Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
NACIONALNI PROGRAM ZA KULTURO <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong><br />
<strong>Osnutek</strong><br />
november 2011
BESEDA MINISTRA ZA KULTURO 3<br />
PREAMBULA 5<br />
OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA TER CILJEV IN UKREPOV NA<br />
POSAMEZNIH PODROČJIH KULTURE:<br />
1 SLOVENSKI JEZIK 10<br />
2 UPRIZORITVENE UMETNOSTI 14<br />
3 GLASBENA UMETNOST 20<br />
4 LIKOVNA UMETNOST 27<br />
5 INTERMEDIJSKA UMETNOST 32<br />
6 KNJIGA 37<br />
7 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST 41<br />
8 FILM IN AVDIOVIZUALNA DEJAVNOST 48<br />
9 MEDIJI 56<br />
10 KULTURNA DEDIŠČINA IN ARHIVSKA DEJAVNOST 60<br />
11 MEDNARODNE IN EU ZADEVE 78<br />
12 ČLOVEKOVE PRAVICE IN VAROVANJE KULTURNIH RAZNOLIKOSTI 84<br />
13 LJUBITELJSKA DEJAVNOST 96<br />
OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA TER CILJEV IN UKREPOV, KI PREČIJO<br />
VSA POLJA KULTURE:<br />
14 POSODOBITEV MREŽE KULTURNIH PROGRAMOV V JAVNEM INTERESU 103<br />
15 RAZVOJ IN SPODBUJANJE KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE 108<br />
16 PODPORA IZOBRAŽEVANJU, USPOSABLJANJU IN RAZISKOVANJU NA<br />
PODROČJIH KULTURE 114<br />
17 PODPORNI SISTEMI ZA RAZVOJ KULTURE 119<br />
2
BESEDA MINISTRA ZA KULTURO<br />
Pisati popotnico predlogu novega <strong>Nacionalnega</strong> <strong>programa</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> je na eni strani lepa, na<br />
drugi pa nehvaležna naloga.<br />
Lepa <strong>za</strong>to, ker lahko kot minister, pooblaščen <strong>za</strong> področje kulture, pristavim piko ob<br />
<strong>za</strong>ključku pri<strong>za</strong>devanj moje predhodnice, ministrice Majde Širca in strokovnih služb<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, ki so pripravo temeljnega strateškega dokumenta <strong>za</strong> področje kulture<br />
<strong>za</strong>stavile tako, kot menim, da je edino prav. Na pot do ciljev in ukrepov s(m)o se podali na<br />
podlagi tehtnega pregleda stanja, ki s(m)o ga objavili v izjemno obsežni Analize stanja na<br />
področju kulture. Sledila so posvetovanja z <strong>za</strong>interesirano javnostjo, ki je imela v celotnem<br />
obdobju priprave možnost sodelovati s predlogi dopolnitev in sprememb gradiv. Teden<br />
kulturnih misli je s področnimi razpravami <strong>za</strong> posamezna polja kulture <strong>za</strong>okrožil posvete in<br />
dopolnil naše smernice <strong>za</strong> naslednje štiriletno obdobje. Pri njihovi pripravi smo sledili vzorom<br />
preteklih nacionalnih programov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, pri čemer smo predlogom ciljev in ukrepov na<br />
posameznih področjih dodali še nabor sistemskih ciljev in ukrepov, ki prečijo vsa polja<br />
kulture.<br />
Konkretno dediščino mojega kratkega mandata na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> predstavlja<br />
preambula k dokumentu, ki pomembno <strong>za</strong>riše temeljne smernice naših razmišljanj in<br />
temeljnost kulture nasploh. Za njen nastanek se <strong>za</strong>hvaljujem državnemu sekretarju Jožefu<br />
Školču, ki je ob sebi zbral skupinico dinamičnih »razmišljevalcev« o pomenu kulture.<br />
Toliko o lepi plati nastanka pričujočega besedila.<br />
Druga plat moje naloge je nehvaležna, saj smo Nacionalni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2015</strong><br />
pisali v času krize, ki je bolj kot vrednotam naklonjen merljivim vrednostim.<br />
Pisali smo ga v času, ko obeti <strong>za</strong> Slovenijo, Evropo in svet niso rožnati in bodo boleče<br />
<strong>za</strong>re<strong>za</strong>li tudi na področje kulture.<br />
Vendar se pri <strong>za</strong>pisu ciljev in ukrepov <strong>za</strong>vestno nismo želeli omejevati. Zapisali smo tisto, kar<br />
menimo, da bi morala država <strong>za</strong> ohranjanje kulturne dediščine, slovenskega jezika in razvoj<br />
sodobne ustvarjalnosti ter vseh vrst svobod <strong>za</strong>gotavljati ne glede na zunanje okoliščine.<br />
Končni izbor prioritet prepuščamo tistim, ki jih bodo morali tudi izvajati.<br />
Pričujoče gradivo predajam v varstvo Nacionalnemu svetu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, ki je bil ves čas<br />
njegovega nastajanja naš pomemben sogovornik, dopolnjevalec, prvi kritik in <strong>za</strong>govornik.<br />
Zahvaljujem se mu, da je prevzel nalogo njegovega skrbnika do nastopa naslednje vlade, ki<br />
bo imela pristojnosti <strong>za</strong> sprejemanje ključnih in <strong>za</strong>vezujočih dokumentov, kakršen je<br />
Nacionalni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2015</strong>.<br />
Vsem, ki boste v prihodnje v roke prevzeli škarje in platno skrbi <strong>za</strong> položaj slovenske kulture<br />
in ustvarjalcev pa želim obilo modrosti in uspeha. Vaša naloga bo <strong>za</strong>htevna in odgovorna.<br />
Še nedavno je bilo lažje; kultura je bila pripoznana kot nosilka naše narodne <strong>za</strong>vesti in<br />
živahna spodbujevalka nastanka naše državnosti. Postavila je temelje tistega, kar je danes<br />
samoumevno, <strong>za</strong>to je bila tudi državna skrb <strong>za</strong>njo samoumevna.<br />
3
V času krize, ki pogosto pomeni tudi prevrednotenje vrednot, ostajamo pri <strong>za</strong>vezi <strong>za</strong> pravo<br />
mesto Kulture in Umetnosti v jutrišnjem svetu. Naj (p)ostaneta sinonim <strong>za</strong> Svobodo,<br />
Ustvarjalnost, Mavrico in Smisel.<br />
Dr. Boštjan Žekš<br />
Minister <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />
4
PREAMBULA<br />
Nacionalni kulturni program (v nadaljevanju NKP) je temeljni razvojni dokument slovenske<br />
družbe in Slovenije kot države, njena programska/<strong>programa</strong>tska odločitev in strateška <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>,<br />
ki obvezuje slovensko politiko kot celoto. Kot tak je dokument države in vseh njenih organov,<br />
ne samo vlade in ne enega samega ministrstva. Pomemben in nujen v pojmovanju<br />
nacionalnega <strong>programa</strong> in javnega interesa na področju kulture je premik od razmisleka, ki<br />
skrbi <strong>za</strong> reali<strong>za</strong>cijo NKP banalno skrči na program dela posameznega resorja v boju <strong>za</strong><br />
proračunska sredstva. NPK je več, je strateški dokument, ki predstavlja odločilno fazo<br />
dolgoročnega razvoja slovenske družbe in Slovenije kot države, se pravi programski<br />
dokument vlade, opozicije in civilne družbe, ljudi kot ustvarjalcev, organi<strong>za</strong>torjev in<br />
porabnikov kulturnih dobrin. Visoka kulturna <strong>za</strong>vest in zlasti tudi samo<strong>za</strong>vest sta nujni <strong>za</strong> vse<br />
družbene sfere, <strong>za</strong> njihov razvoj, in pogoj <strong>za</strong> ustvarjalno sodelovanje v sodobni družbi.<br />
Kulturnost kot udejanjena vrednota prežema vse druge družbene dejavnosti in družbeno<br />
življenje v celoti; ljudje že financirajo ali sofinancirajo mnoge oblike umetnostne<br />
ustvarjalnosti, obstajajo pozitivni zgledi, kako kultura prežema druge družbene dejavnosti, in<br />
tudi v gospodarstvu (nedružbenih področjih) je kulture veliko, vsekakor več, kot kaže površen<br />
pogled. Skrb <strong>za</strong> kulturno ustvarjalnost, avtorstvo in intelektualno lastnino ni predvsem<br />
finančno in pravno-etično skrbništvo nad ljubiteljskimi, profesionalnimi, kolektivnimi in<br />
individualnimi sposobnostmi, željami in talenti, temveč njihovo državno koordinirano<br />
razvojno spodbujanje.<br />
Tradicionalna opredelitev pojma kulturna dediščina razume ohranjanje dediščine kot nalogo<br />
MK, v resnici pa ta vse bolj postaja okoljska, prostorska, lokalna in univer<strong>za</strong>lna naloga in<br />
dejavnost organizirane države. Prav tako je tudi znanost področje kulture in korak v<br />
civiliziranost in <strong>za</strong>to vse bolj pomembna določilnica nove identitete. Že zdaj nekateri od<br />
omenjenih podsistemov ali sektorjev niso bili le skrb enega samega ministrstva. Naloga<br />
države je, da vzpostavi kar najbolj premišljeno, učinkovito in trajnostno veljavno delitev dela<br />
oziroma sodelovanja med ministrstvi <strong>za</strong> vzgojo in izobraževanje, visoko šolstvo in znanost,<br />
okolje in prostor, kmetijstvo, turizem, gospodarstvo, pravosodje in zunanje <strong>za</strong>deve. Ne gre<br />
samo <strong>za</strong> predvidljive in modno aktualne sinergijske učinke, ki kljub vsemu omogočajo<br />
razpršenosti, razdrobljenosti, možnosti skrivanja pred nalogami in odgovornostmi, socialno<br />
mimikrijo, nepove<strong>za</strong>nosti in posledično neučinkovitosti, ampak <strong>za</strong> vzpostavitev podlage <strong>za</strong><br />
sonaravno oblikovanje kulturnosti, omike, civili<strong>za</strong>cijskih prednosti in nacionalne samo<strong>za</strong>vesti.<br />
Za sodobno upravljanje in razvijanje politik prihodnosti je nujno celovito pojmovanje<br />
nacionalne kulture in javnega interesa, ki uspeva z učinkovitim medresorskim sodelovanjem,<br />
večjo transparentnostjo dela in jasnimi pristojnostmi ter osebno odgovornostjo. Zato je<br />
dolžnost slovenske politike, da se na <strong>kulturo</strong> in NKP ne spomni le deklarativno ob praznikih,<br />
ampak se ob vsakem dokumentu in ukrepu vpraša tudi o njegovi kulturni razsežnosti in<br />
posledicah <strong>za</strong> slovensko <strong>kulturo</strong> in družbo.<br />
Družba je v globalni ekonomski krizi, institucionalni krizi Evropske unije in splošni družbeni<br />
in moralni krizi – in slovenska družba ni izvzeta. Ekonomsko in finančno krizo in vse<br />
družbene tegobe si kultura deli z drugimi družbenimi sferami in s precejšnjim delom<br />
globaliziranega sveta. NKP kot strateški dokument državi ne le nalaga skrb, marveč jo<br />
<strong>za</strong>vezuje k vzpostavljanju mednarodnih ekonomskih in institucionalnih pogojev <strong>za</strong><br />
samostojen kulturni razvoj Slovenije in Slovencev, <strong>za</strong> ohranjanje identitete in oblikovanje<br />
novih načinov in oblik izražanja identitetne skupnosti v globalnih in komunikacijsko novih,<br />
bolj odprtih, soodvisnih in med seboj veliko bolj prežetih družbenih prostorih. Temeljni<br />
pogoji <strong>za</strong> kvalitetno rabo vseh teh možnosti so v polju kulture, vzgoje, izobraževanja in<br />
5
znanosti, <strong>za</strong>to bo država Slovenija <strong>za</strong>gotavljala ustrezno mesto in pomen spoznavanju<br />
umetnosti in kulture v splošnem izobraževanju na vseh stopnjah, od predšolske ravni naprej.<br />
Dolžnost države je, da prosti trg kulturnega blaga in storitev razume kot pravico Slovencev,<br />
da jim je lastna kultura dostopna pod pogoji, ki niso težji od tistih, po katerih so nam sicer<br />
dostopni blago in storitve, in da jim je dostopna vsa svetovna kultura, kakor jim je dostopen<br />
ves tehnološki in industrijski napredek. Proces globali<strong>za</strong>cije, še zlasti pa možnost instantne<br />
pove<strong>za</strong>ve s slovensko kulturno ponudbo vsepovsod po svetu, je že in bo v slovenski kulturni<br />
politiki trajno spremenil tradicionalno delitev slovenskega kulturnega prostora na matico,<br />
<strong>za</strong>mejstvo in izseljenstvo. Slovenski kulturni prostor je povsod; informacijska pove<strong>za</strong>nost je<br />
prihodnost vseh nacionalnih kultur in državnih politik in pomeni izjemno vsebinsko razširitev<br />
pojma kulturnega prostora, posebej skupnega slovenskega kulturnega prostora. Slovenija se<br />
bo kot članica Evropske unije in v mednarodnih odnosih sploh <strong>za</strong>vzemala <strong>za</strong> tako ureditev in<br />
delovanje, ki bo <strong>za</strong>gotavljalo polno možnost razvoja slovenskega jezika in slovenske kulture,<br />
seveda ob <strong>za</strong>vedanju, da meje mojega jezika niso več meje mojega sveta. To je radikalna<br />
<strong>za</strong>re<strong>za</strong> v pojmovanje slovenske identitete in jo v veliki meri preizkuša na svetovnem odru in<br />
trgu.<br />
Takšno <strong>za</strong>vzemanje ni grožnja samobitnosti kulture ne zgodovinskemu pomenu ali<br />
socialnohistorični odločilnosti jezika in nacionalne <strong>za</strong>vesti. Tudi ni ovira današnji stopnji<br />
razvitosti slovenskega jezika, temveč mu je lahko razsodna spodbuda, kakor tudi ne pomeni<br />
oviranje prostega toka blaga in sredstev. Državo <strong>za</strong>vezuje, da ne popušča neoliberalni<br />
redukciji umetnosti na blago in storitve, razumljene kot materialne nosilce kulturnih vrednot.<br />
Dobrine, ki jih trošimo kot <strong>kulturo</strong>, niso snovni nosilci kulturnih vrednot (torej knjige, nosilci<br />
zvoka, softver itn.), marveč te vrednote same, vsebina teh nosilcev. Za ustvarjalce, pripadnike<br />
in uporabnike slovenske kulture kjer koli v svetu je prosti trg kulturnih dobrin le taka tržna<br />
ureditev, ki jim omogoča prosti dostop do teh vrednot pod enakopravnimi pogoji z ustvarjalci,<br />
pripadniki in uporabniki kultur, katerih trg je večji.<br />
Glede na to, da v globalni družbi na svetovnem spletu in nasploh s pomočjo novih medijev<br />
doseg slovenske kulture ni več prostorsko omejen in časovno <strong>za</strong>muden, si bo Slovenija<br />
pri<strong>za</strong>devala <strong>za</strong> stalno in redno vzdrževano živo pove<strong>za</strong>vo med matico in slovenskimi<br />
skupnostmi ter posamezniki v svetu. Omogočiti jim moramo lahek in razumljiv dostop do<br />
vseh spletnih mest, na katerih se bodo seznanili z vsem družbenim življenjem v Sloveniji, še<br />
posebej z živo kulturno ustvarjalnostjo. To v celoti spreminja ustaljena mnenja o rabi<br />
slovenske kulture zunaj države in opo<strong>za</strong>rja na internetno, tako rekoč instantno prezentacijo in<br />
navzočnost slovenske kulture <strong>za</strong> raznorodne in raznolike globalne publike posameznih<br />
umetnostnih področij. Slovenci, ki so <strong>za</strong>časno v tujini, ali mladi rodovi slovenskih <strong>za</strong>mejcev<br />
in izseljencev v času svetovnega spleta povsem po nepotrebnem nimajo stika s <strong>kulturo</strong> mladih<br />
v matici; ker ta skrbi zgolj <strong>za</strong> kulturne vrednote, ki so se medtem pri izseljencih in <strong>za</strong>mejcih<br />
umaknile povsem v intimo, ne pa tudi <strong>za</strong> tiste kulturne vrednote, ki povezujejo mlade po svetu<br />
kot generacijsko pove<strong>za</strong>ne kulturne in umetniške javnosti. Kasnejšim rodovom in mladim v<br />
izseljenskih skupnostih in državah priseljevanja je treba omogočiti spletni dostop do<br />
slovenskega družbenega življenja tudi v njihovih jezikih (angleščini, španščini, nemščini itn.).<br />
Potrebujemo ukrepe <strong>za</strong> boljšo seznanjenost matične domovine s <strong>kulturo</strong> in družbeno<br />
dejavnostjo Slovencev v svetu. To implicira aktivno zunanjo politiko Slovenije v EU in svetu<br />
<strong>za</strong> vzpostavitev pogojev <strong>za</strong> lasten kulturni in družbeni razvoj.<br />
NPK je trajni nacionalni, državni in evropski dokument, <strong>za</strong>to je temeljnega značaja in<br />
pomena, saj se nanaša na celovit družbeni razvoj države, naroda in ljudi, Slovenije in<br />
6
Slovencev, se vzpostavlja kot dokument njene trajne in prihodnje identitete in kvalitete<br />
življenja. Kot tak se ne more in ne sme obnašati kot dokument dela vlade, ki se podreja<br />
(realnim in namišljenim) političnim, ideološkim in gospodarskim prisilam, ki praviloma<br />
ogrožajo (ali vsaj <strong>za</strong>virajo) razvoj slovenske družbe in kulture. Posledično in konkretno pa<br />
ogrožajo udejanjanje NPK.<br />
Pričujoči uvod v NPK <strong>za</strong>govarja status temeljnosti tega dokumenta, status njegove obveze <strong>za</strong><br />
nacionalno državo (govor je torej o nacionalnem in državnem dokumentu, njegovem javnem<br />
interesu). Hkrati opo<strong>za</strong>rja na njegovo specifičnost, univer<strong>za</strong>lnost in prihodnost, predvsem pa<br />
na dolgoročno odgovornost države in politike <strong>za</strong> njegovo vsebino. Sedanji trenutek<br />
slovenskega družbenega, političnega in kulturnega življenja razvojno in celostno<br />
<strong>za</strong>stavljenemu NPK ni naklonjen: danes so priljubljeni hitri, kratkoročni, pragmatični,<br />
realistični ukrepi in realna posamična dejanja in rešitve. Zato s tem uvodom utemeljujemo<br />
tudi potrebo po ustreznem načinu dojemanja, ocenjevanja in sprejemanja tega dokumenta in<br />
poudarjamo, kako pomembno je, da državi ta dokument ni le resorski delovni plan ali predlog<br />
planiranja in porazdelitve proračunskih sredstev. Z letnicami omejena časovna trajnost NKP<br />
je operativna, izvršilna zgodnja fa<strong>za</strong> vstopa v dolgoročno, <strong>za</strong>vestno, politično dojeto in javno<br />
sprejeto delovanje države v trajnostnem razvoju kulture in kulturnosti v državi oziroma v<br />
Sloveniji in med Slovenci. Dokument označuje tudi redka okoliščina, da v njegovo<br />
uresničevanje vstopamo kot ponosna in samo<strong>za</strong>vestna evropska prestolnica kulture, država pa<br />
mora poskrbeti <strong>za</strong> uresničljivost te ponosne in samo<strong>za</strong>vestne podobe.<br />
Dosedanji dokumenti so opredeljevali poglavitne strateške razsežnosti kulturne politike in ob<br />
vsakokrat dodanih novih vsebinah vzdrževali kontinuiteto s prejšnjimi programi. Bili so<br />
pragmatični, koristni in v veliki meri izvedljivi, narejeni <strong>za</strong> naloge, ki so prej ko slej<br />
<strong>za</strong>risovale delokrog Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>. Za vse sta bili značilni samoumevno in uradniško<br />
urejanje in prerazporejanje sredstev in kadrov po prostoru kulture, kulturne in umetniške<br />
ustvarjalnosti, po prioritetnih nalogah kulturne politike. Svetovna, globalna prisotnost je bila<br />
v največji meri posledica evropskih <strong>za</strong>htev, širitev polja kulture pa je prihajala iz bohotnosti<br />
kulturnih dejavnosti. Čas je torej, da se podelitev del in nalog v okviru kulturne politike in<br />
odgovornost <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in kulturnost naselita v <strong>za</strong>vest vlade in dolžnost države.<br />
Med mnogimi sijajnimi <strong>za</strong>mislimi in projekti prejšnjega NPK je tudi ugotovitev, da sta bili<br />
»dve usmeritvi kulturne politike doslej premalo razvidni: medresorsko sodelovanje in<br />
sistematično povezovanje ne le ministrstev in ustanov, ampak tudi področij, <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek vsaj<br />
kulture, znanosti in izobraževanja«. Tudi v tem uvodu še vedno ugotavljamo enako<br />
pomanjkljivost, vendar spreminjamo poudarek: ne gre <strong>za</strong> »usmeritev kulturne politike«,<br />
ampak <strong>za</strong> usmeritev in <strong>za</strong>vezo države in vladne politike, in ni pomembna razvidnost<br />
usmeritev, marveč prepričanost države o njih in učinkovito izvajanje. Reforma bo uspešnejša,<br />
če bo postopna, <strong>za</strong>to Nacionalni program <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 2008–2011 ne prinaša »revolucionarnih«<br />
premikov, temveč skuša predvsem obogatiti, izboljšati ali tudi ustrezneje definirati nekatera<br />
področja, da bi se lažje odzivala na potrebe časa. Tudi v tej luči je razumljiva kontinuiteta, ki<br />
jo novi dokument ohranja z omenjenima programoma. To ne pomeni, da ne vpeljuje nekaterih<br />
strateških, dolgoročnejših novosti, kakor tudi ne, da ne <strong>za</strong>znava sprememb, ki so očitne, a še<br />
ne dopuščajo hitrega odgovora, ali da se nanje ne odziva«. (iz NPK 2008–2011)<br />
V tem uvodu ni pretenzije, da bomo zmogli premik iz pojmovanja »dela in ciljev kulturne<br />
politike« v načrtovanje strateških razvojnih družbenih nujnosti vseh politik na področju<br />
kulture, še <strong>za</strong> celostno politiko v kulturi ne. Zato na kratko povzemamo tiste konkretne, tako<br />
rekoč stalne in nujne naloge, ki so uresničljive tudi v NKP <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>, hkrati pa so tudi<br />
7
podstat dolgoročnemu in celostnemu strateškemu, temeljnemu razvojnemu dokumente države<br />
Slovenije.<br />
Mednje štejemo opredelitev kulture kot prostora svobode, svobode ustvarjalnosti, tudi<br />
vrhunske, brez estetskih <strong>za</strong>mejevanj, svobode medijskega prostora, povezovanje in prečenje z<br />
drugimi družbenimi in nedružbenimi dejavnostmi, kar ne pomeni omejevanja polja svobode<br />
kulture in njeno instrumentali<strong>za</strong>cijo, ampak njeno širitev.<br />
V polje svobode kulture sodi tudi dostopnost do kakovostne kulturne ponudbe po vsem<br />
fizičnem in virtualnem svetu.<br />
Kljub kriznim razmeram se NPK <strong>za</strong>vestno ne odreka ne nacionalnim prioritetam ne podpori<br />
kulturi v javnem interesu in ne omejuje njenih potencialov in razvojnih ciljev. Vse to je<br />
namreč prispevek k trajnostnemu razvoju Slovenije v smer, ki išče in prepoznava vrednote, a<br />
jim ne določa trenutne cene in tržne vrednosti.<br />
Cilji resorno pojmovane politike, torej politike oziroma dela in opravil Ministrstva <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong><br />
(kar je napačno razumljeno kot kulturna politika), so prej ko slej prisilno omejeni na resor<br />
kulture: a vendar, kaj s svobodo medijskega prostora brez znanosti, brez kapitalske moči v<br />
gospodarstvu, brez ustreznega izobraževanja Kaj je skrb <strong>za</strong> jezik in komunikacije v dobi<br />
globali<strong>za</strong>cije brez dosežkov znanosti in tehnologije, brez samo<strong>za</strong>vestnega odnosa do lastnega<br />
jezika in obvladovanja drugih Kaj je ohranjanje dediščine brez umestitve novih dosežkov<br />
umetnosti, znanosti, gospodarstva v genski <strong>za</strong>pis narodove identitete in brez kulturnosti v<br />
načrtovanju okolja in rabe prostora<br />
Ta preambula se <strong>za</strong>to do neke mere namerno oddaljuje od gradiva, ki bo verjetno nastalo kot<br />
NPK <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>; šteje ga <strong>za</strong> vmesni pripravljalni dokument in kompromis, ki bo prinesel<br />
nujne in minimalne izvedbene cilje iz sedanjega obdobja: podpora ustvarjalcem (in<br />
strokovnjakom) – posameznikom in <strong>za</strong>interesiranim skupinam, tj. povečanje sredstev <strong>za</strong><br />
kakovostne programe in projekte, spodbujanje ustanov k odprtosti <strong>za</strong> nove izzive in hkrati<br />
skrbi <strong>za</strong> njihovo stabilno delovanje, podpora kulturnim mrežam in sodelovanju med izvajalci<br />
kulturnih dejavnosti, promocija slovenske kulture in jezika v Sloveniji, Evropi in drugod po<br />
svetu, spodbujanje partnerstva med izvajalci kulturnih dejavnosti, šolstvom, visokim<br />
šolstvom, civilno družbo in gospodarstvom: zoper to ne more biti ugovora. Ni pa tisto, kar<br />
mora pomeniti in <strong>za</strong>gotavljati nacionalni program neke države in izpostaviti obveznost in<br />
odgovornost njene vlade. V to smer razmišljanja in pogumnih predlogov vabi ta uvod.<br />
8
OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA TER CILJEV IN UKREPOV NA<br />
POSAMEZNIH PODROČJIH KULTURE<br />
9
1 SLOVENSKI JEZIK<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Slovenski jezik se v NPK obravnava kot bistvena sestavina v tem programu opredeljene<br />
kulture in z njim usmerjane kulturne politike. Vzporedno z NPK se v Republiki Sloveniji<br />
sprejema in izvaja še bolj temeljni dokument <strong>za</strong> slovenski jezik, to je Resolucija o<br />
nacionalnem programu <strong>za</strong> jezikovno politiko. Ta opredeljuje odnos državnih oblasti do vseh<br />
vprašanj statusa slovenščine in drugih jezikov v RS ter razvoja jezikovne infrastrukture na<br />
vseh področjih družbenega življenja v Sloveniji in širšem slovenskem kulturnem prostoru.<br />
Slovenski jezik kot domicilni jezik Republike Slovenije se vpenja v medjezikovna razmerja<br />
na dveh ravneh. Prva skrb gre statusu in rabi slovenščine navzven, torej v razmerju do tujih<br />
jezikov. Ta vprašanja so tesno pove<strong>za</strong>na tudi z jezikovnopravnim okvirom na ravni Evropske<br />
unije oziroma z njenim deklarativnim pri<strong>za</strong>devanjem po uravnoteženi jezikovni politiki<br />
večjezičnosti. Uradna vloga nacionalnih jezikov, vključno s slovenščino, se je v EU močno<br />
uveljavila, državljani imajo na nadnacionalni ravni pravico do postopkov v svojih jezikih. Po<br />
drugi strani pa se v praksi na mnogih področjih <strong>za</strong>radi vpliva globali<strong>za</strong>cije, zlasti v znanosti in<br />
visokem šolstvu, gospodarstvu in mednarodni trgovini ter popularni kulturi, že vzpostavlja<br />
dejanska neenakopravnost jezikov tudi znotraj EU. Vzrok: resnična moč <strong>za</strong> vzdrževanje<br />
raznolikosti in jezikovnokulturnega bogastva Evrope je namreč izročena gospodarskopolitičnim<br />
(v večji meri anglofonim) centrom moči, ki vrednote večkulturnosti podrejajo<br />
<strong>za</strong>htevam trga. Pritiski kapitala vodijo procese jezikovne homogeni<strong>za</strong>cije v prid »velikim<br />
jezikom« na škodo »malih«. Slovenščina je na tem zemljevidu jezikovne moči mali jezik, ki<br />
mu je treba <strong>za</strong>gotoviti vse infrastrukturne pogoje <strong>za</strong> razvoj na vseh področjih javne<br />
komunikacije.<br />
Po drugi strani pa ob slovenščini v RS živijo tudi drugi, manjšinski jeziki: uradni italijanščina<br />
in madžarščina na področjih, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, ter drugi<br />
manjšinski jeziki, ki uradno niso priznani. Uradna politika večjezičnosti EU predpostavlja<br />
<strong>za</strong>ščito vseh jezikovnih skupin ter promocijo in razvoj njihovih jezikov.<br />
Slovenski jezik ima skozi optiko kulture večplastno vlogo. V ožjem smislu je osrednji medij<br />
literarne, gledališke, avdiovizualne (zlasti film) in deloma glasbene ter druge ustvarjalnosti,<br />
hkrati pa je dejansko prevladujoči komunikacijski medij pri posredovanju kulturnih dobrin<br />
<strong>za</strong>interesirani publiki na vseh področjih kulturnih dejavnosti. Ob tem je treba poudariti, da<br />
vloga slovenščine v literarnih, gledaliških, filmskih in glasbenih delih ni le prenosniška,<br />
temveč bistvena, saj aktivno soustvarja pomen kulturnega/umetniškega produkta. V jeziku so<br />
namreč uskladiščeni kulturni vzorci dojemanja sveta, strukturirana je izkušnja govorcev<br />
skupnega kulturnega prostora. Umetniška ustvarjalnost, ki <strong>za</strong> izražanje uporablja jezikovno<br />
materijo, pa izkorišča napetost med fosiliziranimi jezikovnimi sredstvi in umetniškim<br />
pri<strong>za</strong>devanjem po premikanju meja. Vsak jezik je iz te perspektive dragocenost in<br />
nepogrešljivi element evropskega in svetovnega v današnjem času tako ranljivega<br />
jezikovnega ekosistema. V javnem interesu RS na področju kulture je torej odpirati in<br />
podpirati možnosti <strong>za</strong> umetniško in širšo kulturno ustvarjalnost oziroma dejavnost v<br />
slovenščini kot državnem jeziku, ob tem pa posvečati dolžno skrb tudi manjšinskim tako<br />
uradnim kot neuradnim jezikom, s posebnim ozirom na jezikovne pravice govorcev s<br />
posebnimi potrebami.<br />
10
V zvezi z državnim jezikom Republika Slovenija sledi naslednjim temeljnim usmeritvam:<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
razvijanju jezikovne zmožnosti vseh skupin govorcev,<br />
razvijanju jezikovne rabe na vseh področjih javne komunikacije s posebnim ozirom na<br />
področju gospodarstva in mednarodne trgovine ter znanosti in visokega šolstva,<br />
spodbujanju jezikovne ustvarjalnosti,<br />
omogočanju in spodbujanju dialoga slovenske kulturne ustvarjalnosti z različnimi<br />
tujimi kulturami in jeziki.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1 Razvijanje jezikovne zmožnosti vseh skupin govorcev.<br />
Ukrepi:<br />
– redefinirati pravni okvir <strong>za</strong> učinkovito razvijanje jezikovne zmožnosti na vseh ravneh<br />
šolanja <strong>za</strong> vse skupine govorcev,<br />
– razviti strokovne podlage <strong>za</strong> učinkovito razvijanje jezikovne zmožnosti (razvoj<br />
didaktike in izobraževanje učiteljev),<br />
– podpirati razvoj bralne kulture,<br />
– podpirati razvoj in vključenost (tradicionalnih in digitalnih) jezikovnih virov ter orodij<br />
v šolski sistem,<br />
– zgornji cilj in naštete ukrepe smiselno uporabiti tudi <strong>za</strong> druge in tuje jezike ter razvoj<br />
jezikovne zmožnosti in jezikovnih virov <strong>za</strong> govorce s posebnimi potrebami (gluhi in<br />
naglušni, slepi in slabovidni, gluho-slepi, dislektiki).<br />
Pojasnilo: Po <strong>za</strong>dnjih raziskavah je stopnja bralne pismenosti v slovenščini pri<br />
petnajstletnikih nižja od pričakovane, tudi v evropskem in svetovnem primerjalnem smislu.<br />
Naloga države je poiskati vzroke <strong>za</strong> to, tudi v infrastrukturnih okoliščinah (pravni okvir), ter<br />
poskrbeti <strong>za</strong> vzpostavitev mehanizmov, ki bodo stanje izboljšali. Poleg razvijanja bralne<br />
kulture, ki je <strong>za</strong> dvig stopnje bralne pismenosti izredno pomembna, je treba posvečati skrb<br />
razvoju didaktike in vseživljenjskemu izobraževanje učiteljev, nena<strong>za</strong>dnje tudi razvoju<br />
jezikovnih virov, ki bodo učencem olajšali učenje. Globalna soodvisnost <strong>za</strong>hteva od<br />
državljanov RS visoko stopnjo jezikovne zmožnosti tako v slovenskem jeziku kot v drugih in<br />
tujih jezikih, nikakor ne prvo na račun drugega.<br />
Čas izvedbe: celotno obdobje veljavnosti NPK.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrepi se izvajajo v okvirih sicer dodeljenih sredstev.<br />
Odgovornost: MK, MŠŠ, MVZT, univerze, zlasti pedagoške fakultete, Društvo Bralna značka<br />
Slovenije, JAK, Zve<strong>za</strong> društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zve<strong>za</strong> društev slepih in<br />
slabovidnih Slovenije.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: z raziskavami ugotovljen dvig ravni bralne pismenosti.<br />
2 Podpirati razvoj in promocijo slovenskega jezika v javni rabi.<br />
Ukrepi:<br />
– dosledno upoštevanje določb Zakona o javni rabi slovenščine,<br />
11
– sprejem in reali<strong>za</strong>cija Resolucije o nacionalnem programu slovenske jezikovne<br />
politike <strong>za</strong> obdobje <strong>2012</strong>–2016,<br />
– vzpostavitev in funkcioniranje vladnega medresorskega koordinacijskega telesa <strong>za</strong><br />
usmerjanje in spremljanje slovenske jezikovne politike,<br />
– vzpostavitev enote <strong>za</strong> zbiranje, urejanje in obdelovanje podatkov iz različnih virov o<br />
jezikovni problematiki slovenščine v javni rabi v okviru Službe <strong>za</strong> slovenski jezik<br />
znotraj MK.<br />
Pojasnilo: Slovenščina v javni rabi in razvoj jezika sta predmet osrednjega<br />
političnostrateškega dokumenta o slovenščini ter Zakona o javni rabi slovenščine. Toda oboje<br />
se dotika tudi rabe slovenščine na polju kulture, <strong>za</strong>to ima mesto v nacionalnem programu <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong>. Enako velja <strong>za</strong> vzpostavitev in delovanje medresorskega koordinacijskega telesa pri<br />
vladi, kjer ima svojega predstavnika tudi MK. INDOK <strong>za</strong> spremljanje realiziranja osrednje<br />
resolucije o slovenski jezikovni politiki bo na MK, <strong>za</strong>to ima mesto tudi v nacionalnem<br />
programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />
Čas izvedbe: celotno obdobje veljavnosti NPK.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okvirih siceršnjih, ker se del sredstev <strong>za</strong> projekte <strong>za</strong> reali<strong>za</strong>cijo<br />
resolucije <strong>za</strong> jezikovno politiko preusmeri v vzpostavitev in delovanje INDOK centra.<br />
Odgovornost: MK, Vlada RS, MŠŠ, MVZT, Državni zbor RS, Inšpektorat <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in<br />
medije, javne univerze in mediji v javni lasti.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: sprejem Resolucije o nacionalnem programu <strong>za</strong> slovensko jezikovno politiko <strong>za</strong><br />
obdobje <strong>2012</strong>–2016, spremljanje izvajanja Resolucije.<br />
3 Podpirati umetniško ustvarjalnost in izvajanje drugih kulturnih dejavnosti v<br />
slovenščini.<br />
Ukrepi:<br />
– podpirati literarno produkcijo slovenskih avtorjev v slovenščini,<br />
– podpirati prevajanje tuje literature v slovenščino,<br />
– podpirati nastajanje gledaliških in pevskih del v slovenščini in njihovo podajanje<br />
javnosti,<br />
– podpirati pospešeno digitali<strong>za</strong>cijo literature in drugih slovenskih del,<br />
– podpirati medije, da namenjajo več programske pozornosti slovenščini kot predmetu<br />
obravnave,<br />
– zgornji cilj in naštete ukrepe smiselno uporabiti tudi <strong>za</strong> manjšinske jezike.<br />
Pojasnilo: Podpiranje in ustvarjanje kulturno-umetniških dobrin v slovenščini je bistveni<br />
sestavni del kulturne politike na vseh zgoraj navedenih področjih. Jezikovna ustvarjalnost<br />
podpira kulturno raznolikost s ciljem vzpostavljanja socialne kohezije.<br />
Čas izvedbe: celotno obdobje veljavnosti NPK.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrepi se izvajajo v okvirih sicer dodeljenih sredstev z<br />
upoštevanjem njihove smiselne prednosti.<br />
Odgovornost: JAK, javni <strong>za</strong>vodi, Radiotelevizija Slovenija in MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: števno merjenje dosežkov glede na prejšnja leta in povprečja vsakokratnih <strong>za</strong>dnjih<br />
pet let.<br />
12
4 Gojiti stik kulture v slovenščini s <strong>kulturo</strong> v tujih jezikih<br />
Ukrepi:<br />
– podpirati prevajanje slovenskih literarnih, gledaliških in avdiovizualnih del v več tujih<br />
jezikov,<br />
– podpirati razvoj zmožnosti <strong>za</strong> prevajanje del, ki sodijo v <strong>za</strong>kladnico kulturnih dobrin,<br />
iz tujih jezikov čim bolj neposredno in zmanjševati <strong>za</strong>tekanje k prevajanju prek<br />
dominantnih jezikov,<br />
– <strong>za</strong>gotoviti oglaševanje in promocijo slovenske kulture, vključno s kulturno dediščino,<br />
v kulturnih institucijah in na odprtih javnih prostorih, ob slovenščini še v več tujih<br />
jezikih,<br />
– podpreti splošne knjižnice, da znotraj skupnega deleža knjižnih gradiv v tujih jezikih<br />
uravnovesijo obseg gradiv v različnih tujih jezikih,<br />
– podpreti NUK, da v času tega <strong>programa</strong> vzpostavi oddelke nemške in francoske<br />
literature,<br />
– načrtovati in podpirati usposabljanje kadrov <strong>za</strong> umetniške in druge kulturne dejavnosti<br />
v tujini v različnih jezikovnih okoljih.<br />
Pojasnilo: Sestavni del jezikovne politike je tudi razmerje med slovenščino in tujimi jeziki.<br />
Zgoraj omenjeni ukrepi naj bi pripomogli k soočenju slovenske kulture z različnimi tujimi<br />
jeziki in kulturami, ne le anglofonim kulturnim področjem.<br />
Čas izvedbe: celotno obdobje veljavnosti NPK.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatna sredstva <strong>za</strong> jezikovno izobraževanje in prevajanje v letni<br />
višini okoli 200.000 €.<br />
Odgovornost: JAK, SFC, RTV, občine, MK, univerze, MVZT.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: števno merjenje dogodkov oziroma sprememb v primerjavi s preteklimi leti.<br />
13
2 UPRIZORITVENE UMETNOSTI<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Področje uprizoritvene umetnosti je eno najkompleksnejših področij umetnosti. Po svoji<br />
specifiki združuje umetniške izraze z različnih področij umetnosti, jih sešteje, preoblikuje,<br />
prevrednoti in združi v novo umetniško celoto. Obsega vrsto zvrsti, žanrov, umetniških<br />
izrazov in praks.<br />
Raznovrstnost in izrazna pestrost v polju uprizoritvene umetnosti se preslikavata tudi v polje<br />
produkcije, reali<strong>za</strong>cije, ki ga bistveno sodoločata produkcija nacionalnih in občinskih javnih<br />
<strong>za</strong>vodov ter produkcija nevladnih producentov in posameznih umetnikov.<br />
Javni interes na področju uprizoritvene umetnosti se uresničuje z <strong>za</strong>gotavljanjem pogojev <strong>za</strong>:<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
produkcijo,<br />
postprodukcijo,<br />
mednarodno sodelovanje,<br />
nadaljnji razvoj in soobstoj raznolikosti umetniških izrazov in uprizoritvenih praks,<br />
pisanje in upri<strong>za</strong>rjanje nove slovenske dramatike,<br />
znanstveno, strokovno in kritiško refleksijo,<br />
ohranjanje, proučevanje in predstavitev dediščine s področja uprizoritvene umetnosti,<br />
informati<strong>za</strong>cijo in digitali<strong>za</strong>cijo,<br />
izobraževanje in usposabljanje,<br />
razvoj namenske infrastrukture in posodobitev opreme ter<br />
vzpostavitev kvalitetnega delovnega okolja <strong>za</strong> mlade, uveljavljajoče se in uveljavljene<br />
ustvarjalce.<br />
Področje uprizoritvene umetnosti je v okviru slovenske kulture dokaj razvito, a razdrobljeno.<br />
V umetniškem smislu s posamičnimi uprizoritvami in umetniškimi dejanji presega polje<br />
nacionalnega ter se vidno in redno umešča v mednarodni prostor. V smislu produkcijskih<br />
pogojev pa še ne dosega nivoja umetniško mednarodno primerljivih okolij. Zato je bistveno<br />
spodbujanje povezovanja, ne glede na pravno formalno obliko obstoječega, s ciljem razvoja<br />
celotnega, enotnega področja. Mnoge dejavnosti posamično že obstajajo – nekatere je treba<br />
posodobiti, druge identificirati in sistemsko pove<strong>za</strong>ti, da bodo služile celotnemu področju –<br />
razvoj drugih je treba sistemsko spodbuditi. Skrb <strong>za</strong> premišljen sistemski razvoj produkcijskih<br />
in drugih pogojev, ki bodo vzpostavili kvalitetno in učinkovito okolje <strong>za</strong> vrhunsko produkcijo,<br />
