buxeti i da gi dostignat svoite posakuvani celi.
Kako zaklu~ok, sekoj od slu~aite vklu~en vo ovoj pregled ve}e
pridonese za podobriot kvalitet na `ivotnata sredina i napravi ~ekor
kon odr`liviot razvoj na lokalnite zaednici vo regionot, ~esto
podobruvaj}i go svojot kvalitet na `iveewe i ekonomskite aktivnosti.
Se nadevame, deka prika`anite prikazni za uspeh }e gi inspiriraat i
}e gi ohrabrat idnite inicijativi.
Studija na slu~aj 1. Trojanskiot proekt za ekolo{ka akcija
(Trojanski EAP)
Ovaa studija na slu~aj e obezbedena od Institutot za odr`livi
zaednici
Lokacija
Trojan (Bugarija) e zaednica od 46.000 lu|e koja se nao|a na
severnoto podno`je od planinata Balkan na rabot od biosferskata
rezerva i prirodniot park. Pribli`no 145 kilometri isto~no od
Sofija, nejzinata prirodna ubavina i stariot manastir ja pravat
oblasta popularno rekreativno mesto.
Koj u~estvuva{e
Proektot be{e rakovoden od strana na amerikanskiot Institut
za odr`livi zaednici (ISC) koj ja unapreduva za{titata na `ivotnata
sredina preku u~esni~ko donesuvawe na odluki na nivo na zaednica vo
162

Centralna i Isto~na Evropa i Evroazija preku tehni~ka pomo{ i
proekti na demonstracija.
Komitetite na Trojanskiot proekt za ekolo{ka akcija vklu~uvaa
volonteri od gra|anski grupi, farmeri, nastavnici, studenti, op{tinski
funkcioneri i pretstavnici od agencii na regionalnata vlast,
nevladini organizacii (NVO) i privatniot sektor.
Eden volonter od Amerikanskiot miroven korpus obezbedi
logisti~ka pomo{ za gra|anskite komiteti.
Dve ekipi bea anga`irani so polno rabotno vreme za
operacijata na programata za odr`uvawe na vodata koja be{e vo tek vo
op{tinskata slu`ba za otkrivawe na mestata na iste~uvawe na vodata,
i edno lice so celo rabotno vreme be{e anga`irano vo oddelenieto za
ekolo{ka edukacija vo op{tinata za programata za ekolo{ka edukacija.
Opis
Problemite na `ivotnata sredina ja zagrozuvaa ubavinata na
Trojan i ekonomskiot prosperitet. Slaboto upravuvawe so cvrstiot
otpad i nesoodvetnoto tretirawe na odvodot gi zagaduvaa lokalnite
izvori na voda i predizvikuvaa zdravstveni problemi, a sogoruvaweto
na jaglen so visoka koncentracija na sulfur i naftata za greewe na
doma}instvata i industriskite procesi go zagaduvaa vozduhot.
Op{tinata saka{e da gi podobri uslovite na `ivotnata
sredina, no ima{e malo iskustvo vo rakovodeweto so `ivotnata
sredina.
Dvaesetiednomese~niot proekt na demonstracija be{e naso~en
kon podobruvawe na upravuvaweto so kapacitetot na `ivotnata
sredina, kako od strana na Vladata taka i od strana na nevladinite
organizacii na nacionalno i na nivo na zaednica. Osobeno, celta na
proektot be{e da se prenese ekspertizata na upravuvawe na op{tinite
i da se razvie model na planirawe na `ivotnata sredina i menaxment
koj koristi proces na komparativna procena na rizik i u~esni~ki
metodi na donesuvawe na odluki. Institutot za odr`livi zaednici (ISC)
vode{e 6 sednici na obuka so zaednicite od Trojan. Specifi~nite
zada~i na Trojanskiot proekt za ekolo{ka akcija (EAP) bea da gi
procenat rizicite kon zdravstvenata za{tita, ekologijata i kvalitetot
na `iveeweto (socijalni i ekonomski faktori) pridru`eni so
problemite na `ivotnata sredina vo zaednicite, da gi rangira ovie
problemi vrz osnova na nivnite relativni rizici, i da razvie i
realizira akcionen plan koj }e se osvrne na najozbilnite problemi. Na
u~esnicite na proektot im se pomaga{e so sobirawe na doverlivi i
163

itni podatoci, vo podobruvaweto na kvalitetot na analizite na
`ivotnata sredina, i vo usvojuvaweto na re{enija za efektivni
tro{oci.
Celi
�� Da se razvie lokalnata ekspertiza na upravuvawe so `ivotnata
sredina so voveduvawe na model na planirawe koj vgraduva
procenka na rizikot na `ivotnata sredina i u~esni~ki metodi na
donesuvawe na odluki. Ovie metodi bea koristeni da se dade
prioritet na problemite, da se sporedat rizicite i da se
formuliraaat re{enija za efektivnite tro{oci.
�� Da poslu`i kako demonstracija za drugi zaednici koi sakaat da
gi sprovedat efektivnite strategii za upravuvawe so `ivotnata
sredina.
Realizacija
Proektot se sostoe{e od slednite fazi: organizacija na
proektot i prvi~na obuka; identifikacija na problemot i sporedba na
rizikot po `ivotnata sredina; razvoj na eden Akcionen plan za
`ivotnata sredina i selekcija na strategiite; strategija na
realizacija, kontrola i vrednuvawe.
Faza 1: Organizacija na proektot i prvi~na obuka
Za vreme na prvi~nata faza na proektot, vo po~etokot na 1992
godina, bea formirani dva gra|anski komiteti za da ja prezemat
rabotata na proektot:
164
1) Komitet za politika - odgovoren za edukacija na javnosta, koj
go bara javnoto mislewe i aktivno ja vklu~uva javnosta. Tie
isto taka pomognaa da se identifikuvaat problemite za
prou~uvawe na `ivotnata sredina, gi pregleduvaa podatocite
i analizite podgotveni od strana na Tehni~kiot komitet i
pomagaa vo podgotvuvaweto na akcioniot plan za `ivotnata
sredina. Negovite ~lenovi poteknuvaat od site grupi vo
zaednicata - lokalnata samouprava, biznisot, nevladinite
organizacii, farmeri, gra|ani, studenti, nastavnici, javnite
glasila itn.
2) Tehni~kiot komitet - odgovoren za sobirawe i analizirawe
na podatoci za rizikot koj gi pridru`uva raznite problemi na
`ivotnata sredina i nivnite potencijalni re{enija. Toj se
sostoe{e od lu|e so specijalizirana obuka, ekspertiza i
iskustvo vo oblastite na `ivotnata sredina i/ili

zdravstvenata za{tita, prirodnite nauki, ekonomijata i
kontrolata na zagaduvaweto.
^lenovite na Komitetot bea nazna~eni od strana na
gradona~alnikot na Trojan na volonterska osnova.
Mandatite i zada~ite za ovie komiteti bea utvrdeni spored
upatstvoto na Institutot za odr`livi zaednici (ISC). Be{e
vospostavena kancelarija na proektot, be{e anga`iran lokalen
koordinator i nazna~en volonter od Amerikanskiot miroven korpus za
da obezbedi logisti~ka poddr{ka za gra|anskite komiteti.
Institutot za odr`livi zaednici (ISC) na ~lenovite na Komitetot
i na personalot na proektot im gi obezbedi neophodnata obuka i
resursi potrebni za da se izvr{at zada~ite na planirawe koi se
zasnovaat na rizik. ^lenovite na Komitetot bea odgovorni za procena
na rizicite koi gi pridru`uvaat problemite na `ivotnata sredina vo
zaednicite, rangirawe na ovie problemi vrz osnova na nivnite
relativni rizici, i za razvivawe i realizacija na akcioniot plan koj
se odnesuva na najgolemite problemi.
Faza 2: Identifikacija na problemite i sporeduvawe na rizikot na
`ivotnata sredina
Za vreme na slednata faza Komitet za politika izvr{i anketa
za da odredi koi problemi na `ivotnata sredina se smetaa kako
najseriozni od strana na `itelite. ^etiri iljadi `iteli gi navedoa
nesoodvetnoto snabduvawe so ~ista voda za piewe, zagaduvaweto na
vozduhot, uni{tuvaweto na {umite i zagaduvaweto na povr{inskite vodi
kako najseriozni problemi. Ovie informacii bea koristeni od strana
na Tehni~kiot komitet pri izrabouvaweto na listata na problemite.
Komitetot za politika isto taka izvr{i brojni aktivnosti vo vrska so
edukacijata na javnosta: dr`ewe na informativni sostanoci,
publikacija na napisi vo lokalniot pe~at i postavuvawe na oglasni
tabli.
Tehni~kiot komitet sobira{e natamo{ni podatoci i go
procenuva{e domenot na povrzanite problemi na `ivotnata sredina.
Za vreme na prvi~nata faza na proektot, kategoriite na rizikot bea
selektirani od strana na Tehni~kiot komitet za vrednuvaweto na
problemite na `ivotnata sredina. Specifi~nite kategorii na rizik
koristeni pri vrednuvaweto na problemite vo Trojan ja vklu~uva
zdravstvenata za{tita, ekologijata i kvalitetot na `iveewe (socijalni
i ekonomski faktori). Krajnata lista na problemite be{e podlo`ena
na komparativna analiza na rizik vo koja bea koristeni najdobrite
165

