TRGOVINA URBANC - Ministrstvo za kulturo

»V štajerskem glavnem mestu in okolici je sezidal vrsto vil in stanovanjskih hiš v
poznohistoričnem slogu. Leta 1894 je skupaj z Leopoldom Theyerjem postavil mogočno
neorenesančno stavbo Wechselseitige Brandschaden Versicherungs Anstalt v središču Gradca.
Ob Urbančevi hiši je oblikovno nova le dvorana, ki jo je projektiral za Šesto nemško pevsko
slavje leta 1902, vendar med obema arhitekturama zaman iščemo globljih sorodnosti. Sigmundt
je stavbne oblike prevzemal in sestavljal eklektično. Z drugimi deli se mu ni posrečilo, da bi se
prebil iz poprečja provincialne umetnosti. Pri nas je postavil še v Malem Lošinju vilo Riedl
(1892), zamisel velikega hotela v Opatiji pa je ostala le na papirju.« (Prelovšek, 1977: 115-116)
Risbi hotela v Opatiji (levo) in dvorane za 6. nemško pevsko slavje v Gradcu, 1902 (desno).
3.6. Primerjava s sorodnimi dediščinami
- Zgodovinske in slogovne vzporednice
Konec 19. stoletja se kot protiutež historicizmu razvije secesija. Glavna središča novega sloga se
razvijejo v: Veliki Britaniji (modern style; C. R. Mackintosh), Franciji in Belgiji (art nouveau; V.
Horta, H. van de Velde), Nemčiji (Jugendstil; J. M. Olbrich), Avstriji (secesija; J. Hoffmann, O.
Wagner), Španiji (modernismo; A. Gaudi). Večinoma izzveni do leta 1910. Pri nas se secesija
(večinoma med leti 1901 – 1909) izrazi predvsem pod avstrijskim vplivom, ustvarjajo pa tako
slovenski kot tuji oblikovalci (M. Fabiani, C. M. Koch, I. Vurnik; L. Theyer, J. Zaninovič, F.
Sigmundt, J. Vancaš) po naročilu bogatega meščanstva kot del popotresne regulacije Ljubljane.
V Ljubljani se razvije secesija pod dunajskim vplivom, izstopa le nekaj primerov pod vplivom
Budimpešte in Bohemije.
Secesija v Ljubljani se izrazi večinoma kot okras na fasadah, le občasno ustvari tudi kakšen
ambient. Danes so ohranjeni le še ambienti v Grand hotelu Union, Trgovini Urbanc, Mestni
hranilnici ljubljanski. Pod vplivom Wagnerjeve šole so fasade v Ljubljani poleg organskega,
rastlinskega okrasja dobile tudi geometrijske vzorce, sestavljene iz kvadratov, pravokotnikov,
krogov, ravnih linij.
Primer secesijskih fasad iz Budimpešte ter ornamentov belgijskega art nouveauja (arh. V. Horta)
10