predstavitev in posredovanje ter ustvarjalnost na področju je ključna naloga kulturne politike<br />
v tem obdobju.<br />
14
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Izenačevanje pogojev <strong>za</strong> produkcijo nevladnih producentov z javnimi <strong>za</strong>vodi.<br />
Ukrepi:<br />
– sodelovanje v medresorskih pogovorih <strong>za</strong> sistemsko ureditev statusa in delovanja<br />
nevladnih organi<strong>za</strong>cij (NVO) ter nadaljevanje dialoga <strong>za</strong> izboljšanje položaja NVO v<br />
umetnosti,<br />
– priprava in ustanovitev odprte javne institucije,<br />
– na podlagi sistemske ureditve statusa in delovanja NVO primerljivo financiranje<br />
njihovih programskih vsebin ter<br />
– razvoj enotne producentske mreže uprizoritvene umetnosti.<br />
Pojasnilo: Produkcija na tem področju obsega produkcijo javnih <strong>za</strong>vodov, NVO in<br />
posameznikov, <strong>za</strong>to je treba <strong>za</strong>gotoviti primerljive pogoje <strong>za</strong>njo, ne glede na to, kdo jo izvaja.<br />
V izhodišču je treba definirati status profesionalnih nevladnih producentov, podpreti njihovo<br />
dejavnost ter spodbujati povezovanje s ciljem preseganja razdrobljenosti na področju<br />
organiziranosti in produkcije. Odprta javna institucija, ki razpolaga z infrastrukturo in sredstvi<br />
<strong>za</strong> izvajanje dejavnosti na način javne službe, namenjena produkciji NVO, je korak k<br />
izenačevanju pogojev <strong>za</strong> produkcijo. Ob izvajanju drugih ukrepov tega cilja in posodobitvi<br />
delovanja javnih <strong>za</strong>vodov se bo na področju spodbujal razvoj učinkovite in enotne<br />
producentske mreže (javnih <strong>za</strong>vodov ter NVO in posameznikov), temelječe na vsebini,<br />
programu, in ne na statusni, pravno formalni obliki izvajalca.<br />
Čas izvedbe:<br />
˗<br />
˗<br />
<strong>2012</strong>–<strong>2015</strong> – vsi ukrepi,<br />
<strong>2015</strong> – ustanovitev odprte javne institucije.<br />
Ocena finančnih sredstev:<br />
˗ 3.000.000 € na letni ravni v letih <strong>2012</strong>–2014,<br />
˗<br />
4.900.000 € v letu <strong>2015</strong> (3.000.000 € <strong>za</strong> programske vsebine, 1.900.000 € <strong>za</strong> delovanje<br />
odprte institucije).<br />
Odgovornost: MK, druga ministrstva, v okviru katerih delujejo NVO, vlada, NVO.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: sredstva, namenjena financiranju programskih vsebin NVO, število programsko<br />
financiranih NVO, ustanovitev odprte javne institucije.<br />
2. Povečanje postprodukcije ter uveljavljanje slovenske uprizoritvene umetnosti v<br />
mednarodnem prostoru.<br />
Ukrepi:<br />
– zmanjšanje števila sofinancirane produkcije in povečanje postprodukcije,<br />
– priprava in ustanovitev Slovenske uprizoritvene kooperative (SUK) ter<br />
– vzpostavljanje pogojev <strong>za</strong> delovanje Slovenskega gledališkega inštituta.<br />
15
Pojasnilo:<br />
– V <strong>za</strong>dnjih letih narašča število premier in upada število ponovitev. Povečevanje števila<br />
premier ne prispeva k večji kvaliteti produkcije. Zato je treba spodbujati povečevanje<br />
kvalitete tudi z zmanjševanjem števila sofinanciranih produkcij, hkrati pa je treba<br />
povečevati njihovo dostopnost s spodbujanjem postprodukcije in povezovanja (tudi z<br />
izmenjavami predstav javnih <strong>za</strong>vodov v abonmajskem sistemu oziroma umeščanjem<br />
predstav NVO v abonmajske programe javnih <strong>za</strong>vodov).<br />
– Poslanstvo SUK bo: spodbujanje povezovanja in sodelovanja znotraj celotne mreže<br />
uprizoritvene umetnosti, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi spodbujanje<br />
postprodukcije v slovenskem nacionalnem prostoru ter spodbujanje mednarodnega<br />
sodelovanja skladno s strategijo uveljavljanja slovenske kulture v mednarodnem<br />
prostoru, s ciljem podpiranja gostovanj vrhunskih produkcij referenčnih umetnikov v<br />
mednarodnem prostoru na referenčnih mednarodnih prizoriščih in festivalih,<br />
spodbujanja mednarodnih koprodukcij in pove<strong>za</strong>v ter predstavitev v in <strong>za</strong> mednarodni<br />
prostor.<br />
– Slovensko gledališče je premalo prisotno v širši <strong>za</strong>vesti evropskega gledališkega<br />
prostora, saj posamezne predstavitve, uspehi in dejavnosti slovenskega gledališča ne<br />
temeljijo na sistematičnem in predvsem skupnem pri<strong>za</strong>devanju <strong>za</strong> ustrezno<br />
premišljeno in kontekstualizirano prisotnost v sodobnem gledališču. Poslanstvo<br />
Gledališkega inštituta bo: raziskovanje slovenske izvirne dramatike ter določanje<br />
teoretskih smernic <strong>za</strong> prihodnost, skrb <strong>za</strong> promocijo slovenske dramatike in gledališča<br />
v tujini, skrb <strong>za</strong> gledališko dediščino in njeno predstavitev. Eden od temeljev <strong>za</strong><br />
izvajanje tega poslanstva že obstaja v poslanstvu in dejavnosti Slovenskega<br />
gledališkega muzeja. Z dopolnitvijo poslanstva ter s kadrovsko okrepitvijo,<br />
<strong>za</strong>gotovitvijo potrebne infrastrukture in finančnih sredstev <strong>za</strong> izvajanje <strong>programa</strong> se bo<br />
Slovenski gledališki muzej ob sodelovanju s SUK, Centrom <strong>za</strong> teatrologijo in<br />
filmologijo v okviru AGRFT in drugimi ustreznimi strokovnimi združenji preobrazil v<br />
sodoben Slovenski gledališki inštitut, ki bo sistematično in kontinuirano <strong>za</strong>gotavljal<br />
prisotnost slovenskega gledališča v mednarodnem in tudi nacionalnem prostoru.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: SUK 600.000 € na letni ravni (400.000 € MK, 200.000 € lokalne<br />
skupnosti).<br />
Odgovornost: MK, lokalne skupnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število premier, število ponovitev, ustanovitev SUK, strategija <strong>za</strong> delovanje<br />
Slovenskega gledališkega inštituta.<br />
3. Poslovna in stroškovna učinkovitost ter programska odličnost.<br />
Ukrepi:<br />
– spodbujanje uvajanja programov, ki bodo šolali poslovne kadre v kulturi,<br />
– posodobitev sistema financiranja javnih <strong>za</strong>vodov ter <strong>za</strong>gotavljanje večje<br />
transparentnosti poslovanja NVO z izenačenjem nadzora poslovanja NVO z nadzorom<br />
poslovanja javnih <strong>za</strong>vodov,<br />
16
– sistemska ureditev mreže slovenskih institucionalnih gledališč in izenačitev pravne<br />
podlage <strong>za</strong> obravnavo in financiranje programov občinskih javnih <strong>za</strong>vodov,<br />
– spodbujanje medresorskega dialoga o nujnosti fleksibilnih oblik in načinov<br />
<strong>za</strong>poslovanja, temelječega na vsebini, ter<br />
– posodobitev Kolektivne pogodbe <strong>za</strong> kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji.<br />
Pojasnilo: Z <strong>za</strong>gotavljanjem poslovne in stroškovne učinkovitosti producentov na področju<br />
uprizoritvene umetnosti se <strong>za</strong>gotavljajo tudi boljši pogoji <strong>za</strong> doseganje programske odličnosti.<br />
Navedeni ukrepi so bistveni <strong>za</strong> vzpostavitev sodobnega, fleksibilnega in odzivnega<br />
organi<strong>za</strong>cijskega okolja, ki je pogoj <strong>za</strong> kontinuirano produkcijo in delovanje ter posledično <strong>za</strong><br />
programsko odličnost in vrhunske umetniške dosežke.<br />
Bistveno <strong>za</strong> vzpostavitev enotne producentske mreže, navedene kot ukrep prvega cilja, je<br />
vzporedna sistemska ureditev mreže slovenskih institucionalnih gledališč. V mrežo je bilo v<br />
letu 2010 vključenih 13 slovenskih gledališč. Ob treh nacionalnih javnih <strong>za</strong>vodih, SNG-jih, ki<br />
jih je ustanovila država, je v mreži tudi devet občinskih javnih <strong>za</strong>vodov, ki so jih ustanovile<br />
lokalne oblasti, občine, ter Slovensko stalno gledališče v Trstu (SSG), ki s svojo dejavnostjo<br />
presegajo lokalni, občinski pomen in so v javnem interesu države. Mreža gledališč ni<br />
formalizirana, temelji na vsebini, na programih javnih <strong>za</strong>vodov. S sistemsko ureditvijo se bo<br />
mreža formalizirala in se bodo postavili temelji <strong>za</strong> njeno nadaljnje delovanje (vstopni pogoji,<br />
kriteriji obravnave in financiranja, temelječi na vsebini, programu, evalvacija, pogoji<br />
prenehanja ali podaljšanja članstva v mreži …). Izhodišče <strong>za</strong> formaliziranje in delovanje<br />
mreže so programi, ki so v javnem interesu države. Zagotavljanje sredstev <strong>za</strong> izvedbo teh<br />
programov slovenskih institucionalnih gledališč (v vseh segmentih stroškov, neposredno<br />
ve<strong>za</strong>nih na izvedbo <strong>programa</strong>) je osnova <strong>za</strong> sofinanciranje iz državnega proračuna. Zato je<br />
treba skladno z izhodiščem izenačiti pravne podlage <strong>za</strong> obravnavo in sofinanciranje<br />
programov občinskih javnih <strong>za</strong>vodov znotraj mreže slovenskih institucionalnih gledališč, saj<br />
trenutno sofinanciranje petih občinskih javnih <strong>za</strong>vodov iz državnega proračuna poteka na<br />
podlagi Uredbe ustavnega sodišča U-I-359/98 z dne 30. 9. 1999 (na tej podlagi so<br />
sofinancirani v vseh segmentih stroškov delovanja), drugih občinskih javnih <strong>za</strong>vodov in SSG<br />
pa na podlagi <strong>Nacionalnega</strong> <strong>programa</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> (zgolj v segmentu programskih materialnih<br />
stroškov). Izvajanje tega ukrepa ter ukrepov <strong>za</strong> vzpostavljanje fleksibilnega načina<br />
<strong>za</strong>poslovanja v javnih <strong>za</strong>vodih in posodobitve Kolektivne pogodbe bo potekalo v širšem<br />
okviru izvajanja dejavnosti <strong>za</strong> posodobitev in moderni<strong>za</strong>cijo delovanja javnih <strong>za</strong>vodov na<br />
področju kulture.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatna sredstva so na medresorski ravni potrebna <strong>za</strong> spodbuditev<br />
programov, ki bodo šolali poslovne kadre v kulturi.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število udeležencev usposabljanj <strong>za</strong> poslovne kadre v kulturi, enoten sistem<br />
obravnave in financiranja občinskih javnih <strong>za</strong>vodov na področju uprizoritvene umetnosti,<br />
strategija <strong>za</strong>poslovanja na področju umetnosti, nova Kolektivna pogodba.<br />
4. Razvoj infrastrukture na področju uprizoritvene umetnosti.<br />
Ukrepi:<br />
– priprava projekta, obnova obstoječega in gradnja novega SNG Drama Ljubljana,<br />
– priprava projekta in gradnja Centra sodobnih plesnih umetnosti (CSPU),<br />
17
Pojasnilo:<br />
– sodelovanje z lokalnimi skupnostmi <strong>za</strong> vzpostavitev infrastrukturne mreže <strong>za</strong><br />
področje uprizoritvene umetnosti ter<br />
– sodelovanje z lokalnimi skupnostmi <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje ustreznih vadbenih in<br />
uprizoritvenih prostorov <strong>za</strong> delovanje ustvarjalcev na področju uprizoritvene<br />
umetnosti.<br />
– Stavba SNG Drama Ljubljana je popolnoma dotrajana in ne omogoča izvajanja<br />
dejavnosti. Zato je treba <strong>za</strong>gotoviti novo, sodobno infrastrukturo, ki bo vključevala<br />
obnovljeno sedanjo infrastrukturo in novogradnjo, s potrebnimi prostorskimi in<br />
tehničnimi pogoji <strong>za</strong> sodobno izvajanje poslanstva in dejavnosti SNG Drama<br />
Ljubljana, osrednje nacionalne gledališke hiše.<br />
– Ob ustanovitvi institucije <strong>za</strong> sodobni ples – CSPU – je treba poskrbeti tudi <strong>za</strong> primerno<br />
infrastrukturo s primernimi uprizoritvenimi, vadbenimi in drugimi prostori <strong>za</strong> delo ter<br />
izvajanje poslanstva in dejavnosti CSPU.<br />
– V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi je treba spodbuditi vzpostavitev enotne<br />
infrastrukturne mreže, ki bo v sodelovanju s SUK omogočala izmenjave kvalitetnih<br />
programskih vsebin in vzpostavila pogoje <strong>za</strong> boljšo dostopnost in geografsko<br />
razpršenost kvalitetnih programskih vsebin v slovenskem nacionalnem prostoru.<br />
– Pomanjkanje ustreznih vadbenih in uprizoritvenih prostorov je eden od bistvenih<br />
problemov produkcije na področju uprizoritvene umetnosti. Zato je treba vzpostaviti<br />
dialog z lokalnimi skupnostmi in se skupno lotiti reševanja tega problema.<br />
Čas izvedbe:<br />
– <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong> – priprava projektov gradnje,<br />
– <strong>2015</strong> – <strong>za</strong>četek gradnje obeh investicij,<br />
– <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong> – izvajanje drugih ukrepov.<br />
Ocena finančnih sredstev: 50 MIO € SNG Drama Ljubljana (20 MIO € obnova obstoječe<br />
infrastrukture in 30 MIO € gradnja nove SNG Drama Ljubljana – približna ocena, natančna<br />
ocena bo odvisna od lokacije in projekta); 20 MIO € CSPU (približna ocena, natančna ocena<br />
bo odvisna od projekta).<br />
Odgovornost: MK, lokalna skupnost (<strong>za</strong>dnja ukrepa).<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: novo SNG Drama Ljubljana, nov CSPU, vzpostavitev infrastrukturne mreže,<br />
število novopridobljenih vadbenih in uprizoritvenih prostorov.<br />
5. Institucionali<strong>za</strong>cija sodobnega plesa.<br />
Ukrep:Nadaljevanje dejavnosti <strong>za</strong> institucionali<strong>za</strong>cijo področja.<br />
Pojasnilo: Po 25 letih ustanovitve prve profesionalne skupine sodobnega plesa v Sloveniji,<br />
izredno razvejeni produkcijski aktivnosti ter umetniških uspehih v nacionalnem in<br />
mednarodnem prostoru na področju sodobnega plesa je ustvarjanje pogojev <strong>za</strong><br />
institucionali<strong>za</strong>cijo, profesionali<strong>za</strong>cijo področja osnovni cilj v okviru javnega interesa na<br />
področju sodobnega plesa. Prvi korak k institucionali<strong>za</strong>ciji področja je bila ustanovitev<br />
institucije <strong>za</strong> sodobni ples (CSPU), hkrati pa je treba nadaljevati vzpostavljeni dialog s<br />
strokovno plesno javnostjo in <strong>za</strong>gotavljati pogoje <strong>za</strong> nadaljnjo profesionali<strong>za</strong>cijo, predvsem z<br />
18
<strong>za</strong>gotavljanjem ustrezne infrastrukture in pogojev <strong>za</strong> nadaljnjo profesionali<strong>za</strong>cijo ustvarjalcev,<br />
urejanjem <strong>za</strong>poslitvenega statusa plesalcev in koreografov, s spodbujanjem podpornih<br />
dejavnosti in storitev ter z vzpostavljanjem izobraževanja na visokošolskem nivoju.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 2.900.000 € na letni ravni <strong>za</strong> delovanje institucije <strong>za</strong> sodobni ples.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število vzpostavljenih pogojev <strong>za</strong> institucionali<strong>za</strong>cijo področja.<br />
19
3 GLASBENA UMETNOST<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Javni interes na področju glasbene umetnosti pomeni spodbujanje vrhunske izvirne<br />
ustvarjalnosti, trajnejše <strong>za</strong>dovoljevanje kulturnih potreb, omogočanje celovitih in vsebinsko<br />
<strong>za</strong>okroženih programov, podporo deficitarno <strong>za</strong>stopanim glasbenim praksam, <strong>za</strong>gotavljanje<br />
dostopnosti do zvrstno raznovrstne in kakovostne umetniške produkcije v slovenskem<br />
nacionalnem kulturnem prostoru ter <strong>za</strong>gotavljanje visoke <strong>za</strong>stopanosti slovenske<br />
ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. V zvezi s preteklo in sodobno glasbeno ustvarjalnostjo je<br />
posebna skrb namenjena arhiviranju, zbiranju notnega gradiva in računalniški notografiji del.<br />
Izvajanje javnega interesa na področju glasbene umetnosti MK usmerja prek sofinanciranja<br />
programov in projektov.<br />
S pomočjo teh instrumentov MK sofinancira koncertna gostovanja, glasbenoscenske,<br />
folklorne in baletne produkcije ter postprodukcije, tekmovanja in nagrade, glasbeno vzgojo,<br />
glasbene simpozije, raziskave, glasbene delavnice, usposabljanje na področju glasbene<br />
umetnosti s posebnim poudarkom na vključevanju mlajše generacije, organi<strong>za</strong>cije festivalov<br />
in koncertnih ciklov ter mednarodnih festivalov, glasbeno <strong>za</strong>ložništvo in naročila izvirnih<br />
slovenskih glasbenih del in koreografij, glasbenoinformacijsko dejavnost, glasbeno<br />
izobraževanje (štipendije, poklicno usposabljanje, delovne štipendije), promocijo,<br />
mednarodno sodelovanje in infrastrukturo.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Zagotavljanje pogojev doseganja vrhunskih umetniških in poslovnih rezultatov<br />
javnega in nevladnega sektorja.<br />
Ukrep 1: Sodelovati pri spremembah pravnih podlag, ki urejajo področje dela, organi<strong>za</strong>cije in<br />
<strong>za</strong>poslovanja na področju javnega in nevladnega sektorja.<br />
Pojasnilo: Sistem delovanja, organi<strong>za</strong>cijska struktura, način financiranja in vodenja v javnih<br />
<strong>za</strong>vodih kakor tudi nevladnih in <strong>za</strong>sebnih kulturnih organi<strong>za</strong>cij s statusom pravne osebe je<br />
<strong>za</strong>radi določil Kolektivne pogodbe <strong>za</strong> kulturne dejavnosti RS, Zakona o pokojninskem in<br />
invalidskem <strong>za</strong>varovanju, Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o uresničevanju javnega<br />
interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in nekaterih drugih <strong>za</strong>konov in predpisov neučinkovit in ga je treba<br />
posodobiti.<br />
Na področju upravljanja je nujno vzpostaviti uravnoteženost med umetniškim in poslovnim<br />
vodenjem javnega <strong>za</strong>voda. Kvalitetno poslovno vodenje ustvarja pogoje <strong>za</strong> kvalitetno<br />
umetniško produkcijo in njeno dostopnost.<br />
Politika <strong>za</strong>poslovanja in upokojevanja umetniškega ansambla na področju glasbe in baleta je<br />
nestimulativna. Potrebna je postopna uveljavitev pokojninskih izjem <strong>za</strong> baletne plesalce in<br />
nekatere druge poklice na področju glasbene umetnosti.<br />
Kvote in sistem <strong>za</strong>poslovanja – kot jih pozna javna uprava – so omejujoči. Potrebne so<br />
fleksibilne oblike <strong>za</strong>poslovanja, ki omogočajo <strong>za</strong>poslovanje <strong>za</strong> projekte <strong>za</strong> določen ali<br />
nedoločen čas.<br />
20
Vzpostaviti je treba pogoje in način dela nevladnega sektorja, ki bo primerljiv z delom in<br />
financiranjem javnih <strong>za</strong>vodov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: cilj v tej fazi nima finančnih posledic – gre <strong>za</strong> medresorsko<br />
sodelovanje, postopki so del rednih delovnih nalog ministrstev.<br />
Odgovornost: MK, MJU.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: doseči takšno organi<strong>za</strong>cijsko obliko, načine dela, <strong>za</strong>poslovanja in vodenja javnih<br />
<strong>za</strong>vodov in subjektov s področja nevladnega sektorja, ki bodo glede na poslanstvo lahko<br />
realizirali nacionalno programsko politiko na najvišji ravni.<br />
Ukrep 2: Spodbuditi trdnejše medresorsko sodelovanje na področju reform izobraževanja na<br />
področju glasbene umetnosti in baleta.<br />
Pojasnilo: Ugotavljamo velike vrzeli na področju formalnega izobraževanja <strong>za</strong> umetniške<br />
poklice in menedžerje v kulturi. Vloga MK mora postati aktivna tako v smislu sodelovanja pri<br />
pripravi <strong>programa</strong> vseh stopenj izobraževanja <strong>za</strong> umetniške poklice in vodstvene kadre s<br />
poudarkom na posodobitvi izobraževalnih sistemov z vključevanjem novih glasbenih praks<br />
ter rabo sodobnih izobraževalnih metod, povzetih iz uspešnih praks iz tujine, kot v smislu<br />
sofinanciranja umetniške dejavnosti študentov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: cilj v tej fazi nima finančnih posledic – gre <strong>za</strong> medresorsko<br />
sodelovanje, postopki so del rednih delovnih nalog ministrstev.<br />
Odgovornost: MK, MVZT, MŠŠ, Akademija <strong>za</strong> glasbo.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– razvoj izobraževalnih programov, zlasti z uvajanjem študijskih smeri <strong>za</strong> deficitarne<br />
poklice na področju glasbene in baletne umetnosti,<br />
– mednarodna izmenjava vrhunskih pedagogov in študentov,<br />
– vključevanje novih praks v izobraževalne sisteme.<br />
2. Izboljšanje položaja slovenskih glasbenih umetnikov in slovenske glasbe v<br />
medijskem in tržnem prostoru in mednarodna promocija.<br />
Ukrep 1: Izboljšanje položaja na področju uveljavljanja avtorskih in sorodnih pravic <strong>za</strong> vse<br />
slovenske glasbene umetnike.<br />
Pojasnilo: Podpora spoštovanju avtorskih in izvajalskih pravic mora biti <strong>za</strong>snovana na<br />
pravičnem, transparentnem in pravilno reguliranem uveljavljanju avtorskih in izvajalskih<br />
pravic <strong>za</strong> vse avtorje in izvajalce. Urejanje obveznosti izplačevanja nadomestila imetnikom<br />
avtorskih in izvajalskih pravic mora več pozornosti nameniti upoštevanju poslanstva,<br />
dejavnosti, nalog in ciljev, ki jih opravljajo in <strong>za</strong>sledujejo obve<strong>za</strong>nci <strong>za</strong> izplačevanje<br />
nadomestil. MK bo cilj <strong>za</strong>sledovalo na osnovi usklajevanja in sodelovanja z Uradom<br />
Republike Slovenije <strong>za</strong> intelektualno lastnino, ki je pristojen <strong>za</strong> urejanje področja, in drugo<br />
<strong>za</strong>interesirano javnostjo.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
21
Ocena finančnih sredstev: cilj v tej fazi nima finančnih posledic – gre <strong>za</strong> medresorsko<br />
sodelovanje, postopki so del rednih delovnih nalog ministrstev.<br />
Odgovornost: MK, SAZAS, IPF, Urad RS <strong>za</strong> intelektualno lastnino, Vlada RS.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: evidence razdeljevanja sredstev z naslova avtorskih in sorodnih pravic.<br />
Ukrep 2: Spodbujanje ustreznega posredovanja kakovostnih glasbenih produkcij in podpora<br />
Slovenskemu glasbenoinformacijskemu centru in drugim ba<strong>za</strong>m podatkov <strong>za</strong> dosego najširše<br />
dostopnosti <strong>za</strong>interesirane javnosti.<br />
Pojasnilo: Kakovostne in raznolike slovenske glasbene zvrsti oz. prakse so v domačem<br />
javnem medijskem prostoru slabo <strong>za</strong>stopane. Ustrezna podpora javnih medijev predstavlja<br />
enega ključnih spodbujevalcev ohranjanja in razvoja slovenske glasbene ustvarjalnosti in<br />
poustvarjalnosti ter njunega položaja v tržnem prostoru, <strong>za</strong>to je treba storiti korak naprej v<br />
spodbujanju medijske pozornosti <strong>za</strong> posredovanje kakovostnih in raznolikih glasbenih vsebin<br />
slovenskih glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev. Ustrezna medijska podpora <strong>za</strong>deva tudi<br />
usposabljanja glasbenih urednikov, teoretikov, kritikov in publicistov.<br />
SIGIC deluje kot osrednji slovenski glasbeni portal. Za njegovo rast in širitev <strong>programa</strong> bo<br />
potrebna ustrezna podpora MK.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR na leto.<br />
Odgovornost: MK, RTVS, SIGIC.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– <strong>za</strong>gotavljanje ustreznega načina financiranja <strong>za</strong> razvoj programov, vzdrževanja<br />
informacijskih baz, promocije in drugih strateških nalog SIGIC,<br />
– število projektov poklicnega usposabljanja in štipendiranja na področju izobraževanja<br />
glasbenih urednikov, teoretikov, kritikov in publicistov.<br />
Ukrep 3: Spodbujanje rabe sodobnih in inovativnih pristopov na področju <strong>za</strong>ložniške<br />
dejavnosti, ki vključuje izdaje nosilcev zvoka, notnega gradiva, knjižnih, revijalnih in drugih<br />
glasbenih tiskovin.<br />
Pojasnilo: Globalna finančna situacija in nelegalna dostopnost posnetih glasbenih vsebin<br />
vplivata na slabo stanje na področju izdajanja nosilcev zvoka ter vlaganja v <strong>za</strong>ložniško<br />
dejavnost. Glasbene <strong>za</strong>ložbe v veliki meri ne morejo opravljati svojega temeljnega poslanstva,<br />
temveč večinoma <strong>za</strong>gotavljajo le distribucijo posnetkov in deloma tudi njihovo promocijo,<br />
pogosto pa <strong>za</strong>ložniška dejavnost ostaja v domeni glasbenih ustvarjalcev. Za uporabo sodobnih<br />
pristopov <strong>za</strong> promocijo in distribucijo glasbe je treba urediti ustrezno formalnopravno<br />
podlago. Treba je spodbujati in sofinancirati ustvarjanje knjižnih, revijalnih in drugih<br />
publikacij, namenjenih posredovanju aktualnega dogajanja, kritičnih refleksij ter drugih<br />
informacij, ki <strong>za</strong>gotavljajo ustrezno osveščenost javnosti o stanju in razvoju na področju<br />
slovenske glasbene umetnosti.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 EUR na leto.<br />
Odgovornost: MK, SAZAS, IPF, JAK, DSS, SIGIC, FF.<br />
22
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število portalov <strong>za</strong> dostopnost in distribucijo pretočnih glasbenih vsebin,<br />
– število sejmov <strong>za</strong> promocijo slovenske glasbeno-<strong>za</strong>ložniške dejavnosti v Sloveniji,<br />
– število udeležb na mednarodnih promocijskih glasbenih sejmih,<br />
– prednostna podpora pri izdaji glasbene publicistike, predvsem glasbene kritike, esejistike<br />
in poljudnih muzikoloških besedil, in podpora organiziranju delavnic s področja glasbene<br />
kritike in publicistike,<br />
– število izdanih nosilcev zvoka in notnih izdaj,<br />
– število knjižnih, revijalnih in drugih tiskovin s področja glasbene umetnosti,<br />
– podpora pri oblikovanju pravnih podlag, ki urejajo področje glasbenega <strong>za</strong>ložništva.<br />
Ukrep 4: Spodbujanje sistematičnega in strateško usmerjenega predstavljanja in<br />
promoviranja slovenske glasbe in baleta ter slovenskih glasbenih in baletnih umetnikov v<br />
mednarodnem kulturnem prostoru.<br />
Pojasnilo: Za učinkovitejšo mednarodno prepoznavnost slovenske glasbene in baletne<br />
umetnosti je ključnega pomena sistematično in strateško <strong>za</strong>snovano delo na področju<br />
mednarodne promocije, <strong>za</strong> kar je nujno vzpostaviti pogoje <strong>za</strong> delo subjekta oz. nosilca, ki bo<br />
te naloge izvajal. Treba bi bilo spodbujati vključevanje slovenskih projektov in umetnikov v<br />
mednarodne organi<strong>za</strong>cijske in promocijske mreže ter na osrednje slovenske dogodke vabiti<br />
predstavnike mednarodnih ustanov, medijev in agencij, ki bi lahko bistveno pripomogli k<br />
prezentaciji in uveljavljanju slovenske umetnosti v mednarodnem kulturnem prostoru.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 EUR na leto.<br />
Odgovornost: MK, MZZ, SIGIC, DSS, GMS.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število vključenih projektov v mednarodne organi<strong>za</strong>cijske in promocijske mreže,<br />
– število prisotnih predstavnikov mednarodnih glasbenih ustanov, medijev in glasbenih<br />
agencij na glasbenih dogodkih v Sloveniji,<br />
– število udeležb na mednarodnih promocijskih sejmih,<br />
– število promocijskih predstavitev slovenskih nosilcev zvoka v tujini,<br />
– število prodanih izvodov slovenskih nosilcev zvoka v tujini,<br />
– <strong>za</strong>stopanost slovenske glasbene produkcije v domačih in mednarodnih organi<strong>za</strong>cijskih in<br />
promocijskih mrežah <strong>za</strong> glasbeno dejavnost,<br />
– ciljni razpisi,<br />
– število subjektov, ki opravljajo dejavnost sistematičnega predstavljanja, promoviranja in<br />
uveljavljanja slovenske glasbe in glasbenikov v tujini (Music Export Office).<br />
3. Zagotavljanje celovite, kontinuirane in ustrezno razpršene dostopnosti kakovostnih<br />
vsebin raznolikih glasbenih zvrsti oz. praks, ustvarjalnosti in poustvarjalnosti v<br />
slovenskem kulturnem prostoru.<br />
23
Ukrep 1: Spodbujanje povezovanja in mreženja posameznih glasbenih zvrsti oz. praks z<br />
namenom <strong>za</strong>gotavljanja pogojev <strong>za</strong> kontinuirano koncertno dejavnost slovenskih glasbenikov<br />
ter kreiranje identitet slovenskega glasbenega občinstva.<br />
Pojasnilo: Kulturna infrastruktura s primerno tehnično zmogljivostjo <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo<br />
koncertnih dejavnosti je na ravni slovenskega kulturnega prostora v celoti premalo in<br />
neustrezno izrabljena. Subjekte, ki upravljajo infrastrukturo, je treba spodbuditi v<br />
vključevanje v mrežne sisteme in s tem omogočiti kontinuirano ustvarjanje slovenskih<br />
glasbenih umetnikov na celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Sočasno z omogočanjem<br />
rednega koncertnega udejstvovanja glasbenikov se s tem <strong>za</strong>gotavlja tudi profiliranost<br />
občinstva, ki je ključna <strong>za</strong> kratkoročno in dolgoročno uspešnost pri <strong>za</strong>gotavljanju razvoja in<br />
dostopnosti kakovostnih vsebin različnih glasbenih praks.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 EUR na letni ravni.<br />
Odgovornost: MK, Urad <strong>za</strong> mladino RS, Skupnost občin.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število mrežnih sistemov (formalnih in neformalnih) <strong>za</strong> ponudbo vsebin različnih<br />
glasbenih praks v slovenskem kulturnem prostoru,<br />
– frekvenca koncertiranja slovenskih glasbenih izvajalcev in <strong>za</strong>sedb,<br />
– število občinstva na glasbenih dogodkih ter njegova starostna struktura.<br />
Ukrep 2: Sistemsko spodbujanje raznolike glasbene ponudbe z vzpostavitvijo in<br />
vzdrževanjem osrednjih nosilcev <strong>za</strong> strateško načrtovanje, informiranje, tutorstvo in drugo<br />
domače in mednarodno povezovanje na področju posameznih glasbenih zvrsti oz. praks.<br />
Pojasnilo: V slovenskem kulturnem prostoru je <strong>za</strong>stopanost glasbenih dogodkov močno<br />
koncentrirana v večjih slovenskih mestih, drugje pa se kontinuirana, kakovostna in raznolika<br />
ponudba glasbenih vsebin pojavlja le izjemoma. Za dosego ustrezne dostopnost kakovostnih<br />
glasbenih vsebin na območju celotne države je treba širiti uspešne modele posredovanja<br />
glasbenih vsebin, pri tem pa upoštevati pomembnost sistematičnega dela pri vzgajanju<br />
občinstva. Zagotoviti je treba delovanje centralnih točk, ki bodo skrbele <strong>za</strong> usmerjanje,<br />
informiranje in svetovanje na področju ustrezne <strong>za</strong>stopanosti vsebin kakovostnih in raznolikih<br />
domačih in tujih glasbenih praks v celotni Sloveniji.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 50.000 EUR na letni ravni.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število organi<strong>za</strong>cij in institucij, ki delujejo kot krovni nosilci na področju ohranjanja,<br />
razvoja in populariziranja posameznih glasbenih zvrsti oz. praks na nacionalni ravni,<br />
– <strong>za</strong>stopanost vsebin vseh glasbenih zvrsti oz. praks na celotnem slovenskem kulturnem<br />
prostoru,<br />
– ciljni razpisi.<br />
24
4. Zagotavljanje ustreznih prostorskih in tehničnih pogojev <strong>za</strong> izvedbo programov in<br />
projektov na področju glasbene umetnosti.<br />
Ukrep 1: Zagotoviti stabilen vir financiranja <strong>za</strong> tekoče in investicijsko vzdrževanje in nakup<br />
opreme.<br />
Ukrep 2: Posodobitev infrastrukture na področju glasbene umetnosti in njena racionalna<br />
izkoriščenost.<br />
Ukrep 3: Podpora nevladnemu sektorju pri uporabi javne infrastrukture.<br />
Pojasnilo: Infrastruktura javnih <strong>za</strong>vodov je državna last, <strong>za</strong> katero je namenjeno premalo<br />
sredstev <strong>za</strong> tekoče in investicijsko vzdrževanje in nakup opreme. Posledica tega so slabe<br />
prostorske razmere in tehnični pogoji <strong>za</strong> izvedbo <strong>programa</strong> na visoki kakovostni ravni. Glede<br />
na starost in iztrošenost objektov in opreme je nujno pristopiti k celovitemu odpravljanju<br />
slabosti. Posamezni javni <strong>za</strong>vodi imajo pripravljen program dela investicij in investicijskega<br />
vzdrževanja in nakupa opreme po prednostnem vrstnem redu. Premišljeno vlaganje v<br />
infrastrukturo je bistveno <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev pogojev <strong>za</strong> delo nacionalnih javnih <strong>za</strong>vodov na<br />
področju glasbene umetnosti kakor posledično izrabe infrastrukture s strani nevladnega<br />
sektorja. V letu 2011 bo dokončana investicija v SNG Opera in balet Ljubljana. Posodobiti je<br />
treba infrastrukturo v Slovenski filharmoniji, SNG Maribor in Cankarjevem domu, <strong>za</strong>gotoviti<br />
boljše prostorske razmere <strong>za</strong> delo Društvu baletnih umetnikov Slovenije in Slovenskemu<br />
glasbenoinformacijskemu centru ter premišljeno pomagati nevladnemu sektorju. Spodbuditi<br />
bo treba učinkovitejšo izrabo razpoložljive infrastrukture z ustreznimi tehničnimi zmožnostmi<br />
pri organi<strong>za</strong>ciji glasbenoscenskih dogodkov tudi zunaj večjih urbanih središč.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 10.000.000 EUR v celotnem obdobju.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: boljši pogoji <strong>za</strong> delo in doseganje vrhunskih rezultatov javnega in nevladnega<br />
sektorja.<br />
5. Dostopnost podatkov o slovenski glasbeni dediščini in ustvarjalnosti, spodbujanje<br />
znanstvenoraziskovalnega dela na področju slovenske glasbene dediščine in sodobne<br />
glasbene umetnosti ter oblikovanje dolgoročne Strategije razvoja Slovenije na<br />
področju glasbene umetnosti.<br />
Ukrep 1: Vzpostavitev skupnega informacijskega okna o notnem gradivu, zvočnih <strong>za</strong>pisih in<br />
drugem tovrstnem gradivu s področja glasbene umetnosti v Sloveniji.<br />
Pojasnilo: Problematika hrambe zvočnih <strong>za</strong>pisov, notnega gradiva in drugega tovrstnega<br />
gradiva se je na področju glasbene umetnosti že večkrat pojavljala, prav tako tudi <strong>za</strong>hteve po<br />
ustanovitvi zvočnega arhiva. Varstvo in ravnanje s tovrstnim gradivom ureja arhivska,<br />
knjižnična in dediščinska <strong>za</strong>konodaja. Ker se z navedeno problematiko poleg ustvarjalcev s<br />
področja glasbene umetnosti ukvarjajo različne inštitucije, npr. arhivi, knjižnice, muzeji,<br />
društva in RTV, je treba vzpostaviti skupno bazo podatkov o tovrstnih <strong>za</strong>pisih. S tem bi<br />
<strong>za</strong>gotovili večjo dostopnost in pretočnost informacij o notnem gradivu, zvočnih <strong>za</strong>pisih in<br />
drugem tovrstnem gradivu s področja glasbene umetnosti v Sloveniji. Informacijsko okno<br />
bomo lahko razvijali v okviru že obstoječega portala SIGIC.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 150.000 EUR na leto.<br />
25
Odgovornost: MK, NUK, UK Maribor, SIGIC, Muzikološki inštitut ZRC SAZU,<br />
Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, RTV Slovenije, DSS, nosilci zbirk v <strong>za</strong>sebni lasti.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– anali<strong>za</strong> stanja hranjenja gradiva na področju glasbene umetnosti in<br />
– vzpostavitev informacijskega okna.<br />
Ukrep 2: Spodbujanje znanstvenoraziskovalnega dela na področju slovenske glasbene<br />
dediščine in sodobne glasbene umetnosti.<br />
Pojasnilo: Slovenija ob številnih galerijah in muzejih nima osrednjega muzeja slovenske<br />
glasbene umetnosti, v katerem bi bila ob slovenski glasbeni dediščini z vsemi posebnostmi<br />
(instrumenti, petje, ljudsko izročilo) predstavljena tudi razvejena sodobna glasbena umetnost,<br />
ki ima nedvomno velik vpliv pri oblikovanju slovenske identitete.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: <strong>za</strong> vzpostavitev muzeja (najem, opremo in ureditev prostorov <strong>za</strong><br />
hrambo in varovanje predmetov) pribl. 1.000.000 v letih <strong>2012</strong> in 2013, <strong>za</strong> delovanje in naloge<br />
izvajanje javne službe s področja dediščine glasbene umetnosti pa pribl. 500.000 EUR na letni<br />
ravni od leta 2014.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– izdelava študije o vzpostavitvi Muzeja glasbene umetnosti,<br />
– vzpostavitev Muzeja glasbene umetnosti in<br />
– ciljni razpisi v zvezi z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene umetnosti in<br />
baleta.<br />
26
4 LIKOVNA UMETNOST<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
V javni interes na področju likovne umetnosti sodijo vse likovne zvrsti, ki jih druži<br />
raziskovanje podobe in prostora kot enih temeljnih postulatov človekovega <strong>za</strong>vedanja in<br />
doumevanja sveta ter njunih transformacij skozi različne postopke in tehnike. Sem sodijo tako<br />
tradicionalne zvrsti, ki so se razvijale skozi več kot dva tisoč let dolgo zgodovino likovne<br />
umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in oblikovanje, kot tudi vsi sodobni načini<br />
izražanja, ki so jih uveljavile zgodovinske avantgarde v 20. stoletju in interdisciplinarne<br />
ustvarjalne prakse na prelomu drugega in tretjega tisočletja: fotografija, video, instalacija,<br />
performans, hepening, »body art, environmental art, land art« … Sodobna likovna umetnosti<br />
pogosto meji ali se povezuje s sorodnimi umetniškimi področji (gledališče, film, knjiga in<br />
novomedijska umetnost) ter v svojo interpretacijo vključuje tudi izsledke humanističnih in<br />
naravoslovnih raziskav.<br />
Kulturna politika v okviru javnega interesa podpira:<br />
– organiziranje razstavnih in festivalskih programov in projektov, ki v duhu pluralnega<br />
izra<strong>za</strong> sodobne likovne umetnosti <strong>za</strong>gotavljajo ugodne pogoje <strong>za</strong> produkcijo, skladen<br />