dostapni nau~ni informacii za da se procenat relativnite rizici na
problemite na `ivotnata sredina za ~ove~koto zdravje, ekologijata i
kvalitetot na `iveeweto.
Problemite na `ivotnata sredina bea rangirani vrz osnova na
nau~ni informacii koi proizleguvaa od analizite na rizikot i javnoto
vlo`uvawe na sredstva. Se odr`a dvodnevna sednica za da se pomogne
na Tehni~kiot komitet da dostigne konsenzus za prioritetite. Za vreme
na ovaa sednica, bea razgledani informaciite so analiza na rizikot i
be{e svikana sednica za rangirawe na praktikata.
Preku ispituvawe na podatocite i javnite diskusii, problemite
bea kone~no rangirani. Zaedni~ki, dvata komiteti identifikuvaa kako
najprioritetni dva od problemite: slabiot kvalitet i niskata koli~ina
na voda za piewe i zagaduvaweto na vozduhot koe po~nuva da prodira.
Faza 3: Razvivawe na Akciona programa za `ivotnata sredina i
selekcija na strategii
So fokus na vodata za piewe i zagaduvaweto na vozduhot,
komitetite vospostavija dolgoro~ni celi i sobraa odredeni
informacii za alternativnite dejstvija od SAD, Zapadna Evropa i
zemjite na Centralna Evropa. Potoa komitetite gi vrednuvaa ovie akcii
vrz osnova na, pome|u drugite kriteriumi, nivnata relativna
efikasnost na tro{ocite, efektivnosta vo priodot na problemot i
vremeto potrebno za realizacijata. Komitetite gi rezimiraa ovie
informacii vo eden proekt za ekolo{ka akcija. Nacrtot na proektot za
ekolo{ka akcija potoa be{e pu{ten kako cirkular za komentar pome|u
javnosta, op{tinskiot Sovet i personalot na op{tinata. Otkako
pristignaa komentarite i bea potpolno vmetnati vo nacrtot,
op{tinskiot sovet na Trojan go odobri finalniot proekt za ekolo{ka
akcija. Institutot za odr`livi zaednici (ISC) obezbedi grant na
op{tinata za da pomogne vo realizacijata na prepora~anite akcii.
Faza 4: Realizacija na strategijata
Kako ramka za akcijata na realizacija, komitetite razvija
detalen Plan za realizacija koj gi identifikuva{e specifi~nite
~ekori, specifi~nite odgovorni grupi i agencii, predlo`i vremenska
ramka i utvrdi buxet za sekoja akcija. Komitetite odlu~ija da se
fokusiraat na tri specifi~ni akcii na realizacija: detekcija na
mestata kade {to istekuva vodata od podzemnite cevki, potro{uva~kata
na industriskata voda i edukacija za `ivotnata sredina.
Komitetite, vo sorabotka so op{tinata i lokalnoto komunalno
pretprijatie za uslugi so voda, utvrdija seopfatna programa za da gi
166

otkrijat i popravat mestata od kade {to istekuva vodata od podzemnata
glavna dovodna cevka i od distributivnite cevki. Komitetite otkrija
deka skoro polovina od vodata za piewe na Trojan istekuva preku ovie
mesta so puknatini. Op{tinata nabavi odredena oprema za otkrivawe
na mestata kade {to istekuva vodata, a eden ekspert od zapad mu
pomogna na personalot na komunalnoto pretprijatie za uslugi so voda
da ja napravat i da ja realiziraat programata.
Komitetite odlu~ija da se naso~at na koristeweto na
industriskata voda, bidej}i industriskite objekti tro{ea pove}e od 60
procenti od snabduvaweto so voda za piewe na Trojan. Eden specijalist
gi vode{e proverkite na otpadnata voda za pet najgolemi industrii vo
Trojan; ovie proverki otkrija ogromni mo`nosti za {tedewe na vodata
i namaluvawe na istekuvaweto na otpadnata voda. Kako rezultat na ova,
op{tinata realizira kontrola na industriskata voda i kontrolna
programa za namaluvawe na potro{uva~kata na industriskata voda. Na
krajot, gra|anskite komiteti go poddr`aa vospostavuvaweto na Centarot
za edukacija i informacii za `ivotnata sredina vo ramkite na
u~ili{niot sistem, {to dovede do unapreduvawe na edukacijata za
`ivotnata sredina vo u~ili{tata i javnosta.
Faza 5: Monitoring i procena
Gra|anskite komiteti i op{tinata vospostavija zaedni~ki tim za
menaxment za da go nadgleduvaat realiziraweto na proektot. Ponatamu,
komunalnoto pretprijatie za uslugi so voda od op{tinata oformi
specijalna edinica za da gi otkriva i poprava mestata na istekuvawe
na vodata i digitalizira{e mapa na podzemnata mre`a na cevki.
Rezultati
�� Op{tinata na Trojan popravi 70 mesta na istekuvawe na vodata
vo podzemnata mre`a na cevki, {to dovede do za{teda na vodata
od skoro okolu 10%.
�� Napravena e digitalizirana mapa na podzemnata mre`a na
cevki.
�� Od op{tinata be{e usvoen nov propis za `ivotnata sredina koj
bara industriite da pla}aat vrz osnova na potro{enata
koli~ina na voda i da dostavuvaat informacii za svojata
potro{uva~ka na voda. Spored propisot, pogolemite korisnici
na voda treba da razvijat svoe sopstveno snabduvawe so voda
onamu kade {to toa e izvodlivo.
167

168
�� Be{e vodena kontrola na celiot sistem na vodosnabduvawe i
detalni kontroli za vodata na najgolemite industriski objekti.
Na fabrikite im be{e dadena informacija za toa kolku tro{at,
kolku pari }e gi ~ini i odredeni merki koi tie bi mo`ele da gi
prezemat za namaluvawe na upotrebata na vodata.
�� Odnosite pome|u op{tinata i industrijata vo odnos na
problemite na `ivotnata sredina se podobrija kako rezultat na
proektot. Glavnite industrii posledovatelno se sretnaa so
funkcionerite na op{tinata za da gi diskutiraat planovite za
upravuvawe na cvrstiot otpad i otpadnite vodi. Nekolku
industrii sega baraat sredstva za realizacija na nekoi
poevtini metodi za za{tita od zagaduvawe.
�� Be{e vospostaven nov centar za unapreduvawe na edukacijata za
`ivotnata sredina vo u~ili{tata i na javnosta.
�� Komitetite na Akcionata programa za `ivotnata sredina
izdadoa nekolku publikacii i gi distribuiraa na site bugarski
op{tini: se vode{e nacionalna rabotilnica za da se spodeli
iskustvoto na Trojan i da se ohrabrat drugite op{tini za da se
iniciraat sli~ni proekti.
�� Sega se pojavuva nova nacionalna programa za pomo{ na
`ivotnata sredina so dosta jaka poddr{ka od Ministerstvoto za
`ivotna sredina. Tri ministerstva potpi{aa Memorandum na
razbirawe zalagaj}i se da rabotat zaedno za da im pomognat na
op{tinite vo spravuvaweto so problemite na `ivotnata sredina
i posledovatelno vospostavija interministerska operativna
grupa za `ivotnata sredina.
Nau~eni lekcii
�� Vo stadiumot na analiziraweto na rizikot, ima{e mnogu
problemi vo odreduvaweto na toa koi informacii bea dostapni
i od koi izvori, na~inite na dobivaweto i pristapot do
informaciite; i to~nosta/va`nosta na podatocite. Institut za
odr`livi zaednici (ISC) prepora~uva zaednicite koi prezemaat
sli~ni proekti da vodat preliminarna anketa za onie koi gi
obezbeduvaat informaciite.
�� Kriti~no e toa deka se identifikuvani klu~nite nacionalni i
regionalni agencii koi mo`e da obezbedat pomo{ na op{tinite
za `ivotnata sredina i obezbedena e nivnata sorabotka.
Op{tinite bi imale korist od pomo{ta vo odnos na fiskalnoto
rakovodewe, pravnata vlast i odgovornostite za finansiskata

evizija i monitoring, koristeweto na alatkite za upravuvawe,
planot na proektot i realizacijata, primenata vo `ivotnata
sredina, finansiraweto na proektot, razvivawe na rabotniot
plan, javno u~estvo i tehni~ki pra{awa.
�� Isto taka, treba da se obezbedi obuka za pretstavnicite na
nacionalnite vladini agencii, nevladinite organizacii i
privatniot sektor za ulogite i funkciite, strate{koto
planirawe, rabotniot plan i razvivaweto na buxetot,
finansiskoto upravuvawe, vklu~enosta na javnosta, monitoring i
vrednuvawe na realizacijata na programata. Formite na
procenuvaweto na proektot treba da bidat integrirani vo
aktivnostite na obukata.
Finansirawe
Amerikanskiot proekt za ekolo{ka akcija (EAP), vo sorabotka so
Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj, obezbedi finansirawe
na Institutot za odr`livi zaednici (ISC) za da go izvede Trojanskiot
proekt za ekolo{ka akcija (US$ 335.000) i da go realizira akcioniot
plan (US$ 60.000). Institutot za odr`livi zaednici (ISC) obezbedi
grant na op{tinata Trojan od US$ 35.000 za da gi realizira
prepora~anite strategii i gi pokri tro{ocite za publikacija na
proektnata dokumentacija. Op{tinata ima obvrska da obezbedi 10%
pridones za realizacijata, bilo vo rabotna sila ili vo materijali.
Kontakt
Paul Markowitz, Direktor na proektot
Institute for Sustainable Communities
535 Stone Cutters Way
Montpelier, Vermont 05602 USA
Tel: (802) 229 2900
Fax: (802) 229 2919
E-mail:pm@iscvt.org
Studija na slu~aj 2. Nasoki za odr`liv razvoj na op{tinata
Jelsa
Ovaa studija na slu~aj e obezbedena od strana na ODRAZ,
Hrvatska.
Mestopolo`ba
Op{tina Jelsa, na ostrovot Hvar (ju`en Jadran), Hrvatska.
169

Op{tinata Jelsa se nao|a vo sredinata na ostrovot Hvar, ima
pribli`no 3800 `iteli i pokriva prostor od 118km 2 .
Koj u~estvuva{e?
Istra`uvaweto be{e podgotveno i sprovedeno od strana na
nevladinata organizacija ODRAZ, vrz osnova na sopstvenata oblast na
rabota i so vlo`uvawe od kolegite od Me|unarodniot institut za
industriska ekolo{ka ekonomija od Lund, Stokholmskiot institut za
`ivotnata sredina i Jonaum istra`uvawe od Grac.
Istra`uvaweto be{e vodeno so partnerstvo so lokalnite
vlasti, vo sorabotka so lokalnite nevladini organizacii (CIMA Jelsa,
CIMA Vrboska), i u~estvoto na poedinci posveteni na svojata zaednica.
Vo procesot bea vklu~eni okolu 50 lu|e.
Opis
Kako vo mnogu lokalni zaednici, lokalnata samouprava vo
op{tinata Jelsa pove}e go improvizira otkolku {to go planira svojot
razvoj. Pri~inite za ova se mnogu, no najzna~ajni se slabata razmena
na informacii (nacionalni - regionalni - lokalna samouprava -
gra|ani), i slabo razvienoto dobro vladeewe (transparentnost,
kvaliteten menaxment, javnoto u~estvo).
Analiza za vakviot nedostatok na sistematsko planirawe na
lokalno nivo be{e vodena od strana na eksperti i relevantni
poedinci.
Be{e razvien izve{taj ,,Nasoki za odr`liv razvoj na Op{tinata
Jelsa” kako dokument za osnovna linija na planirawe za lokalnata
samouprava. Ovoj proces be{e predviden kako model, taka {to toj mo`e
da se replicira vo sli~ni zaednici.
Celi
�� da se zapo~ne procesot na planirawe so koristewe na
raspolo`livite lokalni resursi za da se sozdade ~uvstvo na
prioritet i zaedni~ki interes naso~en kon dostignuvawe na
odr`liv razvoj.
�� da se formulira vizija na razvojot na op{tinata Jelsa
vklu~uvaj}i akcionen plan na prioritet kako dokument za
osnovna linija na planirawe za lokalnata samouprava {to bi gi
soedinilo bitnite temi za razvojot.
Implementacija
170