razvoj in promocijo vrhunske, kakovostne in izvirne slovenske ustvarjalnosti,<br />
– promocijo sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti v tujini in mednarodno<br />
sodelovanje,<br />
– spodbujanje vrhunske ustvarjalnosti in mobilnosti likovnih ustvarjalcev s posebno<br />
skrbjo <strong>za</strong> mlade nadarjene avtorje z delovnimi štipendijami in rezidenčnimi<br />
udeležbami,<br />
– skrb <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> oblikovanja in vzdrževanja urbane in ruralne krajine, ki je <strong>za</strong> zdrav<br />
razvoj družbe in kakovostno raven bivanja prebivalcev ključnega pomena,<br />
– ohranjanje, proučevanje in predstavljanje dosežkov s področij sodobne arhitekture in<br />
oblikovanja,<br />
– znanstveno, strokovno in kritiško refleksijo v vseh zvrsteh sodobne likovne umetnosti,<br />
– populari<strong>za</strong>cijo, izobraževanje, raziskovanje in informati<strong>za</strong>cijo ter javnosti dostopno<br />
<strong>za</strong>dovoljevanje kulturnih potreb na celotnem področju likovne umetnosti.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Razvoj področja arhitekture, krajinske arhitekture in oblikovanja.<br />
Ukrepi:<br />
– Vzpostavitev posebnega področja arhitekture in oblikovanja s formiranjem nove<br />
strategije razvoja in z lastno proračunsko postavko znotraj Direktorata <strong>za</strong> umetnost.<br />
– Pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> ustanovitev Urada <strong>za</strong> nacionalni prostor, ki naj skrbi <strong>za</strong> razvoj in<br />
ohranjanje kakovostnega grajenega okolja na celotnem ozemlju Republike Slovenije<br />
ter preprečuje škodljive in nestrokovne posege v prostor.<br />
27
– Vsebinska krepitev javnega <strong>za</strong>voda Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki naj<br />
se razvija v osrednje nacionalno središče in ključno ustanovo <strong>za</strong> področje arhitekture<br />
in oblikovanja v Sloveniji.<br />
– Pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> vključitev javnih arhitekturnih in urbanističnih ter oblikovalskih<br />
natečajev v vse sektorje vladne politike.<br />
– Evidentiranje sodobnejše arhitekture, krajinskih ureditev in urbanističnih potez,<br />
ustrezno ščitenih pred neprimernimi posegi ter evidentiranje sodobnejšega oblikovanja<br />
in skrb <strong>za</strong> njegovo strokovno hranjenje in predstavljanje v domačem in mednarodnem<br />
prostoru.<br />
Pojasnilo: Glede na širok razpon ustvarjalnih praks likovne umetnosti se področji arhitektura 1<br />
(s krajinsko arhitekturo in urbanizmom) in oblikovanje kljub temu, da jih je zgodovina<br />
umetnosti vsa stoletja obravnavala skupaj s slikarstvom in kiparstvom, <strong>za</strong>radi svojih specifik<br />
od njih toliko razlikujeta, da potrebujeta posebno obravnavo. S strokovnega vidika je<br />
velikokrat sporna uporaba enake metodologije in vrednotenja pri obravnavi njunega položaja<br />
in vloge v sodobni družbi, kar je posebej težavno pri razpisih MK, prek katerih ta sofinancira<br />
mednarodno in nacionalno pomembne kulturne projekte. Arhitektura in urejanje prostora ter<br />
oblikovanje so bolj kot druga področja likovne umetnosti neposredno odvisni od ekonomskih<br />
in političnih razmer, <strong>za</strong>to si stroka težje <strong>za</strong>gotavlja potrebno avtonomijo in vpliv v družbi.<br />
Dosje Arhitektura v pove<strong>za</strong>vi s trajnostnim razvojem, ki ga je kot članica EU podpisala tudi<br />
Slovenija, arhitekturo in oblikovanje prostora postavlja med ključne dejavnike <strong>za</strong> kakovost<br />
bivanja, uspešnost razvoja mest, njihovo raznolikost in konkurenčnost.<br />
Slovenski prostor z naselji, s stavbami in krajino je temeljni pojav zgodovine, kulture in<br />
življenja v Sloveniji. Predstavlja najbolj opazen način izražanja v vsakdanjem življenju<br />
državljanov. V javni interes na področju arhitekture <strong>za</strong>to sodijo vse zvrsti s področja<br />
načrtovanja prostora: arhitektura, krajinska arhitektura in urbanizem.<br />
Tudi oblikovanje, ki smo ga vso zgodovino obravnavali v okviru umetnostne zgodovine pod<br />
imenom umetna obrt, predstavlja pomembno področje ustvarjalnosti, saj posebej neposredno<br />
nagovarja širok krog prebivalstva in je ob arhitekturi najbolj opazno v vsakdanjem življenju.<br />
V javni interes na področju oblikovanja sodijo vse zvrsti: grafično, unikatno oblikovanje,<br />
vizualne komunikacije in industrijsko oblikovanje.<br />
Splošni cilj je povečati izobrazbeno raven na področju prostorske kulture (arhitekture,<br />
krajinske arhitekture, urbanizma) in na področju oblikovanja (industrijskega, grafičnega in<br />
unikatnega oblikovanja ter vizualnih komunikacij), ju popularizirati na vseh ravneh: od<br />
izobraževanja do raziskovanja in prestavljanja dobrih praks ter povečati njuno prepoznavnost<br />
v domačem in mednarodnem okolju.<br />
Čas izvedbe: nova stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: nova sredstva v višini 600.000 € letno <strong>za</strong> nove programe in<br />
projekte ter 500.000 € letno <strong>za</strong> novi Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje (MAO).<br />
Odgovornost: MK, MOP, MAO, Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), Zbornica <strong>za</strong><br />
arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število tematskih in problemsko <strong>za</strong>stavljenih razstav in zbirk, število in odzivnost<br />
obiskovalcev, število populari<strong>za</strong>cijskih programov in izobraževalnih prireditev <strong>za</strong> posamezna<br />
ciljna občinstva, število prejemnikov delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb, število<br />
1 Poimenovanje področja arhitekture in oblikovanja vedno vključuje tudi krajinsko arhitekturo in urbanizem.<br />
28
obiskovalcev MAO, število izdanih publikacij s področja arhitekture in oblikovanja, število<br />
mednarodnih projektov in koprodukcij, število realiziranih javnih stavb in prostorskih<br />
ureditev, katerih rešitve so bile pridobljene na javnih arhitekturnih natečajih, število in vrsta<br />
javnih oblikovalskih natečajev, dvig splošne kakovosti javnih stavb.<br />
2. Okrepitev strokovnih društev s področja likovne umetnosti.<br />
Ukrepi:<br />
Reorgani<strong>za</strong>cija sedanjih struktur, okrepitev in posodobitev obstoječih nacionalnih stanovskih<br />
društev, vključitev v mrežo nevladnih organi<strong>za</strong>cij ter vzpostavitev permanentnega<br />
sodelovanja na različnih področjih in ravneh.<br />
Pojasnilo: Anali<strong>za</strong> stanja na področju kulture je poka<strong>za</strong>la ugodne rezultate permanentnega<br />
sodelovanja z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami v produkciji in promociji sodobne likovne<br />
umetnosti. Kljub velikim premikom, kamor sodi predvsem stalen dialog z Asociacijo<br />
nevladnih organi<strong>za</strong>cij, stanje še ni najbolj ugodno. Za večji napredek bi potrebovali<br />
vzpostavitev mreže nevladnih organi<strong>za</strong>cij, ki deluje le na področju kulture in je zmožna<br />
znotraj razdrobljenih interesnih skupin formirati reprezentančne predstavnike, ki bodo<br />
<strong>za</strong>stopali interese vseh nevladnih organi<strong>za</strong>cij, po potrebi izvesti notranjo diferenciacijo po<br />
področjih in potrebah ter tudi položaju in vplivnem območju. Najpomembnejši cilj je<br />
posodobitev in okrepitev strokovnih društev na nacionalni ravni, saj tako ugotovitve MK kot<br />
izvajalcev in ustvarjalcev s področja likovne umetnosti <strong>za</strong>znavajo počasen propad nekdaj<br />
vplivnih stanovskih združenj kot enega najusodnejših razlogov <strong>za</strong> slab položaj in vlogo stroke<br />
v javnosti. Glede na koncept, obliko organiziranja in tradicijo so strokovna društva <strong>za</strong><br />
posamezna ožja področja (likovna umetnost, arhitektura, oblikovanje) edini varuhi ustvarjalne<br />
svobode in strokovne korektnosti ter ščitijo interese svojih članov in stroke, <strong>za</strong>to so ob nujni<br />
posodobitvi tudi najprimernejši sogovorniki v družbi.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatnih 1.200.000 €.<br />
Odgovornost: MK, DAL, Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS), Zve<strong>za</strong> društev slovenskih<br />
likovnih umetnikov (ZDSLU).<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število in vrsta vključenih nevladnih organi<strong>za</strong>cij ter njihova razpršenost po vsej<br />
Sloveniji, položaj osrednjih strokovnih društev na področju likovne umetnosti, število<br />
njihovih članov ter število in vrsta pobud <strong>za</strong> izboljšanje stanja na področju likovne umetnosti<br />
v Sloveniji, število in vrsta pove<strong>za</strong>v s sorodnimi nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami v mednarodnem<br />
prostoru.<br />
3. Izboljšanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture na podlagi sodelovanja med<br />
nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture, ter<br />
muzejskimi ustanovami z javno infrastrukturo.<br />
Ukrep: Zakonsko regulirano soorgani<strong>za</strong>torstvo pri tistih javnih <strong>za</strong>vodih, ki jim stroške <strong>za</strong><br />
investicijsko vzdrževanje, opremo, splošne stroške delovanja in stroške dela <strong>za</strong>gotavlja država<br />
(<strong>za</strong> občinske priporočilo).<br />
Pojasnilo: V primeru soorgani<strong>za</strong>torstva med javnimi <strong>za</strong>vodi in nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami ter<br />
posamezniki pogosto ugotavljamo, da so drugi, ki večinoma nimajo svojih razstavnih<br />
prostorov, v neenakopravnem položaju, saj morajo sprejeti vse pogoje. Težave imajo tudi<br />
29
javni <strong>za</strong>vodi <strong>za</strong>radi omejitev pri razstavnem programu. S tem ukrepom bi lahko ustvarili<br />
boljše pogoje <strong>za</strong> kompleksnejše programe, ugodnejši položaj nevladnih izvajalcev, pestrejšo<br />
kulturno ponudbo javnih <strong>za</strong>vodov, racionalnejšo rabo proračunskih sredstev, prihranek pa bi<br />
bil porabljen <strong>za</strong> produkcijo, <strong>za</strong> katero je denarja vedno premalo.<br />
Čas izvedbe: nova stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 1.200.000 € v okviru sedanjih sredstev na MK.<br />
Odgovornost: MK, javni <strong>za</strong>vodi.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število in vrsta realiziranih partnerskih (koprodukcijskih) projektov nevladnih<br />
organi<strong>za</strong>cij in javnih <strong>za</strong>vodov, razmerje v finančnem vložku, delu, storitvah, uporabnini<br />
prostorskih kapacitet, število in vrsta novih razstavnih prostorov, namenjenih nevladnim<br />
organi<strong>za</strong>cijam.<br />
4. Poenotenje razstavne politike v vseh galerijah in muzejih, katerih programi in<br />
projekti vključujejo sodobno umetnost in jih sofinancira Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />
Ukrep: Sprejetje primerljivih normativov in standardov <strong>za</strong> delo v javnih <strong>za</strong>vodih, nevladnih<br />
organi<strong>za</strong>cijah in <strong>za</strong>sebnih galerijah ter njihovo spoštovanje pri vseh programih in projektih, ki<br />
jih sofinancira MK. Izplačevanje avtorskega honorarja (razstavnine) vsem umetnikom <strong>za</strong><br />
osebne razstave v primeru sofinanciranja MK, ne glede na formalnopravni status galerije ali<br />
muzeja.<br />
Pojasnilo: Različne razstavne politike vedno ne pripomorejo k racionalni rabi javnih sredstev,<br />
obenem pa so lahko diskriminatorne do strokovnih sodelavcev in predvsem do umetnikov,<br />
kjer je neenotno stališče do izplačevanja avtorskega honorarja umetniku (razstavnine) posebej<br />
aktualen problem. Ukrep bi omogočil večjo preglednost v porabi javnih sredstev in njihov<br />
boljši izkoristek, bolj kakovostne razstavne projekte, možnost uvedbe ciljnih razpisov in<br />
pozivov ter spodobnejši položaj ustvarjalca, ki se mu <strong>za</strong> honorar ne bo treba prijavljati na<br />
razpise kot fizična oseba in konkurirati poslovno močnejšim pravnim osebam.<br />
Čas izvedbe: nova stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 280.000 € (Ker ukrep predvideva prerazporeditev virov, pomenijo<br />
nove stroške le sredstva <strong>za</strong> razstavnine v višini 70.000 EUR na letni ravni.).<br />
Odgovornost: MK, javni <strong>za</strong>vodi.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: struktura sofinanciranih razstavnih projektov na celotnem ozemlju Slovenije in v<br />
mednarodnem prostoru ter vrednosti posameznih postavk, struktura pozivov in razpisov na<br />
MK, število in povprečna višina izplačanih razstavnin.<br />
5. Zagotovitev strokovne teoretske podpore likovnim programom in projektom.<br />
Ukrepa:<br />
– spodbujanje izdajanja strokovnih publikacij, knjig in revij s področja likovne<br />
umetnosti in z njo pove<strong>za</strong>ne humanistične literature na podlagi ciljnega razpisa ob<br />
strokovni presoji strokovne komisije <strong>za</strong> likovno umetnost,<br />
– podpiranje premišljene in selektivne uredniške politike slovenskih medijskih hiš in<br />
objavljanja kakovostnih prispevkov s področja likovne umetnosti.<br />
30
Pojasnilo: Zaradi permanentnega zmanjševanja števila in zvrsti publikacij s področja likovne<br />
umetnosti ter ukinjanja ali reduciranja specializiranih revij <strong>za</strong> področje, ob tem pa še<br />
neustreznega spremljanja tovrstnih dogodkov v medijih, slovenski prostor izgublja osnovno<br />
platformo <strong>za</strong> ugodno produkcijo, razvoj in promocijo sodobne likovne umetnosti na vseh<br />
področjih. Posledica so umanjkanje kritiške refleksije, nejasni kriteriji in še manj <strong>za</strong>nimanja<br />
<strong>za</strong> razstave, formiranje zbirk ipd. Pričakovani učniki obeh ukrepov so: izboljšanje položaja<br />
kulture v strokovni in širši javnosti, diferenciacija dogodkov in izvajalcev, večja izobraženost<br />
in o<strong>za</strong>veščenost prebivalstva (tudi v odnosu do grajenega in naravnega okolja), povečanje<br />
obiska galerij in drugih z razstavami pove<strong>za</strong>nih dogodkov, večji ugled in moč stroke v<br />
javnosti, možnost objavljanja strokovnih besedil naših in tujih strokovnjakov ter posledično<br />
lažji preboj v mednarodni prostor.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 2.000.000 € iz obstoječih sredstev na JAK in MK (mediji).<br />
Odgovornost: JAK, MK (mediji, katerih programe financira MK).<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število in zvrsti objavljenih publikacij, število strokovnjakov s področja, število<br />
revij in področja, ki jih te pokrivajo, ažurnost objavljanja pomembnih dogodkov v medijih,<br />
število in vrsta prispevkov, profil avtorjev, ki te prispevke objavljajo.<br />
6. Izboljšanje položaja ustvarjalca.<br />
Ukrep1:Sprejem Zakona o umetniškem deležu v investicijskih projektih, ki bo predvideval<br />
določen odstotek vrednosti investicije v javne infrastrukturne objekte <strong>za</strong> likovno opremo.<br />
Ukrep 2: Povečanje števila oziroma revizija načina razdeljevanja delovnih štipendij in<br />
rezidenčnih udeležb kot neposredne podpore ustvarjalcem.<br />
Pojasnilo: Glede na Analizo stanja na področju kulture, ki kaže na izjemno slab položaj<br />
ustvarjalcev na področju likovne umetnosti, je ena od prioritet <strong>za</strong>gotavljanje pogojev, ki bodo<br />
tej ciljni skupini umetnikov omogočili možnosti <strong>za</strong> preživetje in ustvarjanje. Oba ukrepa<br />
predvidevata dvig splošne kulture bivanja, manj drobljenja javnih sredstev prek profiliranih<br />
razpisov, hitrejše postopke, <strong>za</strong>radi večje ekonomske neodvisnosti boljši položaj ustvarjalcev,<br />
njihovo večjo mobilnost v domačem in mednarodnem prostoru, bolj kakovostno produkcijo in<br />
promocijo; večjo motivacijo <strong>za</strong> vlagatelje in zbiratelje umetnin.<br />
Čas izvedbe: ukrep 1: do leta <strong>2015</strong>, ukrep 2: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev:<br />
Ukrep 1: Finančne posledice <strong>za</strong> državni proračun in druga javnofinančna sredstva se razte<strong>za</strong>jo<br />
na vse posredne in neposredne proračunske porabnike, ki nastopajo v vlogi investitorja v<br />
javne infrastrukturne objekte v vrednosti nad 1 mio EUR. V vseh navedenih primerih se<br />
vrednost investicije glede na predlagane določbe <strong>za</strong>kona poveča <strong>za</strong> določen odstotek, sredstva<br />
pa se v celoti namenijo <strong>za</strong> honorar umetnikom, kar pomeni, da je treba <strong>za</strong> neto učinek<br />
upoštevati še poplačila davščin z njihove strani.<br />
Finančna sredstva <strong>za</strong> ukrep 2 so delno opredeljena že v cilju 4.<br />
Odgovornost: MK, MF, MOP.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število objektov, opremljenih z likovnimi deli, njihove vrednosti in zvrstnost,<br />
število udeleženih umetnikov, število in učinki delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb.<br />
31
5 INTERMEDIJSKA UMETNOST<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Intermedijska umetnost je splošen izraz, ki se nanaša na sodobne umetnostne rabe novih<br />
medijskih izraznih sredstev in tehnologij. Kategorija vključuje tematsko, izrazno in<br />
prezentacijsko izrazito širok spekter umetnostne produkcije, ki si vedno bolj prepričljivo<br />
pridobiva status specifičnega, a kljub temu široko odprtega polja sodobne umetnosti.<br />
Načelo spajanja se na področju sodobnih umetniških praks, ki prečijo različna umetnostna<br />
področja ter v svojih hibridnih pojavnih oblikah segajo celo na področje znanosti,<br />
humanistike, družboslovja ipd., izkazuje kot izrazito intermedijsko. Do nedavnega pogosto<br />
citirana umetniška interaktivnost ni več merilo <strong>za</strong> ugotavljanje inovativnih oblik<br />
intermedijskosti, ostaja pa kot ena od metod, ki jih umetniki lahko uporabljajo, ko se<br />
umetniško delo kot kreativen proces realizira z aktivnim vključevanjem publike – bodisi v<br />
realnem bodisi virtualnem prostoru. Danes opazno izstopajo projekti, ki so na presečišču<br />
splošnih političnih procesov na eni strani in dogajanj na področju medijske tehnologije na<br />
drugi strani (videonadzor, biotehnologija, nanotehnologija, virtualna resničnost, avtorske<br />
pravice, mobili<strong>za</strong>cija splošne angažiranosti ipd.). Poleg posameznih projektov in programov,<br />
ki jih v obliki sofinanciranja podpira MK, sodi v ta sklop tudi mreža multimedijskih centrov<br />
(MMC) M3C.<br />
V javni interes na intermedijskem področju sodijo izboljšanje pogojev <strong>za</strong> ustvarjanje, skrb <strong>za</strong><br />
intermedijsko dediščino, mednarodno sodelovanje ter promocijo doma in v tujini, kreiranje<br />
medijskih odzivov, strokovno usmerjeno kritiško pisanje in nekateri drugi nujni podporni<br />
programi. Delovne štipendije so namenjene občasni razbremenitvi ustvarjalcev, ki so vpeti v<br />
dnevno produkcijo in iskanje sredstev <strong>za</strong> njihovo reali<strong>za</strong>cijo ter izkazujejo ustrezno prepričljiv<br />
delovni načrt in osebno motivacijo <strong>za</strong> študij in neobremenjeno vlaganje v lastne kreativne<br />
potenciale.<br />
Intermedijska umetnost je prepogosto vpeta v urbano okolje, <strong>za</strong>to je v javnem interesu – poleg<br />
doseganja vrhunske kakovosti – tudi spodbujanje krajevno decentraliziranega ustvarjanja v<br />
izvenmestnih okoljih v celotnem slovenskem kulturnem prostoru kakor tudi mreženje, ki iz te<br />
funkcionalne disperzije izhaja. Podpora gre čim večji dostopnosti, vključevanju<br />
samo<strong>za</strong>poslenih v večje produkcijske enote, kreativnemu združevanju produkcijskih<br />
zmogljivosti in racionalni uporabi opreme.<br />
Intermedijski umetnosti tako niso tuji eksperimentalni projekti znotraj najbolj sofisticiranih<br />
tehnologij – še najmanj, kadar gre <strong>za</strong> očitno digitalno <strong>za</strong>snovo. Vloga mreže MMC ne<br />
izgublja pomena – nasprotno, od nje pričakujemo vedno več: postala naj bi mreža<br />
raziskovalnih inkubatorjev in presečišče skupnih izobraževalnih akcij, iz katere bi se lahko<br />
porajali novi <strong>za</strong>nimivi projekti.<br />
32
Področje MMC je sestavljeno iz dveh različnih podpodročij: centrov <strong>za</strong> digitalne medije in<br />
regijskih kulturnih centrov. Področji sta konceptualno in vsebinsko funkcionalno pove<strong>za</strong>ni ter<br />
se v marsičem dopolnjujeta. Obe sta kot pove<strong>za</strong>va vseh MMC <strong>za</strong>stopani v mreži M3C, prvo<br />
bolj s tehnološko podpornega, drugo pa z uporabniškega in vsebinskega vidika v smislu<br />
spodbujanja razvoja digitalne kulture v vseh regijah RS. Institucionali<strong>za</strong>cija mreže v smislu<br />
vsebine in operativnosti je vsekakor strateškega pomena in del javnega interesa v obdobju<br />
<strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>, nič manj pomembno pa ne ostaja povezovanje regionalnih kulturnih portalov v<br />
nacionalni kulturni portal in sodelovanje v okviru vsakoletnega festivala M3C FEST.<br />
Kljub skoraj desetletni podpori ministrstva ostaja promocija intermedijske umetnosti aktualno<br />
<strong>za</strong>ve<strong>za</strong>na vlaganju v odpravljanje pomanjkljive osveščenosti in poznavanja s strani širše<br />
domače javnosti, saj določeni intermedijski projekti še vedno puščajo vtis odtujene<br />
fragmentarnosti in celo ne<strong>za</strong>željene hermetičnosti. Sofisticiranost sodobne umetnosti na<br />
tematskem, izraznem in promocijskem nivoju lahko predstavlja veliko vstopno oviro <strong>za</strong> novo,<br />
mlado publiko, ki ji takšni projekti ostajajo težje razumljivi, podobno kot to lahko opazimo<br />
pri tradicionalni umetnostni publiki, ki se še vedno oklepa preprostih definicij estetike in<br />
materialnih oblik umetniških del.<br />
Finančna podpora intermedijskim projektom se izvaja s številnimi razpisi ministrstva: od<br />
večletnega programskega prek večletnega projektnega do enoletnega projektnega razpisa.<br />
Posebna vloga je namenjena obliki MMC kot regionalnim kulturnim centrom in centrom <strong>za</strong><br />
digitalne medije. Sofinanciranje slednjih je bilo do sedaj ve<strong>za</strong>no izključno na sredstva<br />
kulturnega tolarja. V primeru napovedanega izpada (prenehanje <strong>za</strong>kona) bo nujno poskrbeti<br />
<strong>za</strong> ustrezno nadomestilo v obliki povečanja osnovne plačilne postavke. Podporni programi v<br />
obliki neposrednega poklicnega usposabljanja izvajalcev in mentorjev <strong>za</strong> umetniške in<br />
tehnične poklice, ki so ve<strong>za</strong>ni na proces intermedijskega ustvarjanja, so del posebnega<br />
projektnega razpisa. Ta je namenjen pokrivanju tistih vsebinskih niš, ki jih etabliran<br />
izobraževalni sistem iz različnih razlogov ne pokriva.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Izboljšanje pogojev <strong>za</strong> ustvarjanje intermedijskih umetnikov in producentov.<br />
Ukrepi: Sofinanciranje področja prek letnih in večletnih razpisov na programski in projektni<br />
ravni, vključno s podpornimi in izobraževalnimi programi.<br />
Pojasnilo: Sofinanciranje intermedijskih projektov se izvaja s številnimi razpisi ministrstva:<br />
od večletnega programskega prek večletnega projektnega do enoletnega projektnega razpisa.<br />
Podporni programi v obliki neposrednega poklicnega usposabljanja izvajalcev in mentorjev <strong>za</strong><br />
umetniške in tehnične poklice, ki so ve<strong>za</strong>ni na proces intermedijskega ustvarjanja, so del<br />
posebnega projektnega razpisa. Ta je namenjen pokrivanju tistih vsebinskih niš, ki jih<br />
etabliran izobraževalni sistem iz različnih razlogov ne pokriva. Posebna vloga je namenjena<br />
obliki MMC kot regionalnim kulturnim centrom in centrom <strong>za</strong> digitalne medije (gl. cilj 4).<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
33
Ocena finančnih sredstev: 811.000,00 EUR letno – obstoječa sredstva MK.<br />
Odgovornost: MK in zunanji pogodbeni izvajalci.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: izvedba razpisov ali pozivov:<br />
– večletni programski razpis in število sofinanciranih programskih sklopov,<br />
– večletni projektni razpis in število sofinanciranih projektov,<br />
– enoletni projektni razpis in število sofinanciranih projektov,<br />
– razpis <strong>za</strong> poklicno usposabljanje (finančno ne sodi v isto plačilno postavko) in število<br />
sofinanciranih projektov.<br />
2. Projekt »Black Box« (večplastna interdisciplinarna študija).<br />
Ukrepi: Študija modela »Black Box« kot ustvarjalnega laboratorija ter prizorišče sodobnih<br />
intermedijskih praks, vključno s konformnostjo investicije, poslovnim načrtom <strong>za</strong> projekt,<br />
upravljanje in delovanje.<br />
Pojasnilo: Intermedijsko področje v Sloveniji ne pokrivajo producenti, ki bi imeli status<br />
javnega <strong>za</strong>voda, občinski javni <strong>za</strong>vodi pa so (kot na primer posamezni MMC) koncipirani<br />
izrazito lokalno, največkrat kot mladinski centri oziroma regionalni kulturni centri. Korak<br />
naprej bi v perspektivi predstavljal projekt Black Box, centralni raziskovalni laboratorij novih<br />
umetnosti, ki bi nastajal v skladu s pojmom združevanja kreativnih, tehničnih in<br />
producentskih potencialov (ohranjanje, povečevanje in moderniziranje kulturne<br />
infrastrukture). Večina sodobnih umetniških praks, ki segajo čez robove umetnosti, sestavljajo<br />
družbe umetnikov, tehnologov, znanstvenikov in drugih specialistov, ki <strong>za</strong> svoje delo<br />
potrebujejo razmere, ki so bistveno drugačne od tradicionalnega ateljejskega okolja. Gre tudi<br />
<strong>za</strong> vzdrževanje razstavljenih projektov, <strong>za</strong>to je treba na intermedijskem področju prepoznati<br />
specifične materialne, prostorske in infrastrukturne potrebe. Le tako lahko pride do<br />
načrtovanega združevanja kreativnih, tehnoloških in produkcijskih potencialov v smislu<br />
podpore večjemu številu <strong>za</strong>htevnejših projektov z mednarodno relevantnostjo in možnostjo<br />
ustrezne predstavitve umetnostnega dogajanja Slovenije v tujini. Dejstvo je, da se je v <strong>za</strong>dnjih<br />
letih v Sloveniji pojavilo več zelo propulzivnih intermedijskih umetnikov, ki <strong>za</strong>radi<br />
materialne, prostorske in infrastrukturne podhranjenosti ne morejo prestopiti v merilo večjih<br />
produkcij in tako glasneje opozoriti nase tudi v mednarodnem prostoru.<br />
Čas izvedbe: nova naloga v obdobju <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 12.500,00 EUR letno – dodatna sredstva MK.<br />
Odgovornost: MK in zunanji pogodbeni izvajalci.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: izvedba posameznih delov študije z različnih vidikov (konceptualni, prostorsko<br />
performativni, tehnološki, raziskovalni, izvedbeni, investicijski, poslovni in terminski).<br />
34
3. Portal Intermedijski napovednik.<br />
Ukrep: Oblikovanje matičnega portala <strong>za</strong> intermedijske umetnosti.<br />
Pojasnilo: Oblikovanje matičnega portala <strong>za</strong> intermedijske umetnosti, na katerem bi se redno<br />
zbirali in objavljali podatki o vseh intermedijskih produkcijah v Sloveniji (napovednik<br />
intermedijskih dogodkov), pisala in dokumentirala bi se lastna zgodovina področja,<br />
usklajevale bi se izobraževalne akcije ipd., kar bi pozitivno vplivalo na prepoznavanje<br />
področja intermedijske umetnosti v celotni javnosti, <strong>za</strong>interesirani javnosti pa bi omogočalo<br />
odgovore na najbolj pogosta vprašanja (FAQ) s tega področja sodobne umetnosti. Tako bi<br />
prispevali tudi k vzgoji in nastajanju nove publike. Portal bi nastajal v tesnem sodelovanju z<br />
mrežo in portalom M3C ter bi bil svojevrstna dopolnitev nekaterih drugih portalov na drugih<br />
umetnostnih področjih.<br />
Čas izvedbe: nova naloga v obdobju <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 150.000,00 EUR letno – dodatna sredstva MK.<br />
Odgovornost: MK in zunanji pogodbeni izvajalci.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: vzpostavitev in ažuriranje vsebin na portalu ter povezovanje s sorodnimi portali.<br />
4. Krepitev mreže M3C in festivala M3C FEST.<br />
Ukrep: Vzdrževanje mreže multimedijskih centrov M3C.<br />
Pojasnilo: Posebna vloga je namenjena obliki MMC kot regionalnim kulturnim centrom in<br />
centrom <strong>za</strong> digitalne medije. Povečujejo dostopnost do sodobnih IKT, vzgajajo novo publiko,<br />
decentralizirajo obstoječe intermedijsko delovanje v večjih slovenskih mestih, opravljajo<br />
omembe vredno vlogo pri posredovanju kulturnih dobrin v regiji ter s sinergijskim učinkom<br />
povratno vplivajo na celotno mrežo M3C. V primeru napovedanega izpada sofinanciranja, ki<br />
zdaj poteka izključno s sredstvi kulturnega tolarja, bo nujno poskrbeti <strong>za</strong> ustrezno nadomestilo<br />
v obliki povečanja osnovne plačilne postavke na intermedijskem področju. Sredstva pokrivajo<br />
tako programske kot neprogramske stroške in funkcionalno tehnološko opremo.<br />
Čas izvedbe: nova stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 250.000,00 EUR letno – od tega dodatno 143.000,00 EUR.<br />
Odgovornost: MK in zunanji pogodbeni izvajalci.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: izveden razpis <strong>za</strong> vzdrževanje mreže multimedijskih centrov M3C.<br />
35
5. Redefiniranje področja na letni osnovi kot strateški dokument.<br />
Ukrep: Oblikovanje letnega foruma programskih ustvarjalcev na področju intermedijske<br />
umetnosti.<br />
Pojasnilo: Področje sodobne umetnosti, ki se v pove<strong>za</strong>vi s sodobno angažirano tematiko<br />
stalno preliva, dopolnjuje in raziskuje nove izrazne možnosti ter prezentacijske tehnologije,<br />
<strong>za</strong>radi sebi lastnega nepredvidljivega dinamičnega razvoja potrebuje občasno redefinicijo<br />
področja, s katero se lahko prezentira in dokumentira trenutno stanje ter deloma, vsaj<br />
kratkoročno, predvidi tudi strateško smer razvoja. Vsekakor je v javnem interesu na področju<br />
intermedijske umetnosti, da se takšna redefinicija področja na letni osnovi javno objavi na<br />
razpoložljivih spletnih straneh MK in drugih primernih portalih (skupni portal mreže M3C,<br />
intermedijski napovednik ipd.).<br />
Čas izvedbe: nova naloga v obdobju <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: ni dodatnih finančnih obremenitev <strong>za</strong> MK.<br />
Odgovornost: MK in zunanji sodelavci.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: letna izvedba Foruma programskih producentov na področju intermedijske<br />
umetnosti z vključeno aktualno redefinicijo področja in objavo na področnem spletnem<br />
portalu in portalu MK.<br />
36
6 KNJIGA<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Javni interes na področju knjige je <strong>za</strong>gotavljanje dobrih pogojev <strong>za</strong> ustvarjalce s področja<br />
leposlovja in znanstvene publicistike v slovenskem jeziku, <strong>za</strong> izdajanje vrhunskih domačih<br />
knjig in revij s področja leposlovja in znanosti, <strong>za</strong> dotok vrhunskih del iz tujine in <strong>za</strong><br />
prevajanje kvalitetnih del slovenskih avtorjev v tuje jezike ter poglobljena skrb <strong>za</strong> dvig<br />
kulture branja in kupovanja knjig. Temu služijo mednarodno sodelovanje na področju knjige,<br />
literarni festivali in literarne prireditve, razvoj knjigarniške mreže ter drugih prodajnih poti <strong>za</strong><br />
knjigo in poklicno usposabljanje na vseh področjih <strong>za</strong>ložništva. Vsi členi v loku knjige od<br />
avtorjev do bralcev morajo usklajeno voditi k optimalnim rezultatom na področju ustvarjanja,<br />
<strong>za</strong>laganja, razširjanja in branja knjig in revij. V ta sklop sodita tudi smotrna razvoj in uporaba<br />
najnovejših tehnologij, primernih <strong>za</strong> slovensko jezikovno okolje. Javni interes <strong>za</strong> knjigo se bo<br />
oblikoval in preverjal v tesnem sodelovanju s strokovnimi in stanovskimi organi<strong>za</strong>cijami na<br />
področju knjige.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Izboljšanje položaja ustvarjalcev na področjih leposlovja in humanistike.<br />
Ukrepi:<br />
– v okviru sofinanciranja izdaje knjig in revij dvigovati nivo minimalnih honorarjev <strong>za</strong><br />
izvirna dela in prevode na področju leposlovja in humanistike ter izvajati nadzor<br />
izplačil,<br />
– večati število štipendij <strong>za</strong> ustvarjalce na področju knjige vsaj po dve letno,<br />
– potrojiti obseg sredstev <strong>za</strong> izplačevanje knjižničnega nadomestila in<br />
– dvigniti raven spoštovanja avtorskih pravic.<br />
Čas izvedbe: trajna naloga do leta <strong>2015</strong>, <strong>za</strong>četek v letu <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: štipendije: 200.000,00 € letno, knjižnično nadomestilo: 2,5 mio €<br />
letno.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– povečanje nominalnih avtorskih honorarjev <strong>za</strong> avtorje in prevajalce s področja<br />
leposlovja in humanistike do meje, ko bi se plačilo <strong>za</strong> avtorsko polo izenačilo z<br />
minimalnim mesečnim osebnim dohodkom,<br />
– povečanje števila in višine podeljenih delovnih štipendij iz naslova knjižničnega<br />
nadomestila,<br />
– rast števila enoletnih delovnih štipendij, ki jih podeljuje JAK.<br />
2. Zagotavljati primeren obseg in višati kakovost in strokovnost <strong>za</strong>ložniške produkcije<br />
v javnem interesu (izvirno in prevodno leposlovje ter humanistika v knjižni in<br />
revijalni obliki).<br />
37
Ukrepi:<br />
– sofinanciranje kakovostnih in <strong>za</strong>htevnejših knjižnih projektov, posebej projektov<br />
domačih avtorjev in svetovnih klasikov ter temeljnih del <strong>za</strong> področje humanistike,<br />
umetnosti in kulture, ter sofinanciranje kvalitetnih revij s področja kulture in umetnosti,<br />
vključno s sofinanciranjem neprogramskih stroškov nosilcem javnih kulturnih<br />
programov knjižne in revijalne produkcije,<br />
– pozitivna diskriminacija <strong>za</strong>ložnikov v javnem interesu glede na njihovo programsko<br />
usmeritev in regionalno razporeditev ter<br />
– oblikovanje davčne politike na področju knjige, primerne razmeram in posebnim<br />
<strong>za</strong>htevam manjšega bralskega/jezikovnega področja.<br />
Čas izvedbe: trajna naloga do leta <strong>2015</strong>, <strong>za</strong>četek v letu <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: programi in projekti KP in RP: 3.800.000,00 € letno, vključno z<br />
neprogramskimi stroški <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložniške programe v javnem interesu (400.000,00 € letno).<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: Pri podpori knjigam s področij leposlovja in humanistike bo JAK sledila kriterijem<br />
kakovosti ter posledično nižala število sofinanciranih naslovov in višala delež sredstev,<br />
namenjen izplačilu avtorskih honorarjev in neprogramskim stroškom <strong>za</strong>ložnikov v javnem<br />
interesu. Pri številu podprtih revij s področij leposlovja in humanistike bo sledila kriterijem<br />
kakovosti, nacionalnemu pomenu in razširjenosti revije, s poudarkom na rednem izhajanju in<br />
dostopnosti revije, ter bo posledično nižala število sofinanciranih revij in višala delež<br />
sredstev, namenjen avtorskim honorarjem in publiciranju revij. Krepila bo pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong><br />
razumno povprečno raven maloprodajnih cen sofinanciranih knjig, skrbela <strong>za</strong> njihovo<br />
dostopnost in si pri<strong>za</strong>devala <strong>za</strong> znižanje stopnje davka na knjige.<br />
3. Dvigniti <strong>za</strong>vest o pomenu branja ter povečati promocijo kakovostne izvirne<br />
ustvarjalnosti s področij leposlovja in humanistike.<br />
Ukrepi:<br />
– spodbujanje projektov in programov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki<br />
potekajo na nacionalni in regionalni ravni,<br />
– posebej spodbujanje programov in projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki<br />
vključujejo sodelovanje različnih vladnih resorjev in potekajo na nacionalni ravni,<br />
– povezovanje s sorodnimi institucijami iz tujine na področju razvijanja bralne kulture in<br />
literarnih prireditev,<br />
– spodbujanje in podpora izobraževanju in usposabljanju različnih ciljnih skupin na<br />
različnih podsistemih knjige ter<br />
– podpora delovanju knjigarn, ki prispeva k promociji branja in kupovanja knjig.<br />
Čas izvedbe: trajna naloga do leta <strong>2015</strong>, <strong>za</strong>četek v letu <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: programi in projekti BK in LP: 800.000,00 € letno; projekti<br />
promocije na nacionalni ravni: 160.000,00 € letno; povezovanje s tujimi institucijami na<br />
področju BK: 30.000,00 € letno; poklicno usposabljanje: 70.000,00 € letno; podpora<br />
delovanju knjigarn: 300.000,00 € letno.<br />
38
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– povečanje števila programov in projektov promocije branja, ki potekajo na nacionalni<br />
ravni in vključujejo sodelovanje različnih vladnih resorjev,<br />
– rast števila projektov, ki se izvajajo v knjigarnah, s tem da bo JAK dajala prednost<br />
enakomerni regionalni razporeditvi in inovativnosti projektov,<br />
– bogatitev projektov in programov literarnih festivalov in literarnih prireditev, pri katerih<br />
bo JAK predvsem sledila kriterijem kakovosti in kontinuitete,<br />
– krepitev projektov in programov razvijanja bralne kulture na nacionalni in regionalni<br />
ravni na osnovi kriterijev kakovosti in kontinuitete,<br />
– število projektov poklicnega usposabljanja na področju knjige, pri katerih bo JAK<br />
predvsem sledila kriterijem kakovosti in kontinuitete,<br />
– vzpostavitev in širitev stikov in razvoj najprimernejših oblik sodelovanja s sorodnimi<br />
institucijami iz tujine na področju razvijanja bralne kulture in literarnih prireditev.<br />
4. Zagotoviti sistematično promocijo slovenskih avtorjev s področij leposlovja in<br />
humanistike v svetu.<br />
Ukrepi:<br />
– načrtno izvajanje nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike na<br />
osrednjih knjižnih sejmih v Evropi in širitev na druge referenčne sejme ter prizorišča v<br />
Evropi in zunaj nje (vsaj na 9 lokacij) z izvajanjem promocijskih dejavnosti,<br />
– spodbujanje prevajanja del slovenskih avtorjev v tuje jezike, tako v celoti kot po delih s<br />
t. i. vzorčnimi prevodi, posebej spodbujanje <strong>za</strong>htevnejših večletnih projektov prevajanja<br />
del slovenskih avtorjev ter priprave avtorskih katalogov v tujih jezikih,<br />
– podpora organiziranim oblikam sodelovanja s prevajalci slovenskih del v tuje jezike,<br />
– podpora gostovanjem slovenskih ustvarjalcev v tujini (mobilnost, rezidenčne štipendije,<br />
literarne turneje),<br />
– povezovanje in skupni projekti s sorodnimi institucijami iz tujine ter<br />
– izobraževanje <strong>za</strong>ložnikov o promociji slovenske literature v tujini in prodaji avtorskih<br />
pravic.<br />
Čas izvedbe: trajna naloga do leta <strong>2015</strong>, <strong>za</strong>četek v letu <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: predstavitve na sejmih: 500.000,00 € letno, prevajanje slovenskih<br />
avtorjev v tuje jezike: 230.000,00 € letno, sodelovanje s tujimi prevajalci slovenskih del:<br />
40.000,00 € letno, promocija slovenskih ustvarjalcev v tujini: 550.000,00 € letno,<br />
povezovanje s sorodnimi tujimi institucijami: 60.000,00 € letno, izobraževanje <strong>za</strong>ložnikov in<br />
avtorjev o prodoru na tuje trge in trženju avtorskih pravic: 25.000,00 € letno.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število letno izvedenih nacionalnih predstavitev in hkratnih promocijskih dejavnosti v<br />
tujini,<br />
– število nastopov večjih skupin avtorjev na drugih referenčnih prizoriščih,<br />
– število gostovanj posamičnih avtorjev v okviru mobilnosti in rezidenčnih štipendij ter<br />
krepitev recipročnosti,<br />
39
– število prevodov del kvalitetnih slovenskih avtorjev v tuje jezike vsako leto ter podpora<br />
večletnim <strong>za</strong>htevnejšim prevajalskim projektom,<br />
– priprava vsaj treh vzorčnih prevodov aktualnih izvirnih literarnih del v ciljne jezike<br />
letno ter priprava vsaj treh katalogov vrhunskih slovenskih avtorjev izvirnih leposlovnih<br />
del v ciljne jezike,<br />
– število rednih letnih srečanj s prevajalci slovenskih del v tuje jezike,<br />
– število pove<strong>za</strong>v v mednarodnih mrežah in projektih na državni ravni ter<br />
– vzpostavljeni stiki in najprimernejše oblike sodelovanja z ustreznimi literarnimi<br />
agencijami v tujini, še posebej <strong>za</strong> ciljna jezikovna področja.<br />
5. Povečati dostopnost slovenske knjige na celotnem območju Slovenije in podpirati<br />
razvoj kulture kupovanja knjig.<br />
Ukrepi:<br />
– vzpostavitev informacijskega portala »knjige na trgu«, skupaj s podporo oblikovanju<br />
portalov <strong>za</strong> ciljne javnosti (periodični tisk, zlasti znanstvene revije),<br />
– spodbujanje povezovanja združljivih delov <strong>za</strong>ložniškega procesa manjših <strong>za</strong>ložnikov:<br />
izgradnja skladiščno-distribucijskega središča <strong>za</strong> male <strong>za</strong>ložnike, ki se bo razvilo v<br />
knjigarno vseh subvencioniranih knjig, oblikovanje spletnega portala »knjige na trgu«<br />
ter oblikovanje skladišča »digitalnih knjig«,<br />
– spodbujanje tehnološko inovativnih knjižnih in revijalnih projektov,<br />
– spodbujanje knjižnic k odkupu najmanj enega izvoda vsake subvencionirane knjige ter k<br />
intenzivnejšemu informiranju bralcev o kakovostnih knjižnih novostih s področja<br />
leposlovja in humanistike.<br />
Čas izvedbe: trajna naloga do leta <strong>2015</strong>, <strong>za</strong>četek v letu <strong>2012</strong><br />
Ocena finančnih sredstev: informacijski portali: 50.000,00 € letno, skladiščno-distribucijsko<br />
središče in podporni informacijski programi: 300.000,00 € letno.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število <strong>za</strong>jetih subvencioniranih in ostalih knjižnih in revijalnih naslovov v portalu<br />
»knjige na trgu«,<br />
– število objavljanih literarnih in humanističnih revij v elektronski obliki,<br />
– število digitaliziranih sodobnih literarnih del,<br />
– delež knjižnih programov v javnem interesu v skladiščno-distribucijskem središču,<br />
– obseg odkupov sofinanciranih knjig in revij v javnih knjižnicah,<br />
– povečanje prodaje knjig ter<br />
– nivo povprečne ravni maloprodajne cene sofinanciranih knjig.<br />
40
7 KNJIŽNIČNA DEJAVNOST<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Knjižnično dejavnost kot javno službo na področju kulture izvajajo predvsem splošne in<br />
nacionalna knjižnica pa tudi specialne knjižnice v javnih <strong>za</strong>vodih s področja kulture, ki<br />
morajo <strong>za</strong>gotavljati splošno dostopnost publikacij in informacij <strong>za</strong> posameznika in skupine ter<br />
primeren obseg in strukturo knjižničnih zbirk. Temeljno poslanstvo knjižnic, <strong>za</strong> uresničevanje<br />
katerega skrbijo občine in država, je, da postanejo središča <strong>za</strong> neomejeno dostopnost<br />
knjižničnega gradiva in vsakršnih informacij ter da prevzemajo aktivno vlogo pri razvijanju<br />
sodobne bralne kulture in informatizirane družbe. Temu se pridružuje tudi njihova socialnorazvojna<br />
funkcija v smislu izenačevanja izobraževalnih, informacijskih in drugih socialnih<br />
možnosti. Nadvse pomembna je tudi skrb <strong>za</strong> ohranjanje slovenske pisne kulturne in<br />
znanstvene dediščine. To kot osrednja državna knjižnica izvaja Narodna in univerzitetna<br />
knjižnica, ki opravlja naloge nacionalne knjižnice, izvaja funkcijo univerzitetne knjižnice <strong>za</strong><br />
Univerzo v Ljubljani ter skrbi <strong>za</strong> Digitalno knjižnico Slovenije in opravlja nalogo<br />
nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture. Za slovenske <strong>za</strong>ložnike kot javno<br />
službo izvaja tudi nacionalno bibliografsko kontrolo. Cilj kulturne politike na tem področju je,<br />
da postaja dejavnost knjižnic vse bolj visoko profesionalizirana, v<strong>za</strong>jemna, koordinirana in<br />
informatizirana, kar je ključnega pomena <strong>za</strong> učinkovitost in uspešnost njihovih storitev, ter<br />
kot taka dostopna vsem prebivalcem Slovenije.<br />
Javni interes se kaže v nalogah in poslanstvih teh knjižnic. Uporabniki potrebujejo zlasti:<br />
– najboljšo ponudbo knjižničnega gradiva, informacij in storitev, osredotočeno na kulturne,<br />
izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja,<br />
– svetovanje in pomoč pri iskanju, izboru, vrednotenju ter uporabi gradiva in informacij,<br />
– seznanjanje z uporabo knjižnice in njenih virov,<br />
– seznanjanje z razvojnimi programi knjižnic in omogočanje sodelovanja uporabnikov pri<br />
razvojnih dejavnostih,<br />
– ugodnosti pri uporabi knjižnice in gradiva, uporabi knjižnice na daljavo ter uporabi <strong>za</strong><br />
posameznike in skupine s posebnimi potrebami,<br />
– ustrezno opremo in prostor <strong>za</strong> uporabo gradiva, iskanje informacij in smotrno izrabo<br />
prostega časa v knjižnici,<br />
– obveščanje in promocijo, da bi se izboljšali informacijska pismenost in bralna kultura,<br />
– omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva <strong>za</strong> lokalne študije,<br />
– seznanjanje z večkulturnostjo ožjega in širšega okolja,<br />
– lokalno središče v socialnem smislu, tudi <strong>za</strong> potrebe drugih, s knjižnico skladnih kulturnih<br />
dejavnosti, predvsem <strong>za</strong> predstavitev ustvarjalnosti različnih subjektov v okviru lokalne<br />
skupnosti.<br />
Ministrstvo skladno z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list, št. 87/01 in 96/02 – ZUJIK)<br />
sodeluje pri <strong>za</strong>gotavljanju pogojev <strong>za</strong> delovanje vseh knjižnic v njegovi pristojnosti.<br />
41
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Povečati delež občin, kjer bodo občani lahko uporabljali splošno knjižnično javno<br />
službo oziroma bodo lahko v svojem kraju dostopali do knjižničnega gradiva in<br />
gradiv javnih oblasti.<br />
Ukrepi:<br />
– Utrditi <strong>za</strong>vest, da je splošna knjižnična dejavnost izvorna naloga lokalnih skupnosti in<br />
kulturna dejavnost, ki jo mora <strong>za</strong>gotavljati vsaka občina.<br />
– Oblikovati in sprejeti knjižničarske pravice uporabnikov: dopolnilo etičnega kodeksa s<br />
podrobnejšo predstavitvijo uporabe javnega prostora, knjižnične zbirke in storitev.<br />
– Omogočiti vzpodbude <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje pogojev <strong>za</strong> delovanje krajevnih/potujočih knjižnic.<br />
Pojasnilo: Namen predvidenih ukrepov je <strong>za</strong>gotoviti vsem prebivalcem Slovenije enako<br />
dostopnost kvalitetnih knjižničnih storitev. Na podlagi zbranih podatkov o lokaciji krajevnih<br />
knjižnic in postajališč premične zbirke ugotavljamo, da kar 56 od 210 slovenskih občin nima<br />
krajevne knjižnice, od teh 56 občin pa jih 47 tudi nima postajališča premične zbirke. Je pa v<br />
nekaterih izpostavljenih občinah prebivalstvu knjižnična dejavnost dostopna z bibliobusom,<br />
saj v Sloveniji skupaj deluje 12 bibliobusov, ki svoje storitve uporabnikom knjižnične<br />
dejavnosti ponudijo na postajališčih v 589 krajih. Glede na aktualne statistične podatke živi v<br />
občinah brez krajevne knjižnice 172.980 prebivalcev (8,5 % vseh prebivalcev RS). Skrb<br />
vzbuja dejstvo, da gre povečini <strong>za</strong> manjše občine, ki so na manj razvitih območjih Slovenije.<br />
Razvita knjižnična mreža je temeljni pogoj <strong>za</strong> dostopnost knjižničnih storitev, njen razvoj ima<br />
prednost pred brezplačnim članstvom.<br />
Čas izvedbe: celotno obdobje do <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 10.000.000 EUR letno (viri: občinsko financiranje, podpora države<br />
– dodatna sredstva državnega proračuna <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, predvidoma v višini vsaj 2.000.000 letno,<br />
črpanje evropskih sredstev).<br />
Odgovornost: občine, splošne knjižnice, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: delež občin brez knjižnične dejavnosti glede na vse občine, delež prebivalcev v<br />
občinah brez knjižnične dejavnosti glede na vse prebivalce Slovenije.<br />
2. Povečati uporabo relativno obsežne in pestre zbirke knjižničnega gradiva splošnih<br />
knjižnic.<br />
Ukrepi:<br />
– Sprejeti in javno objaviti dokumente, ki javnost seznanjajo z nabavno politiko posamezne<br />
splošne knjižnice in z možnostjo njenega sooblikovanja: letne dokumente o nabavni<br />
politiki ter dokument o upravljanju knjižnične zbirke.<br />
– Zagotoviti ustrezno sodelovanje lokalnih dejavnikov pri oblikovanju nabavne politike ter<br />
sofinanciranju nakupa knjižničnega gradiva v skladu s potrebami prebivalstva in z<br />
<strong>za</strong>konskimi podlagami, ki občine <strong>za</strong>vezujejo k rednemu financiranju knjižnične<br />
dejavnosti, primernemu pogojem in standardom.<br />
– Zagotoviti ustrezno sodelovanje države pri oblikovanju nabavne politike in sofinanciranju<br />
nakupa knjižničnega gradiva v skladu s sprejetim nacionalnim programom.<br />
42
– Pospešiti digitali<strong>za</strong>cijo domoznanskega gradiva, s katerim knjižnice ohranjajo živost<br />
kulture in krepijo kulturno identiteto.<br />
Pojasnilo: Upravljanje knjižnične zbirke vključuje razvoj knjižnične zbirke, njeno<br />
predstavljanje in hranjenje, njeno organi<strong>za</strong>cijo in dostopnost, finančne vire <strong>za</strong> pridobivanje<br />
gradiva, usklajevanje dela z načeli knjižničarstva, <strong>za</strong>htevami okolja in možnostmi knjižnice.<br />
Služba <strong>za</strong> pridobivanje knjižničnega gradiva skrbi <strong>za</strong> tekoče posodabljanje knjižnične zbirke v<br />
skladu z ugotovljenimi potrebami potencialnih uporabnikov območja, stanjem knjižnične<br />
zbirke in dostopnostjo gradiva v mreži knjižnic. V ta proces so vključene še druge službe in<br />
tudi nabavne službe osrednjih knjižnic in njegov rezultat so lahko tudi predlogi <strong>za</strong> oblikovanje<br />
posebnih zbirk znotraj knjižnične zbirke, s katerimi želi uspešneje in učinkoviteje<br />
<strong>za</strong>dovoljevati potrebe uporabnikov, in razvoj zbirk osrednjih knjižnic. Proces po opredelitvi<br />
ciljev in potreb vključuje pridobivanje gradiva, inventari<strong>za</strong>cijo, bibliografsko obdelavo,<br />
signiranje, opremo gradiva, izločanje in odpis ter distribucijo knjižničnega gradiva. Delo<br />
usmerja napisana nabavna politika knjižnic – dokument o nabavni politiki: <strong>za</strong> knjižničarja<br />
nujno pomagalo in opomnik <strong>za</strong> postopke pri upravljanju knjižnične zbirke, ki je ne samo<br />
strokovno <strong>za</strong>hteven in odgovoren, ampak tudi zelo kompleksen proces, uporabniku pa v<br />
pomoč pri uravnavanju pričakovanj in vrednotenju storitev. Boljši pregled nad porabo denarja<br />
bi povečal pestrost ponudbe in uporabo posameznih vrst knjižničnega gradiva, boljše<br />
predstavljanje knjižničnega gradiva, več kroženja knjižničnega gradiva v mreži, lahko pa bi<br />
knjižnice organizirale tudi skupno hrambo knjižničnega gradiva, navse<strong>za</strong>dnje bi se lahko bolje<br />
uveljavilo primerjalno vrednotenje kakovosti knjižničnih zbirk, glede na to, da lahko tudi med<br />
knjižnicami <strong>za</strong>znamo različne poglede na gradnjo knjižnične zbirke, ki so odsev<br />
knjižničarjevega poznavanja okolja.<br />
Čas izvedbe: celotno obdobje do <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 9.000.000 EUR letno (viri: občinsko financiranje, podpora države –<br />
sredstva državnega proračuna <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v predvideni višini vsaj 40 % oz. 600.000 EUR<br />
dodatnih sredstev).<br />
Odgovornost: splošne knjižnice, občine, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: zbirka knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika, prirast knjižničnega<br />
gradiva na potencialnega uporabnika, izposoja na potencialnega uporabnika, delež sredstev,<br />
porabljenih <strong>za</strong> nakup knjižničnega gradiva glede na vse odhodke knjižnic, delež sredstev,<br />
porabljenih <strong>za</strong> nakup knjižničnega gradiva, nabavljenega iz sredstev, ki jih je <strong>za</strong>gotovila<br />
država glede na vsa sredstva, porabljena <strong>za</strong> nakup knjižničnega gradiva.<br />
3. Zagotavljanje kakovostnih in raznolikih knjižničnih storitev ter omogočanje<br />
brezplačnih osnovnih storitev knjižnic vsem prebivalcem Slovenije.<br />
Ukrepi:<br />
– Podpora teoretičnemu strokovnemu in raziskovalnemu delu, ki bi z različnimi strokovnimi<br />
smernicami, navodili oziroma priporočili na vseh področjih delovanja knjižnic izboljšalo<br />
kakovost in raznolikost knjižničnih storitev.<br />
– Podpora projektom in aktivnostim <strong>za</strong> optimi<strong>za</strong>cijo in racionali<strong>za</strong>cijo postopkov in storitev.<br />
– Uskladitev in spremembe normativnih podlag na podlagi ugotovitev teoretičnega<br />
strokovnega in raziskovalnega dela ter analiz.<br />
– Poenotenje cen osnovnih storitev ter uskladitev in postopno zniževanje višine nadomestil<br />
<strong>za</strong> včlanitev v splošnih knjižnicah.<br />
43
– Posebna podpora države v okoljih z nizkim prihodkom na prebivalca in slabše razvito<br />
mrežo.<br />
Pojasnilo: Da bi <strong>za</strong>gotovili možnosti <strong>za</strong> nadaljnji razvoj knjižnične javne službe, bo treba na<br />
podlagi ugotovitev teoretičnega strokovnega in raziskovalnega dela ter analiz uskladiti in<br />
spremeniti nekatere normativne podlage. Za <strong>za</strong>gotavljanje kakovostnih in raznolikih<br />
knjižničnih storitev ter omogočanje brezplačnih osnovnih storitev splošnih knjižnic vsem<br />
prebivalcem Slovenije načrtujemo poenotenje višine cen osnovnih storitev ter uskladitev in<br />
postopno zniževanje višine nadomestil <strong>za</strong> včlanitev v splošnih knjižnicah. Zakon o<br />
knjižničarstvu v 8. členu določa, da imajo uporabniki pravico do brezplačnih osnovnih<br />
storitev, kot so izposoja gradiva, posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva ter<br />
bibliopedagoško delo. Skladno z določbami Zakona o knjižničarstvu, mednarodnimi<br />
priporočili in smernicami si ministrstvo pri<strong>za</strong>deva, da bi splošnim knjižnicam <strong>za</strong>gotovilo<br />
pogoje <strong>za</strong> brezplačno uporabo knjižničnega gradiva, informacij in vseh drugih storitev<br />
splošnih knjižnic v okviru kakovostne javne službe. Raziskava Anali<strong>za</strong> stanja in možnosti<br />
ukinitve nadomestil <strong>za</strong> včlanitev v slovenske splošne knjižnice je poka<strong>za</strong>la, da so razlike pri<br />
članarinah in vpisninah pa tudi drugih storitvah med knjižnicami velike, <strong>za</strong>to bi s<br />
poenotenjem cen osnovnih storitev lahko dosegli nujno uskladitev in postopno zniževanje<br />
višine nadomestil <strong>za</strong> včlanitev. Ob napovedanih ukrepih kaže nameniti posebno pozornost<br />
splošnim knjižnicam v okoljih z nizkim prihodkom na prebivalca in slabše razvito mrežo, saj<br />
je razvita knjižnična mreža temeljni pogoj <strong>za</strong> dostopnost knjižničnih storitev.<br />
Čas izvedbe: celotno obdobje do <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 2.000.000 EUR letno (viri: občinsko financiranje, lastni prihodki<br />
knjižnic, podpora države – sredstva državnega proračuna <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> <strong>za</strong> 5. ukrep – dodatna<br />
sredstva državnega proračuna <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v višini vsaj 500.000 EUR).<br />
Odgovornost: občine, splošne knjižnice, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število podprtih ekspertiz <strong>za</strong> večjo kakovost in raznolikost knjižničnih storitev,<br />
število podprtih projektov <strong>za</strong> optimi<strong>za</strong>cijo in racionali<strong>za</strong>cijo postopkov in storitev, število<br />
postopkov <strong>za</strong> spreminjanje normativnih podlag, delež knjižnic brez članarin in vpisnin glede<br />
na vse knjižnice, število knjižnic brez članarin in vpisnin v občinah z nižjim BDP na<br />
prebivalca od povprečnega, število knjižnic brez članarin in vpisnin v občinah z višjim BDP<br />
na prebivalca od povprečnega.<br />
4. Izboljšanje vloge osrednjih območnih knjižnic pri horizontalnem in vertikalnem<br />
povezovanju splošnih knjižnic.<br />
Ukrepi:<br />
– Nadaljnji razvoj in uveljavljanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic:<br />
<strong>za</strong>gotavljanje povečanega in <strong>za</strong>htevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij,<br />
dajanje strokovne pomoči vsem knjižnicam s svojega območja, koordinirati zbiranje,<br />
obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva <strong>za</strong> svoje območje ter usmerjati izločeno<br />
gradivo s svojega območja.<br />
– Finančna podpora države projektom in programom, ki gradijo, dopolnjujejo in izboljšujejo<br />
sistem; v sistemu razvijati službe in storitve, ki uveljavljajo enakost potencialnih<br />
uporabnikov, in službe <strong>za</strong> visoko strokovno in gospodarno razvijanje delovnih procesov<br />
(optimi<strong>za</strong>cija in racionali<strong>za</strong>cija poslovanja).<br />
44
– Uveljavitev tesnejše pove<strong>za</strong>nosti vseh elementov knjižničnega sistema <strong>za</strong> sodelovanje<br />
namesto nadomeščanja oziroma opravljanje nalog drugih akterjev sistema brez javno<br />
sprejetih dogovorov in odgovornosti sodelujočih.<br />
– Zagotavljanje operabilnosti in uporabe regijskega portala Kamra, da so lahko tudi vsebine<br />
lokalnega pomena predstavljene v elektronski obliki prek svetovnega spleta.<br />
– Preučiti potrebo po vzpostavitvi regijskih (ali večregijskih) repozitorijev izločenega<br />
knjižničnega gradiva.<br />
Pojasnilo: Za izvajanje določb Zakona o knjižničarstvu je država na podlagi 69. člena Zakona<br />
o uresničevanju javnega interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> določila 10 osrednjih splošnih knjižnic, ki izvajajo<br />
posebne območne naloge <strong>za</strong> opredeljena območja knjižničarskih pokrajin, da bi <strong>za</strong>gotovila<br />
enakomerno strokovno in učinkovito razvijanje knjižnične dejavnosti in enake dostopnosti<br />
knjižničnega gradiva. V bližnji prihodnosti vsaj nekatere osrednje območne knjižnice že lahko<br />
prev<strong>za</strong>mejo nabavo knjižničnega gradiva v smislu strokovne informativne in tehnične<br />
podpore tudi <strong>za</strong> osrednje knjižnice, če bodo te prej sprejele javne dokumente o nabavni<br />
politiki. Pridobivanje knjižničnega gradiva se lahko dopolni z njegovo obdelavo. Te ideje že<br />
dolgo časa krožijo v mreži splošnih knjižnic, srečamo jih tudi v študiji, ki je bila pripravljena<br />
<strong>za</strong> razvojne dokumente splošnih knjižnic (Novljan, 1998). Nekatere osrednje območne<br />
knjižnice so že razvile svoje naloge na strokovni ravni, ki jo <strong>za</strong>hteva tako delo, <strong>za</strong>to<br />
pričakujemo, da bodo <strong>za</strong>čele dejavnosti <strong>za</strong> združeno pridobivanje knjižnične gradiva v<br />
pokrajini, morda tudi <strong>za</strong> obdelavo tega gradiva. Za izboljšanje regionalne pove<strong>za</strong>nosti<br />
splošnih knjižnic je potrebna uveljavitev tesnejše pove<strong>za</strong>nosti vseh elementov knjižničnega<br />
sistema oziroma boljšega sodelovanja na podlagi javno sprejetih dogovorov in odgovornosti<br />
sodelujočih, ki naj nadomesti izvajanje oziroma opravljanje nalog drugih akterjev sistema.<br />
Državno finančno podporo je treba <strong>za</strong>gotoviti projektom in programom, ki oblikujejo, gradijo,<br />
dopolnjujejo in izboljšujejo sistem.<br />
Regijski portal KAMRA je spletni informacijski sistem, ki združuje vsebine s področja<br />
domoznanstva, kot jih zdaj na tradicionalen način zbirajo in posredujejo splošne knjižnice in<br />
druge lokalne kulturne in druge ustanove. Na osnovi v<strong>za</strong>jemnega sodelovanja vpeljuje<br />
sistematičen, postopen in kooperativen pristop k uresničevanju poslanstva sodobnih knjižnic,<br />
to je zbiranja, ohranjanja in omogočanja dostopa do tradicionalnega in elektronskega gradiva.<br />
Z vzpostavitvijo portala KAMRA so se takratni partnerji konzorcija portala KAMRA, to je 10<br />
osrednjih območnih knjižnic, Narodna in univerzitetna knjižnica in Zve<strong>za</strong> splošnih knjižnic,<br />
odzvali na pobude Evropske unije in slovenske države ter na potrebe uporabnikov po čim širši<br />
in enostavni dostopnosti domoznanskih gradiv. Ob Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si), ki v<br />
svojo digitalno zbirko vključuje nacionalno pomembno gradivo, ostaja velik del kulturne<br />
dediščine v lokalnih kulturnih ustanovah nedostopen. Koncept portala KAMRA je, da tem<br />
organi<strong>za</strong>cijam daje na voljo infrastrukturo, vzdrževanje in usposabljanje, da bodo lahko tudi<br />
vsebine lokalnega pomena predstavile v elektronski obliki prek svetovnega spleta.<br />
Splošne knjižnice so dolžne skladno s strokovnimi navodili izločati in odpisovati določeno<br />
knjižnično gradivo. Nalogo ohranjanja celotne nacionalne produkcije ima nacionalna<br />
knjižnica, kjer si je mogoče <strong>za</strong> uporabo v čitalnicah to gradivo naročiti, vendar si ga ni<br />
mogoče izposoditi na dom. Zato je treba preučiti, ali bi bilo smiselno, da splošne knjižnice<br />
določeno gradivo, ki sicer ni več aktualno, vendar je dovolj pomembno, da je potencialnim<br />
uporabnikom še na voljo, koordinirano hranijo v posebnih depojih – repozitorijih izločenega<br />
knjižničnega gradiva. Tako bi racionalizirale stroške hranjenja, obenem pa uporabnikom<br />
omogočile izposojo (tudi z medknjižnično izposojo) določenih publikacij. Izvajanje posebnih<br />
nalog osrednjih območnih knjižnic je v skladu s Pravilnikom o pogojih <strong>za</strong> izvajanje knjižnične<br />
dejavnosti kot javne službe.<br />
45
Čas izvedbe: celotno obdobje do <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 1.200.000 EUR letno (viri: sredstva državnega proračuna <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> – dodatna sredstva državnega proračuna <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> v višini 500.000 EUR letno).<br />
Odgovornost: osrednje območne knjižnice, koordinator NUK, osrednje knjižnice, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: uspešnost izvedbe ukrepov – delež uspešno izvedenih ukrepov glede na vse<br />
načrtovane ukrepe, delež uspešno izvedenih aktivnosti v okviru posameznega ukrepa, delež<br />
sredstev države <strong>za</strong> izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic, število <strong>za</strong>poslenih z<br />
ustrezno strokovno kvalifikacijo <strong>za</strong> izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic<br />
(EPZ).<br />
5. Izboljšanje pogojev <strong>za</strong> izvajanje vseh <strong>za</strong>konsko določenih nalog Narodne in<br />
univerzitetne knjižnice v digitalnem okolju.<br />
Ukrepi:<br />
– Postopno povečevanje števila <strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> izvajanje novih <strong>za</strong>konsko določenih nalog.<br />
– Postopno reševanje prostorske problematike.<br />
– Zagotavljanje ustreznih finančnih virov <strong>za</strong> razvoj, hranjenje, ohranjanje, uporabo,<br />
raziskovanje in promocijo nacionalne zbirke knjižničnega gradiva.<br />
Pojasnilo: Narodna in univerzitetna knjižnica opravlja naloge nacionalne knjižnice, osrednje<br />
državne knjižnice, univerzitetne knjižnice <strong>za</strong> Univerzo v Ljubljani, Digitalne knjižnice<br />
Slovenije in nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, je pa tudi institucija, ki<br />
izvaja nacionalno bibliografsko kontrolo <strong>za</strong> področje slovenskega <strong>za</strong>ložništva. Nacionalna<br />
knjižnica <strong>za</strong>radi novih nalog, ki jih ji nalaga nova <strong>za</strong>konodaja (Zakon o knjižničarstvu, Zakon<br />
o obveznem izvodu publikacij), teh nalog brez ustrezne kadrovske <strong>za</strong>sedbe ne more v celoti in<br />
tekoče izvajati. Država je podprla vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje računalniške in<br />
komunikacijske infrastrukture <strong>za</strong> v<strong>za</strong>jemni bibliografski sistem, vendar so naloge, pove<strong>za</strong>ne s<br />
strokovnimi rešitvami, pripadle nacionalni knjižnici brez potrebne dodatne kadrovske oziroma<br />
finančne podpore. Kaže se velika potreba po strokovnih navodilih oziroma priporočilih na<br />
vseh področjih delovanja knjižnic. Pri izpolnjevanju svojega poslanstva in uresničevanju<br />
vizije bo NUK na globalni ravni upošteval prednostne usmeritve, <strong>za</strong>pisane v strategiji razvoja.<br />
Med prednostne usmeritve uvršča ohranjanje slovenske pisne kulturne in znanstvene<br />
dediščine, ki vključuje njeno zbiranje, hranjenje, varovanje, <strong>za</strong>ščito in posredovanje. Da bi to<br />
dosegla, bo morala knjižnica na eni strani <strong>za</strong>gotavljati optimalne pogoje <strong>za</strong> <strong>za</strong>jem obveznega<br />
izvoda tiskanih in elektronskih publikacij slovenike, na drugi strani pa tudi pogoje <strong>za</strong><br />
varovanje gradiva pred propadanjem, njegovo trajno ohranjanje in <strong>za</strong>gotavljanje njegove<br />
dostopnosti, predvsem pa z digitali<strong>za</strong>cijo analognih katalogov zbirk o<strong>za</strong>veščati o njegovem<br />
obstoju.<br />
NUK se bo tudi v prihodnje pospešeno razvijal kot digitalna knjižnica ter pri ponudbi storitev<br />
in virov uporabljal sodobna orodja svetovnega spleta. Ob tem pa ne bo <strong>za</strong>postavljal razvoja t.<br />
i. tradicionalne knjižnice oziroma njene ponudbe.<br />
NUK bo še naprej tvorno sodeloval s slovenskimi knjižnicami in drugimi organi<strong>za</strong>cijami ter<br />
Univerzo v Ljubljani pri razvoju knjižničnega sistema/knjižničnih storitev, izgradnji, razvoju<br />
in <strong>za</strong>gotavljanju dostopnosti zbirk klasičnega in digitalnega gradiva, strokovni obdelavi<br />
knjižničnega gradiva ter izobraževanju knjižničarjev in uporabnikov. Na področju<br />
digitali<strong>za</strong>cije, gradnje digitalne knjižnice in hranjenja digitalnih vsebin bo okrepil partnerstva<br />
z arhivi, muzeji, galerijami in drugimi organi<strong>za</strong>cijami s področja kulture, znanosti in<br />
46
izobraževanja, sodelovanje z <strong>za</strong>ložniki in avtorji na področju pridobivanja obveznega izvoda<br />
publikacij, promocije slovenskih publikacij in reševanja avtorskopravnih vprašanj.<br />
Čas izvedbe: celotno obdobje do <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 8.000.000 EUR letno <strong>za</strong> redno delovanje (viri: sredstva državnega<br />
proračuna <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ter znanost in izobraževanje, dodatna sredstva državnega proračuna <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> v višini vsaj 1.000.000 EUR letno <strong>za</strong> pokrivanje stroškov, ki nastajajo ob izvajanju<br />
novih nalog, in z delovanjem v digitalnem okolju); dodatno medresorsko <strong>za</strong>gotoviti sredstva<br />
<strong>za</strong> investicijo v novo stavbo oz. dodatni najem prostorov <strong>za</strong> izvajanje dejavnosti.<br />
Odgovornost: MK, MVZT (oz. vlada), NUK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število vseh <strong>za</strong>poslenih, število strokovnih delavcev, zbirka knjižničnega gradiva,<br />
prostorski pogoji, število obiskovalcev knjižnice (fizični obisk, virtualni obisk), izgradnja<br />
elektronskih virov v poročevalskem letu (št. digitaliziranih strani dokumentov, št. digitalnih<br />
dokumentov, ki jih je pripravila knjižnica), delež sredstev <strong>za</strong> delovanje knjižnice.<br />
47
8 FILM IN AVDIOVIZUALNA DEJAVNOST<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Na področju kinematografije je javni interes usmerjen v spodbujanje kinematografske<br />
dejavnosti, in sicer:<br />
– produkcije,<br />
– promocije in distribucije,<br />
– usposabljanja in filmske vzgoje.<br />
V javnem interesu je doseči čim večjo produkcijo kvalitetnih filmskih in avdiovizualnih del, v<br />
skladu z merili, ki določajo njihovo kulturno izjemnost, nadalje večanje dostopnosti del<br />
javnosti prek kinematografskega in drugih načinov predvajanja ter razvoj kinematografskega<br />
sektorja v celoti, tako na področju tehnološkega razvoja infrastrukture, zlasti pospešene<br />
digitali<strong>za</strong>cije, kot na področju kadrovskega razvoja z visokošolskim izobraževanjem in<br />
usposabljanjem izvedbenih poklicev.<br />
V pove<strong>za</strong>vi s produkcijo je pomembna promocija kinematografskih in avdiovizualnih del tako<br />
v slovenskem kot mednarodnem prostoru, saj gre <strong>za</strong> industrijo in umetnost, ki najbolje in<br />
najbolj učinkovito predstavljata stanje ustvarjalnosti ter izvedbenih in ekonomskih<br />
potencialov Slovenije, predvsem v tujini. Distribucija kot ključni element kinematografske<br />
verige je odvisna od sektorja prikazovanja, ki je sicer večinoma v <strong>za</strong>sebni lasti, vendar lahko<br />
država skozi delovanje art kino mreže ter ustreznih ciljev in ukrepov digitali<strong>za</strong>cije <strong>za</strong>gotavlja<br />
tudi na tem področju svoj javni interes pri čim večjem prikazovanju kvalitetnih in umetniških<br />
filmov, slovenskih in evropskih filmov ter filmov iz tretjih držav. V primeru prikazovanja<br />
avdiovizualnih del v medijih je prav tako treba doseči večji odstotek predvajanja slovenskih in<br />
evropskih avdiovizualnih del, s tem pa potrditi upravičenost državnih pomoči v sektor<br />
kinematografske in avdiovizualne produkcije.<br />
Razvoj visokošolskega izobraževanja <strong>za</strong> umetniške poklice s področja avdiovizualne<br />
dejavnosti je ena izmed <strong>za</strong>konskih nalog Slovenskega filmskega centra, javne agencije<br />
Republike Slovenije (v nadaljevanju SFC). Dodatno je treba pospešeno <strong>za</strong>gotavljati<br />
usposabljanje izvedbenih filmskih poklicev. V pove<strong>za</strong>vi s promocijo filmske dejavnosti in<br />
izobraževalnimi programi sta bistvenega pomena filmska vzgoja in medijska pismenost: z<br />
njima se oblikuje senzibilnost <strong>za</strong> filmsko umetnost in industrijo ter sodobne avdiovizualne<br />
medije, spoznavajo se specifični postopki in se izobražuje gledalec.<br />
Glede na tako opredeljen javni interes bo ta usmerjen v naslednje delovanje:<br />
˗<br />
˗<br />
Krepitev kinematografske in avdiovizualne dejavnosti pri subjektih, ki jo izvajajo. V<br />
okviru javnih institucij na državni ali lokalni ravni so to Slovenski filmski center, javna<br />
agencija Republike Slovenije, Filmski studio Viba film Ljubljana, Slovenska kinoteka in<br />
javni <strong>za</strong>vodi v lasti občin, ki izvajajo kino art program ter programe usposabljanja in<br />
filmske vzgoje. V okviru nevladnega sektorja so to producenti, distributerji, prikazovalci<br />
in nevladne organi<strong>za</strong>cije. Poleg tega je pomembno sodelovanje v evropskem<br />
koprodukcijskem skladu Eurimages, v programu Media 2007 in prihodnjih programih<br />
Evropske komisije, Europa Cinemas ipd.<br />
Sistemska digitali<strong>za</strong>cija. SFC ima <strong>za</strong>konsko določeno nalogo spodbujanja razvoja<br />
tehnologije in infrastrukture na filmskem in avdiovizualnem področju, zlasti razvoja<br />
digitali<strong>za</strong>cije celotne kinematografske verige od produkcije do prikazovanja. Posebej sta<br />
48
˗<br />
pomembna dva vidika: digitali<strong>za</strong>cija kinematografov, glede na vsebinska merila in<br />
profesionalni tehnični standard DCI ter širše uporabne možnosti digitali<strong>za</strong>cije v javnih<br />
<strong>za</strong>vodih, ki izvajajo raznolik in ne le kinematografski program, ter oblikovanje strategije<br />
digitali<strong>za</strong>cije produkcijske tehnične infrastrukture z vidika razvoja celotnega<br />
avdiovizualnega sektorja, tako javnega kot <strong>za</strong>sebnega.<br />
Promocija, usposabljanje in izobraževanje ter filmska vzgoja so dejavniki, ki v<br />
povezovanju kulturnih in izobraževalnih ustanov oz. organi<strong>za</strong>cij poudarjeno<br />
izpostavljajo ustvarjalne in ekonomske potenciale filmske in avdiovizualne dejavnosti.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Krepitev kinematografske in avdiovizualne dejavnosti in večanje financiranja<br />
dejavnosti glede na njen dejanski učinek na kulturno produkcijo in trg.<br />
Ukrep 1: Postopno večanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> filmske in avdiovizualne projekte ter<br />
vzpostavitev osrednje vloge SFC pri strateškem oblikovanju filmskega in avdiovizualnega<br />
<strong>programa</strong> ter dejavnosti.<br />
Pojasnilo: SFC je <strong>za</strong>dolžen <strong>za</strong> spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem<br />
področju v Republiki Sloveniji, <strong>za</strong> ustvarjanje pogojev <strong>za</strong> filmsko avdiovizualno in<br />
kinematografsko dejavnost ter drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> in <strong>za</strong>konom. V okviru večletne strategije razvoja javne agencije mora agencija<br />
ustrezno načrtovati skladen razvoj ustvarjanja in celotne kinematografije, filmov, filmskih<br />
projektov, festivalov, programov filmske vzgoje in drugih z avdiovizualnimi in<br />
kinematografskimi vsebinami pove<strong>za</strong>nih programov. V ta namen pripravi letne razpise, ki naj<br />
spodbujajo tako kontinuirano ustvarjanje že uveljavljenih ustvarjalcev kot ustvarjanje<br />
debitantov. S tem posredno doseže krepitev kinematografskega področja v celoti. V skladu s<br />
cilji, sprejetimi v letnih strategijah agencije, se povečuje višina namenskih proračunskih<br />
sredstev, vzporedno v večanjem števila sofinanciranih projektov in glede na uspešnost<br />
dotedanjih projektov in programov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskega financiranja in lastnih prihodkov agencije.<br />
Odgovornost: SFC, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– gledanost slovenskih filmov in avdiovizualnih projektov,<br />
– število financiranih filmov in avdiovizualnih projektov,<br />
– razmerje med deležem proračunskega financiranja in preostalimi deleži pri posameznih<br />
projektih,<br />
– število novih ustvarjalcev.<br />
Ukrep 2: Oblikovanje in sprejem strategije sinergijskega delovanja vseh nosilcev filmske in<br />
avdiovizualne dejavnosti na območju Republike Slovenije.<br />
Pojasnilo: Zaradi raznorodne in avtonomne <strong>za</strong>konske ureditve posameznih nosilcev filmske<br />
in avdiovizualne dejavnosti tako z <strong>za</strong>sebnega in javnega prava, ki so v <strong>za</strong>dnjih letih bistveno<br />
49
pripomogli k nemotenemu razvoju te dejavnosti, Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> izvede strategijo<br />
delovanje filmske in avdiovizualne dejavnosti. Pri tem upošteva posamične <strong>za</strong>konske ureditve<br />
s področja urejanja javnih <strong>za</strong>vodovih, javnih služb, gospodarskih dejavnosti in neodvisnega<br />