^ekor 1
Ja podgotvi i pregleda so vlastite metodologijata na procenkata
i akcioniot plan za realizacija. Metodologijata se zasnova{e na
varijacijata na analizata ,,problem tri”.
Analizata na problemot be{e vodena vo odnos na potekloto na
problemot (onamu kade toj pripa|a - oblasta, na primer lokalnata
samouprava, mali i sredni pretprijatija, pra{awata od `ivotnata
sredina) i podelba na istoto vo pri~ina i efekt.
Problem (-slabost) oblast pri~ina efekt
^ekor 2
Sobirawe informacii i pregledot na sostojbata vo op{tinata i
tekovnite razvojni praktiki. Vrz osnova na ovie informacii i
vlo`uvaweto od strana na u~esnicite na istra`uvaweto be{e
zavr{uvaweto na kartografijata na tekovnata sostojba. Ovaa tekovna
sosotojba pomogna da se odredat to~nite tri glavni razvojni scenarija
(vidi tabela 1).
^ekor 3
Kongresot ,,Podr{ka na razvojot na ostrovot” be{e organiziran
za da se prezentira konceptot na poddr{kata i konkretnite primeri i
potencijali na poddr{kata vo razli~ni oblasti na rabota. Nekoi od
temite ja pokrivaa morskata bioraznovidnost i morskite za{titeni
oblasti, solarnata energija, organskata agrokultura, kreditnite linii
kako {to se inicijativi za ostrovski turizam, prirodnoto i istoriskoto
nasledstvo i ekoturizamt, pomorskiot turizam.
Sekoja tema predizvika golem interes i u~esnicite postavuvaa
mnogu pra{awa po predavawata i razmenetite informacii. Na ovoj
na~in, skoro 150 ostrovjani direktno, a mnogu pove}e indirektno ja
podignaa svesta za svojata sopstvena odgovornost za svojot razvoj, kako
i za mo`nostite toa da go storat efektivno.
^ekor 4
171

Procenata na mo`nostite za odr`liv razvoj vklu~uva{e:
�� individualni intervjua so 30 lokalni pretstavnici
�� pregled na situacijata vo op{tinata i tekovnite razvojni
praktiki
�� analiza na pri~inite i efektite na problemot
�� analiza na razvojnite resursni potencijali
�� proizveduvawe na scenarija za razvoj
�� izrabotka na proektot za razvojot na Jelsa
�� definirawe na razvojnite prioriteti i potencijalni proekti
�� publikuvawe na izve{tajot ,,Upatstva za odr`liv razvoj na
op{tinata Jelsa”
Vrz osnova na istra`uvaweto i mislewata izrazeni od strana
na `itelite na Jelsa za vreme na intervjuata, pregledot na situacijata
vo op{tinata bea sostaveni tekovnite razvojni praktiki. Kriteriumite
vo odreduvaweto na prednostite bea: 1) va`nosta, 2) itnosta i 3)
sposobnosta za realizacija. Vrz osnova na ovie kriteriumi, bea
identifikuvani ~etiri oblasti na prednost - Glavnite oblasti na
razvojot (vidi tabela 2).
Pregledot na situacijata mo`e da se prezentira vo forma na
glavni scenarija za razvoj. Tabelata vo natamo{niot tekst dava
poednostaveni scenarija koi se odnesuvaat na Glavnite razvojni
oblasti (MDA). Be{e vodena podetalna analiza za sekoja Glavna
razvojna oblast (MDA) i prezentirana vo studijata, no ovde se
ponudeni samo op{tite otkritija.
Na sekoja oblast od scenarioto e dadena oznaka:
�� pozitivno/ po`elno
�� neutralno/ neodredeno
�� negativno
Strelkite go poka`uvaat trendot na podobruvawe ili vlo{uvawe
na odredenata oblast, dodeka pravecot na krivata ja definira
dlabo~inata na promenata.
172

Tabela 1.: Razvojni scenarija na op{tinata Jelsa
Scenarija
Glavni razvojni oblasti Postoe~ki Globalisti~ki Kon
odr`livost
a Nose~ki kapacitet na
ostrovot
b Planirawe na
lokalniot razvoj
v Lokalnata ekonomija,
samovrabotuvawe
g Op{testven kapital,
nasledstvo, `ivotna
sredina
� � �
� � �
� � �
� � �
Ovaa kumulativna tabela pretstavuva 3 osnovni scenarija koi
se obiduvaat da opfatat 4 glavni razvojni oblasti. Prirodata na
prika`anite vrednosti e kvalitativna, zasnovana na otkritijata od
istra`uvawata. Me|utoa, treba da se naglasi deka merlivite
pokazateli na razvojot vo idnina treba da se definiraat so cel da se
obezbedi podobro i posigurno planirawe.
Rezultati
�� Za prv pat be{e napravena analiza na lokalnite uslovi vo
sorabotka so lokalnata zaednica, koja se odnesuva{e na
problemite i resursite neophodni za razvojot, so cel da se
odredat prioritetite i oblastite na razvojot.
�� Be{e napraven izve{taj ,,Upatstva za odr`liv razvoj na
op{tinata Jelsa” kako osnoven dokument za planirawe za
lokalnata samouprava
�� Procenkata na tekovnata situacija vo op{tinata Jelsa vklu~uva
brojni pozitivni i negativni aspekti. Glavnite oblasti na
razvojot logi~no sledat od niv. Slednata tabela ja pretstavuva
vrskata pome|u glavnite pri~ini na problemite so dvigatelite
na razvojot, kako i so glavnite oblasti na razvojot. Vrz osnova
na ovie oblasti, celokupniot proekt, }e bidat predvideni
prioritetite i mo`nite aktivnosti
173

�� otkritijata vo svoite aktivnosti gi inkorporiraa regionalnite
i ekspertskite institucii koi se odgovorni za planiraweto
�� Rezultatite na proektot }e se koristat za edukacija na lokalnite
vlasti na drugi zaednici.
Tabela 2.: Glavni pri~ini na problemite, dvigatelite na
razvojot i glavnite oblasti na razvojot
Glavni oblasti na
razvojot
Nose~kiot
kapacitet na
ostrovot
Planirawe na
lokalniot razvoj
Lokalna ekonomija,
samovrabotuvawe
Op{testven
kapital,
nasledstvo,
`ivotna sredina
174
Negativni aspekti (glavni pri~ini) Pozitivni aspekti (resursi
i vrdnosti- dvigateli na
razvojot)
Urbanizacijata na ostrovot
najverojatno go ima dostignato
svojot maksimalen kapacitet
Sistemot na planirawe, sorabotka,
razbirawe i pregovarawe ne
postoi. Improvizacijata i
nepostoeweto na transparentnost
dominiraat vo vladeeweto.
Turizmot kako dominantna aktivnost
ne e integrirana so drugite
biznisi. Tranziciona-ta ekonomija
ne uspea da obezbedi mehanizmi za
razvivawe na pretpriemni{tvoto
ili za marketing na postoe~kite
doma{ni proizvodi.
Porastot na lokalnoto naselenie e
negativen. Od druga strana,
turisti~kiot pritisok raste,
zagrozuvaj}i go lokalniot kvalitet
na `iveewe.
Postoe~koto turisti~ko
smestuvawe i infrastrukturata
na patot e dovolna
za razvoj na turizmot na
ekolo{ki istaknat na~in.
Priznaeni se potrebata od
definirawe na zaemni
interesi na lokalnite
vlasti na ostrovot ili
regionot i potrebata od
javno u~estvo.
Potencijal za semejni
biznisi, zanaeti,
agrokultura, turizam,
razvoj na novi proizvodi i
uslugi.
Nasledstvoto (prirodata,
starosedelstvoto,
tradicijata i bogatata
istorija, arhitekturata,
antikvitetite i
arheologijata).
Za~uvuvaweto na
socijalnata mre`a preku
u~estvoto na mladite vo
lokalniot razvoj.

Nau~eni lekcii
Najmnogu od stranskata finansiska pomo{ ne uspeva vo obidite
da napravi promena za razvojot, pri~inata za toa e {to tie koristat
svoi sopstveni koncepti i priodi, zaedno so ekspertizata koja ne e
efikasna vo unikatnata okolina na zaednicata. U~eweto kako da se
zapo~ne eden sistematski priod vo odr`livoto planirawe na razvojot
na zaednicata e dolg i naporen proces koj mora potpolno da se potpre
na lokalnite resursi.
Finansirawe
1. Stranskite i doma{nite donatori treba da
investiraat vo know-how na lokalno nivo. (eden
evropski ili eden amerikanski ekspert ~ini tolku
kolku {to ~inat 5 do 10 lokalni eksperti)
2. Lokalnata zaednica i samouprava treba da ja
priznaat svojata odgovornost vo ovozmo`uvawe na
kvalitetna `ivotna sredina za idnite generacii
3. Regionalnata samouprava treba da bide odgovorna za
donesuvawe na zada~ite o~ekuvani od ministrite i/ili
lokalnite samoupravi
4. Lokalnite resursi (javni, privatni, individualni)
treba da se soedinat okolu zaedni~kite interesi
posebno gradej}i ~ove~ki potencijal (mladina,
nevraboteni) za odr`liv biznis, podobruvawa na
op{testveniot kapital i dobroto vladeewe.
Kvalitetnoto planirawe bara kontinuirano podobruvawe.
Prviot ciklus e zavr{en i natamo{nite aktivnosti }e zavisat od
anga`iranosta i mudrosta na op{tinskite lideri. Ova vklu~uva
razli~ni mo`nosti za sobirawe na raspolo`livite sredstva.
Zaradi toa, lokalnata samouprava treba da go definira
pravecot na svojot razvoj kolku {to e mo`no poskoro za da bide
podgotvena da se vklu~i kon pozitivnite trendovi vo zemjata i vo
stranstvo i da obezbedi odr`livost.
Ovoj izve{taj finansiski e poddr`an od Evropskata komisija i
od Amerikanskata ambasada.
175