programskega delovanja medijev oz. izdajateljev televizijskih programov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskega financiranja.<br />
Odgovornost: MK, SFC, Filmski studio Viba film Ljubljana, v povezovanju z RTV Slovenija,<br />
izdajatelji televizijskih programov, interesnimi gospodarskimi združenji producentov.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– število financiranih filmov in avdiovizualnih projektov,<br />
– razmerje med deležem proračunskega financiranja in preostalimi deleži pri posameznih<br />
projektih.<br />
Ukrep 3: Določitev javne službe Filmskega studia Viba film Ljubljana in optimiziranje<br />
programske in poslovne dejavnosti Vibe.<br />
Pojasnilo: MK oblikuje normative <strong>za</strong> financiranje javne službe Vibe glede na razmerje:<br />
proračunsko financiranje javnega <strong>za</strong>voda/stroški izvajanja javne službe/optimalna <strong>za</strong>sedenost<br />
kapacitet infrastrukture. Zaradi specifičnosti Vibe, ki nima lastnega <strong>programa</strong> in je odvisna od<br />
druge samostojne ustanove – SFC, je predvidena posodobitev organi<strong>za</strong>cije in nalog, z<br />
namenom krepitve poslovne in programske avtonomije <strong>za</strong>voda.<br />
Osnovna strateška usmeritev Vibe mora biti povezovanje javnih institucij (RTV, Viba,<br />
AGRFT), da bi lahko optimizirali izkoriščenost kapacitet filmske produkcije, razvoja in<br />
izobraževanja strokovnih kadrov na področju filmske dejavnosti. Pri tem je nujno tudi<br />
sodelovanje z gospodarskimi subjekti, saj bo le tako mogoče doseči večjo smotrnost pri<br />
vlaganjih v infrastrukturo in moderno tehniko, s tem pa bo televizijskim in filmskim delavcem<br />
in producentom omogočena reali<strong>za</strong>cija večine ciljev NPK. V zvezi s tem bo nujno proučiti<br />
možnosti javno-<strong>za</strong>sebnega partnerstva in povezovanja z RTV Slovenija.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 2,4 mio EUR <strong>za</strong> Vibo v okviru proračunskega financiranja.<br />
Odgovornost: MK, Viba, MF – Direktorat <strong>za</strong> javno premoženje, Sektor <strong>za</strong> spremljanje<br />
državnih pomoči.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– podatki o izrabi kapacitet Vibe po posameznih segmentih,<br />
– število realiziranih filmskih in avdiovizualnih projektov po posameznih fa<strong>za</strong>h,<br />
– sodelovanje pri izvajanju javne službe RTV Slovenije glede igranega <strong>programa</strong> in<br />
produkcije neodvisnih producentov,<br />
– podatki o gledanosti realiziranih projektov.<br />
Ukrep 4: Razpršitev financiranja pri filmskih in avdiovizualnih projektih.<br />
Pojasnilo: SFC v okviru meril in javnih razpisov spodbuja izvedbo projektov s čim večjimi<br />
deleži producentskih in koprodukcijskih vlaganj in pridobivanje sredstev iz evropskih in<br />
50
mednarodnih skladov. Možna je nadgradnja <strong>za</strong>konsko opredeljene naloge trženja filmskih<br />
lokacij z dodatnimi finančnimi sredstvi, v povezovanju z MG. Upošteva se dobra praksa<br />
dosedanjih izkušenj pri koprodukcijah, vključno pri koprodukcijah z manjšinskim slovenskim<br />
deležem, ter se povečuje odstotek teh koprodukcijskih projektov. S tem se omogočajo razvoj<br />
filmske in avdiovizualne dejavnosti kot take, večje angažiranje umetniškega in izvedbenega<br />
osebja ter njihovo usposabljanje in večji promocijski in tržni potencial glede na mednarodno<br />
naravo projektov. Ukrep dodatno opredeli SFC v večletni strategiji razvoja agencije. V<br />
primeru oblikovanja regij SFC možnost financiranja regijskih skladov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskega financiranja SFC.<br />
Odgovornost: SFC, MK, MG.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število sofinanciranih projektov,<br />
– odstotek črpanja sredstev iz regionalnih, evropskih in mednarodnih skladov,<br />
– razmerje med deležem proračunskega financiranja in preostalimi deleži pri posameznih<br />
projektih,<br />
– medijsko odmevni projekti glede na prejete nagrade, doseženo gledanost, kritiški<br />
odmev.<br />
Ukrep 5: Povečanje <strong>za</strong>poslenosti izvedbenega in ustvarjalnega osebja s področja filmske in<br />
avdiovizualne dejavnosti.<br />
Pojasnilo: SFC v projektnih razpisih s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti predvidi<br />
odstotek, ki bo namenjen plačilu dela izvedbenega in ustvarjalnega osebja v okviru<br />
upravičenih odstotkov. SFC delež oblikuje na podlagi analize dosedanje izrabe sredstev pri<br />
projektih, ki so bili večinsko sofinancirani z javnimi sredstvi, ter analize samo<strong>za</strong>poslenih s<br />
področja filmske in avdiovizualne dejavnosti. S tem se dosega konkurenčnost panoge, dosega<br />
večji odstotek <strong>za</strong>posljivosti, posredno pa tudi zmanjšuje tveganje porabe sredstev <strong>za</strong> stroške,<br />
nepove<strong>za</strong>ne z izvedbo projekta.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskega financiranja SFC.<br />
Odgovornost: SFC, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– odstotek odhodkov, namenjenih strošku dela izvedbenega in ustvarjalnega osebja pri<br />
posameznih projektih,<br />
– število samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi s področja filmske in avdiovizualne dejavnosti.<br />
51
2. Vzpostavitev ukrepov <strong>za</strong> večjo dostopnost filmskih in avdiovizualnih projektov in<br />
programov, s poudarkom na promociji ter izobraževanju in usposabljanju.<br />
Ukrep 1: Večletni (programski) razpisi na področju prikazovanja evropske kinematografije in<br />
artkino mreže.<br />
Pojasnilo: Poleg nadaljevanja rednega razpisa <strong>za</strong> sofinanciranje kinematografske distribucije<br />
ter mreže art kinematografov se <strong>za</strong> izvajalce art kino programov, ki že več let <strong>za</strong>gotavljajo<br />
prikazovanje kvalitetnih, evropskih in umetniških filmov na svojem področju, oblikuje<br />
večletni (programski) razpis. Ob stabilni podpori države se tako lažje <strong>za</strong>gotovi podpora<br />
lokalnih skupnosti, s čimer se izkazuje javni interes na državni in lokalni ravni. Dodatni<br />
elementi, ki jih morajo <strong>za</strong>gotavljati, so promocija slovenske in evropske filmske kulture ter<br />
programi filmske vzgoje v povezovanju z drugimi nosilci teh programov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru 1 mio EUR <strong>za</strong> sofinanciranje razpisa kinematografske<br />
distribucije in art kino mreže.<br />
Odgovornost: MK, SFC, lokalne skupnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– delež predvajanih evropskih, kvalitetnih in umetniških filmov,<br />
– delež posebej oblikovanih programov <strong>za</strong> promocijo in filmsko vzgojo,<br />
– število gledalcev sofinanciranih programov.<br />
Ukrep 2: Priprava strategije filmske vzgoje in oblikovanje novih programov in projektov <strong>za</strong><br />
filmsko vzgojo.<br />
Pojasnilo: Za učinkovito izvajanje filmske vzgoje na vseh stopnjah se oblikuje strategija<br />
filmske vzgoje, z upoštevanjem možnosti povezovanja med resornimi ministrstvi, med<br />
kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami ter potenciali nevladnih organi<strong>za</strong>cije. Na podlagi<br />
novih razpisnih programov <strong>za</strong> sofinanciranje se spodbujajo projekti, ki učinkovito vključujejo<br />
elemente filmske in avdiovizualne vzgoje, povečujejo dostopnost projektov prek uveljavljenih<br />
in novih načinov javnega prikazovanja ter povezujejo kulturne in izobraževalne vsebine ter<br />
ustanove. V okviru tega se <strong>za</strong>radi specifičnosti oblikuje tudi ciljno usmerjen razpis <strong>za</strong><br />
sofinanciranje distribucije otroških in mladinskih filmov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru ukrepa 1.<br />
Odgovornost: MK, MŠŠ, Slovenska kinoteka, SFC, javni <strong>za</strong>vodi lokalnih skupnosti, v<br />
povezovanju z izvajalci art kino programov.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število projektov,<br />
– število vključenih nosilcev projektov,<br />
– število udeležencev v projektih,<br />
– število gledalcev.<br />
52
Ukrep 3: Ciljno sofinanciranje visokošolskih programov s področja filmske in avdiovizualne<br />
dejavnosti ter drugih programov usposabljanja izvedbenih poklicev.<br />
Pojasnilo: Med <strong>za</strong>konsko določenimi nalogami ZSFCJA je spodbujanje razvoja filmske in<br />
avdiovizualne kulture, razvoj visokošolskega izobraževanja <strong>za</strong> umetniške poklice s področja<br />
avdiovizualnih dejavnosti in razvoj filmske vzgoje. S tem namenom se do sistemske<br />
vključitve v MVZT oblikujejo programi <strong>za</strong> stabilno financiranje umetniške produkcije pa tudi<br />
programi <strong>za</strong> spodbujanje usposabljanja izvedbenih poklicev. Ukrep dodatno opredeli SFC v<br />
večletni strategiji razvoja javne agencije.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskega financiranja SFC.<br />
Odgovornost: SFC, MK, MVZT.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– delež sofinanciranih projektov,<br />
– medijsko odmevni projekti glede na prejete nagrade, doseženo gledanost, kritiški<br />
odmevi.<br />
3. Sistemska digitali<strong>za</strong>cija.<br />
Ukrep 1: Sofinanciranje digitali<strong>za</strong>cije kinematografskega prikazovanja <strong>za</strong> kinematografe, ki<br />
prikazujejo evropski, kakovosten in umetniški film.<br />
Pojasnilo: V skladu z <strong>za</strong>konsko opredeljenimi nalogami SFC in Digitalno agendo je<br />
prednostna naloga digitali<strong>za</strong>cija kinematografov s cilji večje javne dostopnosti kvalitetnih<br />
evropskih filmskih del, učinkovitega komercialnega trženja in horizontalnega povezovanja<br />
med pristojnimi institucijami na nacionalni in evropski ravni. Ukrep dodatno opredeli SFC v<br />
večletni strategiji razvoja javne agencije.<br />
Čas izvedbe: 2 leti v času od <strong>2012</strong> do <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 500.000 EUR.<br />
Odgovornost: MK, MVZT, lokalne skupnosti, SFC.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– gledanost slovenskih ter evropskih, kakovostnih in umetniških filmov,<br />
– število digitaliziranih kinematografskih dvoran po filmskem platnu.<br />
Ukrep 2: Programi <strong>za</strong> spodbujanje digitalne produkcije.<br />
Pojasnilo: Na podlagi strategije digitali<strong>za</strong>cije Vibe le-ta v okviru investicijskega vzdrževanja<br />
in nakupa tehnike izvede digitali<strong>za</strong>cijo produkcijske in postprodukcijske tehnike. Pri tem<br />
upošteva namen in vsebino javne službe ter ekonomsko učinkovitost vlaganj. SFC sofinancira<br />
filmsko in avdiovizualno produkcijo na način spodbujanja izvedbe z digitalno tehnologijo in s<br />
ciljem enostavnejšega prehoda v digitalno prikazovanje, vzporedno z ukrepi <strong>za</strong> sofinanciranje<br />
digitali<strong>za</strong>cije kinematografov. V okviru meril mora SFC <strong>za</strong>gotoviti kulturno izjemnost<br />
projektov in inovativnost pri rabi medija.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskih sredstev.<br />
53
Odgovornost: MK, SFC, Viba, MF – Direktorat <strong>za</strong> javno premoženje, Sektor <strong>za</strong> spremljanje<br />
državnih pomoči.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število sofinanciranih projektov,<br />
– podatki o gledanosti,<br />
– medijsko odmevni projekti glede na prejete nagrade, doseženo gledanost, kritiški<br />
odmev,<br />
– izvedeni nakupi digitalne tehnike Vibe v okviru proračunskih sredstev,<br />
– <strong>za</strong>sedenost digitalnih produkcijskih in postprodukcijskih kapacitet Vibe,<br />
– izraba digitalnih produkcijskih kapacitet drugih ponudnikov v okviru projektov,<br />
sofinanciranih s proračunskimi sredstvi.<br />
Ukrep 3: Posodobitev pogojev <strong>za</strong> sofinanciranje avdiovizualnih projektov z mediji novih<br />
tehnologij.<br />
Pojasnilo: Ob upoštevanju meril iz potrjene sheme državnih pomoči <strong>za</strong> sofinanciranje<br />
projektov s proračunske postavke <strong>za</strong> AV-medije in Zakona o medijih je treba posodobiti<br />
pogoje <strong>za</strong> prikazovanje sofinanciranih del, tako da se poleg prikazovanja na televizijskih<br />
medijih upoštevajo tudi drugi digitalni in spletni mediji. Pri tem se upoštevajo rešitve na<br />
področju medijske <strong>za</strong>konodaje v skladu z Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 6,4 mio <strong>za</strong> izvedbo javnega razpisa <strong>za</strong> projekte iz Zakona o<br />
medijih.<br />
Odgovornost: MK, SFC, MF – Direktorat <strong>za</strong> javno premoženje, Sektor <strong>za</strong> spremljanje<br />
državnih pomoči.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število sofinanciranih projektov,<br />
– podatki o predvajanjih, vključno z <strong>za</strong>konsko opredeljenimi deleži lastne produkcije,<br />
deleži slovenskih avdiovizualnih del, deleži evropskih avdiovizualnih del in deleži<br />
evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov,<br />
– medijsko odmevni projekti glede na prejete nagrade, doseženo gledanost, kritiški<br />
odmev.<br />
Ukrep 4: Digitali<strong>za</strong>cija kinematografskega predvajanja z večjimi programskimi vsebinami v<br />
pove<strong>za</strong>vi z lokalnimi skupnostmi ter financiranjem v okviru evropskih skladov.<br />
Pojasnilo: Bistvena je izraba digitali<strong>za</strong>cije kinematografov v okviru lokalnih javnih <strong>za</strong>vodov,<br />
ki izvajajo raznoliko kulturno in družbeno dejavnost (uprizoritveno, glasbeno, likovno ipd.) v<br />
druge in ne le kinematografske namene. S tem dobi digitali<strong>za</strong>cija kinematografov dodano<br />
vrednost. Pri sofinanciranju imajo prijavitelji možnosti kandidiranja <strong>za</strong> sredstva socialnih<br />
skladov ali regionalnih skladov.<br />
Čas izvedbe: 3 leta v času od <strong>2012</strong> do <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 2 mio EUR.<br />
54
Odgovornost: MK, lokalne skupnosti, Služba vlade <strong>za</strong> lokalno samoupravo.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število digitaliziranih dvoran,<br />
– število novih delovnih mest,<br />
– dodatni programi <strong>za</strong> usposabljanje <strong>za</strong>poslenih v okviru digitali<strong>za</strong>cije opreme,<br />
– vključenost ranljivih skupin,<br />
– medijsko odmevni projekti glede na prejete nagrade, doseženo gledanost, kritiški<br />
odmevi.<br />
Ukrep 5: Financiranje digitali<strong>za</strong>cije filmske in avdiovizualne dediščine z ustreznimi rešitvami<br />
na področju avtorskih pravic in povečanja <strong>za</strong>konitega dostopa do te arhivske dediščine.<br />
Pojasnilo: V skladu z Digitalno agendo moramo doseči največje mogoče število<br />
digitaliziranih filmskih arhivskih enot, in sicer sočasno z njihovo javno dostopnostjo na<br />
spletu, vključno s sodelovanjem pri mednarodnih projektih. Cilje tega je razširjanje <strong>za</strong>nimivih<br />
evropskih in slovenskih avdiovizualnih del v okviru celotnega evropskega kulturnega prostora<br />
in spleta. Radiotelevizija Slovenija se mora vključiti v podatkovne baze avdiovizualnih<br />
fondov. Sočasno s tem je potrebna aktivna vključitev v reševanje avtorskih pravic filmskih in<br />
avdiovizualnih vsebin, ki so v javnem interesu.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 500.000 EUR, ocena RTV SLO o stroških ni dokončna.<br />
Odgovornost: MK, MG, Slovenska kinoteka, Arhiv Republike Slovenije, Radiotelevizija<br />
Slovenija.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število digitaliziranih enot filmske arhivske dediščine, televizijskega fonda in<br />
kinotečnega fonda,<br />
– možnosti <strong>za</strong> legalno javno dostopanje do filmske in avdiovizualne dediščine,<br />
– sodelovanje v mednarodnih programih, namenjenih posredovanju in promociji filmske<br />
in avdiovizualne dediščine.<br />
55
9 MEDIJI<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Varovanje javnega interesa na področju medijev je pove<strong>za</strong>no predvsem z ukrepi države <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotavljanje pluralizma medijskega prostora in raznovrstnosti medijske ponudbe. Država<br />
mora kot regulator ščititi lastniški in vsebinski pluralizem medijske krajine, krepiti<br />
avtonomijo novinarjev in urednikov in preprečevati medijske koncentracije, ki bi pomenile<br />
motnje na medijskem trgu. Prav tako mora spodbujati kulturno, idejno in geografsko<br />
raznovrstnost medijskih vsebin. Pri tem mora namenjati posebno pozornost <strong>za</strong>ščiti<br />
slovenskega jezika, <strong>za</strong>ščiti profesionalnega dela v medijih, <strong>za</strong>gotavljanju kulturne raznolikosti<br />
in spodbujanju kulturne produkcije.<br />
Raznovrstnost in raznolikost medijskih vsebin se <strong>za</strong>gotavlja z državnimi pomočmi (aktivne<br />
spodbude države), medtem ko gre pri plurali<strong>za</strong>ciji <strong>za</strong> reakcijo na delovanje trga in<br />
popravljanje negativnih učinkov, zlasti glede koncentracije lastništva medijev.<br />
Sofinanciranje programskih vsebin medijev povzroča številne probleme, tako pri odločanju o<br />
razdelitvi sredstev kakor tudi pri ugotavljanju, ali so državne pomoči dejansko dosegle<br />
predvidene cilje. Prav tako so izdajatelji vedno znova v negotovosti, saj ne morejo računati na<br />
dolgoročno pomoč. Glede na to, da Zakon o medijih, ki je med drugim urejal tudi to<br />
problematiko, v Državnem zboru ni dobil podpore, bo ostalo pri sedanji obliki državne<br />
pomoči, saj pomeni vsaj minimalno pomoč medijem, ki bi se brez nje znašli v eksistenčnih<br />
težavah. Le tako je namreč možno ohranjati deleže izvirnih medijskih vsebin, spodbujati<br />
neodvisno avtorsko produkcijo in s tem vsaj delno vplivati na krepitev socialnega položaja<br />
ustvarjalcev medijskih vsebin.<br />
Tiskani mediji trenutno najbolj občutijo krizne razmere, ki so po eni strani posledica splošne<br />
ekonomske recesije, po drugi pa tehnološkega razvoja. Le-ta bo verjetno že v bližnji<br />
prihodnosti pripeljal do konverzije medijev, sedaj pa ta proces najbolj škodi tisku, in sicer s<br />
selitvijo bralcev na spletne strani in druge digitalizirane medije ter posledično z upadom<br />
deleža oglaševanja. Ob tem moramo poudariti, da so tiskani mediji v vrhu produkcije izvirnih<br />
novinarskih vsebin in s tem pove<strong>za</strong>no tudi največji <strong>za</strong>poslovalci novinarjev kot nosilcev<br />
avtonomije in raznolikosti medijev.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Zagotavljati ustvarjanje in distribucijo medijskih vsebin, ki so pomembne <strong>za</strong><br />
uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti vseh državljanov ali<br />
prebivalcev Republike Slovenije, Slovencev po svetu in v sosednjih državah.<br />
Ukrep: Prispevati h kontinuirani produkciji in razširjanju radijskih in televizijskih programov<br />
oziroma medijskih vsebin z vseh področij družbenega življenja z <strong>za</strong>gotavljanjem stabilnega<br />
financiranja Radiotelevizije Slovenija in hkrati <strong>za</strong>konsko <strong>za</strong>gotoviti svobodo razširjanja<br />
medijskih vsebin iz drugih držav.<br />
Pojasnilo: Glede na bistven upad sredstev iz oglaševanja je nujna državna pomoč medijem na<br />
podlagi javnih razpisov. Prenos Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v slovensko<br />
<strong>za</strong>konodajo pa bo tudi <strong>za</strong>gotovil svoboden pretok medijskih vsebin v evropskem prostoru.<br />
56
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskih sredstev <strong>za</strong> izvajanje Zakona o medijih (3<br />
mio EUR letno).<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– povečanje obsega programskih vsebin medijev, ki so nastale v lastni produkciji na<br />
letni ravni,<br />
– povečanje števila medijskih vsebin, namenjenih posameznim ciljnim skupinam,<br />
– povečanje števila regionalnih medijskih vsebin.<br />
2. Spodbujati nastajanje medijskih vsebin, ki so pomembne <strong>za</strong> ohranjanje in<br />
promoviranje slovenskega jezika in kulture, širiti vedenje o drugih kulturah, ki so<br />
<strong>za</strong>stopane v Sloveniji.<br />
Ukrep: Uveljaviti prednostne kriterije <strong>za</strong> obravnavo vsebin o kulturni ustvarjalnosti ter<br />
svobodi umetniškega ustvarjanja v okviru javnih razpisov na podlagi Zakona o medijih.<br />
Pojasnilo: V okviru rednih letnih razpisov <strong>za</strong> sofinanciranje programskih vsebin medijev<br />
morajo dobiti posebno težo kriteriji, s katerimi se ohranjajo in promovirajo slovenski jezik in<br />
slovenska kulturna ustvarjalnost, neodvisna avtorska produkcija in produkcije vsebin, s<br />
katerimi se varujejo in spodbujajo raznolikosti kulturnih izrazov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskih sredstev <strong>za</strong> izvajanje Zakona o medijih<br />
(300.000 EUR letno).<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– povečanje obsega medijskih vsebin, ki imajo pomen <strong>za</strong> slovenski jezik in <strong>kulturo</strong>, na<br />
letnem nivoju,<br />
– povečanje obsega medijskih vsebin, ki spodbujajo kulturno raznolikost, na letnem<br />
nivoju,<br />
– povečanje obsega predvajanih del neodvisnih producentov v radijskih in televizijskih<br />
programih na letnem nivoju.<br />
3. Utrjevati novinarsko strokovnost, razvoj raziskovalnega novinarstva in <strong>za</strong>htevnejših<br />
novinarskih žanrov.<br />
Ukrep: V okviru javnih razpisov na podlagi Zakona o medijih nameniti posebno pozornost<br />
medijskim vsebinam, ki so plod raziskovalnega novinarstva in drugega <strong>za</strong>htevnejšega<br />
novinarskega dela.<br />
Pojasnilo: Utrjevanje novinarske strokovnosti, izobraževanje novinarjev <strong>za</strong> nova<br />
profesionalna, zlasti tehnološka znanja, <strong>za</strong> spodbujanje institutov novinarske avtonomije bi<br />
bilo nujno <strong>za</strong> razvoj slovenske medijske krajine. V okviru obstoječih razpisov bo <strong>za</strong>to država<br />
57
morala spodbujati <strong>za</strong>htevnejše žanre novinarskega dela in vključevati raziskave medijske<br />
problematike v sofinanciranje raziskovalnih programov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskih sredstev <strong>za</strong> izvajanje Zakona o medijih<br />
(100.000 EUR letno).<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število <strong>za</strong>htevnejših medijskih vsebin na podlagi raziskave stanja medijskega<br />
pluralizma,<br />
– število sofinanciranih izobraževalnih oblik novinarjev,<br />
– število raziskovalnih projektov s področja medijev.<br />
4. Povečati medijsko pismenost, ki uporabnikom omogoča učinkovito in varno rabo<br />
medijev, <strong>za</strong>gotoviti spoštovanje človekovih pravic in svoboščin v medijih.<br />
Ukrep: Pripraviti akcijski načrt <strong>za</strong> izvajanje medijske pismenosti v RS in uveljavljati<br />
spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, še posebno z vidika preprečevanja<br />
sovražnega govora.<br />
Pojasnilo: Spodbujane medijske pismenosti je izredno pomembna iniciativa, ki se uveljavlja v<br />
vseh državah EU in katere bistvena elementa sta:<br />
– dostopnost medijev, ki je pogojena z obvladovanjem tehnologije, in<br />
– sposobnost kritičnega vrednotenja medijskih vsebin.<br />
Še posebno pozornost je treba nameniti dostopnosti medijev in avdiovizualnih storitev<br />
starejšim in invalidnim osebam, sofinancirati produkcijo medijskih vsebin v obliki novih<br />
elektronskih pripomočkov, glasovne spletne časopisne strani <strong>za</strong> slepe in slabovidne ter druge<br />
podobne storitve, ki jih omogoča nova tehnologija. Medijsko pismenost pa bo treba uveljaviti<br />
tudi v okviru šolskega sistema.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskih sredstev <strong>za</strong> izvajanje Zakona o medijih<br />
(100.000 EUR letno).<br />
Odgovornost: MK, MŠŠ, MDDS.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– število izvedenih ukrepov na podlagi akcijskega načrta medijske pismenosti,<br />
– število kršitev etičnih, oglaševalskih in drugih kodeksov (npr. <strong>za</strong>ščita otrok in<br />
mladostnikov) na področju medijev.<br />
5. Pomoč tiskanim splošno informativnim medijem.<br />
Ukrep: Uveljaviti prednostne kriterije <strong>za</strong> sofinanciranje projektov tiskanih splošno<br />
informativnih medijev v okviru javnih razpisov na podlagi Zakona o medijih.<br />
58
Pojasnilo: V obdobju gospodarske recesije in <strong>za</strong>radi tehnoloških sprememb na področju<br />
produkcije, razširjanja in uporabe medijev, zlasti digitalne evolucije, so se tiskani mediji po<br />
vsem svetu znašli v finančni krizi, še posebno lokalni in regionalni splošnoinformativni<br />
časniki. Za njihovo ohranitev bo <strong>za</strong>to nujna vsaj minimalna finančna podpora države.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru proračunskih sredstev <strong>za</strong> izvajanje Zakona o medijih<br />
(200.000 EUR letno).<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: ohranjanje sedanjega števila nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih<br />
tiskanih medijev.<br />
59
10 KULTURNA DEDIŠČINA IN ARHIVSKA DEJAVNOST<br />
1. KULTURNA DEDIŠČINA<br />
1.1 Opredelitev javnega interesa<br />
Kulturna dediščina je v vseh vsebinskih in pojavnih oblikah del in določevalec osebnostne in<br />
narodnostne biti, ki se v stiku z drugimi kulturnimi in novimi ustvarjalnimi tokovi venomer<br />
znova oplaja in razvija v novih izrazih in oblikah, toda brez <strong>za</strong>tajevanja podedovanih prvin.<br />
Hkrati je lahko obetaven nosilec celostnega družbenega in trajnostnega razvoja, ki spodbuja<br />
kulturno raznolikost, sodobno ustvarjalnost in enakopravno vključevanje posameznikov in<br />
skupnosti v družbo.<br />
Skrb <strong>za</strong> ohranjanje kulturne dediščine je vse bolj celostna in kompleksna. Je <strong>za</strong>hteva časa kot<br />
izraz potrebe po ohranjanju in potrjevanju lastne istovetnosti na osebnem, krajevnem,<br />
narodnem in civili<strong>za</strong>cijskem nivoju ter pri iskanju skupnih vrednot, ki omogočajo in<br />
spodbujajo dialog med kulturami, in ni zgolj določilo 5. člena Ustave Republike Slovenije.<br />
Interdisciplinarni sodobni pojem kulturne dediščine postavlja v njeno središče človeka in<br />
njegove pravice do svobodne udeležbe v kulturnem življenju, <strong>za</strong>to naj bo cilj ohranjanja<br />
dediščine in njene trajnostne uporabe pomemben pri uveljavljanju trajnih vrednot in prispevek<br />
<strong>za</strong> človekov razvoj in kakovost življenja.<br />
Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine je varstvo nepremične, premične in žive dediščine v<br />
javno korist. Javna korist varstva dediščine se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim,<br />
razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediščine <strong>za</strong> državo in lokalne<br />
skupnosti.<br />
Javna korist varstva dediščine obsega:<br />
– identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje<br />
in interpretiranje,<br />
– ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo,<br />
– omogočanje dostopa do dediščine ali informacij o njej vsakomur, še posebej mladim,<br />
starejšim in invalidom,<br />
– predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje <strong>za</strong>vesti o njenih vrednotah,<br />
– vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje,<br />
– celostno ohranjanje dediščine,<br />
– spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih<br />
interpretacij ter<br />
– sodelovanje javnosti v <strong>za</strong>devah varstva.<br />
Za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine mora skrbeti predvsem njen lastnik, pri čemer<br />
sta mu v skladu s predpisi dolžna pomagati lokalna skupnost in država, ki je v ta namen<br />
vzpostavila določene mehanizme in javno službo varstva dediščine. Država uresničuje javni<br />
interes na področju nepremične kulturne dediščine tako, da vzpostavi in izvaja ukrepe, ki<br />
ustvarjajo spodbudno okolje <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine. To <strong>za</strong>hteva profesionalno <strong>za</strong>vezo<br />
in usklajeno delovanje vseh resorjev države in samoupravnih lokalnih skupnosti.<br />
60
1.2 Cilji in ukrepi<br />
1. Zagotoviti celostno ohranjanje in varstvo kulturne dediščine.<br />
Ukrep 1: Izvajati učinkovito pravno varstvo kulturne dediščine z razglašanjem kulturnih<br />
spomenikov lokalnega in državnega pomena, določitvijo varstvenih območij in vključevanjem<br />
varstva dediščine v prostorske akte.<br />
Pojasnilo: Izboljšati je treba delovanje sistema varstva nepremične kulturne dediščine in<br />
<strong>za</strong>gotoviti njegovo doslednejše vključevanje v prostorsko in drugo razvojno načrtovanje z<br />
namenom ohranjanja prostorsko enovitih in funkcionalno pove<strong>za</strong>nih celot kulturne dediščine.<br />
Analizirati je treba razglašanje kulturnih spomenikov in preveriti predvsem stare akte o<br />
razglasitvah in jih prenoviti. Izdelati oziroma prenoviti je treba kriterije in merila <strong>za</strong><br />
vrednotenje dediščine in spomenikov. Na podlagi podatkov iz registra in prika<strong>za</strong> vrednotenja<br />
dediščine v prostoru se določijo varstvena območja dediščine in varstvene usmeritve <strong>za</strong>nje.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 150.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, javni <strong>za</strong>vodi, lokalne skupnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število prostorskih aktov, ki ustrezno vključujejo varstvo kulturne dediščine,<br />
število novih in prenovljenih aktov o razglasitvi, anali<strong>za</strong> razglašanja kulturnih spomenikov,<br />
določitev varstvenih območij dediščine.<br />
Ukrep 2: Uvedba dopolnilnih mehanizmov (davčne olajšave in drugi finančni instrumenti), ki<br />
bi spodbudili vlaganja v kulturno dediščino.<br />
Pojasnilo: V fiskalni politiki države ni spodbud <strong>za</strong> varovanje in obnovo kulturne dediščine −<br />
sistem davkov ne predvideva davčnih olajšav <strong>za</strong> lastnike kulturnih spomenikov/dediščine<br />
(izjema: davek na dediščine in darila, davek na promet z nepremičninami). Sistem davkov ne<br />
omogoča ustreznih davčnih olajšav <strong>za</strong> donacije in sponzorstva, omejitve in dolžnosti <strong>za</strong>radi<br />
lastništva kulturnega spomenika/dediščine so v nesorazmerju z ugodnostmi oziroma<br />
prednostmi. Večina lastnikov stavbne dediščine ne razpolaga z <strong>za</strong>dostnimi finančnimi<br />
sredstvi, <strong>za</strong>to je nujna implementacija instrumentov, ki jih sicer pozna večina držav EU in ki<br />
bi pripomogli k zmanjšanju bremena financiranja ohranjanja dediščine.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 4.000.000 € na leto.<br />
Odgovornost: vlada, MK, MF.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število uveljavljenih fiskalnih spodbud in finančnih instrumentov <strong>za</strong> lastnike<br />
kulturne dediščine.<br />
Ukrep 3: Spodbujati vključevanja dediščine v gospodarski razvoj in v družbeno življenje<br />
nasploh.<br />
Pojasnilo: Izdelati je treba analizo ocen priložnosti <strong>za</strong> vključevanje dediščine v gospodarski,<br />
politični, socialni in kulturni razvoj ter spodbujanje skupnega pristopa k ustreznim politikam<br />
<strong>za</strong> doseganje ravnotežja med njimi. Zagotoviti je treba kontinuirano vključevanje dediščine v<br />
različne področne strategije in politike (npr. turistična strategija, strategija in program razvoja<br />
61
podeželja, nacionalni program varstva okolja, državni strateški prostorski načrt ...), spodbujati<br />
kulturne in kreativne industrije, pove<strong>za</strong>ne s kulturno dediščino, in razvijati <strong>za</strong>vedanje o<br />
kulturni dediščini kot viru <strong>za</strong> trajnostni razvoj in kakovost življenja v sodobni družbi.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 50.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: izdelana anali<strong>za</strong> ocene priložnosti, število strategij, ki ustrezno vključujejo varstvo<br />
kulturne dediščine, število projektov, ki se sofinancirajo iz finančnih virov drugih resorjev in<br />
mednarodnih finančnih virov.<br />
Ukrep 4: Spodbujati kakovostne znanstvene in tehnološke raziskave <strong>za</strong> potrebe varstva<br />
kulturne dediščine in <strong>za</strong>gotavljati njihovo javno dostopnost.<br />
Pojasnilo: Izdelati je treba politiko financiranja znanstvenih in tehnoloških raziskav <strong>za</strong><br />
potrebe varstva ob upoštevanju možnosti <strong>za</strong> njeno vključevanje v tovrstno evropsko strategijo.<br />
Oblikovati je treba prednostne raziskovalne teme. Zagotoviti je treba, da so rezultati raziskav,<br />
ki se financirajo iz javnih sredstev, javno dostopni najširši strokovni javnosti.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 150.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, MVZT, MOP.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: število raziskav s področja kulturne dediščine, število javno objavljenih rezultatov<br />
raziskav.<br />
Ukrep 5: Podpreti dejavnosti, ki spodbujajo ohranjanje žive dediščine.<br />
Pojasnilo: Poleg vzpostavitve učinkovitega sistema varstva žive dediščine je treba<br />
vzpodbujati nosilce žive dediščine k ohranjanju, trajnostnemu razvoju in promociji te vrste<br />
dediščine.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 80.000 € letno.<br />
Odgovornost: MK, koordinator varstva žive kulturne dediščine, javni <strong>za</strong>vodi, nosilci žive<br />
dediščine, nevladne organi<strong>za</strong>cije, JSKD, MŠŠ.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: število ohranjenih enot, število prireditev, ki promovirajo živo dediščino.<br />
Ukrep 6: Izdelava strategije varstva dediščine.<br />
Pojasnilo: Na podlagi ocene ogroženosti dediščine in priložnosti <strong>za</strong> njen razvoj je treba v<br />
strategiji varstva dediščine opredeliti cilje, usmeritve in ukrepe celostnega ohranjanja<br />
dediščine, ki je predmet javne koristi.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–2014.<br />
Ocena finančnih sredstev: 150.000 €.<br />
Odgovornost: MK, lokalne skupnosti.<br />
62
Ka<strong>za</strong>lnik: izdelana strategija varstva dediščine.<br />
Ukrep 7: Anali<strong>za</strong> in spremljanje izvajanja Zakona o varstvu kulturne dediščine.<br />
Pojasnilo: Analizirati je treba učinkovitost izvajanja Zakona o varstvu kulturne dediščine<br />
(učinkovitosti <strong>za</strong>gotavljanja pravnega varstva, financiranja na državni in lokalni ravni,<br />
učinkov davčnih olajšav). Ob pripravi analize je treba vzpostaviti sistem ka<strong>za</strong>lcev stanja<br />
varstva dediščine in izvajanja <strong>za</strong>kona. Anali<strong>za</strong> bo tudi osnova <strong>za</strong> izpopolnitev in povečanje<br />
učinkovitosti <strong>za</strong>konodaje.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 50.000 €.<br />
Odgovornost: MK, lokalne skupnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: anali<strong>za</strong> učinkovitost izvajanja <strong>za</strong>konodaje s področja varstva kulturne dediščine,<br />
sistem ka<strong>za</strong>lcev stanja varstva dediščine.<br />
Ukrep 8: Podaljšanje oziroma novelacija t. i. Zakona o kulturnem tolarju <strong>za</strong> financiranje<br />
najpomembnejših programov na področju kulturne dediščine.<br />
Pojasnilo: Dolgoročna <strong>za</strong>gotovitev vzdrževanja in strokovne rasti konservatorskih in<br />
konservatorsko-restavratorskih delovnih skupin ter hkratna obnova in oživitev nacionalno<br />
pomembnih spomenikov <strong>za</strong>htevajo <strong>za</strong>držanje in po možnosti povečanje dosežene ravni<br />
izvedbe <strong>za</strong>htevnih posegov na nacionalno pomembni dediščini. Ukrep predvideva podaljšanje<br />
in novelacijo t. i. Zakona o kulturnem tolarju, ki se je v vseh letih izvajanja izka<strong>za</strong>l kot zelo<br />
pomemben instrument usmerjanja <strong>za</strong>htevnih in celostnih spomeniškovarstvenih obnov in<br />
prezentacije najbolj ogroženih in pomembnih kulturnih spomenikov in hkrati kot pomemben<br />
dejavnik njihove revitali<strong>za</strong>cije. Nov <strong>za</strong>konski predlog mora <strong>za</strong> področje kulturne dediščine<br />
vključevati nedokončane projekte po sedaj veljavnem <strong>za</strong>konu in nove, najbolj ogrožene in<br />
nacionalno najpomembnejše projekte na področju nepremične kulturne dediščine ter odkupe<br />
predmetov premične dediščine <strong>za</strong> <strong>za</strong>polnitev vrzeli v nacionalno pomembnih zbirkah. Ukrep<br />
predvideva tudi predhodno izdelavo t. i. prednostnih seznamov <strong>za</strong> posamezna področja<br />
nepremične kulturne dediščine glede na družbeni pomen, ogroženost in razvojne možnosti ob<br />
upoštevanju uravnotežene obravnave vseh zvrsti dediščine.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–2018.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 € priprava + 3.000.000 € letno (<strong>za</strong> sofinanciranje<br />
nepremične in premične kulturne dediščine).<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: izdelan prednosti seznam, število celostno obnovljenih pomembnih kulturnih<br />
spomenikov, število odkupljenih predmetov.<br />
63
2. Povečati učinkovitost javne službe na področju varstva in ohranjanja kulturne<br />
dediščine.<br />
Ukrep 1: Vzpostaviti enotno izvajanje javne službe z medsebojnim povezovanjem in<br />
organiziranjem mrež.<br />
Pojasnilo: Država mora uravnoteženo pokrivati ohranjanje in varovanje nepremične,<br />
premične in žive kulturne dediščine in spodbujati enotno delovanje javne službe na vsem<br />
ozemlju RS. Treba je preveriti ustreznost javne službe na vseh področjih. Na področju<br />
premične dediščine je treba vzpostaviti učinkovito muzejsko mrežo, ki bo <strong>za</strong>gotavljala varstvo<br />
premične in žive dediščine na terenu in ne le znotraj muzejev, javni službi <strong>za</strong> varstvo žive<br />
dediščine pa <strong>za</strong>gotoviti trajno organi<strong>za</strong>cijsko obliko.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 15.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: evalvacija izvajanja nalog javne službe na področju nepremične, premične in žive<br />
dediščine, evalvacija muzejske mreže.<br />
Ukrep 2: Izdelati enotne normative in standarde v javni službi na vseh področjih varstva<br />
kulturne dediščine.<br />
Pojasnilo: Normativi in standardi so nujni <strong>za</strong> strokovno, poenoteno, kvalitetno, učinkovito in<br />
evropsko primerljivo izvajanje službe varstva kulturne dediščine. Obstoječe normative in<br />
standarde je treba prenoviti in dopolniti. Pri tem je treba upoštevati celotno z <strong>za</strong>konom<br />
predpisano izvajanje javne službe, vključno z izvajanjem javne službe po pooblastilu, v<br />
občinskih javnih <strong>za</strong>vodih in izvajanjem specializiranih del dela varstva na osnovi seznama<br />
usposobljenih izvajalcev.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–2013.<br />
Ocena finančnih sredstev: 80.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: evalvacija normativov in standardov, seznam usposobljenih izvajalcev.<br />
Ukrep 3: Zagotoviti uravnoteženo in racionalno strukturo <strong>za</strong>poslenih v javnih <strong>za</strong>vodih s<br />
področja kulturne dediščine.<br />
Pojasnilo: Za uspešno delo v javnih <strong>za</strong>vodih sta pomembna ustrezno število in uravnotežena<br />
struktura razpoložljivega kadra, ki opravlja javno službo (strokovna služba, tehnična služba,<br />
uprava). Zaradi posebnosti usposabljanja in <strong>za</strong>htevnosti timskega dela je v javnih <strong>za</strong>vodih<br />
treba omogočiti fleksibilnejšo kadrovsko politiko (projektne <strong>za</strong>poslitve <strong>za</strong> več let). Poleg<br />
<strong>za</strong>gotavljanja ustreznih delovnih pogojev (infrastruktura, sodobna računalniška oprema,<br />
oprema <strong>za</strong> konservatorsko-restavratorske delavnice in <strong>za</strong> terensko delo) je treba <strong>za</strong>gotoviti<br />
možnosti <strong>za</strong> strokovno izpopolnjevanje ter vzpostavljanje strokovnega sodelovanja s<br />
primerljivimi institucijami v evropskem prostoru. Na osnovi standardov <strong>za</strong> opravljanje<br />
konservatorsko-restavratorskih nalog je treba vzpostaviti racionalno mrežo konservatorskorestavratorskih<br />
delavnic (<strong>za</strong> vse vrste materialov oziroma predmetov in <strong>za</strong> celotno območje<br />
države).<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
64
Ocena finančnih sredstev: 10.000.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, javni <strong>za</strong>vodi.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: spremljanje deleža <strong>za</strong>poslenih v upravi, strokovni dejavnosti in tehničnih službah,<br />
evalvacija izvajanja vzorca enotne sistemi<strong>za</strong>cije z natančnimi opisi nalog <strong>za</strong>poslenih pri<br />
izvajanju javne službe.<br />
Ukrep 4: Vzpostaviti sistem kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja.<br />
Pojasnilo: V dejavnostih varstva strokovno izpopolnjevanje, razen <strong>za</strong> strokovne izpite, poteka<br />
nesistematično in ni usmerjeno v določene prioritete in cilje. Zato je treba vzpostaviti sistem,<br />
s katerim postanejo določene standardne in izpopolnjevalne teme obvezne in prilagojene<br />
posameznim poklicem in situacijam v dejavnostih s področja varstva, in pri tem <strong>za</strong>gotoviti<br />
sodelovanje z izvajalci izobraževalnih programov, predvsem na visokošolski ravni. Podpreti<br />
je treba oblike trajnega, obveznega in brezplačnega strokovnega izobraževanja v javnih<br />
<strong>za</strong>vodih in jih ustrezno vključiti v sisteme napredovanja.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 80.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: priprava sheme strokovnega izpopolnjevanja, dopolnitev področnih predpisov, ki<br />
<strong>za</strong>vezujejo delodajalca in <strong>za</strong>poslenca k obvezni udeležbi.<br />
Ukrep 5: Podpora ustanovitvi in izvajanju izobraževalnih programov, pove<strong>za</strong>nih z varstvom<br />
kulturne dediščine.<br />
Pojasnilo: Za strokovno delo na področju varstva obstajajo le redki izobraževalni programi na<br />
srednji in visokošolski stopnji, <strong>za</strong>radi česar je na področju občutno pomanjkanje strokovno<br />
usposobljenih kadrov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrep je medresorski, sredstva je treba uskladiti na medresorski<br />
ravni (<strong>za</strong>gotoviti sredstva na MŠŠ in MVZT).<br />
Odgovornost: MK, MŠŠ, MVZT.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: sprememba ZVKD-1, ustanovljene študijske smeri in izobraževalni programi,<br />
število podeljenih štipendij <strong>za</strong> doseganje formalne izobrazbe na področjih, ki jih slovenski<br />
izobraževalni sistem ne <strong>za</strong>gotavlja.<br />
Ukrep 6: Zagotoviti najnujnejše prostorske in tehnične pogoje <strong>za</strong> delovanje državnih javnih<br />
<strong>za</strong>vodov s področja kulturne dediščine, ki so primerljivi z mednarodnimi.<br />
Pojasnilo: Za delovanje državnih javnih <strong>za</strong>vodov s področja kulturne dediščine so nujne<br />
naslednje investicije:<br />
– dokončanje investicij <strong>za</strong> državne javne <strong>za</strong>vode na Metelkovi ulici v Ljubljani,<br />
– gradnja Prirodoslovnega muzeja Slovenije na lokaciji ob Biotehnični fakulteti,<br />
– prenova Narodnega doma kot dela Narodne galerije,<br />
65
– <strong>za</strong>gotovitev prostorov <strong>za</strong> delovanje Zavoda <strong>za</strong> varstvo kulturne dediščine Slovenije:<br />
prenova gradu Grm <strong>za</strong> območno enoto v Novem mestu, obnovo palače Apollonio v Piranu<br />
<strong>za</strong> Območno enoto Piran, <strong>za</strong>gotovitev prostorov <strong>za</strong> območno enoto v Murski Soboti,<br />
<strong>za</strong>gotovitev prostorov <strong>za</strong> centralo v Ljubljani, dokončanje ureditve prostorov Centra <strong>za</strong><br />
konservatorstvo na Poljanski cesti v Ljubljani, vključno s konservatorsko-restavratorskimi<br />
depoji in delavnicami,<br />
– <strong>za</strong>četek celovite prenove Narodnega muzeja Slovenije na Prešernovi cesti v Ljubljani,<br />
– <strong>za</strong>četek celovite prenove Tehniškega muzeja Slovenije v kompleksu Bistre,<br />
– <strong>za</strong>gotovitev ustreznih prostorskih pogojev <strong>za</strong> Slovenski gledališki muzej,<br />
– nadaljevanje obnove in oživitve Kobilarne Lipica,<br />
– <strong>za</strong>četek gradnje sprejemnega objekta <strong>za</strong> obiskovalce z vso ustrezno infrastrukturo in<br />
obnova galerije (stalna razstava Jane<strong>za</strong> Boljke) v Arboretumu Volčji Potok.<br />
V ta ukrep sodita tudi <strong>za</strong>gotavljanje investicijskega vzdrževanja in posodabljanje obstoječih<br />
prostorov državnih javnih <strong>za</strong>vodov skladno z normativi in standardi, z vzdrževanjem in<br />
posodabljanjem osnovne informacijske opreme vred.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 60.000.000 + 3.000.000 € (<strong>za</strong> KL) + 700.000 € (<strong>za</strong> AVP) +<br />
2.000.000 € na leto <strong>za</strong> redno investicijsko vzdrževanje.<br />
Odgovornost: MK, sredstva EU.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: priprava izvedbene projektne dokumentacije in pridobitev gradbenih dovoljenj,<br />
izvedba in dokončanje investicij, pridobitev uporabnih dovoljenj, evalvacija izboljšanih<br />
pogojev <strong>za</strong> delovanje državnih javnih <strong>za</strong>vodov.<br />
Ukrep 7: Zagotoviti depojske prostore <strong>za</strong> arhive arheoloških najdišč in nacionalno pomembne<br />
zbirke.<br />
Pojasnilo: Zagotovitev ustrezno <strong>za</strong>varovanih in tehnično opremljenih ter prostorsko dovolj<br />
zmogljivih depojev je nujna <strong>za</strong> strokovno obdelavo in varno hranjenje arhivov arheoloških<br />
najdišč in nacionalno pomembnih zbirk, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Poleg<br />
<strong>za</strong>gotavljanja novih depojskih prostorov so nujni tudi <strong>za</strong>gotavljanje tehnične opreme in<br />
investicijsko vzdrževanje ter posodabljanje obstoječih depojskih prostorov skladno z<br />
normativi in standardi. Nujne so naslednje investicije v nove depojske prostore:<br />
– <strong>za</strong>gotovitev centralnega depoja in regijskih depojev <strong>za</strong> hrambo arhivov arheoloških<br />
najdišč (predvidoma osem lokacij),<br />
– nadaljevanje projekta rekonstrukcije objekta v Pivki <strong>za</strong> namen depojskih prostorov <strong>za</strong><br />
Tehniški muzej Slovenije in Muzej novejše zgodovine Slovenije.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 2.000.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, lokalne skupnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število in površina urejenih depojskih prostorov, evalvacija izboljšanih pogojev <strong>za</strong><br />
hranjenje predmetov v depojih.<br />
66
Ukrep 8: Podpreti vzpostavitev učinkovitih in sodobno informacijsko podprtih procesov na<br />
področju varstva nepremične kulturne dediščine, vključno z vključevanjem v prostorsko<br />
načrtovanje.<br />
Pojasnilo: Z vzpostavitvijo sodobnih informacijsko podprtih sistemov lahko ustrezno,<br />
učinkovito in racionalno podpremo upravne in strokovne procese varstva nepremične kulturne<br />
dediščine na ministrstvu in v pristojnih organi<strong>za</strong>cijah (izdajanje kulturnovarstvenih pogojev in<br />
soglasij, izdajanje smernic in mnenj <strong>za</strong> prostorske akte, razglašanje kulturnih spomenikov in<br />
določitev varstvenih območij dediščine, upravljanje in spremljanje stanja dediščine,<br />
evidentiranje raziskav dediščine …) in hkrati drugim deležnikom <strong>za</strong>gotovimo dostopnost in<br />
povezljivost podatkov ter z njimi pove<strong>za</strong>nih storitev. V okviru teh procesov je treba <strong>za</strong>gotoviti<br />
tudi večnamensko dokumentiranje in digitali<strong>za</strong>cijo nepremične dediščine. Razvoj<br />
informacijske podpore mora teči vzporedno z optimi<strong>za</strong>cijo in prenovo delovnih procesov in s<br />
poudarkom na izobraževanju in usposabljanju kadrov. Spodbujati je treba uporabo dobrih<br />
praks, medinstitucionalno sodelovanje in sodelovanje v mednarodnih projektih na področju<br />
informati<strong>za</strong>cije in s tem <strong>za</strong>gotavljanje povezljivosti in vključenosti v evropsko okolje.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 300.000 € na leto (100.000 € informacijski sistemi + 200.000 €<br />
digitali<strong>za</strong>cija in dokumentiranje).<br />
Odgovornost: MK, javni <strong>za</strong>vodi.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število informacijsko podprtih procesov, število e-storitev, število dokumentiranih<br />
enot, število digitaliziranih enot.<br />
Ukrep 9: Podpreti vzpostavitev sodobnih sistemov upravljanja in dokumentiranja premične in<br />
žive kulturne dediščine v skladu z mednarodnimi priporočili in standardi.<br />
Pojasnilo: Zbiranje, urejanje in hranjenje podatkov o dediščini, njenih vrednotah, stanju,<br />
lokaciji in drugih dejstvih, pomembnih <strong>za</strong> izvajanje varstva, je ena temeljnih nalog javne<br />
službe. Z vzpostavitvijo sodobnih informacijsko podprtih sistemov upravljanja in<br />
dokumentiranja lahko ustrezno, učinkovito in racionalno podpremo celoten proces<br />
dokumentiranja in upravljanja premične dediščine (od evidentiranja, vhodnega<br />
dokumentiranja, akcesije, inventari<strong>za</strong>cije, digitali<strong>za</strong>cije, vrednotenja do evidentiranja<br />
posegov, spremljanja stanja in ogroženosti, premestitev …) in žive dediščine (od<br />
evidentiranja, dokumentiranja, inventari<strong>za</strong>cije, digitali<strong>za</strong>cije, vrednotenja do spremljanja<br />
stanja in ogroženosti …). Razvoj informacijske podpore mora teči vzporedno z optimi<strong>za</strong>cijo<br />
in prenovo delovnih procesov, z usklajevanjem z mednarodnimi priporočili in standardi ter s<br />
poudarkom na izobraževanju in usposabljanju kadrov. Uporaba sodobnih tehnoloških rešitev<br />
omogoča povezovanje podatkovnih baz in jim s tem dodaja vrednost, hkrati pa povečuje<br />
možnosti <strong>za</strong> dostopnost do informacij o dediščini v domačem in mednarodnem okolju.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 900.000 € na leto (150.000 € informacijski sistemi + 750.000 €<br />
digitali<strong>za</strong>cija in dokumentiranje).<br />
Odgovornost: MK, javni <strong>za</strong>vodi.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število javnih <strong>za</strong>vodov, ki imajo vzpostavljen celovit sistem upravljanja in<br />
dokumentiranja dediščine, število inventariziranih oziroma dokumentiranih enot, število<br />
digitaliziranih enot, število na spletu dostopnih enot dediščine.<br />
67
Ukrep 10: Podpreti sistematično izvedbo preventivnih arheoloških raziskav razvojnih<br />
območij.<br />
Pojasnilo: Razvoj in s tem pove<strong>za</strong>no intenziviranje posegov <strong>za</strong> potrebe gradnje prometne,<br />
energetske in komunalne infrastrukture, urbanizma, industrije in izrabe kmetijskih zemljišč<br />
<strong>za</strong>htevajo sistematično izvajanje preventivnih arheoloških raziskav potencialno ogroženih<br />
območij, ki obsegajo okoli tretjino površine države. Med neposredne učinke tovrstnih<br />
raziskav s poudarkom na nedestruktivnih metodah odkrivanja arheoloških ostalin z daljinskim<br />
<strong>za</strong>znavanjem in terenskimi pregledi sodijo odvračanje in/ali omilitev škodljivih vplivov na<br />
preostalo dediščino, <strong>za</strong>gotovitev ažurnega dostopa do georeferenciranih podatkov o<br />
arheoloških ostalinah <strong>za</strong> potrebe predhodnega načrtovanja in natančnejših simulacij posegov v<br />
prostor ter racionalnejša izrabe razpoložljivega prostora in finančnih sredstev z optimalnim<br />
izkoriščanjem degradiranih območij. V obstoječem obsegu bi lahko javna služba na letni ravni<br />
izvedla analizo arheološkega potenciala okoli 27.000 ha površin in opravila neposredni<br />
terenski pregled okoli 4000 ha, kar pomeni skupno nekaj manj kot odstotek celotne površine<br />
RS. V okvirno 5–10 letih bi bilo mogoče na ta način arheološko ovrednotiti pomemben del<br />
razvojno ogroženih območij v RS, in sicer z okoli 50-odstotno napovednostjo pojava<br />
arheoloških ostalin.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong> naprej.<br />
Ocena finančnih sredstev: 1.500.000 EUR/leto.<br />
Odgovornost: MK, ZVKDS.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število novoodkritih arheoloških najdišč.<br />
3. Obnova, razvoj in upravljanje kulturnih spomenikov v lasti RS in v upravljanju MK<br />
ter državnih javnih <strong>za</strong>vodov na področju kulture.<br />
Ukrepi:<br />
– Ustanovitev sklada <strong>za</strong> upravljanje s spomeniki v lasti RS in prenos celotnega ravnanja<br />
s kulturnimi spomeniki v lasti RS na to samostojno osebo javnega prava.<br />
– Zagotoviti sredstva EU <strong>za</strong> obnovitev in oživitev kulturnih spomenikov.<br />
– Sprememba in dopolnitev področne <strong>za</strong>konodaje, ki bo določila način oziroma olajšala<br />
postopke oddaje/prodaje kulturnih spomenikov.<br />
Pojasnilo: Pri oddajanju spomenikov v lasti RS v upravljanje oz. dolgoročni <strong>za</strong>kup prihaja do<br />
težav <strong>za</strong>radi splošnih pravnih predpisov na področju ravnanja s stvarnim premoženjem, ki ne<br />
upoštevajo specifičnosti kulturnih spomenikov. Rešitev je ustrezna sprememba ZVKD-1 (tudi<br />
ZUJIK), s katero se mora področje ravnanja s kulturnimi spomeniki v lasti RS in občin urediti<br />
drugače od splošnih pravil in načel Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih<br />
lokalnih skupnosti, ter ustanovitev specializirane pravne osebe, ki bo prevzela področje<br />
ravnanja s kulturnimi spomeniki v lasti države. Ministrstvo se bo le s pridobitvijo sredstev<br />
Evropskega sklada <strong>za</strong> regionalni razvoj lahko lotilo celovite obnove kulturnih spomenikov v<br />
lasti RS, in ne zgolj delne obnove in sanacije – kot ji to narekujejo skromna sredstva letnega<br />
integralnega proračuna, ki so vsako leto nižja.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 5.000.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, SVLR, evropska sredstva.<br />
68
Ka<strong>za</strong>lnika: število obnovljenih in/oziroma oddanih kulturnih spomenikov v lasti RS, število<br />
projektov obnove in oživitve kulturnih spomenikov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi.<br />
Ukrep: Pripraviti načrte upravljanja <strong>za</strong> kulturne spomenike v lasti RS in upravljanju MK ter<br />
državnih javnih <strong>za</strong>vodov na področju kulture.<br />
Pojasnilo: ZVKD-1 določa, da morajo imeti načrt upravljanja vsi spomeniki, varovani na<br />
podlagi mednarodnih pogodb, in vsa spomeniška območja. Ker so se v dosedanji praksi<br />
poka<strong>za</strong>le težave tudi pri upravljanju spomenikov v državni lasti, je treba pristopiti k pripravi<br />
takšnih načrtov <strong>za</strong> spomenike v lasti RS in upravljanju MK ter državnih javnih <strong>za</strong>vodov na<br />
področju kulture. V načrtih upravljanja je treba jasno definirati cilje ohranjanja kulturne<br />
dediščine ter izvajanje javne službe, če se spomenik upravlja v okviru javne službe, na<br />
območjih kulturnih spomenikov.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, upravljavci.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število spomenikov z upravljavskimi načrti.<br />
4. Izboljšati dostopnost do kulturne dediščine in komunikacijski potencial kulturne<br />
dediščine.<br />
Ukrep 1: Podpreti vzpostavitev in delovanje kulturnih poti, mrež in drugih oblik<br />
interpretacije, prezentacije in populari<strong>za</strong>cije kulturne dediščine.<br />
Pojasnilo: Interpretacija in prezentacija kulturne dediščine sta izjemno pomembni <strong>za</strong> razvoj<br />
naše kulturne identitete, ohranjanje kulturne raznolikosti, vključevanja posameznikov in<br />
skupnosti v procese ohranjanja in <strong>za</strong> populari<strong>za</strong>cijo dediščinskih vrednot, ki se dotikajo<br />
različnih vidikov družbenega življenja. Ukrep predvideva vključevanje posameznikov in<br />
lokalnih skupnosti, še posebej lastnikov in upravljavcev kulturne dediščine, kot tudi usklajeno<br />
sodelovanje med javnimi, strokovnimi in institucionalnimi ter <strong>za</strong>sebnimi deležniki. Spodbujati<br />
je treba sodelovanje med izvajalci javne službe varstva in nevladnim sektorjem pri skupnih<br />
projektih različnih oblik interpretacije, prezentacije in populari<strong>za</strong>cije dediščine (kulturne poti,<br />
muzeji na prostem, arheološki parki …). Lastnike kulturne dediščine je treba spodbujati k<br />
<strong>za</strong>gotavljanju javne dostopnosti. Pospeševati je treba tudi vključevanje tradicionalnih in<br />
ljudskih znanj v teme vseživljenjskega izobraževanja kot obliko povezovanja med muzeji,<br />
knjižnicami in izobraževalnimi ustanovami.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, druga ministrstva, javni <strong>za</strong>vodi, lokalne skupnosti, nevladne organi<strong>za</strong>cije.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število in evalvacija projektov, s katerimi se širita in razvijata vedenje in <strong>za</strong>vest o<br />
pomenu kulturne dediščine, število javno dostopnih objektov in zbirk kulturne dediščine,<br />
število obiskovalcev.<br />
69
Ukrep 2: Podpreti dejavnosti, ki spodbujajo javno dostopnost kulturne dediščine <strong>za</strong> različne<br />
ciljne skupine.<br />
Pojasnilo: Ukrep <strong>za</strong>jema spodbujanje lastnikov kulturne dediščine, civilnih združenj in<br />
posameznikov k <strong>za</strong>gotavljanju javne dostopnosti dediščinskih vsebin, predvsem z izvajanjem<br />
projektov promocije, interpretacije in populari<strong>za</strong>cije dediščine. Poleg <strong>za</strong>gotavljanja fizičnega<br />
dostopa, tematskih razstav in predavanj je treba obvezno <strong>za</strong>gotoviti dostopnost do dediščine in<br />
podatkov o njej v digitalni obliki, z drugimi interpretacijskimi sredstvi in v tiskanih medijih.<br />
Pri <strong>za</strong>gotavljanju čim večje dostopnosti nepremične in premične ter žive kulturne dediščine <strong>za</strong><br />
različne ciljne skupine je treba upoštevati najširši krog javnosti, s poudarkom na skupinah s<br />
posebnimi potrebami (mladi, starejši, gibalno in senzorno ovirani, tuji obiskovalci ...).<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, MDDSZ, javni <strong>za</strong>vodi.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število in čas dostopnosti javno dostopnih kulturnih spomenikov in zbirk, število<br />
obiskovalcev po posameznih ciljnih skupinah, število kulturnih spomenikov in muzejev ter<br />
galerij z urejenimi posebnimi dostopi, število predstavitev na spletu, število izdanih<br />
publikacij, število izvedenih razstav, predavanj …<br />
Ukrep 3: Vzdrževati in nadalje razvijati register kulturne dediščine.<br />
Pojasnilo: Register kulturne dediščine kot osrednja podatkovna zbirka o kulturni dediščini<br />
omogoča učinkovitejšo informacijsko podporo na vseh področjih varstva dediščine, hkrati pa<br />
je namenjen predstavljanju, raziskovanju, vzgoji, izobraževanju in razvijanju <strong>za</strong>vesti javnosti<br />
o dediščini. Register kulturne dediščine je treba vzdrževati in ga sprotno vsebinsko,<br />
informacijsko in tehnološko posodabljati ter ga usklajevati z mednarodnimi priporočili in<br />
standardi. Ukrep je pove<strong>za</strong>n tudi z vzpostavljanjem informacijske podpore delovnim<br />
procesom varstva kulturne dediščine in prispeva k povečani učinkovitosti javne službe na<br />
področju kulturne dediščine.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 80.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, javni <strong>za</strong>vodi.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število vpisanih enot dediščine v register, število posredovanih podatkov iz<br />
registra, število z registrom pove<strong>za</strong>nih sistemov.<br />
Ukrep 4: Spodbujati vključevanja dediščine v vzgojno-izobraževalni sistem ter sodelovanje z<br />
izvajalci s področja izobraževanja.<br />
Pojasnilo: Zagotoviti je treba, da se kulturna dediščina vključi v vse stopnje in vrste vzgojnoizobraževalnega<br />
sistema (od vrtcev prek osnovnega in srednjega izobraževanja do kvalitetnih<br />
univerzitetnih študijev, prav tako pa v vseživljenjsko izobraževanje). Za kakovostno<br />
vključevanje kulturne dediščine v vzgojno-izobraževalni sistem so nujni ustrezno (dodatno ali<br />
novo) usposobljeni kadri v vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodih in kulturnih institucijah. S<br />
spodbujanjem medinstitucionalnega povezovanja in partnerskih projektov med <strong>kulturo</strong> in<br />
izobraževanjem je treba uresničevati cilj, da pasivni opazovalci dediščine postanejo njeni<br />
aktivni deležniki, poznavalci, varuhi in promotorji.<br />
70
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 20.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK, MŠŠ, MVZT, javni <strong>za</strong>vodi, nevladne organi<strong>za</strong>cije.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število izvedenih pedagoško-andragoških programov v javnih <strong>za</strong>vodih, število<br />
partnersko izvedenih pedagoško-andragoških projektov, evalvacija vključenosti izvajalcev s<br />
področja izobraževanja v projekte javnih <strong>za</strong>vodov.<br />
5. Zagotoviti prepoznavnost in uveljavljanje slovenske kulturne dediščine v<br />
mednarodnem prostoru.<br />
Ukrep 1: Prepoznati slovensko kulturno dediščino kot del skupne evropske in svetovne<br />
dediščine.<br />
Pojasnilo: Sestavni del celovitih pri<strong>za</strong>devanj <strong>za</strong> ohranjanje, varovanje in trajnostno rabo<br />
kulturne dediščine in njenih vrednot je vzpostavitev sistema varovanja tistih vrednot, ki<br />
presegajo nacionalni pomen, v skladu z mednarodnimi pravnimi instrumenti, strokovnimi<br />
standardi ter aktivnostmi. Republika Slovenija je podpisnica vseh najpomembnejših<br />
mednarodnih konvencij Sveta Evrope (SE) in Unesca s področja varstva kulturne dediščine in<br />
širše, obenem sodeluje pri vrsti mednarodnih programov in projektov v okviru medvladnih,<br />
mednarodnih strokovnih in nevladnih organi<strong>za</strong>cij (ICOM, ICOMOS, ICCROM,<br />
DOCOMOMO) kot tudi evropskih iniciativ (Znak evropske dediščine), ki Slovenijo z njeno<br />
raznoliko in bogato kulturno dediščino v mednarodni skupnosti vzpostavljajo kot profilirano<br />
državo z razvitimi varstvenimi standardi. Na ta način dopolnjuje ukrepe, ki jih predpisuje<br />
nacionalna <strong>za</strong>konodaja in se osredotočajo na implementacijo konvencij, ter prispeva k<br />
osveščanju in promociji pomena kulturne dediščine v sodobni družbi ter uveljavitvi kulturne<br />
dediščine kot dejavnika kulturnega, gospodarskega, socialnega, prostorskega in trajnostnega<br />
razvoja, upoštevajoč njeno raznolikost in ob vključevanju sodobne ustvarjalnosti. Ukrep<br />
predvideva ustrezno medresorsko sodelovanje, zlasti z Ministrstvom <strong>za</strong> okolje in prostor, ki je<br />
pristojno <strong>za</strong> ohranjanje narave in naravnih vrednot, MZZ ter drugimi resorji (MZZ, SVRL,<br />
SVREZ) in strokovnimi organi<strong>za</strong>cijami s tega področja, kot tudi tesno sodelovanje z<br />
lokalnimi skupnostmi.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: nominacije ali elaborati <strong>za</strong> vpis na Unescov Seznam svetovne kulturne in naravne<br />
dediščine ter Reprezentativni seznam kulturne dediščine človeštva kot tudi druge programe<br />
Unesca, SE in EU, število mednarodnih programov in projektov, število aktivnih članstev v<br />
mednarodnih organi<strong>za</strong>cijah in njihovih delovnih telesih.<br />
Ukrep 2: Spodbujati sodelovanje v mednarodnih programih in projektih na področju kulturne<br />
dediščine.<br />
Pojasnilo: Spodbujati je treba dobre prakse, medinstitucionalno sodelovanje in sodelovanje v<br />
mednarodnih projektih na področju muzejev, nepremične in žive kulturne dediščine ter s tem<br />
<strong>za</strong>gotavljati povezljivost in vključenost slovenske dediščine in vedenj o njej v evropsko okolje<br />
in širše. Poseben poudarek je treba nameniti <strong>za</strong>gotavljanju navzočnosti in mednarodne<br />
prepoznavnosti kulturnih spomenikov državnega pomena (npr. Kobilarna Lipica, Arboretum<br />
71
Volčji Potok ...). Ukrep vključuje tudi posredovanje podatkov o slovenski kulturni dediščini<br />
na mednarodne portale.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 € na leto.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število projektov in programov, v katere se vključujejo slovenske institucije,<br />
število predstavitev na mednarodnih dogodkih, število mednarodnih portalov z informacijami<br />
o slovenski kulturni dediščini.<br />
72
2. ARHIVSKA DEJAVNOST<br />
2.1 Opredelitev javnega interesa<br />
Arhivsko gradivo je kulturni spomenik. Arhivi morajo poskrbeti <strong>za</strong> varstvo arhivskega<br />
gradiva, ki nastaja pri poslovanju javnopravnih oseb, na ravni državne uprave ali na ravni<br />
samoupravnih lokalnih skupnosti, in predstavlja pomemben del nacionalnega spomina ter<br />
državi, samoupravnim lokalnim skupnostim ter njihovim ustanovam in posameznikom<br />
<strong>za</strong>gotavlja pravno varnost ne glede na nosilce, načine <strong>za</strong>pisa ali njihovo pojavnost. Dostop do<br />
javnega arhivskega gradiva je pravica, <strong>za</strong>gotavljanje dostopa sodi med naloge javne arhivske<br />
službe. Urejen in usklajen način upravljanja dokumentarnega in arhivskega gradiva je<br />
pomemben <strong>za</strong> transparentnost delovanja, administrativno učinkovitost, dobro izvajanje<br />
informacijskih storitev in zmanjševanje stroškov ter odraža tudi pravico do informiranosti in<br />
pravne odgovornosti. V arhivski dejavnosti se <strong>za</strong>to prepletata tako zgodovinski oziroma<br />
kulturniški pristop do varstva arhivskega gradiva kot tudi administrativni pristop glede<br />
upravljanja dokumentov.<br />
V javni interes na področju arhivske dejavnosti sodita predvsem skrb <strong>za</strong> varstvo arhivskega<br />
gradiva in <strong>za</strong>gotavljanje dostopnosti arhivskega gradiva, to pomeni, da je primarno<br />
<strong>za</strong>gotavljanje infrastrukturnih pogojev <strong>za</strong> hrambo, ustrezno upravljanje gradiva ter<br />
omogočanje uporabe arhivskega gradiva v okviru področne <strong>za</strong>konodaje.<br />
2.2 Cilji in ukrepi<br />
1. Izvajalcem javne arhivske službe <strong>za</strong>gotoviti prostorske in tehnične pogoje <strong>za</strong> varstvo<br />
arhivskega gradiva v skladu z <strong>za</strong>konodajo.<br />
Ukrep 1: V okviru finančnih možnosti <strong>za</strong> izvajalce javne arhivske službe <strong>za</strong>gotoviti ustrezne<br />
prostore <strong>za</strong> varstvo arhivskega gradiva in izvajanje javne arhivske službe z novogradnjo,<br />
rekonstrukcijo obstoječih prostorov oziroma z <strong>za</strong>gotovitvijo dodatnih depojev, ki so ustrezno<br />
opremljeni, <strong>za</strong>varovani, imajo ustrezne klimatske razmere ter <strong>za</strong>dostno zmogljivost.<br />
Pojasnilo: Temeljna naloga arhivov je varstvo arhivskega gradiva, <strong>za</strong> kar potrebujejo ustrezne<br />
prostore <strong>za</strong> izvajanje dejavnosti in depoje, v katerih se to gradivo hrani. Brez ustreznih<br />
prostorov <strong>za</strong> izvajanje javne arhivske službe, še zlasti depojev <strong>za</strong> hrambo arhivskega gradiva,<br />
bodo javni arhivi izvajali naloge, ki jim jih določa <strong>za</strong>konodaja v omejenem obsegu, ogroženo<br />
pa bo tudi varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika. Nujna je <strong>za</strong>gotovitev<br />
ustreznih prostorov <strong>za</strong> naslednje arhive: Zgodovinski arhiv Ptuj, Zgodovinski arhiv Ljubljana<br />
(Novo mesto in Ljubljana), Pokrajinski arhiv Maribor, Arhiv Republike Slovenije,<br />
Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Pokrajinski arhiv Koper (Zgodovinski arhiv Ptuj – adaptacija<br />
objekta število 2 v kompleksu nekdanje vojašnice Vipava; Pokrajinski arhiv Maribor – iskanje<br />
ustrezne lokacije <strong>za</strong> rešitev, tj. novogradnjo dovolj velikega nadomestnega objekta;<br />
Zgodovinski arhiv Ljubljana – adaptacija prostorov v kompleksu Grm <strong>za</strong> Enoto ZAL v<br />
Novem mestu in adaptacija ali namenska novogradnja <strong>za</strong> ZAL v Ljubljani; Arhiv Republike<br />
Slovenije – ureditev prostorske problematike v kompleksu nekdanje vojašnice na Roški;<br />
Pokrajinski arhiv Nova Gorica – proučiti možnost odkupa dela preostalih površin v stavbi na<br />
73
lokaciji arhiva; Pokrajinski arhiv Koper: proučiti možnost razširitve depojskih kapacitet v<br />
sedanjem kompleksu nekdanjega samostana).<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong> naprej.<br />
Ocena finančnih sredstev: odvisno od pripravljenosti investicijske dokumentacije -<br />
predvidoma (na podlagi ocene stroškov <strong>za</strong> gradnjo novomeškega arhiva) 5.000.000 EUR na<br />
leto.<br />
Odgovornost: MK, lokalne skupnosti, sredstva EU.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: ocena ukrepov.<br />
Ukrep 2: Zagotoviti sredstva <strong>za</strong> nakup opreme <strong>za</strong> izboljšanje pogojev hrambe arhivskega<br />
gradiva ter izvedba potrebnih ukrepov <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje gradiva v obstoječih depojih (npr.<br />
ustrezni klimatski pogoji, oprema skladišč, varovanje).<br />
Pojasnilo: Zagotavljanje z <strong>za</strong>konom predpisanih materialnih pogojev, še zlasti v stavbah, ki<br />
niso namensko grajene <strong>za</strong> dejavnost arhivov, <strong>za</strong>hteva namestitev opreme, ki lahko pogoje<br />
približa <strong>za</strong>htevam varstva. Brez ustrezne opreme arhivskih depojev in <strong>za</strong>dostnih depojskih<br />
kapacitet arhivi ne bodo mogli več prevzemati arhivskega gradiva, kar bo povzročilo okrnjeno<br />
izvajanje z <strong>za</strong>konom predpisanih nalog, slabo materialno varstvo gradiva in posledično<br />
pospešeno slabšanje stanja arhivskega gradiva oziroma njegove poškodbe.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 200.000 EUR na leto.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: ocena ukrepov.<br />
Ukrep 3: Spodbujanje ukrepov <strong>za</strong> preprečevanje poškodb dokumentarnega in arhivskega<br />
gradiva <strong>za</strong>radi škodljivih vplivov ter <strong>za</strong>gotavljanje sredstev <strong>za</strong> restavratorske in<br />
konservatorske posege v zvezi s poškodovanim arhivskim gradivom.<br />
Pojasnilo: Anali<strong>za</strong> Arhivski depoji v Sloveniji, s katero se je v obdobju 2007–2009 po enotni<br />
metodologiji na podlagi desetih dejavnikov tveganja izvedel pregled stanja v depojih v<br />
slovenskih arhivih, je poka<strong>za</strong>la, da je <strong>za</strong>radi večinoma slabih razmer v depojih in drugih<br />
dejavnikov tveganja veliko arhivskega gradiva poškodovanega oziroma v slabem stanju.<br />
Rezultati analize kažejo, da so skupni problem vseh arhivov predvsem neustrezni klimatski<br />
pogoji in prenatrpanost z gradivom v depojih, <strong>za</strong>to je treba spodbuditi ukrepe <strong>za</strong> odpravo<br />
dejavnikov tveganja in poskrbeti <strong>za</strong> sanacijske ukrepe pri poškodovanem gradivu. Za<br />
restavratorske in konservatorske posege v zvezi s poškodovanim arhivskim gradivom<br />
predvsem regionalni arhivi nimajo dovolj sredstev, <strong>za</strong>to ne morejo <strong>za</strong>gotavljati sanacije tega<br />
gradiva.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 50.000 EUR na leto.<br />
Odgovornost: MK, ARS, regionalni arhivi.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: število opravljenih posegov sanacije poškodb, ocena ukrepov.<br />
74
2. Povečati sodelovanje pri varovanju avtentičnosti, dolgoročnem ohranjanju in<br />
dostopnosti elektronskega dokumentarnega in arhivskega gradiva ter <strong>za</strong>gotovitvi<br />
ustreznega okolja <strong>za</strong> dolgoročno hrambo gradiva v digitalni obliki.<br />
Ukrep: Projekt e-ARH.si <strong>za</strong> prevzemanje, hrambo in omogočanje uporabe arhivskega gradiva<br />
v digitalni obliki.<br />
Pojasnilo: Državna in javna uprava pa tudi upravni organi samoupravnih skupnosti so v<br />
<strong>za</strong>dnjih dvajsetih letih že precej prešli na poslovanje z gradivom v digitalni obliki; veliko<br />
gradiva državnih organov je že nastalo in čedalje več ga izvorno nastaja v digitalni obliki ter<br />
se samo v tej obliki tudi hrani. Zato je nujno <strong>za</strong>gotoviti primeren sistem in okolje <strong>za</strong> ustrezno<br />
hranjenje takšnega gradiva (vključno z izročanjem v pristojne arhive in njegovo uporabo),<br />
tako da bodo dolgoročno <strong>za</strong>gotovljene njegova uporabnost, avtentičnost in celovitost ter s tem<br />
tudi pravna veljavnost.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 7,1 milijona EUR.<br />
Odgovornost: ARS, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: ocena ukrepov.<br />
3. Skrb <strong>za</strong> razvoj stroke, uravnotežen kadrovski razvoj in <strong>za</strong>dostno število ustrezno<br />
strokovno usposobljenih <strong>za</strong>poslenih v javnih arhivih.<br />
Ukrep 1: Skrb <strong>za</strong> razvoj stroke, ustrezno <strong>za</strong>konodajo in prepoznavnost arhivske dejavnosti.<br />
Pojasnilo: Povečevanje <strong>za</strong>htev in nalog na podlagi veljavne <strong>za</strong>konodaje v slovenskih javnih<br />
arhivih ni mogoče izpeljati v celoti in kvalitetno brez ustrezne kadrovske <strong>za</strong>sedbe. Za izvedbo<br />
zelo <strong>za</strong>htevnih nalog s področja dela z ustvarjalci in obdelave gradiva je nujno podpreti<br />
praktično izobraževanje kot tudi teoretično strokovno, znanstveno in raziskovalno delo.<br />
Pozornost je treba nameniti še zlasti problematiki valori<strong>za</strong>cije dokumentarnega gradiva in<br />
odbiranju arhivskega gradiva.<br />
Za kvalitetno javno arhivsko službo so izjemno pomembni razvoj stroke in stalno<br />
izpopolnjevanje <strong>za</strong>poslenih kot tudi razvoj študijskih vsebin na slovenskih univer<strong>za</strong>h, katerih<br />
osnova raziskovanja in usposabljanja so arhivi in arhivistika.<br />
Pomanjkljivosti, ki so se poka<strong>za</strong>le ob izvajanju veljavnega področnega <strong>za</strong>kona, pa je treba<br />
vgraditi v postopku njegove dopolnitve oziroma spremembe.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrep ne <strong>za</strong>hteva dodatnih sredstev.<br />
Odgovornost: MK, arhivi.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: ocena ukrepov.<br />
75
Ukrep 2: Novi procesi oblikovanja in organiziranja arhivskega dela, permanentno<br />
izobraževanje ter ustreznejša kadrovska struktura s postopnim povečevanjem števila<br />
<strong>za</strong>poslenih <strong>za</strong> izvajanje novih <strong>za</strong>konsko določenih nalog.<br />
Pojasnilo: Obseg nalog javne arhivske službe, ki jo opravljajo Arhiv Republike Slovenije in<br />