Kontakt
Hrvoje Cari�, Lider na proektot
ODRAZ - Sustainable Development of Communities
Ljudevita Posavskog 2
10 000 Zagreb, Croatia
Tel: +385 1 46 55 202
Fax: +385 1 46 55 200
E-mail:hrvoje.caric@zg.htnet.hr
Studija na slu~aj 3. Integriran menaxment na smet vo
Rimniku Vel~a
Ovaa studija na slu~aj e obezbeden od strana na Gradskoto
sobranie na Rimniku Vel~a.
Mestopolo`ba
Rimniku Vel~a, glaven grad na okrugot Vel~a (ju`nocentralna
Romanija) e grad od 125.000 `iteli. Toj le`i na 440 metri visina na
desniot breg na rekata Olta.
Glavnite industrii na Rimniku Vel~a se: hemiskata industrija,
industrijata za prerabotuva~ka, toplinskata energija i proizvodstvoto
na elektri~na energija. Podocna Rimniku Vel~a se obide da dobie nov
identitet so razvivawe na turisti~ki aktivnosti, vodej}i smetka za
specijalniot priroden potencijal na oblasta.
Koj u~estvuva{e?
Germanskata agencija za tehni~ka sorabotka (GTZ) vrz osnova na
Dogovorot za tehni~ka sorabotka pome|u Vladata na Romanija i
Germanskata vlada u{te od 1997 godina se izveduva{e programata za
pomo{ bez nadomest vo Rimniku Vel~a vo oblasta na spravuvaweto so
urbaniot otpad.
Tehni~kata pomo{ ja obezbedija konsultantite na germanskata
kompanija PPI (Project Partners International) i sanitetskata kompanija
na Getingen.
176

Pokraj toa, germanskite konsultanti i 10 studenti na
Univerzitetot za ekologija od Budimpe{ta u~estvuvaa vo odreduvaweto
na sostavot na otpadot.
Gradskoto sobranie na Rimniku Vel~a, javnata lokalna vlast,
be{e odgovorna za podobruvawe na sobiraweto na otpadot i sistemot
na transportot, odreduvaweto na sostavot na otpadot, voveduvawe na
selektivno sobirawe na organskiot smet, izgradba na pilot me{ana
fabrika, pravewe na investicioni proekti, sproveduvawe na
intenzivni informativni kampawi za da se podigne svesta na gra|anite
za pra{awata na `ivotnata sredina. Op{tinata isto taka ima{e
va`na uloga vo sinhronizirawe na aktivnostite na lokalnite subjekti
vklu~eni vo upravuvaweto so smetot od op{tinata (doma}instva,
privatni firmi za sobirawe na smet, inspektorat za za{tita na
`ivotnata sredina, inspektorat za zdravstvo, mali ekonomski agenti
itn.)
Opis
Sistemot za upravuvawe so smetot vo Rimniku Vel~a be{e
nesoodveten, rezultiraj}i vo povisoki periodi na optovaruvawe,
poniska produktivnost za firmata za gradskata ~istota, nejziniot
neesteski aspekt i zdravstveniot rizik za naselenieto i `ivotnata
sredina. Otstranuvaweto na otpadot vo iskopanite deponija za otpad
ne be{e kontrolirano, predizvikuvaweto na zagaduvawe na `ivotnata
sredina, dodeka svesta na gra|anite za pra{awata za upravuvaweto so
otpadot be{e krajno ograni~ena.
Namerata na ovoj proekt e realizacijata na eden nov sistem na
upravuvawe so otpadot so cel da se podobrat zdravstvenite i estetskite
uslovi vo gradot, da se za{titi zdravjeto na naselenieto i `ivotnata
sredina i, razbirlivo, da se dovede lokalnata administracija vo
linija so evropskite standardi. Proektot zapo~na vo 1997 godina i e
vo tek.
Celi
Glavnata cel na ovoj proekt e da se unapredi nacionalnata
strategija za upravuvawe so urbaniot otpad i vo Rimniku Vel~a da se
primeni sistem za upravuvawe so otpadot spored evropskite standardi.
Op{tinata, zaedno so germanskite konsultanti, gi utvrdi
slednite celi:
�� Razvivawe na strategija za upravuvawe so otpadot
177

�� Podobruvawe na sistemot za sobirawe i transport na urbaniot
otpad
�� Reorganizirawe na sistemot za otstranuvawe na otpadot
�� Namaluvawe na koli~inata na otpadot koja tekovno se deponira
vo deponijata preku selektivnoto sobirawe i me{awe
�� Pravewe na proekti za da se dobijat sredstva za ekolo{ka
deponija, fabrika za kompostirawe na otpadot i zatvorawe na
postoe~kata deponija
�� Monitoring na site informacii koi se odnesuvaat na sistemot
za upravuvawe so otpadot
�� Podignuvawe na svesta kaj naselenieto za upravuvawe so
otpadot na nivo na evropskite standardi.
Implementacija
Proektot ima ~etiri glavni komponenti
Prvata komponenta be{e voveduvawe i podobruvawe na
op{tinskata programa za sobirawe na cvrstiot otpad za gradot so
pomo{ na 5.000 kanti za otpadoci i tri kamioni za kompaktirawe
donacija od Vladata na Germanija. Gradskoto sobranie organizira{e
sostanoci so sopstveni~kite asocijacii so cel da se objasnat lokaciite
na kantite i nivnata va`nost, taka {to smetot od gradskite sobirni
mesta da bide povtorno otstranuvan i istite da bidat higienski
odr`uvani.
Vtorata komponenta, a verojatno i ne najva`nata, be{e
odreduvaweto na sostavot na otpadot za da se ovozmo`i donesuvawe na
natamo{ni informirani odluki za strategijata za upravuvawe so
otpadot vo Rimniku Vel~a. Ovaa akcija be{e poddr`ana od germanskite
konsultanti i 10 studenti na Univerzitetot za ekologija od Budimpe{ta
koi u~estvuvaa vo odreduvaweto na sostavot na otpadot, vo 4 sesii (juni
2000 godina, oktomvri i fevruari 2001 godina i maj 2002 godina).
Analizite poka`aa deka 55% od doma{niot otpad e so rastitelno
poteklo.
Vo soglasnost so rezultatite od analizite za sostavot na
otpadot, a so po~etok vo noemvri 2001 godina, Rimniku Vel~a se vklu~i
kon selektivnoto sobirawe na rastitelen otpad od inertniot otpad.
Ovaa akcija isto taka ja u`iva{e poddr{kata na Germanija:
4.000 primateli (na kanti za otpadoci), so kapacitet od 7 litri za
4.000 stanovi bea postaveni vo pilotskata oblast, kako i neophodnata
178

ma{inerija za da se rakovodi pilotskata stanica za kompostirawe
(ma{ina za se~ewe na granki, utovaruva~ i mehani~ko sito za da se
prosee kompostiraniot materijal). Vo noemvri 2001 godina, op{tinata
ispora~a 1.260 kanti za otpadoci vo pilotskata oblast, zaedno so
informativnite materijali so cel da se podigne svesta na naselenieto.
Pilot-proektot celosno zapo~na, a dosega sozdadeni se pove}e
od 500 toni na kompost od sobraniot organski otpad. Planot
predviduva rasprostranuvawe na programata {irum gradot.
Tretata komponenta be{e otvoraweto na nacionalniot
Informativen centar za upravuvawe so otpadot, za da se podigne
svesta kaj naselenieto i da se educiraat i obu~at kompaniite za
gradskata ~istota i javnite funkcioneri.
Vo vrska so ova e ~etvrtata komponenta na proektot: razvojot na
Prira~nik za integrirano upravuvawe so otpadot. Vo slednite dve
godini, ovoj prira~nik }e se koristi kako osnova za obuka na site
zainteresirani javni i privatni sektori za principite na integrirano
upravuvawe so otpadot i za primenuvawe na vakvite programi {irum
cela Romanija.
So cel da se prodol`i so realizacijata na komunalnite dobivki
vo Rimniku Vel~a, koi se odnesuvaat na na~inot na otstranuvawe na
otpadot, namaluvawe na iznosot na otpadot preku razni metodi na
nalmaluvawe i obrabotka, op{tinskite vlasti promoviraa edna
edukativna kampawa vo oblasta na ekolo{kata za{tita, kako na nivo na
op{to naselenie taka i na nivo na u~ili{na vospostavenost. Na toj
na~in tie publikuvaa i distribuiraa razli~ni materijali, kako {to se
papki, posteri, letoci, bro{uri.
Rezultati / Dostignuvawa
�� Be{e namalen vremenskiot period na tovarewe na otpadot od
15-20 min/m 3 do 3-4 min/m 3 i se namalija rizi~nite elementi za
zdravjeto na naselenieto i `ivotnata sredina.
�� Be{e podobrena komunikacijata pome|u gra|anite, javnata
administracija, drugite lokalni vlasti i site zainteresirani
strani na lokalno i nacionalno nivo, preku otvoraweto na
prviot Informativen centar vo oblasta na rakuvaweto na
otpadot vo Romanija.
�� Be{e sostavena Studijata na ekonomskata izvodlivost vo pogled
na Integriranoto upravuvawe so otpadot vo op{tinata Rimniku
179

180
Vel~a i dostavena do Evropskata unija; na toj na~in be{e
dobieno finansiraweto od strana na ISPA.
�� Postoe~kata deponija be{e povtorno uredena i be{e primeneta
nova tehnologija za da se kontrolira otstranuvaweto na smetot
i be{e izgradena prvata pilotska fabrika za kompostirawe na
organskiot otpad.
�� Deponiraweto na smetot be{e namaleno preku voveduvaweto na
selektivnoto sobirawe na organskiot otpad vo pilotskata
oblast koja otprvo opfa}a{e 1260 doma}instva.
�� Be{e napravena vebstranica koja gi sodr`e{e podatocite za
upravuvawe so smetot, rezultatite dobieni vo ramkite na
proektot, nasokite na analizata za odreduvawe na sostavot na
smetot, relevantnata legislacija.
�� Bea izvr{eni intenzivni kampawi so cel da se podigne svesta
kaj lu|eto za pra{aweto na upravuvawe so smetot, prosledeni so
voveduvawe na ~asovi po ekologija vo u~ili{tata.
�� Do denes, odr`ani se 7 seminari i pribli`no 170 seminari;
pretstavnici na lokalnite vlasti, javni institucii i privatni
kompanii za sobirawe na smet bea obu~uvani za Upravuvaweto
so op{tinskiot cvrst otpad.
�� Rezultatite dobieni preku ovoj proekt preovladaa vo odlukata
za dobivawe na diplomata ,,Nagradata za pridr`uvawe na
gradot kon Evropskata unija” na gradot za tri posledovatelni
godini za negoviot zabele`itelen napredok vo oblasta na
upravuvaweto so smetot, kvalitetot na vozduhot i vodata, i
obezbeduvawe pristap do informaciite za `ivotnata sredina.
�� Vo 2002 godina, op{tinata Dubai od Obedinetite Arapski
Emirati i HABITAT na Obedinetite nacii (UN-HABITAT) go
nagradija Sobranieto na gradot Rimniku Vel~a so Certifikat
na najdobra praktika za ovoj proekt.
�� Na Samitot vo Johanezburg, istiot proekt be{e proglasen
(zaedno so drugi 5 proekti) za najdobar od Isto~na i Centralna
Evropa vo Urbanite tehnologii za `ivotnata sredina.