regionalni arhivi, se v <strong>za</strong>dnjih letih povečuje, še zlasti velja to <strong>za</strong> naloge, ve<strong>za</strong>ne na varstvo<br />
dokumentarnega in arhivskega gradiva v elektronski obliki, prav tako se povečuje obseg<br />
prevzetega arhivskega gradiva. Na področju <strong>za</strong>poslovanja in kadrov že vrsto let veljajo<br />
omejitve, čeprav se povečujeta količina arhivskega gradiva v arhivih in število uporabnikov in<br />
se pojavljajo novi nosilci <strong>za</strong>pisov. Z <strong>za</strong>gotovitvijo ustrezne kadrovske strukture bodo arhivi<br />
lahko <strong>za</strong>gotavljali kvalitetno in evropsko primerljivo javno službo, ki je z razvojem tehnologij<br />
prevzela številne nove naloge in prepoznala odgovornost do gradiva, ki ne glede na nosilce in<br />
tehnologijo nosi oznako kulturnega spomenika. Pomanjkanje kadrovskih virov v arhivih <strong>za</strong>to<br />
že resno ogroža opravljanje <strong>za</strong>konsko določenih nalog, tako da vpliva na obseg in kakovost<br />
izvajanja arhivske javne službe.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 8.500.000 EUR na leto <strong>za</strong> redno delovanje in nove <strong>za</strong>poslitve v<br />
javnih arhivih.<br />
Odgovornost: MK, arhivi.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: ocena ukrepov.<br />
4. Krepitev interdisciplinarnega sodelovanja na področju varstva elektronskega<br />
dokumentarnega in arhivskega gradiva vključno z digitali<strong>za</strong>cijo arhivskega gradiva ter<br />
nadgradnjo informacijskih sistemov.<br />
Ukrep 1: Nadaljevati digitali<strong>za</strong>cijo najpomembnejšega arhivskega gradiva <strong>za</strong>radi večje<br />
dostopnosti kot tudi dodatne varnosti najbolj ogroženega arhivskega gradiva iz fondov in<br />
zbirk, ki jih hranijo slovenski arhivi, ter vključevanje projektov digitali<strong>za</strong>cije v mednarodne<br />
projekte.<br />
Pojasnilo: Digitali<strong>za</strong>cija gradiva, ki je shranjeno na tradicionalnih oziroma drugih analognih<br />
nosilcih, pomeni dodatno varnost izvirnega arhivskega gradiva, zmanjšanje neposrednega<br />
stika nosilca analognih vsebin in s tem tudi možnosti <strong>za</strong> poškodovanje, predvsem pa pomeni<br />
večjo dostopnost arhivskega gradiva širšemu krogu uporabnikov. Tako se vpeljujeta e-storitev<br />
<strong>za</strong> državljane ter enostavno in učinkovito dostopanje do digitalnih vsebin, zmanjšuje se<br />
stopnja poškodb in uničenja originalnih <strong>za</strong>pisov ter povečuje varstvo arhivskega gradiva kot<br />
kulturnega spomenika. Spodbujati je treba uporabo dobrih praks, medinstitucionalno<br />
sodelovanje in sodelovanje v mednarodnih projektih.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 500.000 EUR.<br />
Odgovornost: MK, druga ministrstva.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število digitaliziranih posnetkov, število digitaliziranih posnetkov v nacionalnem<br />
arhivskem portalu, število digitaliziranih posnetkov v mednarodnih portalih.<br />
76
Ukrep 2: Restavriranje in digitali<strong>za</strong>cija matičnih in zemljiških knjig v slovenskih arhivih.<br />
Pojasnilo: Matične in zemljiške knjige so <strong>za</strong>radi množične uporabe in premalo spoštljivega<br />
odnosa pri uporabi v slabem stanju, <strong>za</strong>to sta nujni izvedbi restavratorskih postopkov in<br />
digitali<strong>za</strong>cija. Tako bodo originalne knjige lahko izvzete iz uporabe in ustrezno <strong>za</strong>ščitene, z<br />
digitaliziranimi vsebinami pa bo uporabnikom olajšan dostop.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 300.000 EUR.<br />
Odgovornost: MK, arhivi.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: število restavriranih knjig oziroma izvedenih restavratorskih posegov, število<br />
digitaliziranih posnetkov.<br />
Ukrep 3: Vzpostavitev skupnega arhivskega spletnega portala.<br />
Pojasnilo: Interes javnosti <strong>za</strong> arhivsko gradivo se povečuje, <strong>za</strong>to je ena prednostnih nalog na<br />
čim bolj prijazen način približati informacije o arhivskem gradivu javnosti ob hkratnem<br />
upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz <strong>za</strong>htev varstva. Uporabnikom se omogoči stabilen in hiter<br />
dostop do javno dostopnih vsebin, ki so oblikovane v procesih arhivskega dela. Portal<br />
omogoči uporabnikom podatke o fondih in zbirkah arhivov, <strong>za</strong>konodaji in arhivski dejavnosti.<br />
Strokovni javnosti omogoči izmenjavo znanj, informacij, idej in virov ter racionalizira<br />
distribucijo informacij, omogočijo se kooperativno delovno okolje ter obveščanje in<br />
izobraževanje <strong>za</strong>poslenih v arhivih.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 400.000 EUR.<br />
Odgovornost: MK, arhivi.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: ocena ukrepov.<br />
Ukrep 4: Enoten informacijski sistem <strong>za</strong> podporo arhivskemu strokovnemu delu.<br />
Pojasnilo: Regionalni arhivi in ARS <strong>za</strong> podporo arhivskemu strokovnemu delu uporabljajo<br />
aplikacijo Scope. ARS <strong>za</strong>gotavlja spletni dostop do podatkovne baze o fondih in zbirkah<br />
arhiva. Pri regionalnih arhivih je bil v preteklih letih vzpostavljen v<strong>za</strong>jemni informacijski<br />
sistem Scope- SIRA_net, ki <strong>za</strong>gotavlja spletni dostop do javno dostopnih vsebin, ki so<br />
oblikovane v procesih arhivskega urejevalnega dela pri regionalnih arhivih. Zagotoviti je<br />
treba sredstva <strong>za</strong> vzdrževanje v<strong>za</strong>jemnega sistema regionalnih arhivov ter <strong>za</strong> povezovanje<br />
zbirk podatkov o arhivskem gradivu v slovenskih javnih arhivih, bodisi s pove<strong>za</strong>vo bodisi z<br />
združitvijo navedenih baz v enoten informacijski sistem, in <strong>za</strong>gotoviti sredstva <strong>za</strong> nadaljnji<br />
razvoj.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 200.000 EUR na leto.<br />
Odgovornost: MK, arhivi.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: ocena ukrepov.<br />
77
11 MEDNARODNE IN EU ZADEVE<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
MK mora <strong>za</strong>gotoviti čim boljše pogoje <strong>za</strong> prisotnost slovenske umetnosti in kulture v tujini in<br />
<strong>za</strong> hkratno prisotnost mednarodne kulture v Sloveniji. Pri tem je treba izhajati iz širšega<br />
pojmovanja kulture, ki se v elementih dotika tudi drugih področij, npr. zunanje politike,<br />
mednarodne razvojne pomoči, izobraževanja, kulturnih industrij, kreativnega sektorja<br />
ekonomije, sosedske politike idr.<br />
Kultura je tudi močno promocijsko orodje, ki omogoča izjemno neposredno komunikacijo<br />
brez <strong>za</strong>držkov oziroma konfliktov interesov, ki pogosto obremenjujejo politične in<br />
gospodarske odnose med državami. Mednarodno kulturno sodelovanje je hkrati<br />
najpomembnejša oblika promocije države kot celote in sestavni del njene zunanje politike.<br />
Mednarodne izmenjave projektov in programov so integralno že vključene v delovanje večine<br />
slovenskih kulturnih izvajalcev, saj MK na podlagi razpisov <strong>za</strong>gotavlja pogoje <strong>za</strong> dolgoročno<br />
načrtovanje kulturnih ustanov in posameznikov ter <strong>za</strong> neodvisno doseganje njihovih ciljev na<br />
področju mednarodnega sodelovanja.<br />
V javni interes na področju mednarodnega sodelovanja sodijo sistemati<strong>za</strong>cija promocije<br />
slovenske kulture v tujini, identifikacija in ustrezna finančna podpora področjem, ki imajo<br />
potencial uveljavitve slovenske kulture v tujini, določitev ciljnih geografskih fokusov <strong>za</strong><br />
predstavitve slovenske kulture v tujini, identifikacija možnosti <strong>za</strong> izboljšanje pogojev in<br />
vzpostavitev novih instrumentov <strong>za</strong> lažjo reali<strong>za</strong>cijo projektov na področju mednarodnega<br />
sodelovanja, aktivna in strateška vloga Slovenije na področju kulture v multilateralnih,<br />
regionalnih in bilateralnih pove<strong>za</strong>vah ter v okviru EU, vzpostavitev sistematičnega<br />
sodelovanja z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi RS v tujini in <strong>za</strong>gotavljanje informacij<br />
o slovenski kulturni ponudbi <strong>za</strong> tujo javnost.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Sistemati<strong>za</strong>cija promocije slovenske kulture v tujini.<br />
Ukrep 1: Ustanovitev agencije <strong>za</strong> promocijo slovenske kulture v tujini.<br />
Pojasnilo: Agencija bo omogočila poenotenje in profesionali<strong>za</strong>cijo kulturne promocije ter<br />
mednarodnega sodelovanja. Agencija bo združevala potrebe po aktivni promociji, strateškem<br />
mednarodnem sodelovanju in mreženju na vseh področjih umetnosti, skrbela pa bo tudi <strong>za</strong><br />
promocijo države skozi <strong>kulturo</strong>, pri čemer bo upoštevala širše politične interese. Zagotoviti bo<br />
treba ustrezno vključevanje potenciala lektoratov slovenskega jezika v tujini ter aktivnosti<br />
JAK in SFC. Srednjeročni učinki bi bili povečano število predstavitev slovenske kulture v<br />
reprezentativnih kulturnih središčih, vzpostavitev partnerstev med kulturnimi ustanovami v<br />
Sloveniji in tujini ter povečanje števila umetniških programov izmenjave na podlagi<br />
recipročnosti.<br />
Čas izvedbe: od leta 2013 naprej stalna naloga.<br />
78
Ocena finančnih sredstev: dodatna sredstva 1.500.000 EUR letno (drugo po dogovoru z<br />
drugimi resorji).<br />
Odgovornost: MK, MZZ, UKOM, MVZT, JAK, SFC, STO.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število celovitih predstavitev slovenske kulture v tujini, število vzpostavljenih<br />
partnerstev med slovenskimi in tujimi kulturnimi izvajalci, število programov in projektov<br />
izmenjave.<br />
Ukrep 2: Sistemska vključitev podpore kulturnemu delovanju Slovencev v <strong>za</strong>mejstvu in po<br />
svetu v okvir MK.<br />
Pojasnilo: Pri sedanji ureditvi sofinanciranja prek Urada slovenske kulturne organi<strong>za</strong>cije v<br />
<strong>za</strong>mejstvu pogrešajo kulturno komponento, poleg tega so se opazno zmanjšala finančna<br />
sredstva, namenjena kulturnim programom. Zato je nujno, da se skrb <strong>za</strong> kulturno delovanje<br />
Slovencev v <strong>za</strong>mejstvu prenese na Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, ki bo <strong>za</strong>gotavljalo enotno kulturno<br />
politiko in enoten kulturni prostor. V ta namen je potreben prenos sredstev z Urada vlade <strong>za</strong><br />
Slovence v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu.<br />
Čas izvedbe: od leta <strong>2012</strong> naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 102.000 EUR letno (ocena na podlagi posebne postavke MK leta<br />
2005, prenos sedanjih sredstev z Urada vlade <strong>za</strong> Slovence v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu).<br />
Odgovornost: Vlada RS, Urad vlade <strong>za</strong> Slovence v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu (prenos sredstev),<br />
MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: število kakovostnih kulturnih projektov Slovencev v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu, višina<br />
sredstev.<br />
Ukrep 3: Ustanovitev in delovanje kulturno informacijskega centra na Dunaju v Korotanu –<br />
SKICA.<br />
Pojasnilo: SKICA bo predstavljala relevantno izpostavo slovenske kulture v Avstriji in<br />
skrbela <strong>za</strong> promocijo slovenske kulture in umetnosti ter povezovanje Slovencev na Dunaju in<br />
širše v Avstriji. Pri tem bo služila kot posvetovalno in organi<strong>za</strong>cijsko telo <strong>za</strong> izvajanje<br />
predstavitev slovenske umetnosti v partnerstvu s pomembnimi institucijami na Dunaju in<br />
drugimi relevantnimi akterji kulturnega dogajanja v Avstriji, <strong>za</strong>gotavljala kvalitetne<br />
umetniške programe v Korotanu v skladu s prostorskimi možnostmi, ohranjala in vodila<br />
informacijski center, čitalnico in knjižnico, vodila program rezidenc slovenskih umetnikov,<br />
kar bo eno od programskih izhodišč Korotana, izvajala poseben program <strong>za</strong> Slovence na<br />
Dunaju ter skrbela <strong>za</strong> vključenost Korotana v kulturno ponudbo mesta Dunaj.<br />
Čas izvedbe: od leta <strong>2012</strong> naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev 250.000 EUR letno v okviru rednih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK, MZZ, MVZT.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število slovenskih kulturnih projektov v kulturnih ustanovah na Dunaju in vsej<br />
Avstriji, število kulturnih projektov v Korotanu, število gostujočih rezidenčnih slovenskih<br />
umetnikov.<br />
79
Ukrep 4: Podpora udeležbi slovenskih umetnikov na najbolj relevantnih mednarodnih<br />
prireditvah prek ciljnih razpisov.<br />
Pojasnilo: Redni ciljni razpisi, s katerimi MK podpira udeležbo slovenskih umetnikov na<br />
izbranih mednarodnih prireditvah, so instrument <strong>za</strong> promoviranje konkurenčnih, vrhunskih,<br />
kakovostnih, izvirnih, prepoznavnih in prodornih projektov iz Slovenije v tujini, spodbujanje<br />
sodelovanja z mednarodnimi partnerji, podpiranje sodelovanja na mednarodno uveljavljenih<br />
in profiliranih kulturnih prireditvah v tujini ter <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje večje mobilnosti in<br />
prepoznavnosti slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev v mednarodnem prostoru.<br />
Čas izvedbe: od leta <strong>2012</strong> naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 120.000 EUR letno v okviru sedanjih proračunskih sredstev.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: število umetnikov, ki se predstavljajo na mednarodnih prireditvah, število<br />
posledičnih vabil na druge mednarodne prireditve.<br />
2. Pospeševanje mobilnosti umetnikov ter povezovanja slovenskih in tujih umetnikov.<br />
Ukrep 1: Širitev mreže stanovanj <strong>za</strong> bivanje in ustvarjanje slovenskih umetnikov v tujini.<br />
Pojasnilo: Po vzoru stanovanj <strong>za</strong> bivanje in ustvarjanje slovenskih umetnikov v Berlinu,<br />
Londonu in New Yorku bo MK najelo stanovanje v Parizu in še v enem izbranem kulturnem<br />
središču ter omogočalo bivanje v stanovanju v Korotanu na Dunaju. Omogočanje bivanja in<br />
ustvarjanja slovenskim umetnikom v tujini na podlagi razpisa je dragocen instrument, ki<br />
aktivno prispeva k intenzivnejši navzočnosti in prepoznavnosti slovenske kulture v tujini ter k<br />
mednarodni uveljavitvi slovenskih umetnikov.<br />
Čas izvedbe: od leta <strong>2012</strong> naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 170.000 EUR letno, od leta 2014 povečanje 220.000 EUR v okviru<br />
rednih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK, MZZ.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število umetnikov, ki bodo bivali v stanovanjih, število projektov, ki jih bodo<br />
izvedli v času bivanja, število projektov, ki bodo kasneje izvedeni na podlagi mreženja v času<br />
bivanja.<br />
Ukrep 2: Vzpostavitev rezidenčnih centrov <strong>za</strong> bivanje in ustvarjanje umetnikov v Sloveniji.<br />
Pojasnilo: Vzpostavitev mreže rezidenčnih centrov v partnerstvu z <strong>za</strong>interesiranimi občinami,<br />
pri čemer bodo občine priskrbele rezidenčna stanovanja oziroma ateljeje in krile vse stroške v<br />
zvezi z njihovim vzdrževanjem, MK pa bo sofinanciralo t. i. “žepnine” mednarodnim<br />
umetnikom, ki bi ustvarjali v teh ateljejih. Cilja tovrstnega sodelovanja sta povezovanje<br />
domačih in mednarodnih umetnikov v skupne projekte in koprodukcije ter razpršenost<br />
vrhunskih umetniških dobrin na celotnem slovenskem ozemlju.<br />
Čas izvedbe: od leta <strong>2012</strong> naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatna sredstva 300.000 EUR letno.<br />
Odgovornost: MK, JSKD, občine.<br />
80
Ka<strong>za</strong>lniki: število umetnikov, ki bodo bivali v rezidenčnih centrih, število projektov, ki jih<br />
bodo umetniki izvedli, število projektov, ki bodo kasneje izvedeni na podlagi mreženja v času<br />
bivanja.<br />
Ukrep 3: Spletna dostopnost vsebin <strong>za</strong> mobilnost umetnikov.<br />
Pojasnilo: Vzpostavi se informacijska točka <strong>za</strong> mobilnost, ki bo na enem mestu združevala<br />
informacije s področja obdavčevanja, delovnih dovoljenj, socialne varnosti, pravic<br />
intelektualne lastnine, <strong>za</strong>varovanja in carine.<br />
Vzpostavitev skupne informacijske točke <strong>za</strong> mobilnost umetnikov je hkrati komplementarna z<br />
vzpostavitvijo rezidenčnih centrov v Sloveniji in način <strong>za</strong> aktivno vključitev rezidenčnih<br />
centrov v obstoječe mednarodne mreže <strong>za</strong> rezidenčne centre in mobilnost umetnikov, saj bo<br />
dajala tudi informacije o umetniških rezidencah, mednarodnih festivalih, mobilnih umetniških<br />
skupinah (z možnostmi vabil k sodelovanju) ter o medresorskih povezovanjih.<br />
Informacijska točka se bo lahko vključila v načrtovani skupni portal EU <strong>za</strong> mobilnost, ki bi<br />
bil sofinanciran iz sredstev EK ob primernem upoštevanju večjezičnosti.<br />
Čas izvedbe: od leta 2013 naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 EUR letno, od tega 20.000 EUR dodatnih.<br />
Odgovornost: MK, MDDSZ, MF, MNZ, MZZ.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število <strong>za</strong>detkov.<br />
Ukrep 4: Nadgradnja portala Culture.si. – razširitev vsebin, mreženje kulturnih portalov in<br />
vzpostavitev slovenskega portala kultura.si.<br />
Pojasnilo: Ukrep vključuje vzpostavitev mednarodne mreže kulturnih portalov in <strong>za</strong>gotovitev<br />
trajnega razvoja, delovanja in izmenjave podatkov. Portal MK Culture.si naj se pri tem<br />
uveljavi kot primer dobre prakse, ki spodbuja večjo interoperabilnost ter integracijo<br />
informacijskih in vsebinskih rešitev z drugimi mednarodnimi spletnimi orodji <strong>za</strong> spodbujanje<br />
profesionalnega kulturnega in umetniškega sodelovanja. S promoviranjem inovativnega<br />
pristopa in povezovalnih možnosti odprtih standardov se bodo izboljšale kakovost,<br />
povezljivost in izmenjava vsebin na mednarodni ravni, s čimer bodo <strong>za</strong>gotovljene<br />
kakovostnejše storitve <strong>za</strong> vse uporabniške skupine; to bo med drugim pripomoglo k porastu in<br />
profesionali<strong>za</strong>ciji mednarodnega sodelovanja ter porastu relevantnih objav o slovenski kulturi<br />
v medijih. Ukrep vključuje tudi posredovanje podatkov o slovenski kulturni dediščini na<br />
mednarodne portale.<br />
Ob tem bo vzpostavljena tudi slovenska različica portala, ki bo v prvi vrsti<br />
iskalnik/pregledovalnik podatkov o slovenski kulturi, zbranih iz javnih digitalnih zbirk in<br />
drugih relevantnih virov. Kot osrednja spletna vstopna točka do kulturnih e-vsebin bo<br />
omogočila večjo dostopnost slovenske kulture v spletnem informacijskem prostoru, lažje in<br />
hitrejše iskanje kulturnih vsebin, večjo vidnost obstoječih digitalnih zbirk, obenem pa bo<br />
vzpostavila okolje <strong>za</strong> razvoj drugih specializiranih spletnih servisov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>.<br />
Čas izvedbe: od leta <strong>2012</strong> naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatno 100.000 EUR letno.<br />
Odgovornost: MK.<br />
81
Ka<strong>za</strong>lnika: število mednarodnih in slovenskih portalov in institucij, vključenih v mreženje in<br />
povezovanje podatkov, število pove<strong>za</strong>v v enem letu.<br />
3. Uveljavljanje slovenskih interesov v okviru EU in pospeševanje sodelovanja<br />
slovenskih kulturnih izvajalcev v programih EU.<br />
Ukrep 1: Zagovarjanje slovenskih stališč pri pripravi <strong>za</strong>konodajnih in drugih aktov EU, ki<br />
vplivajo na področje kulture.<br />
Pojasnilo: Slovenija svoja strokovno utemeljena stališča znotraj Sveta <strong>za</strong> izobraževanje,<br />
mladino, <strong>kulturo</strong> in šport EU uspešno uveljavlja pri delu Odbora <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in znotraj Delovne<br />
skupine <strong>za</strong> avdiovizualne <strong>za</strong>deve. Pred obravnavo na Svetu ministrov v Bruslju predloge<br />
dokumentov in stališča Slovenije do njih obravnavata Vlada RS in Odbor <strong>za</strong> <strong>za</strong>deve EU v<br />
Državnem zboru. Sektor stališča usklajuje s Stalnim predstavništvom RS v Bruslju (SPBR),<br />
Službo Vlade <strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in razvoj (SVREZ) ter tudi s predstavniki v Evropskem<br />
parlamentu in <strong>za</strong>interesirano strokovno javnostjo. MK prav tako sledi vsem preostalim<br />
formacijam Sveta, saj je kultura horizontalna in včasih “nevidna” vsebina (izobraževanje,<br />
zunanji odnosi, telekomunikacije, okolje, finance idr.).<br />
Ena od bolj odmevnih slovenskih pobud, ki jo je treba nadaljevati in jo uresničiti, je, da bi<br />
bilo odločanje o višini davka na dodano vrednost (DDV) v primeru knjige v prihodnje tudi<br />
stvar kulturne in ne le fiskalne politike, pri čemer naj bi bilo državam članicam dovoljeno, da<br />
ohranijo stopnjo prožnosti glede načina uporabe obdavčenja. Pri tem je posebej poudarjena<br />
možnost <strong>za</strong> odobritev uporabe ničelne stopnje DDV na knjigo; ta naj bi bila dostopna vsem<br />
državam članicam, ki bi na ta način želele podpreti ustvarjalnost in izdajateljsko dejavnost ter<br />
izboljšati dostopnost vrhunskih umetniških vsebin.<br />
Slovenija je sprožila tudi pobudo o vzpostavitvi skupnega evropskega portala, v katerega bi se<br />
vključevali vsi nacionalni portali. To bi na enem mestu <strong>za</strong>gotovilo potrebne informacije o<br />
davčnih, delovnih, avtorskopravnih, vizumskih, <strong>za</strong>varovalnih in drugih sistemih v posameznih<br />
državi, obenem pa bi lahko ponudilo informacije o umetniških rezidencah, mednarodnih<br />
festivalih, mobilnih umetniških skupinah (z možnostmi vabil k sodelovanju) ter o<br />
medresorskih povezovanjih. Takšen skupni portal bi objavljal tudi dobre prakse, ki bi jim<br />
lahko sledile druge države. Pri <strong>za</strong>snovi portala bi morala imeti posebno mesto skrb <strong>za</strong> njegovo<br />
večjezičnost.<br />
Slovenija se poleg tega v okviru kulturnega manifesta, <strong>za</strong> katerega je dala pobudo skupaj s<br />
Francijo, <strong>za</strong>vzema tudi <strong>za</strong> boljšo vlogo kulture v bodočih programih EU na podlagi akcijskega<br />
načrta in večletnega finančnega okvira <strong>za</strong> obdobje 2014–2020. Manifest temelji na<br />
prepričanju, da je kultura v samem osrčju evropskega povezovanja in da kulturna raznolikost<br />
<strong>za</strong>hteva in si <strong>za</strong>služi inovativne in ambiciozne kulturne politike.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK, MF, MZZ, SVREZ, SPBR, JAK, SFC.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: upoštevanost/uspešnost/prepoznavnost slovenskih stališč v okviru <strong>za</strong>konodajnih in<br />
drugih aktov EU, ki vplivajo na področje kulture.<br />
82
Ukrep 2: Kontinuirano <strong>za</strong>gotavljanje slovenskega deleža <strong>za</strong> izvedbo projektov, ki so pridobili<br />
sredstva iz <strong>programa</strong> EU Kultura 2007–2013.<br />
Pojasnilo: Sodelovanje v mednarodnih kulturnih projektih, ki so izbrani v veliki konkurenci<br />
na rednih letnih razpisih <strong>programa</strong> EU Kultura (2007–2013), <strong>za</strong>hteva tudi finančno udeležbo<br />
prijavitelja ali soorgani<strong>za</strong>torja projekta, saj evropska sredstva običajno pokrijejo le 50 %<br />
stroškov projekta, v primeru projektov literarnega prevajanja pa le stroške prevoda. MK je<br />
vzpostavilo sistem sofinanciranja tistih projektov slovenskih producentov in <strong>za</strong>ložnikov, ki<br />
jim je uspelo pridobiti evropska sredstva, svojega deleža <strong>za</strong> izvedbo projekta pa ne morejo<br />
<strong>za</strong>gotoviti iz svojih sredstev in različnih virov. Višina deleža sofinanciranja iz te sheme je<br />
določena vsako leto posebej, glede na število projektov v izvajanju in višino sredstev, ki so na<br />
voljo.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 300.000 EUR letno v okviru obstoječih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK, CCP.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število prijav slovenskih producentov in <strong>za</strong>ložnikov na razpise <strong>programa</strong> EU<br />
Kultura 2007–2013, uspešnost prijav slovenskih izvajalcev na razpisih, število dogodkov, ki<br />
jih izvajajo slovenski producenti v sklopu evropskih projektov na letni ravni.<br />
4. Uveljavljanje slovenskih interesov v okviru multilateralnih in regionalnih pove<strong>za</strong>v.<br />
Ukrep 1: Spodbujanje aktivnega sodelovanja pri projektih in programih v okviru Sveta<br />
Evrope, Unesca, Unije <strong>za</strong> Sredozemlje, Srednjeevropske pobude, Jadransko-jonske pobude,<br />
Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ASEM, Zavezništva civili<strong>za</strong>cij (OZN), EUNIC, Sveta<br />
ministrov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> JV Evrope, IFACCA.<br />
Pojasnilo: Zadnja leta je MK močno povečalo sodelovanje v nekaterih multilateralnih in<br />
regionalnih organi<strong>za</strong>cijah, pove<strong>za</strong>vah in mrežah, zlasti v okviru Sveta Evrope in Unesca,<br />
strateško pa je razširilo svoje delovanje z včlanitvijo v ASEM, Svet ministrov <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> JV<br />
Evrope, EUNIC in na<strong>za</strong>dnje IFACCA. Znotraj teh organi<strong>za</strong>cij, pove<strong>za</strong>v in mrež obstajata<br />
velik potencial in obojestranski interes <strong>za</strong> nadaljnje intenziviranje aktivnosti in sodelovanja<br />
slovenskih kulturnih izvajalcev s konkretnimi projekti, kar je treba izkoristiti.<br />
Prepoznanje slovenske kulturne dediščine kot del skupne evropske in svetovne dediščine je<br />
vključeno v poglavje o kulturni dediščini in arhivski dejavnosti.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 50.000 EUR letno v okviru obstoječih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK, MZZ.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število skupnih projektov.<br />
83
12 ČLOVEKOVE PRAVICE IN VAROVANJE KULTURNIH RAZNOLIKOSTI<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Ker je skoraj tretjina členov v Ustavi RS namenjena človekovim pravicam, je zelo pomembno<br />
<strong>za</strong> življenje na območju RS, da tako ustavno ureditev, ki implicira skupne vrednote in norme<br />
sobivanja, spoštujemo in jo tudi dosledno udejanjamo na vseh področjih družbenega življenja,<br />
še posebno pa na kulturnem. Človekove pravice so moralni standard sodobnega časa na vseh<br />
področjih družbenega življenja in uvajajo novo <strong>kulturo</strong> sobivanja v različnosti. V globalnem<br />
svetu je še posebej pomembno, da je človek kot posameznik nosilec pravic, kajti le ob<br />
spoštovanju človekovih pravic globaliziran svet lahko ponuja priložnosti tudi <strong>za</strong> manjše<br />
kulture in najrazličnejše kulturne posebnosti. Le tako se namreč lahko univer<strong>za</strong>lno in<br />
partikularno dopolnjujeta in le tako je možno različnost pojmovati kot bogastvo kulturnega<br />
življenja, <strong>za</strong> kar si namerava MK pri<strong>za</strong>devati še naprej. Tudi doslej je bilo tako naravnano<br />
delovanje MK, vključno s pristojno strokovno službo in strokovno skupino, ki je kakovostno<br />
dopolnjevala sistem organiziranosti na tem področju.<br />
Poleg udejanjanja posebne skrbi <strong>za</strong> razvoj ustavno priznanih skupnosti bo MK s posebno<br />
skrbjo spremljalo tudi kulturno ustvarjanje in ohranjanje kulturne dediščine avtohtone nemško<br />
govoreče etnične skupine. Skrb <strong>za</strong>njo je integrirana tudi v Sporazumu med Vlado Republike<br />
Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, ki je<br />
bil podpisan v letu 2007 in na podlagi katerega je bil sprejet delovni program. S posebno<br />
pozornostjo pa bo MK implementiralo tudi Deklaracijo RS o položaju narodnih skupnosti<br />
pripadnikov narodov nekdanjih SFRJ – De PNNS z dne 1. 2. 2011. V omenjeni deklaraciji so<br />
navedeni Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Srbi in Makedonci, ki so v nekdanji skupni<br />
državi imeli dejansko in formalno konstitutivno vlogo v vseh socialističnih republikah<br />
nekdanje države.<br />
MK bo kontinuirano spremljalo in sodelovalo tudi pri aktivnostih JSKD na področju<br />
podpiranja in ustvarjanja pogojev <strong>za</strong> integracijo posameznikov in manjšinskih skupnosti v<br />
širše kulturno okolje in s priporočili pripomoglo k <strong>za</strong>gotovitvi optimalnega obravnavanja<br />
njihovih predlogov skladno z novim NPK.<br />
MK si bo nadalje pri<strong>za</strong>devalo, da bo s pomočjo mreže javnih kulturnih ustanov vsem etničnim<br />
skupinam v RS omogočilo predstavitev njihovega življenja in ustvarjanja najširši publiki in<br />
medijem.<br />
V skladu z 52. členom Ustave RS, mednarodnimi dokumenti in Akcijskim programom Vlade<br />
<strong>za</strong> invalide vzpostavljamo naslednje prioritete <strong>za</strong> invalide, ki so v javnem interesu in se<br />
upoštevajo na različnih področjih delovanja MK:<br />
– spodbujanje kulturne in umetniške ustvarjalnosti pripadnikov različnih skupin<br />
invalidov (senzorno ovirani, gibalno ovirani, osebe s poškodbo glave, osebe z motnjo<br />
v duševnem razvoju, osebe s kroničnimi boleznimi, osebe z multiplo oviranostjo in<br />
druge skupine invalidov, vključno s tistimi invalidnimi osebami, ki so pripadniki<br />
narodnih skupnosti, romske etnične skupnosti, nemško govoreče etnične skupnosti,<br />
različnih etničnih skupnosti in priseljencev);<br />
– spodbujanje sodelovanja slovenskih invalidskih organi<strong>za</strong>cij in slovenskih umetnikov<br />
invalidov na kulturnih prireditvah na meddržavni, evropski oziroma mednarodni ravni<br />
in gostovanj tujih kulturno-umetniških skupin invalidov iz tujine v Republiki<br />
Sloveniji;<br />
84
– sprejemanje in izvajanje ukrepov <strong>za</strong> izboljšanje dostopnosti javne kulturne<br />
infrastrukture <strong>za</strong> invalide (še zlasti <strong>za</strong> gibalno in <strong>za</strong> senzorno ovirane osebe);<br />
– sprejemanje in izvajanje ukrepov <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje dostopnosti invalidov – še zlasti<br />
senzorno in gibalno oviranih – do informacij javnega značaja in informacij o slovenski<br />
kulturni dediščini;<br />
– skrb države <strong>za</strong> standardi<strong>za</strong>cijo, razvoj in promocijo slovenskega znakovnega jezika <strong>za</strong><br />
gluhe ter <strong>za</strong> razvoj in promocijo slovenske Braillove pisave <strong>za</strong> slepe in morebitnih<br />
drugih jezikov, ki jih uporabljajo posamezne skupine invalidov v komunikaciji med<br />
seboj in z okolico;<br />
– izboljšanje integrativne obravnave invalidske problematike na vseh področjih kulture<br />
in na medresorski ravni.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Obravnava kulturnih pravic manjšin v širšem kontekstu človekovih pravic in<br />
varovanja kulturnih raznolikosti na MK.<br />
Ukrep 1: Razvoj programov posebne skrbi <strong>za</strong> kulturne pravice manjšin ob hkratnem<br />
spodbujanju lokalnih skupnosti k participaciji pri teh programih.<br />
Pojasnilo: Zaradi sprotnih letnih evalvacij in analiz izvajanja že obstoječih programov MK so<br />
bile že sproti uvedene nekatere izboljšave. Med njimi kaže omeniti eno najpomembnejših:<br />
pritegnitev JSKD k javni skrbi <strong>za</strong> projekte društev in zvez zelo različnih manjšinskih<br />
skupnosti, ki niso navedene v Ustavi RS, so pa nekatere skupnosti že navedene v Deklaraciji<br />
(DePNNS), ki je bila sprejeta v DZ 1. 2. 2011 in uvaja kolektivna imena: Albanci, Bošnjaki,<br />
Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Srbi v RS (skrajšano ABČHMS). Že izvedena izboljšava je<br />
povečala možnosti <strong>za</strong> kakovostno področno in tudi območno integracijo omenjenih skupnosti,<br />
ki so organizirane v društva in zveze, in lahko pozitivno vpliva na razvojno naravnanost<br />
njihovih projektov in programov. Razvojno spodbudo potrebujejo vsi programi posebne skrbi,<br />
še posebno pa implementacija nove DePNNS in posebni program, ki je namenjen ustavno<br />
priznanim skupnostim, še zlasti, ker je v 64. členu Ustave <strong>za</strong>pisana ne le gmotna, ampak tudi<br />
moralna podpora uresničevanju njihovih pravic. Na evropski ravni je dodatno še aktualna<br />
priprava Evropskega okvira <strong>za</strong> nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatno 350.000,00 EUR letno (<strong>za</strong> razvoj posebnih programov<br />
manjšin, tudi programov JSKD in <strong>za</strong> delovanje posebne delovne skupine kulturnih<br />
ustvarjalcev s samostojnim statusom na MK, ki delujejo na manjšinskem področju).<br />
Odgovornost: MK, Urad <strong>za</strong> narodnosti, JSKD, MF, kulturni ustvarjalci, ki delujejo na<br />
manjšinskem področju (z uradnim statusom na MK), občine, kjer živijo pripadniki manjšin.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– ustanovitev posebne delovne skupine ustvarjalcev, ki delujejo na manjšinskem<br />
področju in imajo uradni samostojni status na MK,<br />
– evalvacija programov posebne skrbi <strong>za</strong> manjšine z vidika njihove razvojne<br />
naravnanosti.<br />
85
Ukrep 2: Vzpostavitev novih programov skrbi <strong>za</strong> varovanje multiplih, hibridnih in drugih<br />
posebnih identitet.<br />
Pojasnilo: Spoštovanje specifičnosti vseh vrst je temeljno <strong>za</strong> humano kulturno politiko.<br />
Kulturna politika pa mora razviti še posebno občutljivost <strong>za</strong> primere, ko je ranljivost multipla<br />
(npr. otroci pripadniki manjšin) ali ko so identitete hibridne (npr. otroci iz etnično mešanih<br />
partnerskih zvez), kajti v takih primerih je nevarnost diskriminacije oz. ranljivost še relativno<br />
večja. Strokovna literatura navaja tudi nevarnosti intersekcijske diskriminacije (Kuhar, 2009).<br />
Ukrepi zoper različne oblike diskriminacije nujno vključujejo tudi posebno in poglobljeno<br />
skrb <strong>za</strong> nove prioritete in vsebine v manjšinskih programih MK.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatno 100.000,00 EUR letno.<br />
Odgovornost: MK, JSKD, MF, osrednje organi<strong>za</strong>cije narodnih skupnosti in romske skupnosti<br />
ter društva in zveze različnih drugih manjšinskih skupnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– prednostne usmeritve v letnih razpisih in pozivih MK, ki se nanašajo na podporo<br />
projektom zoper različne oblike diskriminacije,<br />
– evalvacije projektov zoper diskriminacijo,<br />
– evalvacije vključenosti pripadnikov najbolj ranljivih posameznikov in skupin v<br />
programe MK.<br />
2. Izboljšanje pogojev <strong>za</strong> uresničevanje človekovih pravic na vseh področjih, ki so v<br />
pristojnosti MK.<br />
Ukrep 1: Sistematična skrb <strong>za</strong> primerne organi<strong>za</strong>cijske pogoje <strong>za</strong> obravnavo človekovih<br />
pravic na MK.<br />
Pojasnilo: V letu 2011 so bile na MK izvedene pomembne organi<strong>za</strong>cijske izboljšave, ki so<br />
nastajale kar nekaj let. Ustanovljena je bila samostojna Služba <strong>za</strong> kulturne raznolikosti in<br />
človekove pravice in v kabinetu ministrice je bilo sistemsko vzpostavljeno nujno delovno<br />
mesto <strong>za</strong> koordinacijo med različnimi NOE MK na področju človekovih pravic. V <strong>za</strong>dnjih<br />
letih se je namreč med drugim enormno povečalo število poročil, ki jih mora Slovenija kot<br />
podpisnica številnih mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah pripravljati in poročati,<br />
kako uresničuje deklarirane človekove pravice. Pri tem MK ves čas aktivno sodeluje.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: niso potrebna dodatna finančna sredstva.<br />
Odgovornost: strokovna služba MK <strong>za</strong>radi strokovne kontinuitete, aktualni kabinet ministra/-<br />
ice <strong>za</strong>radi potrebe po politični moči in odločenosti <strong>za</strong> implementacijo človekovih pravic<br />
(<strong>za</strong>prisega <strong>za</strong> spoštovanje Ustave ob nastopu ministrske funkcije), nosilci človekovih pravic<br />
kot kulturni ustvarjalci, posredniki in uporabniki kulturnih storitev in dobrin.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– evalvacije prispelih informacij o udejanjanju človekovih pravic v Službo <strong>za</strong> kulturne<br />
raznolikosti in človekove pravice,<br />
– evalvacije odzivov mednarodnih organov na poročanje MK o uresničevanju<br />
mednarodnih dokumentov,<br />
86
– izvedene izboljšave na ravni pogojev MK (normativnih, organi<strong>za</strong>cijskih, finančnih) na<br />
podlagi evalvacij.<br />
3. Izboljšanje medresorskega sodelovanja na področju človekovih pravic na ravni Vlade<br />
RS.<br />
Ukrep 1: Sistematično poročanje Medresorske komisije <strong>za</strong> človekove pravice pri Ministrstvu<br />
<strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve Vladi RS in evalvacija ukrepov <strong>za</strong> izboljšanje stanja človekovih pravic.<br />
Pojasnilo: Predvideno je poročanje s predlaganjem ukrepov <strong>za</strong> izboljšanje stanja na področju<br />
človekovih pravic. Da bi bilo tako poročanje <strong>za</strong>res učinkovito, bi se bilo smiselno v komisiji<br />
dogovoriti <strong>za</strong> način priprave poročil oz. <strong>za</strong> sistem poročanja posameznih resorjev vlade.<br />