Nau~eni lekcii
�� So cel za uspe{na realizacija na proektot, na op{tinata ì
be{e potrebno iskustvo i koordinacija od stru~ni lica od ovaa
oblast. Na toj na~in, konsultantite ne samo {to obezbedija
finansiska poddr{ka tuku isto taka i tehni~ka pomo{ i vodstvo.
Tie dadoa konkretni primeri od eden grad (Goettingen) so sli~na
veli~ina i so pribli`no ista struktura na reljef.
�� Drug va`en aspekt na uspehot be{e prezentacijata na sekoja
faza na proektot vo lokalnite masovni mediumi. Javnite debati
i sostanoci za informirawe bea organizirani so cel da se
vklu~i javnosta vo procesot na odlu~uvaweto. Zaradi toa,
gra|anite bea pootvoreni i so pogolema volja za sorabotka vo
realizacijata na proektot. Isto taka, so prezentiraweto na
proektot na vebstranicata na Gradskoto sobranie
(www.primariavl.ro), bea objaveni dobienite rezultati taka {to
drugite lokalni vlasti mo`ea da imaat korist od iskustvoto
dobieno vo Rimniku Vel~a.
�� Sozdavaweto na po~etnite uslovi, celite i odreduvaweto na
prioritetite spored tehni~kite i ekonomskite kriteriumi, go
so~inuva su{tinskiot element na ovoj proekt. Mnogu e va`no da
se sozdade baza na podatoci i da se vospostavat pokazatelite na
izvedbata, a na toj na~in nivoto na realizacijata na proektot
mo`e da se proceni vo koj bilo moment.
�� Vo procesot na realizacijata na proektot treba da se zeme
predvid javno-privatnoto partnerstvo. Op{tinata treba da gi
vklu~i site zainteresirani strani (onie koi obezbeduvaat uslugi
za sobirawe smet, Inspektoratot za za{tita na `ivotnata
sredina, Inspektoratot za zdravstvena za{tita, nevladinite
organizacii, u~ili{tata i pretu~ili{nite ustanovi, trgovskite
dru{tva, zdru`enija na sopstvenici itn.) od po~etok na proektot
so cel da se obezbedi pravilnata primena na donesenite odluki.
Finansirawe
Lokalnata samouprava ima{e korist od finansiskata pomo{ od
GTZ (5000 kanti za otpadoci, tri kamioni za kompaktirawe, oprema za
fabrika za kompostirawe na otpadot i Informativen centar, obuka za
na~in na upravuvawe so otpadot vo op{tinata.
181

Finansiraweto na ISPA, vo iznos od US$ 1.4 milioni, od koj
75% pretstavuvaat nenadomestlivi sredstva, bea dobieni zaradi
slednite celi: zatvoraweto na postoe~kata deponija za smet, izgradba
na nova ekolo{ka deponija i fabrika za kompostirawe na otpadot i
voveduvawe na nov sistem na sobirawe na smetot. 25% od investicijata
}e bidat obezbedeni od lokalniot buxet preku eden kredit na EBI koj }e
se nadomesti so koristewe na danokot za sobirawe na smetot.
Kontakt
Diana Dumitru, direktor na Evropskiot oddel za integracija
Ramnicu Valcea Town Hall, Romania
Tel /Fax:: 0040250 736 081
E-mail:dianad@primariavl.ro
Studija na slu~aj 4. Koristewe na drveniot otpad za
centralno greewe
Ovaa studija na slu~aj e obezbedena od strana na Romanskata
agencija za za~uvuvawe na energijata (ARCS).
Mestopolo`ba
Gradot Kampeni (Campeni, Romanija) e grad od 10.000 `iteli. Toj
se nao|a blizu do {umskiot basen na Aries, vo podno`jeto na
Apusenskite planini vo zapadniot del od Romanija.
Koj u~estvuva{e?
182
Partneri vo realizacijata na proektot bea:
�� Konsultant: Nacionalniot institut za drvna industrija na
Romanija
�� Koordinator na Programata PHARE: Ministerstvoto za
industrija i trgovija na Romanija, Generalna direkcija za
programi so me|unarodni organizacii (finansiskiot del) i
Romanskata agencija za za~uvuvawe na energijata (tehni~kiot del)
�� Sorabotnik: Ministerstvoto za vodi, {umi i za{tita na
`ivotnata sredina, Glavna direkcija za monitoring i ekolo{ka
kontrola
�� Proektant i snabduva~ na bojlerite: SC Terma Prod SRL od
Romanija

Opis
�� Korisnici na proektot: okru`nata kompanija za centralno
greewe GOTERM SA i Gradskoto sobranie na Kampeni.
Prvi~na sostojba: Toplotnata stanica broj 1 opremena so ~etiri
bojleri za topla voda od tipot PAL na pogon na CLU (lesno gorivo
nafta) i koja proizveduva toplina od 2175 Gcal/godi{no (8 h/dnevno) i
topla voda za doma{na potro{uva~ka (2 h/na den) so potro{uva~ka od
okolu 324 t CLU/godi{no. Efikasnost na bojlerot: maksimalno 70%.
Sostojba po modernizacijata: Dva bojleri od tipot PAL 15
proizvedeni vo Romanija, na pogon na triwe od pila so kalori~na sila
od 2.100 Kcal/kg.
Efikasnosta na bojlerite merena po periodot na testiraweto e
83%, proizveduvaj}i 4.087 Gcal/godi{no {to e za 88% povisoko od
starata termalna stanica koja rabote{e vo 1988 godina. Pokraj toa,
so toa {to sekoj od bojlerite ima obezbeden rezerven grealnik na CLU
e potpolno avtomatiziran.
Ovoj proekt demonstrira tehni~ki i ekonomski prednosti na
iskoristuvaweto na drveniot otpad kako gorivo za centralnoto greewe.
Proektot isto taka ima golem potencijal za replicirawe vo golem broj
na urbani oblasti so drvni industrii i centralni sistemi za greewe:
Nehoiu, Busteni, Vatra Dornei, Campulung, Moldovenesc, Aburd, Bicaz, Tg.
Neamt, Gura Humorului, Campina, itn.
Celi
�� Iskoristuvawe na drveniot otpad namesto na fosilni goriva za
generirawe na toplina
�� Namaluvawe na zagaduvaweto na `ivotnata sredina (nema
isfrlawe na ovoj otpad vo rekite)
�� Namaluvawe na tro{ocite za generirawe na toplina.
Realizacija
Korisnik na ovoj proekt e gradot Campeni, koj e izbran zaradi slednite
pri~ini:
183

�� visoka koli~ina na drven otpad od {umskiot basen na Arie{ -
okolu 54.000 toni godi{no
�� visoki tro{oci za koristewe na lesno gorivo vo proizvodstvoto
na toplinata i zgolemenoto nivo na dr`avnite subvencii
�� visoko nivo na zagadenost na rekata Arie{ zaradi deponiite na
drveniot otpad i triweto generirani od lokalnite fabriki za
obrabotka na drvo
�� dlaboka gri`a i sorabotka na lokalnite vlasti i, na primer,
gradskiot sovet na Campeni i slu`bata na gradona~alnikot na
oblasta Alba, kako i so kompaniite za centralno greewe
GOTERM SA vo odnos na realizacijata na proektot.
Vrz osnova na resursite na drveniot otpad, zamenata na
postoe~kite dva stari bojleri vo Termalnata fabrika so dva moderni
bojleri na gorivo na triwe, be{e izbrano kako optimalno re{enie.
Bojlerite bea proektirani i izraboteni od strana na romanski
kompanii.
Toplotnata stanica be{e obezbedena so site novi sistemi
pogodni za gorewe na drveniot otpad: platforma za istovar, silos,
strmi pojasni prenosnici, ured za izduvni gasovi i avtomatika.
Rezultati
Novite bojleri bea postaveni za rabota zimata vo 1999 godina.
�� Za{teda na energija i namaluvawe na tro{ocite za gorivo:
Karakteristiki na
proektot
Kalori~na sila na
gorivoto
Hi[Kcal/kg]
Specifi~na
potro{uva~ka
-ecc/Gcal-
184
Generirawe na toplina
Gcal-an
Po~etnata
sostojba
CLU
9.600
Tro{oci za generirawe
na toplina - Evro/ Gcal 26,45
Po modernizacijata
Triwe
2.100
0,204 0,172
2.175 4.087
15,20
Subvencija -Evro/ Gcal 18,0 3,1

�� Namaluvawe na zagaduvaweto na vozduhot
- Iskoristuvawe na okolu 2.345 t drven otpad/godi{no
- Namaluvawe na emisija na osloboden SO 2 pri
sogoruvawe na nafteno gorivo za okolu 1.000 t/godi{no
- Namaluvawe na emisija na SO 2 na otvoren prostor so
okolu 14,5 t/godi{no
�� Drugi prednosti
Nau~eni lekcii
- Zgolemuvaweto na raspolo`livata toplina vo toplotnata
stanica za okolu 88% pretstavuva podobruvawe vo
blagosostojbata na naselenieto
- Bitnoto namaluvawe na subvenciite od lokalniot sovet
za pokrivawe na tro{ocite za greeweto
- Zamenata na fosilnite goriva (~ija cena }e se zgolemi vo
idninata) so evtino lokalno gorivo }e bide od polza za
posiroma{noto naselenie
- Namaluvaweto na zagaduvaweto zaradi deponiraweto na
drveniot otpad vo rekite }e go zgolemi turisti~kiot
potencijal i kako rezultat na toa i }e go podigne
ekonomskiot razvoj na oblasta
- Koristeweto na opremata proektirana i proizvedena vo
Romanija zna~itelno }e gi namali tro{ocite za
investirawe.
�� Vozmo`no e uspe{no da se transformira edna postoe~ka
instalacija napojuvana so te~no gorivo vo instalacija
napojuvana so gorivo od biomasa.
�� Cvrsta sorabotka pome|u lokalnata vlast, nacionalnata /
vladinata agencija, onie koi snabduvaat so oprema i
konsultantskite kompanii e od osobena va`nost za uspehot na
proektot
�� Vozmo`no e da bidat namaleni subvenciite na toplotnata
energija.
185

Finansirawe
Vkupnata cena na proektot be{e okolu 120.000 evra: 100.000
bea obezbedeni od fondovite na EURO PHARE, a okolu 20.000 evra od
lokalnite fondovi.
Finansiraweto od nepovratnite sredstva na PHARE e nameneto
za realizacijata na proekt so prioritet vo ramkite na strategijata za
iskoristuvawe na obnovlivite resursi na energija napraven od strana
na ekspertite od Romanija i Evropskata unija, a osobeno
iskoristuvaweto na biomasata za centralnoto greewe.
Kontakt
Mr. Corneliu Rotaru – Generalen direktor na ARCE
Tel: +40 1 650 64 70
Fax: +04 1 312 31 97
E-mail:agolita@alfa.imi.ro, corneliu_rotaru@yahoo.com
Studija na slu~aj 5. Prekugrani~na op{tinska sorabotka za
`ivotnata sredina: Basenot na rekata Drina
Ovaa studija na slu~aj e podgotvena od strana na Regionalniot centar
za `ivotna sredina za Centralna i Isto~na Evropa, Dr`avnata
kancelarija na Srbija i Crna Gora.
Mestopolo`ba
Basenot na rekata Drina, ezeroto Peru~ac, teritorija na
op{tinite Bajina Ba{ta (Srbija i Crna Gora) i Srebrenica (Bosna i
Hercegovina), Bajina Ba{ta, grad vo zapadna Srbija na desniot breg na
rekata Drina. Oblasta koja ja zafa}a op{tinata e 673 km 2 .
Op{tinata Srebrenica se nao|a vo isto~niot del na Republika
Srpska. Op{tinskiot centar e gradot Srebrenica. Isto~niot del na
op{tinata le`i na bregot na rekata Drina. Vkupnata oblast na
op{tinata e 533,4km 2 a naselenieto koe `ivee vo op{tinata
Srebrenica e proceneto na okolu 8.000 `iteli (se o~ekuva nov popis
na naselenieto).
Koj u~estvuva{e?
186
�� Regionalniot centar za `ivotna sredina za Centralna i
Isto~na Evropa (REC), Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na
Norve{ka

�� Op{tinite Bajina Ba{ta (Srbija i Crna Gora) i Srebrenica
(Bosna i Hercegovina); op{tinite U`ice (Srbija i Crna Gora),
Vi{egrad (Bosna i Hercegovina), Fo~a (Srbija i Crna Gora),
Zvornik (Bosna i Hercegovina); drugi zainteresirani op{tini vo
basenot na rekata Drina - lokalnite vlasti
�� Hidrocentralite Vi{egrad i Bajina Ba{ta; javni komunalni
pretprijatija (lokalni i nacionalni), Nacionalniot park ,,Tara”
- relevantni institucii
�� Nevladini organizacii
Prviot sostanok na zainteresiranite strani, odr`an vo
oktomvri 2003 godina vo Bajina Ba{ta, za prv pat gi sobra
zainteresiranite strani od dvete dr`avi vo obid da se razvie
unificiran priod kon tehni~koto re{enie za ~istewe na ezeroto
Peru~ac, no isto taka i da se dobie zaedni~ka perspektiva za ~isteweto
na bregovite na rekata Drina i da se diskutira opcijata za idnata
prekugrani~na sorabotka vo razli~ni oblasti (razmena na informacii,
obrazovni kampawi i kampawi za podigawe na javnata svest,
sorabotkata na nevladinite organizacii itn). Sostanokot be{e
organiziran od strana na Regionalniot centar za `ivotna sredina za
Centralna i Isto~na Evropa.
Proektot be{e finansiski pomognat od Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti na Norve{ka.
Porano celiot basen na rekata Drina be{e upravuvan posebno,
bez zaedni~ki prekugrani~en priod.
Opis
Namerata na proektot ,,Prekugrani~na op{tinska sorabotka za
`ivotnata sredina: Basenot na rekata Drina” e da se identifikuva,
proektira, podgotvi, i pobara nadvore{no finansirawe za
re{avaweto na problemot na cvrstiot otpad koj se vleva od rekata
Drina vo ezeroto Peru~ac.
Vo ramkite na proektot, bea sobrani informaci za praktikite
na upravuvaweto so otpadot vo op{tinite locirani vo basenot. Ovie
informacii ovozmo`ija da se definira problemot na otpadocite i da
se prepora~aat mo`ni re{enija. Po ovie aktivnosti, Regionalniot
centar za `ivotna sredina za Centralna i Isto~na Evropa (REC),
organizira{e forum na zainteresirani strani, koj gi sobra site
relevantni strani za da go diskutiraat problemot na otpadot i da
prezentiraat tehni~ki opcii za da se is~isti ezeroto Peru~ac.
187

Zaklu~ocite od sredbata na zainteresirani strani ja formiraa
osnovata za dogovor za natamo{na akcija da se re{i problemot.
Dijalogot iniciran pome|u zainteresirani strani na ovoj sostanok
be{e prodol`en vo dve rabotni grupi vospostaveni ponatamu da go
razvivaat i finaliziraat dogovorot. Tie bea Institucionalnata
rabotna grupa (pretstavnicite na prekugrani~nite institucii bitni za
realizacijata na proektot) i nevladinata rabotna grupa (nevladinite
organizacii od Bosna i Hercegovina i Srbija i Crna Gora).
Vrz osnova na po~etniot konsenzus i rezultatite od rabotata vo
grupite, Regionalniot centar za `ivotna sredina za Centralna i
Isto~na Evropa (REC), be{e odgovoren za podgotovka na detalen
raboten plan da realizira izvodlivo re{enie na problemot. Studijata
na ekonomskata izvodlivost i akcioniot plan predlo`eni na sostanokot
na zainteresiranite strani vo april 2004 godina im ovozmo`i na
zaednicite vo basenot na rekata Drina da baraat finansirawe za
re{avaweto na problemot so otpadot.
Sobiraweto na podatocite se vode{e vo dve fazi. Vo prvata
faza ekspertite na Regionalniot centar za `ivotna sredina za
Centralna i Isto~na Evropa (REC), zaedno so nadvore{nite
konsultanti gi intervjuiraa regionalnite subjekti i razdelija
pra{alnik do op{tinskite centri koj se odnesuva{e na informaciite
vo vrska so upravuvaweto na otpadot, institucionalnata pozadina,
prethodni aktivnosti itn. Vo vtorata faza, be{e razviena studijata za
ekonomskata izvodlivost, zaedni~ki pome|u Regionalniot centar za
`ivotna sredina za Centralna i Isto~na Evropa (REC), i dvete rabotni
grupi.
Vtoriot sostanok na zainteresiranite strani gi sobra i dvete
rabotni grupi. Be{e diskutirano tehni~koto re{enie za problemot
(nabavkata na ured za pro~istuvawe na vodata i kompaktor na otpadot),
a {to }e bide rakovodeno od strana na Nacionalniot park ,,Tara” i
pretprijatieto za komunalni raboti od Bajina Ba{ta; isto taka be{e
diskutirano za aktivnosti na poddr{ka naso~eni za obezbeduvawe na
odr`livite efekti od realizacijata na proektot (prekugrani~nata
aktivnost na nevladinite aktivnosti, formirawe na ,,Odbor na rekata
Drina” zaedni~ko telo koe bi ja sledelo realizacijata na tehni~koto
re{enie i bi podgotvilo plan na aktivnosti za po{iroka vklu~enost na
zainteresiranite strani).
188

Celi
�� Postignuvawe na soglasnost na site strani koi se
zainteresirani vo regionot na rekata Drina i ezeroto Peru~ac
za predlo`enite tehni~ki re{enija za za{tita od natamo{noto
zagaduvawe so cvrst otpad.
�� Organizirawe na forumi za site zainteresirani grupi so cel
da se izrabotat predlo`enite re{enija i da se izrazi
misleweto
�� Razvivawe na prekugrani~en dogovor za poddr{ka na izbranoto
re{enie za proektot me|u klu~nite zainteresirani grupi
�� Razvoj na studija na ekonomskata izvodlivost koja }e se dostavi
za natamo{no daritelsko finansirawe.
Realizacija
Seopfatniot plan na aktivnosti za realizacijata na proektot be{e
podelen na tri fazi spored celite na proektot:
1. Po~etna faza
Vospostavuvawe na prekugrani~ni kontakti, po skoro deset
godini na svirepostite i sporovite vo regionot, be{e vo
fokusot na timot za realizacija na proektot. Isto taka eden
ekspertski tim vode{e terenski poseti i gi analizira{e
pra{alnicite. Be{e razviena prvi~na studija na ekonomskata
izvodlivost.
2. Identifikacija na izvodlivi re{enija za ~isteweto na ezeroto
Peru~ac so pomo{nite aktivnosti. Dokumenti koi se razvija vo
ovaa faza se Studijata na ekonomskata izvodlivost za ~istewe
na ezeroto Peru~ac i zaklu~ocite na dvete rabotni grupi.
Sledniot ~ekor e obezbeduvawe na oprema, kako {to e (ured za
~istewe na vodata i kompaktor na otpadot).
3. Aktivnosti na poddr{ka, vospostavuvawe na Odbor za rekata
Drina (ovaa faza treba da ja sledi nabavkata na tehni~kata
oprema).
Rezultati
�� Proektot gi sobra zainteresiranite strani od Basenot na
rekata Drina za prv pat po skoro deset godini za da diskutiraat
189

za zaedni~ki priod za re{avawe na problemite na `ivotnata
sredina vo basenot
�� Be{e vospostavena prekugrani~na sorabotka za `ivotnata
sredina (institucii i nevladini organizacii)
�� Be{e razvien me|uop{tinski dogovor pome|u op{tinite na
Srebrenica i Bajina Ba{ta, koj se odnesuva na razni pra{awa
�� Selekcija na najdobroto tehni~ko re{enie za ~istewe na
ezeroto Peru~ac; toa be{e dogovoreno i odobreno od strana na
zainteresiranite strani od dvete zemji
�� Zainteresiranite strani identifikuvaa mo`ni akcii za
odr`liva sorabotka vo regionot, vklu~uvaj}i edno prekugrani~no
telo (Odborot za rekata Drina), da obezbedi celnoorientirana
poddr{ka na grupite na zainteresiranite strani (organsko
farmerstvo, ekoturizam, prekugrani~no upravuvawe so otpadot
itn).
Nau~eni lekcii
�� Postoi volja za zaedni~ki akcii vo re{avaweto na problemite
na `ivotnata sredina na prekugrani~no nivo.
�� Institucionalnata i drugata sorabotka vo regionot e slaba
zaradi nedovolnite propisi i pravnata ramka, no isto taka i
zaradi nedovolnite kapaciteti vo ramkite na instituciite i
organizaciite na lokalno nivo.
�� Problemite na `ivotnata sredina vo Basenot na rekata Drina
ne bi mo`ele da se re{at delumno.
�� Domenot na aktivnostite treba da vklu~i gradewe na sposobnost
i poddr{ka na razni grupi na zainteresirani strani
(primenuvawe na najdobri praktiki, spodeluvawe na iskustvo).
Finansirawe
Proektot be{e poddr`an od strana na Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti na Norve{ka i realiziran od strana na
Regionalniot centar za `ivotna sredina za Centralna i Isto~na
Evropa REC. Vkupniot buxet iznesuva{e do 58.770 evra.
190

Kontakt
Jovan Pavlovi�
Rakovoditel na proektot, direktor na
The Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe
Country Office Serbia and Montenegro
Primorska 31, 11000 Belgrade
Tel: +381 11 32 92 899
+ 381 11 32 92 595
Fax: +381 11 32 93 020
E-mail:jpavlovic@recyu.org
Studija na slu~aj 6. Za{tita na evroaziskiot grifon
Ovaa studija na slu~aj e podgotvena od strana na Ekocentarot
“Caput Insulae” - Beli.
Mestopolo`ba
Ostrovite Cres (osobeno ornitolo{kite rezervati Kruna i
Podokladi), Krk, Prvi} i Plavnik (Hrvatska).
Koj u~estvuva{e?
Ekocentarot “Caput Insulae” - Beli vo partnerstvo so
Ornitolo{kiot institut i lokalnata zaednica na Cres.
Opis
Koloniite na evroaziskata ptica grablivka grifon na ostrovite
Cres i Krk imaa po okolu 25 para na grifoni. Lokalnoto naselenie ne
znae{e mnogu za vrednosta na ovie ptici, a od nivna strana ne
postoe{e ~uvstvitelnost sprema po{irokite ekolo{ki problemi, koi
imaa ogromno vlijanie vrz `ivotot na grifonite. Ovoj fakt predizvika
masovno truewe na pticite, osobeno na ostrovot Krk. Lokalnite
farmeri imaa izvesni problemi so me~kite i divite ku~iwa, pa tie
sakaa da gi re{at istite so nelegalno truewe. Ima{e isto taka izvesno
legalno truewe koe se vr{e{e so hemikalii bez soodvetni merki na
predostro`nost, predizvikuvaj}i truewe na izvorite na vodata za
drugite `ivotni. Ova rezultira{e vo kriti~na situacija na ostrovot
Krk. Denes koloniite na ostrovot Krk imaat tri para, a na ostrovot
Cres 70 para kako rezultat na poaktivnata za{tita. Sostojbata na
ostrovot Cres e rezultat na mnogugodi{na sorabotka so lokalnata
191

zaednica, koja pridonese lu|eto da bidat pove}e svesni za `ivotnata
sredina. Be{e isto taka vospostaven odnos so lokalnata zaednica na
ostrovot Cres, {to ovozmo`i dobivawe na site neophodni informacii
za evroaziskite grifoni koga se neposredno tretirani (na primer, vo
slu~aj koga mladata ptica pa|a vo moreto i mora da se spasuva,
lokalnoto naselenie }e go napravi toa na svoj na~in i }e ja donese vo
stanicata za niv, ili pak }e go povika na pomo{ Ekocentarot). Tie isto
taka sorabotuvaa so toa {to gi donesuvaa nivnite mrtvi `ivotni (ovci)
kako hrana za grifonite. Zapo~na markiraweto na mladite piliwa na
grifonite, {to ovozmo`i nau~nicite objektivno da dojdat do brojot na
grablivcite. Sekoja markirana ptica be{e posledovatelno sledena, a
se sobiraa podatocite za nivnite dvi`ewa {irum Evropa; isto taka,
mo`e so preciznost da se utvrdi brojot na ovie ptici {to se gnezdat.
Od tie brojki mo`e da se odbie stapkata na smrtnost i prose~nata
stapka na zgolemuvaweto na nivnite kolonii. Podatocite od
istra`uvaweto bea proektirani od strana na Ornitolo{kiot institut,
a bea sobirani od strana na volonteri organizirani preku
Volonterskata programa na Ekocentarot “Caput Insulae” - Beli.
Celi
�� da se imaat potpolno samoodr`livi kolonii, so sé pomala
vklu~enost na lu|eto sekoja godina
�� da se zapre trueweto
�� da se za{titi morskata oblast na ornitolo{kiot rezervat
�� da se pro{irat koloniite vo oblastite kade tie porano `iveeja
�� lokalnoto naselenie da stane potpolno svesno i vklu~eno vo
za{titata na vidovite vo opasnost i svojata sopstvena `ivotna
sredina.
Realizacija
192
�� markirawe na piliwata na grablivkata ptica grifon
�� gradewe na lekuvali{te za pticite i karantini
�� gradewe na oblasti za hranewe i mesta za monitoring
�� redoven monitoring i a`urirawe na bazata na podatocite
�� vleguvawe vo mre`ata na sli~ni proekti i razmena na
informacii

�� za{tita na morskite oblasti na koloniite na grablivkata ptica
grifon
�� rabotilnici i proekcii so lokalnata zaednica za razli~ni temi
(na primer, koristeweto na pesticidite, unapreduvawe na
tradicionalnoto farmerstvo povrzano so ekoturizmot itn.).
Rezultati
�� porast na brojot na grablivkata grifon vo kolonii od 25 do 70
para na ostrovot Cres
�� izgradeni dve oblasti za hranewe
�� lekuvali{te za pticite i karantin izgradeni i potpolno
operativni
�� vklu~enost na mre`ata na site proekti za za{tita na pticite
grablivki vo Evropa
�� lokalnoto naselenie stana svesno i gordo za vrednosta na
kolonijata na evroaziskiot grifon na nivniot ostrov.
Nau~eni lekcii
Ne e vozmo`na kompleksna programa za za{tita na zagrozenite
vidovi bez vklu~enosta na nau~nicite, volonterite i lokalnoto
naselenie. Edinstven mo`en na~in e da se razvie programa so potpoln
priod onamu kade {to nau~nicite i nevladinite organizacii za za{tita
na `ivotnata sredina rabotat vo zaedni{tvo so lokalnata zaednica
kade {to ovie vidovi `iveat so lu|eto i nivniot na~in na `ivot vo
prilagoduvaweto so prirodata, {to e korisno za nivnata
blagosostojba.
Finansirawe
Generalni sponzori na proektot za evroaziskiot grifon:
�� Firma Vara`din (1998) Hrvatski institut za prostorno
planirawe, Zagreb (1999-2000 godina)
�� Primorsko-goranski okrug, Zoolo{kata od Budimpe{ta, Pliva i
Agokor go finansiraa prvoto mesto na hranewe
193

�� Otvoreno op{testvo (Soros), Regionalen centar za `ivotna
sredina (REC) i Hrvatskata televizija ja sponzoriraa izgradbata
na prvoto lekuvali{te za pticite
�� Hrvatskoto Ministerstvo za za{tita na `ivotnata sredina ja
finansira{e izgradbata na vtoroto lekuvali{te za pticite
�� Privatni donacii od strana na posetitelite na centarot za
tolkuvawe vo zgradata na nevladinata organizacija Ekocentar
“Caput Insulae” - Beli.
�� Privatni donacii preku specijalna programa na virtuelno
usvojuvawe na evroaziskiot grifon.
Kontakt
Goran Suši�
Caput Insulae” - Beli
Ede Jadrasa 35
51000 Rijeka, Croatia
GSM +385 91 3357 123
E-mail:orlov-let@ri.htnet.hr
www.caput-insulae.com
Studija na slu~aj 7. Teatarski sredbi ,,Akteri vo Zagvozd”
Ovaa studija na slu~aj e podgotvena od strana na kulturnata
asocijacija na akterite vo Zagvozd.
Mestopolo`ba
Op{tina Zagvozd, granica Imotski.
Koj u~estvuva{e?
Kulturnata asocijacija na akterite vo Zagvozd, Sovetot na
gradot Zagvozd, lokalnata zaednica na op{tinata Zagvozd, likovniot i
grafi~kiot dizajner Vedran Karaxa, lokalnoto naselenie.
Opis
Ovaa godina se odr`aa sedumdesettite Teatarski sredbi na
akterite vo Zagvozd.
194

U{te od samiot svoj po~etok, ovoj kulturen nastan be{e dosta
uspe{en. Toa samo ja potvrdi potrebata za vakva kulturna sodr`ina vo
ruralnite oblasti: toj isto taka be{e isklu~itelno dobro primen od
strana na naselenieto vo Zagvozd i nivnite posetiteli, kako korisnici
na ovoj proekt, no isto taka i od celata javnost i kulturnata ustanova.
Bidej}i programata se izveduva{e vo ruralen region, so
specifi~ni karakteristiki na prostorot i `ivotnata sredina, be{e
po~uvstvuvana potreba za unapreduvawe na osnovniot proekt na takov
na~in za da se vospostavi zaedni{tvo so drugite oblasti (na primer,
za{tita na `ivotnata sredina i odr`liviot razvoj), so cel da se
prezentiraat na lokalnata zaednica i na javnosta - zaedno so
kulturnata sodr`ina - razvojnite potencijali na ovoj region.
Razvojnite potencijali na ovoj region se za~uvuvaweto na
`ivotnata sredina, posebnite prirodni resursi i pejsa`ot, od koj del
pripa|a na teritorijata na Prirodniot rezervat Biokovo, t.e.
lokalitet koj se nao|a pod zakonska za{tita. Neza{titenata oblast e
isto taka oblast so edinstveni regionalni karakteristiki,
tradicionalna arhitektura, etnografsko nasledstvo.
Za `al, nie sme svedoci deka vo ovj region, kako i vo celata
Hrvatska, nema dovolna svest za vrednosta na tradicionalniot pejsa`
ili nasledstvoto, koe se sostoi od pejsa`ot i `ivotnata sredina,
arhitekturata i biolo{kata raznolikost vo celost.
Zaradi toa, celta na realizacijata na ovoj proekt e da se
povrze kulturniot nastan so za{titata na `ivotnata sredina i
odr`liviot razvoj, kako i da se najdat novi na~ini na edukacija i
informirawe na lu|eto za dvete poliwa.
So organizirawe na kultuniot nastan na na~in koj zaedno so
odredena kulturna sodr`ina }e bidat prezentirani i lokalnite
vrednosti na `ivotnata sredina i pejsa`ot, `elbata e da se napravi
~uvstvitelna prvo lokalnata zaednica, a potoa isto taka i celata
javnost za prifa}awe na novite vrednosti. Vo kontekstot na ovoj proekt
ova zna~i pottiknuvawe na odgovoren stav kon `ivotnata sredina i
rodniot region.
Celi
Kratkoro~ni celi:
�� Podigawe na svesta za potrebata od odgovoren stav kon
`ivotnata sredina i pravilnoto otstranuvawe na smetot
195

�� Razvivawe kaj lokalnoto naselenie na pozitiven stav kon
vrednostite na rodniot region i ohrabruvawe na za{titata i
gri`ata za `ivotnata sredina.
Dolgoro~ni celi:
�� Kulturno odr`liv razvoj na sela so za{tita na `ivotnata
sredina kako edna od osnovnite zalo`bi
�� Stimulirawe na kulturniot razvoj na lokalnata zaednica preku
prifa}awe na kulturni sodr`ini so dobar kvalitet,
prepoznavawe i po~it na lokalnoto tradicionalno i prirodno
nasledstvo.
Realizacija
196
1. Organizirawe na regionalen kulturen nastan vo ruralna oblast
so inkorporacija i prezentacija na prirodnoto i kulturnoto
nasledstvo na celata op{tina.
2. Dizajnirawe na propagandni materijali za nastanite, nivnata
namera - pokraj unapreduvawe na sodr`inite na teatarskite
sredbi kako kulturna sodr`ina - isto taka }e gi pretstavuva
lokalnite resursi na raznolikosta na biologijata i na
`ivotnata sredina.
3. Organizirawe na lokalna akcija za ~istewe na terenitedeponii.
Op{tinata Zagvozd go obezbedi transportot na smetot,
20-30 volonteri aktivno u~estvuvaa so slu~ajna pomo{ na
lokalnoto naselenie.
4. Od smetot sobran na ilegalnite deponii formirana e
ekoinstalacija (vo 2004 godina instalacijata be{e napravena
od strana na Vedran Karaxa, slikar i grafi~ki dizajner), koja
potoa e izlo`ena na glavniot plo{tad na Zagvozd za vreme na
kulturniot nastan.
5. Koga nastanot zavr{uva i e oficijalno zatvoren,
ekoinstalacijata ,,javno” se otstranuva, t.e. se nosi i se isfrla
na bliskata deponija za smet.
6. Kampawata na ~istewe na ilegalni deponii na smet,
sozdavaweto na novata umetni~ka instalacija i isfrlaweto na
ekoinstalacijata na deponijata za smet e ,,javno” i mediumite
zaradi toa se povikuvaat da gi pokrijat ovie nastani.

Rezultati
�� Javnosta podobro stanuva osetliva sprema pra{awata od
`ivotnata sredina
�� ^istewe na prirodata za pribli`no deset toni smet
�� Zgolemena odgovornost kaj lokalnoto naselenie za masivniot
smet i ilegalnite deponii na smet
�� Zgolemena odgovornosta na celata javnost za sozdavaweto na
ilegalnite deponii na smet
�� Celokupnata javnost e podve}e osetliva na kulturnite sodr`ini
�� Unapreduvawe na inicijativite za odr`liv razvoj.
Nau~eni lekcii
Na~inot na koj se dostignuva zaedni{tvo pome|u dvete poliwa
(kulturata i za{titata na `ivotnata sredina) doka`a deka e dobar
na~in na unapreduvawe na kulturni i prirodni ili vrednostite na
`ivotnata sredina.
Finansirawe
�� Ministerstvoto za kultura
�� Okrugot Split i Dalmacija
�� Op{tinata Zagvozd
�� Brojni kompanii i javni korporacii
�� Ministerstvoto za `ivotna sredina, prostorno planirawe i
grade`ni{tvo obezbedi 40.000 kn za kampawite za `ivotnata
sredina.
Kontakt
The Actors in Zagvozd Cultural Association
Zagvozd 21270
Boženko Dedi�, pretsedatel
Vedran Mikota, potpretsedatel
Te. 021/847-080, fax: 021/847-080
E-mail:glumci.u.zagvozdu@st.htnet.hr
197

Koristena literatura
Cari� H., 2003: Smjernice odr`ivog razvoja op�ine Jelsa [Directions for
Sistainable Development of Jelsa Municipality]. Report Zagreb: ODRAZ
Institute for Sustainable Communities (ISC) and the Regional Environmental
Centre for Central and Eastern Europe (REC), 2000.: Guide to Implementing
Local Environmental Action Programs in Central and Eastern Europe
Available online at:
http://www.rec.org/REC/Publications/LEAP_Guide/default.html
[consulted April 23, 2004]
Keating ,M., 1993: Agenda for change.1st. ed. Geneva:
Centre for Our Common Future
Markowitz,P., 1994: Bulgarian Community Environmental Action project: Final
results and Evaluation. Montpelier: Institute for Sustainable Communities
Priznanie
Avtorite bi sakale da im ja izrazat svojata blagodarnost na:
Paul Markowitz (ISC), Hrvoje Cari� (ODRAZ), Diana Dumitru (Ramnicu Valcea
Town Hall), Corneliu Radulescu (ARCE), Jovan Pavlovi� (the REC County
Office Serbia and Montenegro) and Admira Mahmutovi� (Eco-centre “Caput
Insulae”-Beli).
Dodatok
Programata Phare, ISPA i SAPARAD se tri instrumenti pred
priodot finansirani od strana na Evropskata unija za da pomogne na
zemjite kandidati od Centralna i Isto~na Evropa vo nivnata
podgotovka za pristapuvawe na Evropskata unija.
ISPA se zalaga za Instrument za strukturalni politiki za pred
pristapuvawe i finansira proekti na `ivotna sredina i transport
SAPARD se zalaga za Specijalnata programa za pristapuvawe za
zemjodelstvoto i ruralniot razvoj
Phare se zalaga za Pologne, Hongrie Assistance a la Reconstruction
Economique i be{e organizirana vo 1989 godina za da pomogne na
tranzicijata na Polska i Ungarija kon pazarnite ekonomii, a podocna
be{e pro{irena za da ja vklu~i Albanija, Bosna i Hercegovina,
Bugarija, Republika ^e{ka, Estonija, Republika Makedonija, Latvija,
Litvanija, Romanija, Slova~ka i Slovenija, da obezbedi pomo{ za
komunalnata infrastruktura vo oblastite na transportot i `ivotnata
sredina.
198

Jakša Puljuz
Institute for International Relatitions
Lj. F. Vukotinovi�a 2
HR-10 000 Zagreb, Croatia
Telephone: 00 385 1 4826 522
E-mail: jpuljuz@irmo.hr
Avtori
Istvan Temesi
Budapest University of Economic Sciences and Public Administration
Menesi ut. 5
Budapest H-1118, Hungary
Telephone: 00 36 1 3869 146
E-mail: temesi@mail.tunet.hu
Nora Teller
Metropolitan Research Institute
Lonyay u.34
Budapest H-1093, Hungary
Telephone: 00 36 1 2179 041
E-mail: teller@mri.hu
Joszef Hegedus
Metropolitian Research Institute
Lonyay u. 34
Budapest H-1093, Hungary
Telephone: 00 36 1 2179 041
E-mail: hegedus@mri.hu
Rosana Scancar
Upravna Enota Tolmin
Padlih borcev 1/b
5220 Tolmin, Slovenia
Telephone: 00 386 41 448210
E-mail:rosana.scancar@gov.si
199

Zlata Plostajner
Lokalni podjetniski center Sentjur pri Celju
Trg celskih knezov 8
3000 Celje, Slovenija
Telephone: 00 386 3 7471 246
E-mail:zlata.plostajner@guest.arnes.si
Ivona Mendes
Faculty of Political Science
Lepusiceva 6
HR-10 000 Zagreb Croatia
Telephone: 00 385 1 4655 490
E-mail: ivona.mendes@fpzg.hr
Snjezana Vasiljevic
Faculty of Law
Trg Marsala Tita 14
HR-10 000 Zagreb Croatia
Telephone: 00 385 1 4895 752
E-mail: snjezana.vasiljevic@vip.hr
Mariana Cernicova
University “Tibiscus”
Str. Dalili 1A
RO-1900 Timisoara, Romania
Telephone: 00 40 723 569 735
E-mail: cernicova@hotmail.com
Lidija Pavic-Rogosic
NGO “Odraz”
Lj. Posavskog 2/4
HR-10000 Zagreb, Croatia
Telephone: 00 385 1 4655 203
E-mail: lidija.pavic@zg.htnet.hr
Silvija Kipson
NGO “Odraz”
Lj.Posavskog 2/4
HR-10000 Zagreb, Croatia
Telephone: 00 385 1 4655 203
E-mail: silvija.kipson@zg.htnet.hr
200