Čas izvedbe: nova stalna naloga od <strong>2012</strong> naprej.<br />
Ocena finančnih sredstev: niso potrebna dodatna finančna sredstva.<br />
Odgovornost: vlada, predsednica in člani Medresorske komisije <strong>za</strong> človekove pravice in<br />
resorji vlade.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: evalvacija poročil Medresorske komisije <strong>za</strong> človekove pravice.<br />
Ukrep 2: Osveščanje o človekovih pravicah in interkulturno učenje <strong>za</strong> uresničevanje kulturnih<br />
pravic.<br />
Pojasnilo: Za kakovostno udejanjanje človekovih pravic v praksi bi bilo potrebno<br />
sistematično osveščanje v različnih družbenih podsistemih, kajti past zgolj deklarativnega<br />
<strong>za</strong>govarjanja človekovih pravic je v njihovi izolirani obravnavi zunaj realnih življenjskih<br />
situacij in brez upoštevanja konkretnih problemov pri udejanjanju ter brez upoštevanja<br />
posebnosti skupin in posameznikov, posledica pa je lahko ta, da človekove pravice ostanejo le<br />
mrtva črka na papirju. Zato bi bilo koristno premisliti o:<br />
– programih poučevanja o človekovih pravicah na vseh ravneh izobraževanja (tudi<br />
funkcionalnega) in o podpori raziskovanju na področju udejanjanja človekovih pravic,<br />
– spodbujanju uresničevanja in oblikovanja življenjskih in v praksi uresničljivih etičnih<br />
kodeksov v vseh profesionalnih krogih,<br />
– publiciranju primerov dobrih praks kot zgledov.<br />
Nekateri učni programi že vsebujejo elemente etike in človekovih pravic, Ministrstvo <strong>za</strong> javno<br />
upravo že izvaja funkcionalna usposabljanja na področju etike in človekovih pravic <strong>za</strong> vodilne<br />
v državni upravi, ki se tudi sproti evalvirajo, in evalvacije kažejo na potrebo po razširitvi teh<br />
znanj.<br />
Čas izvedbe: Nova stalna naloga od <strong>2012</strong> naprej.<br />
Ocena finančnih sredstev: pripraviti bi jo moralo vsako ministrstvo z zornega kota lastnih<br />
pristojnosti in skupaj, ko gre <strong>za</strong> skupne (stične) pristojnosti.<br />
Odgovornost: MK, MJU, MŠŠ (lahko pove<strong>za</strong>no z Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju –<br />
vzgoja <strong>za</strong> kakovostni medkulturni dialog), Ministrstvo <strong>za</strong> visoko šolstvo in znanost, JAK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: evalvacija programov in projektov <strong>za</strong> osveščanje o človekovih in kulturnih pravicah<br />
(kulturne pravice so kategorija človekovih pravic), ki so jih podprla posamezna ministrstva.<br />
87
4. Spodbujati kulturno dejavnost pripadnikov multiplo ranljivih skupin z upoštevanjem<br />
njihovih izraženih potreb in s celostnim vključevanjem na različna področja kulture.<br />
Ukrep 1: Sofinanciranje in spremljanje prijavljenih projektov na področju romske skupnosti,<br />
ki vključujejo tudi multiplo ranljive (romske otroke in mlade, invalidne Rome itd.).<br />
Ukrep 2: Sofinanciranje in spremljanje <strong>programa</strong> na podlagi neposrednega poziva <strong>za</strong> osrednji<br />
organi<strong>za</strong>ciji narodnih skupnosti z vidika multiple ranljivosti.<br />
Ukrep 3: Sofinanciranje in spremljanje kulturnih projektov, namenjenih pripadnikom nemško<br />
govoreče etnične skupine v RS, ki vključujejo tudi multiplo ranljive.<br />
Ukrep 4: Sofinanciranje in spremljanje kulturnih projektov, ki so namenjeni izobraževanju,<br />
usposabljanju in <strong>za</strong>poslovanju na področju kulture in vključujejo tudi multiplo ranljive.<br />
Ukrep 5: Sofinanciranje in spremljanje kulturnih projektov invalidskih organi<strong>za</strong>cij in<br />
umetnikov invalidov ter sofinanciranje tehnične infrastrukture s posebno pozornostjo multiplo<br />
ranljivim.<br />
Pojasnilo: V razpisna besedila javnih pozivov in razpisov so v določeni meri že vključeni<br />
ukrepi <strong>za</strong> preprečevanje multiple diskriminacije. V besedilo javnega razpisa <strong>za</strong> pripadnike<br />
romske skupnosti in nemško govoreče etnične skupine je vključen kriterij, ki daje prednost<br />
projektom, ki v svoje delovanje vključujejo otroke ali pa so njim namenjeni (»Kulturna<br />
dejavnost otrok« – po 1. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah je otrok<br />
vsako človeško bitje, mlajše od osemnajst let). Metodologija <strong>za</strong> poročanje o izvajanju<br />
projektov <strong>za</strong> pripadnike romske skupnosti pa vsebuje točko o poročanju, ali je projekt<br />
vključeval otroke.<br />
Glede na potrebe časa pa se bodo od leta <strong>2012</strong> analogno tudi v druga besedila razpisov in<br />
pozivov, ki se izvajajo v Službi <strong>za</strong> kulturne raznolikosti in človekove pravice, ter v<br />
metodologije <strong>za</strong> poročanja o izvajanju projektov vključevali že obstoječi kriteriji <strong>za</strong><br />
preprečevanje multiple diskriminacije v okviru strokovnih podlag in novi kriteriji <strong>za</strong><br />
preprečevanje multiple diskriminacije, npr. starejših z drugačno etnično identiteto od<br />
večinske, romskih žensk ipd.<br />
V sodelovanju z JSKD pa se bodo omenjeni ukrepi implementirali tudi na področju obravnave<br />
narodnih skupnosti iz Deklaracije RS o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov<br />
nekdanje SFRJ v RS (De PNNS z dne 1. 2. 2011) in drugih različnih etničnih skupnosti in<br />
priseljencev (prednostni kriteriji in spremljanje rezultatov).<br />
Čas izvedbe: nova stalna naloga od <strong>2012</strong> naprej.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatno 100.000,00 EUR letno.<br />
Odgovornost: MK, JSKD, MF.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število sofinanciranih in izvedenih projektov, ki vključujejo multiplo ranljive (npr.<br />
otroci pripadniki ranljivih skupin).<br />
5. Spodbujati specifično kulturno dejavnost avtohtone italijanske in madžarske narodne<br />
skupnosti v Sloveniji skladno z njihovimi izraženimi kulturnimi potrebami, skrb <strong>za</strong><br />
kulturni razvoj narodnih skupnosti ter izboljševanje pogojev <strong>za</strong> kulturno raznolikost<br />
programov italijanske in madžarske narodne skupnosti.<br />
Ukrep 1: Financiranje različnih vrst dejavnosti znotraj programov narodnih skupnosti na<br />
način posredovanja neposrednih pozivov osrednjima organi<strong>za</strong>cijama narodnih skupnosti in<br />
88
prejemanja povratnih informacij ter predlogov glede izbranih kulturnih programov italijanske<br />
in madžarske narodne skupnosti.<br />
Ukrep 2: Participacija narodnih skupnosti pri opredeljevanju ciljev kulturne politike v delu, ki<br />
se nanaša nanje, ter izvajanje svetovanj in mediacij Službe <strong>za</strong> kulturne raznolikosti in<br />
človekove pravice <strong>za</strong> pripravo in izvedbo kulturnih programov.<br />
Ukrep 3: Organiziranje usklajevalnih sestankov pred izdajo neposrednih pozivov in po potrebi<br />
tudi po prejemu predlogov njihovih programov ter priprava področnih <strong>za</strong>konov z mnenji<br />
narodnih skupnosti.<br />
Ukrep 4: Skupno ugotavljanje potreb po spremembah na področju delovanja <strong>za</strong>vodov s strani<br />
Službe <strong>za</strong> kulturne raznolikosti in človekove pravice ter z osrednjima organi<strong>za</strong>cijama<br />
narodnih skupnosti.<br />
Ukrep 5: Izboljševanje sistema financiranja kulturnih programov narodnih skupnosti na<br />
podlagi sprotnih evalvacij in sestankov s predstavniki narodnih skupnosti ter spodbujanje<br />
vključevanja <strong>za</strong>vodov narodnih skupnosti v programe evropskega čezmejnega, medregijskega<br />
in mednarodnega sodelovanja ter spodbujanje vključevanja italijanske in madžarske narodne<br />
skupnosti v kulturne programe in projekte lokalnih skupnosti.<br />
Pojasnilo: Narodnima skupnostma se prek financiranja pa tudi organi<strong>za</strong>cijskih in normativnih<br />
pogojev omogoča, da izvajata kulturno raznolik program, ki naj bi vključeval čim več<br />
izvajalcev in raznolikih dejavnosti. Skladno z ZUJIK sta predlagateljici programov<br />
samoupravni skupnosti narodnih skupnosti, končni predlog kulturnega <strong>programa</strong> <strong>za</strong><br />
posamezno narodno skupnost pa potrdi svet samoupravnih skupnosti. MK tako upošteva<br />
njihove specifične okoliščine in izražene kulturne potrebe ter v besedilu neposrednega poziva<br />
določi načela in cilje kulturne politike. Taka praksa se je poka<strong>za</strong>la kot pozitivna. Ohraniti je<br />
treba tudi delovanje in financiranje <strong>za</strong>vodov narodnih skupnosti na način, ki je skladen s<br />
potrebami narodnih skupnosti.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: vsaj ohranitev siceršnjih proračunskih sredstev (754.820,00 EUR<br />
letno), če že ni možno povečanje sredstev, nikakor pa ni dopustno zmanjševanje sredstev na<br />
tem področju.<br />
Odgovornost: MK, MF, lokalne skupnosti, osrednji organi<strong>za</strong>ciji narodnih skupnosti, Urad <strong>za</strong><br />
narodnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– evalvacije izvedenih kulturnih dejavnosti in posledično število kulturnih dogodkov in<br />
izdanih publikacij,<br />
– evalvacije podprtih razvojnih projektov programov narodnih skupnosti.<br />
6. Spodbujati specifično kulturno dejavnost romske skupnosti v Republiki Sloveniji<br />
skladno z njihovimi izraženimi potrebami in skrb <strong>za</strong> kulturni razvoj romske skupnosti v<br />
Republiki Sloveniji.<br />
Ukrep 1: Financirati čim več prijavljenih ustreznih projektov na področju romske skupnosti in<br />
pri tem upoštevati kriterij raznolikosti, spodbujanje vključevanja kulturnih dejavnosti romske<br />
skupnosti tudi na lokalni ravni.<br />
Ukrep 2: Sodelovanje Sveta romske skupnosti pri oblikovanju politike MK do romske<br />
skupnosti in letnih programov.<br />
89
Ukrep 3: Spodbujati ustvarjalnost otrok in mladih ter vključevanja romskih umetnikov v<br />
kulturne romske projekte ter spodbujati vključevanja romske skupnosti v kulturne programe<br />
in projekte lokalnih skupnosti.<br />
Ukrep 4: S finančnimi sredstvi iz proračuna in s svetovanjem ter mediacijami strokovne<br />
službe MK <strong>za</strong> pripravo predlogov projektov spodbujati izvajanje kulturnih dejavnosti romske<br />
skupnosti ter letno izboljševati pogoje in kriterije v razpisih na podlagi sprotnih analiz in<br />
povratnih informacij izvajalcev kulturnih projektov romske skupnosti.<br />
Pojasnilo: V posebnem programu romske skupnosti je treba paziti na ravnotežje med<br />
ohranjanjem specifične romske kulture na eni strani in njenim razvojem, ki je pove<strong>za</strong>n z<br />
ustvarjalnostjo, na drugi. Gre tudi <strong>za</strong> uravnotežanje med t. i. vrhunsko in t. i. ljubiteljsko<br />
<strong>kulturo</strong>, ki sta obe pomembni <strong>za</strong> ohranitev romske kulturne identitete. Zaradi tega razloga in<br />
tudi na podlagi 12. člena Zakona o romski skupnosti mora biti posebni program romske<br />
skupnosti pripravljen v sodelovanju z romsko skupnostjo. Poleg ohranjanja romske kulture in<br />
tradicije je <strong>za</strong> razvoj romske kulture treba podpirati tudi njihove raznolike, razvojno<br />
naravnane in kvalitetne projekte, <strong>za</strong>radi česar se izboljšujejo pogoji <strong>za</strong> kulturno raznolikost.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: vsaj ohranitev siceršnjih proračunskih sredstev (100.000,00 EUR<br />
letno), če že ni možno povečanje sredstev, nikakor pa ni dopustno zmanjševanje sredstev na<br />
tem področju.<br />
Odgovornost: MK, MF, lokalne skupnosti in Svet romske skupnosti, Urad <strong>za</strong> narodnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– evalvacije izvedenih kulturnih dejavnosti in posledično število kulturnih dogodkov in<br />
izdanih publikacij,<br />
– evalvacije programov MK z vidika <strong>za</strong>stopanosti Romov iz vse Slovenije.<br />
7. Ohranjanje kulturne dediščine nemško govorečih prebivalcev na območju Republike<br />
Slovenije, posebno Kočevarjev staroselcev.<br />
Ukrep 1: Sofinanciranje in spremljanje kulturnih projektov njihovih društev, ki prek vzgoje,<br />
izobraževanja, informiranja in dokumentiranja skrbijo <strong>za</strong> ohranjanje njihove kulturne<br />
raznolikosti in dediščine.<br />
Pojasnilo: Ukrep je namenjen kakovostni integraciji ranljive etnične skupine, pri čemer<br />
ministrstvo, Javni sklad <strong>za</strong> kulturne dejavnosti ter lokalne skupnosti s sofinanciranjem<br />
kulturnih projektov te skupine lahko pripomorejo k enakopravni participaciji v kulturnem in<br />
socialnem življenju. Posebna pozornost staroselcem je utemeljena s tem, da gre <strong>za</strong> majhno<br />
število pripadnikov te kulture, <strong>za</strong>radi česar so potrebni posebni ukrepi <strong>za</strong> ohranitev njihove<br />
kulturne dediščine, ki je pomembna v kontekstu varovanja kulturne raznolikosti.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatno 60.000,00 EUR letno.<br />
Odgovornost: MK, JSKD in lokalne skupnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število prijav na razpis in posledično število kulturnih dogodkov in izdanih<br />
publikacij.<br />
90
8. Zagotavljanje kakovostne integracije vseh narodnih skupnosti, ki so opredeljene v<br />
Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov<br />
nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji in drugih manjšinskih etničnih skupnosti, na vseh<br />
področjih kulture in v programih JSKD.<br />
Ukrep 1: S finančnimi sredstvi iz proračuna in s svetovanjem ter mediacijami strokovne<br />
službe MK spodbujati izvajanje kulturnih projektov društev in posameznikov, ki prek<br />
umetniških predstav, vzgoje, izobraževanja, informiranja in dokumentiranja skrbijo <strong>za</strong><br />
ohranjanje kulturne raznolikosti in dediščine.<br />
Pojasnilo: Pri izboru kulturnih projektov <strong>za</strong> sofinanciranje iz proračuna, namenjenega <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong>, bi bilo priporočljivo smiselno uvesti dodatni kriterij kulturne raznolikosti v primerih,<br />
ko gre <strong>za</strong> kakovostno primerljive projekte v programih MK, JSKD in javnih <strong>za</strong>vodih. Za<br />
kakovostno integracijo (vključevanje ob ohranjanju kulturnih posebnosti) pa bi bilo<br />
pomembno <strong>za</strong>gotoviti tudi pogoje <strong>za</strong> redno delovanje društev narodnih skupnosti iz<br />
Deklaracije pri Uradu <strong>za</strong> narodnosti, vendar odločitev o tem sodi v pristojnost Sveta Vlade RS<br />
<strong>za</strong> vprašanja pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: siceršnja proračunska sredstva (250.000,00 EUR letno), s katerimi<br />
JSKD sofinancira kulturne projekte in opremo društev etničnih skupnosti, povečati <strong>za</strong> 50.000<br />
EUR letno.<br />
Odgovornost: MK, Svet Vlade RS <strong>za</strong> vprašanja pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v<br />
Sloveniji, Urad <strong>za</strong> narodnosti, JSKD in območne izpostave, javni <strong>za</strong>vodi, lokalne skupnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– evalvacija razpisov MK in JSKD glede na dodatni kriterij kulturne raznolikosti,<br />
– spremljanje uresničevanja ukrepov sprejetih v okviru Sveta Vlade RS <strong>za</strong> vprašanja<br />
pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji na področju kulture.<br />
9. Dvigniti <strong>za</strong>posljivost ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpirati<br />
njihovo socialno vključenost kot element kakovostne integracije.<br />
Ukrep 1: Sofinanciranje razvojnih projektov na področju kulture <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti<br />
ranljivih družbenih skupin (Javni razpis <strong>za</strong> izbor razvojnih projektov <strong>za</strong> dvig <strong>za</strong>posljivosti<br />
ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v<br />
okviru Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega <strong>programa</strong> razvoja človeških<br />
virov <strong>za</strong> obdobje 2007–2013).<br />
Pojasnilo: Ukrep je namenjen kakovostni integraciji ranljivih družbenih skupin s sredstvi<br />
Evropskega socialnega sklada prek skrbi <strong>za</strong> kadre iz vrst ranljivih skupin in naj bi prispeval k<br />
razvoju manjšinskih kultur ter njihovi enakopravni participaciji v kulturnem življenju. Izbrani<br />
projekti se izvajajo v podporo <strong>za</strong>poslovanju oziroma <strong>za</strong>gotavljanju večjih <strong>za</strong>poslitvenih<br />
možnosti na trgu dela, dvigu ravni usposobljenosti, kulturne ustvarjalnosti in kreativnosti ter<br />
krepitvi samo<strong>za</strong>vesti in socialne vključenosti v širše družbeno okolje pripadnikov ranljivih<br />
skupin.<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 10.542.583,00 EUR siceršnjih proračunskih sredstev (pravice<br />
porabe sredstev na PU 4.3: »Dvig <strong>za</strong>posljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture<br />
91
in podpora njihovi socialni vključenosti«, RP 4: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne<br />
vključenosti« v okviru Evropskega socialnega sklada v okviru OPRČV 2007–2013).<br />
Odgovornost: MK, Služba Vlade RS <strong>za</strong> lokalno samoupravo in regionalni razvoj.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število novo ustvarjenih bruto delovnih mest ter število projektov na področju<br />
kulture.<br />
10. Spremljati stanje glede dostopnosti javne kulturne infrastrukture <strong>za</strong> invalide in<br />
<strong>za</strong>gotavljati invalidom primeren dostop do informacij.<br />
Ukrep 1: Izvajanje Analiz dostopnosti javnih kulturnih ustanov <strong>za</strong> invalide kot kulturne<br />
ustvarjalce in uporabnike in <strong>za</strong>gotavljanje dostopnosti spletnih strani in spletnih vsebin <strong>za</strong><br />
senzorno ovirane osebe.<br />
Pojasnilo: V obdobju <strong>2012</strong> do <strong>2015</strong> bomo pripravljali Analize dostopnosti javnih kulturnih<br />
ustanov <strong>za</strong> invalide z različnih področij kulture, s katerimi bomo spremljali stanje na tem<br />
področju. Prva bo s področja slovenskih splošnih knjižnic in bo predvidoma izvedena v letih<br />
2011 in <strong>2012</strong>. Analize dostopnosti bodo osnova <strong>za</strong> pripravo novih (dodatnih) in specifičnih<br />
ukrepov <strong>za</strong> nadaljnje izboljšanje dostopnosti javne kulturne infrastrukture <strong>za</strong> posamezne<br />
skupine invalidov. Senzorno oviranim osebam v Službi <strong>za</strong> kulturne raznolikosti in človekove<br />
pravice <strong>za</strong>gotavljamo dostopnost do spletnih vsebin z informacijami javnega značaja prek<br />
Javnega razpisa <strong>za</strong> izbor kulturnih projektov <strong>za</strong> razširjanje programskih vsebin, namenjenih<br />
senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter <strong>za</strong> razvoj tehnične infrastrukture,<br />
namenjene senzorno oviranim. V okviru omenjenega razpisa že od leta 2007 sofinanciramo<br />
kulturni projekt Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije z naslovom »Spletna TV«. V letu<br />
2010 je bil sofinanciran v višini 14.535,00 EUR. Gre <strong>za</strong> uveljavljanje pravice senzorno<br />
oviranih oseb do informiranosti, ki jim je priznana z ustavo, <strong>za</strong>koni, mednarodnimi akti in 8.<br />
ciljem API.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: izdelava analiz dostopnosti javnih kulturnih ustanov <strong>za</strong> invalide in<br />
evalvacij prilagojenosti spletnih strani in spletnih vsebin z informacijami <strong>za</strong> senzorno ovirane<br />
osebe ne <strong>za</strong>hteva dodatnih finančnih sredstev.<br />
Odgovornost: MK, javni <strong>za</strong>vodi, invalidske organi<strong>za</strong>cije, SVLR.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– analize dostopnosti javnih kulturnih ustanov <strong>za</strong> invalide v obdobju <strong>2012</strong> do <strong>2015</strong>,<br />
– evalvacije prilagojenosti spletnih strani in spletnih vsebin <strong>za</strong> senzorno ovirane osebe in<br />
njihove obiskanosti.<br />
Ukrep 2: Prilagajanje in izdajanje knjig in časopisov v Braillovi pisavi, zvočnih knjig in<br />
časopisov, knjig in časopisov v povečanem tisku, prilagajanje videovsebin in TV-oddaj <strong>za</strong><br />
potrebe gluhih ter izdajanje knjig in časopisov, prilagojenih tudi potrebam drugih skupin<br />
invalidov.<br />
Pojasnilo: V okviru Javnega razpisa <strong>za</strong> izbor kulturnih projektov <strong>za</strong> razširjanje programskih<br />
vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter <strong>za</strong> razvoj tehnične<br />
infrastrukture, namenjene senzorno oviranim smo v letu 2010 sofinancirali skupno 8 kulturnih<br />
projektov Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Zveze društev gluhih in naglušnih<br />
Slovenije v skupni vrednosti 182.566,00 EUR. Prek razpisa smo v letu 2010 sofinancirali tudi<br />
knjige in časopise v Braillovi pisavi ter zvočne knjige in časopise <strong>za</strong> slepe, knjige in časopise<br />
92
v povečanem tisku <strong>za</strong> slabovidne, računalniški časopis <strong>za</strong> slepe in slabovidne RIKOSS in<br />
videovsebine, TV-oddajo »Prisluhnimo tišini« <strong>za</strong> gluhe in naglušne ter tiskano glasilo Zveze<br />
društev gluhih in naglušnih Slovenije z naslovom »Glasilo iz sveta tišine« v skupni višini<br />
109.206,60 EUR. Za omenjeni javni razpis so bila <strong>za</strong> leto 2011 razpisana finančna sredstva v<br />
skupni višini 200.000,00 EUR. Če bodo na voljo finančna sredstva, se bodo v okviru Javnega<br />
razpisa <strong>za</strong> izbor kulturnih projektov <strong>za</strong> razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzorno<br />
oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter <strong>za</strong> razvoj tehnične infrastrukture, namenjene<br />
senzorno oviranim (PP 6438) sofinancirali tudi kulturni projekti, ki bodo namenjeni<br />
prilagajanju in izdajanju knjig in časopisov <strong>za</strong> osebe z drugimi oblikami invalidnosti, npr.<br />
osebam s poškodbo glave, osebam z disleksijo, osebam z motnjo v duševnem razvoju, osebam<br />
s kroničnimi boleznimi, osebam z multiplo oviranostjo in pripadnikom drugih skupin<br />
invalidov, nadalje kulturnim projektom <strong>za</strong> sofinanciranje tehnične infrastrukture invalidskih<br />
organi<strong>za</strong>cij oseb z drugimi različnimi oblikami invalidnosti (kot so naštete zgoraj), kakor tudi<br />
sofinanciranju različnih drugih kulturno-umetniških projektov pripadnikov zgoraj omenjenih<br />
skupin invalidov.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: MK <strong>za</strong>gotovi <strong>za</strong> zgoraj omenjeni razpis 200.000,00 EUR na leto;<br />
če bodo na voljo dodatna finančna sredstva, se ta namenijo <strong>za</strong> sofinanciranje kulturnih<br />
projektov oseb z drugimi oblikami invalidnosti, kakor je opisano zgoraj (predlagano je<br />
povečanje finančnih sredstev <strong>za</strong> skupno 100.000,00 EUR, to je zvišanje z 200.000,00 EUR na<br />
300.000,00 EUR letno); morebitna dodatna sredstva bodo dodeljena prek področnih javnih<br />
razpisov MK.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: evalvacija s strani MK financiranih programov in njihove odzivnosti pri invalidih.<br />
Ukrep 3: Izdelava analiz o stanju na področju uresničevanja kulturnih pravic oseb s poškodbo<br />
glave, dislektikov, oseb z motnjo v duševnem razvoju in pripadnikov drugih skupin invalidov.<br />
Pojasnilo: Gre <strong>za</strong> novi ukrep, v okviru katerega bo MK ugotavljalo trenutno stanje na<br />
področju uresničevanja kulturnih pravic oseb z različnimi oblikami oviranosti. Na podlagi<br />
posebnih analiz <strong>za</strong> skupine invalidov (se pravi <strong>za</strong> vse skupine invalidov, razen <strong>za</strong> gibalno in<br />
senzorno ovirane osebe, to je <strong>za</strong> paraplegike, tetraplegike, gluhe in naglušne ter slepe in<br />
slabovidne), ki jih bo MK izvedlo do konca leta <strong>2015</strong>, bo <strong>za</strong> naslednje obdobje (2016–2019)<br />
pripravilo predloge ukrepov, katerih cilj bo izboljšanje stanja glede uresničevanja kulturnih<br />
pravic zgoraj omenjenih skupin invalidov.<br />
Čas izvedbe: nova stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrep ne <strong>za</strong>hteva dodatnih finančnih sredstev.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: evalvacija ukrepov MK na področju uresničevanju kulturnih pravic oseb s<br />
poškodbo glave, dislektikov, oseb z motnjo v duševnem razvoju, oseb s kroničnimi boleznimi,<br />
oseb z multiplo oviranostjo ter pripadnikov drugih skupin invalidov v Sloveniji v obdobju<br />
<strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>.<br />
93
11. Spodbujanje kulturno-umetniškega ustvarjanja in sodelovanja invalidskih<br />
organi<strong>za</strong>cij in umetnikov invalidov na vseh področjih kulture, na državni in mednarodni<br />
ravni ter integracija invalidske problematike v delovanje MK.<br />
Ukrep 1: Spodbujanje kulturno-umetniškega ustvarjanja in sodelovanja slovenskih invalidskih<br />
organi<strong>za</strong>cij, slovenskih kulturno-umetniških skupin invalidov in slovenskih umetnikov<br />
invalidov posameznikov z drugimi invalidskimi organi<strong>za</strong>cijami, kulturno-umetniškimi<br />
skupinami invalidov in umetniki invalidi posamezniki doma, v <strong>za</strong>mejstvu in tujini na vseh<br />
področjih kulture.<br />
Pojasnilo:Tovrstni dogodki pripomorejo k uveljavljanju slovenskih umetnikov invalidov v<br />
slovenski družbi in širšem evropskem prostoru in na ta način se v slovenskem prostoru in širše<br />
uveljavljata kultura in umetnost posameznih skupin invalidov, ki sta obenem del slovenske<br />
kulture in umetnosti kot celote. Zato želi MK tudi v prihodnjem obdobju nadaljevati s<br />
podpiranjem kulturno-umetniškega ustvarjanja in sodelovanja invalidskih organi<strong>za</strong>cij,<br />
kulturno-umetniških skupin invalidov in invalidov umetnikov posameznikov na vseh<br />
področjih kulture, hkrati pa bo MK organi<strong>za</strong>torje tovrstnih prireditev spodbujala, da si<br />
sofinanciranje <strong>za</strong>gotovijo tudi pri drugih inštitucijah.<br />
Čas izvedbe: priložnostno (glede na ponudbo kakovostnih projektov) od <strong>2012</strong> naprej.<br />
Ocena finančnih sredstev: 10.000,00 EUR na leto siceršnjih proračunskih sredstev.<br />
Odgovornost: MK, JSKD, JAK, pristojna resorna ministrstva, lokalne skupnosti.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: evalvacija programov in razpisov MK, ki naj bodo namenjeni tudi ustvarjalnosti in<br />
sodelovanju invalidov, invalidskih organi<strong>za</strong>cij, kulturno-umetniškim skupinam invalidov in<br />
umetnikom invalidom na vseh področjih kulture.<br />
Ukrep 2: Sprejeti ustrezne ukrepe <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito kulturnih pravic invalidov in njihovo kakovostno<br />
integracijo ter jih uskladiti na ravni MK in na medresorski ravni.<br />
Pojasnilo: Invalidska problematika je bila integrirana v posamezna področja kulture že v NPK<br />
2008–2011, vendar ne dovolj sistematično in dosledno, <strong>za</strong>to je treba to v novem NPK še<br />
izboljšati. Zaradi občutljivosti in kompleksnosti obravnave področja invalidske problematike<br />
je na tem področju nujno potrebno usklajevanje ukrepov med posameznimi NOE MK, ki<br />
pokrivajo različna področja kulture, kakor tudi med posameznimi ministrstvi na medresorski<br />
ravni. Cilj medresorskega usklajevanja pri sprejemanju ukrepov je, izboljšati usklajenost<br />
ukrepov na področju kulture z ukrepi na področju šolstva, visokega šolstva, tehnologije,<br />
znanosti, javne uprave, sociale, prometa (še zlasti javnega prometa), zdravstva, arhitekture in<br />
drugih področij, ki se kakorkoli nanašajo (tudi) na invalide. To bo prispevalo k dvigu kvalitete<br />
življenja pripadnikov različnih skupin invalidov, privedlo do izboljšanja pogojev <strong>za</strong> njihovo<br />
kulturno in umetniško ustvarjalnost ter izboljšalo vključenost invalidov v slovensko družbo.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrep ne <strong>za</strong>hteva dodatnih finančnih sredstev.<br />
Odgovornost: vse NOE MK, pristojna resorna ministrstva.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: evalvacija učinkov ukrepov <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito kulturnih pravic invalidov in njihovo<br />
integracijo, sprejetih v obdobju <strong>2012</strong>–<strong>2015</strong>, na ravni MK in na medresorski ravni.<br />
94
12. Omogočiti <strong>za</strong>poslovanje in izobraževanje invalidov na vseh področjih kulture,<br />
omogočiti tudi študij na umetniških akademijah <strong>za</strong> pridobitev primerne izobrazbe in <strong>za</strong><br />
enakopravno sodelovanje v kulturnem življenju.<br />
Ukrep1: Omogočiti <strong>za</strong>poslovanje in izobraževanje invalidov na način, ki upošteva potrebo po<br />
preseganju oviranosti pri invalidih z namenom, da se jim omogočijo enake možnosti <strong>za</strong><br />
sodelovanje v kulturnem življenju.<br />
Pojasnilo: Zavedati se je treba, da imajo lahko invalidi, tako kot »neinvalidni« državljani,<br />
umetniški potencial, ki bi ga želeli uresničiti in ga predstaviti širši javnosti. Tako lahko<br />
obogatijo svoje in kulturno življenje nasploh. Na ta način se namreč tudi širi <strong>za</strong>vedanje<br />
možnega in povečuje raznolikost človekovega ustvarjanja in delovanja. Čas izvedbe: stalna<br />
naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrep ne <strong>za</strong>hteva dodatnih sredstev.<br />
Odgovornost: MK, umetniške akademije (skrb <strong>za</strong> dostopnost invalidov), Ministrstvo <strong>za</strong><br />
visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, javni <strong>za</strong>vodi na področju kulture.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: evalvacije letnih programov izobraževanja in <strong>za</strong>poslovanja invalidov na ravni<br />
države in na ravni izvajalcev programov ter invalidskih organi<strong>za</strong>cij.<br />
95
13 LJUBITELJSKA DEJAVNOST<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
V Sloveniji redno deluje 4900 kulturnih društev in skupin, ki imajo skoraj 100.000 članov. V<br />
javni interes na tem področju spadajo vse dejavnosti kulturnih društev, skupin in drugih<br />
kulturnih organi<strong>za</strong>cij, <strong>za</strong>gotavljanje infrastrukturnih pogojev <strong>za</strong> kulturne dejavnosti,<br />
mednarodna dejavnost, izobraževanje, informati<strong>za</strong>cija, raziskovanje in drugi podporni<br />
projekti.<br />
Javni sklad <strong>za</strong> kulturne dejavnosti je večkrat edini ponudnik in posrednik kulturnih dogodkov<br />
v mreži 59 izpostav. JSKD sodeluje z vsemi slovenskimi lokalnimi skupnostmi in je v<br />
marsikaterem okolju edina strokovna pomoč <strong>za</strong> področje kulture. Podpira kulturno<br />
udejstvovanje pripadnikov drugih narodov in narodnosti v Sloveniji, aktivno sodeluje z<br />
organi<strong>za</strong>cijami Slovencev izven meja države, sodeluje z mednarodnimi organi<strong>za</strong>cijami <strong>za</strong><br />
ljubiteljsko kulturno na evropski ravni in širše ter sodeluje pri izvedbi različnih mednarodnih<br />
projektov.<br />
Sodelavci JSKD so pomembni in upoštevani sogovorniki s predstavniki različnih aktivnosti.<br />
Slovensko ljubiteljstvo slovi po dosežkih doma in v tujini. Mreža takšne organiziranosti omogoča<br />
enakomeren razvoj dejavnosti, krepi socialno kohezivnost in medgeneracijsko povezovanje.<br />
Javni sklad RS <strong>za</strong> kulturne dejavnosti bo v naslednjih letih nadaljeval izvajanje programov,<br />
<strong>za</strong>črtanih v <strong>za</strong>dnjih letih. Temeljna področja dela sklada bodo:<br />
– sofinanciranje projektov kulturnih društev in skupin,<br />
– izvajanje <strong>programa</strong> ljubiteljskih kulturnih prireditev, izobraževanj in <strong>za</strong>ložništva,<br />
– spodbujanje projektov skupnostne umetnosti,<br />
– vzpostavljanje partnerstev <strong>za</strong> horizontalna prečenja ljubiteljske kulture v vsa polja<br />
javnega življenja,<br />
– krepitev <strong>za</strong>vesti o pomenu ljubiteljske kulture na lokalni, regionalni, državni in<br />
mednarodni ravni,<br />
– vzpostavitev koordinacije regionalnih centrov ljubiteljske kulture v prihodnjih regijah.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
Zagotavljanje ugodnih razmer <strong>za</strong> razvoj kulturne ustvarjalnosti na vsem območju slovenskega<br />
etničnega prostora, upoštevajoč skladen in enakomeren razvoj dejavnosti, izboljšanje<br />
dostopnosti do kulturnih dobrin in vrednot ter spodbujanje medkulturnega dialoga.<br />
1. Ustvariti ustrezne pogoje <strong>za</strong> delovanje kulturnih društev in njihovih zvez ter s<br />
spodbujanjem ustvarjalnosti zvišati doseženo raven ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.<br />
Ukrep: S sistemom projektnega financiranja načrtno podpirati projekte kulturnih društev,<br />
sofinancirati manjše investicijske posege v prostore ter nakup opreme <strong>za</strong> izvajanje dejavnosti.<br />
96
Pojasnilo: Skozi postopke sistemskega financiranja bo javni sklad še naprej podpiral najbolj<br />
kakovostne in inovativne projekte kulturnih društev in skupin <strong>za</strong> vsa področja dejavnosti ter s<br />
sofinanciranjem investicijskih projektov omogočal dvig kakovosti produkcije in ustvarjal<br />
ustrezne pogoje <strong>za</strong> delo.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 1,5 mio € na leto.<br />
Ukrep: Spodbujati lokalne skupnosti, da <strong>za</strong>gotovijo prostorske in finančne možnosti <strong>za</strong><br />
izvajanje programov oziroma delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.<br />
Pojasnilo: Zaradi težkih gospodarskih razmer se mnoga lokalna okolja nagibajo k<br />
zmanjševanju sredstev <strong>za</strong> delovanje ljubiteljskih kulturnih društev, <strong>za</strong>to si bo JSKD s<br />
komunikacijo in spodbujanjem lokalnih skupnosti pri<strong>za</strong>deval <strong>za</strong> ohranjanje dosežene stopnje<br />
razvoja kulturnih dejavnosti na posameznih območjih, prav tako si bo še naprej sistemsko<br />
pri<strong>za</strong>deval <strong>za</strong> sodelovanje lokalnih skupnosti v programih območnih izpostav JSKD.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: ne <strong>za</strong>hteva dodatnih finančnih sredstev.<br />
Ukrep: Organizirati prireditve in izobraževalne oblike na lokalni, regionalni, državni in<br />
mednarodni ravni, strokovna in organi<strong>za</strong>cijska pomoč pri izvedbi projektov in prireditev na<br />
različnih ravneh, gostovanja naših ustvarjalcev v tujini.<br />
Pojasnilo: Z izvedbo programov, ki se v okviru programske piramide izvajajo na območni<br />
ravni, JSKD omogoča vsem kulturnim društvom, skupinam in šolam, da predstavijo svojo<br />
produkcijo in da se njihovo delo strokovno ovrednoti. S tem v največji meri uresničuje načelo<br />
dostopnosti. Na regijski ravni se po kriteriju kakovosti predstavijo na območni ravni izbrane<br />
skupine, s čimer se spodbuja ustvarjalnost in zvišuje raven ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.<br />
Na državni ravni potekajo festivali in tekmovanja na najvišji kakovostni ravni. Hkrati s<br />
prireditvami in tekmovanji JSKD izvaja tudi obsežen izobraževalni program <strong>za</strong> mentorje in<br />
ustvarjalce in skrbi <strong>za</strong> izdajanje strokovne literature.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 1 mio evrov na leto.<br />
Odgovornost: JSKD.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število izvedenih projektov, sofinanciranih iz projektnega poziva,<br />
– število območnih/regionalnih/mednarodnih prireditev in udeleženih skupin,<br />
– število izobraževalnih oblik na regionalni in državni ravni, število udeležencev.<br />
2. Spodbujati sodelovanje slovenskih kulturnih društev in ustvarjalcev s sorodnimi<br />
slovenskimi organi<strong>za</strong>cijami v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu.<br />
Ukrep: Okrepiti aktivno sodelovanje med Uradom vlade <strong>za</strong> Slovence v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu<br />
in JSKD na področju kulturnih izmenjav ter strokovno sodelovanje pri oblikovanju kriterijev<br />
<strong>za</strong> financiranje ljubiteljskih kulturnih programov Slovencev po svetu.<br />
97
Pojasnilo: JSKD si bo pri<strong>za</strong>deval, da se v sodelovanju z Uradom vlade <strong>za</strong> Slovence v<br />
<strong>za</strong>mejstvu in po svetu dopolnijo strokovni kriteriji in vzpostavi sofinanciranje ljubiteljske<br />
kulture Slovencev po svetu z namenom ohranjanja in krepitve slovenske identitete. Hkrati bo<br />
JSKD spodbujal gostovanja naših kulturnih skupin pri Slovencih po svetu in obratno. Deloma<br />
je tak sistem že vzpostavljen v okviru urada, vendar pa se področju ljubiteljstva namenja<br />
premalo pozornosti. V sistem izmenjave je treba v prvi vrsti vključiti večje število najbolj<br />
kakovostnih ljubiteljskih kulturnih skupin.<br />
Čas izvedbe: od leta <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: ne <strong>za</strong>hteva dodatnih finančnih sredstev.<br />
Odgovornost: JSKD v sodelovanju z drugimi resorji.<br />
Ukrep: Vzpostavitev internetnega portala ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki bo omogočal<br />
najširšo dostopnost in promocijo vseh oblik ljubiteljske kulture.<br />
Pojasnilo: JSKD bo razvijal in dopolnjeval informacijsko platformo, namenjeno kulturnim<br />
društvom in skupinam doma in po svetu z namenom lažjega povezovanja različnih kulturnih<br />
društev, izmenjave idej, širjenja obzorja, pretoka informacij in podobno. Portal bo vseboval<br />
tudi strokovno literaturo <strong>za</strong> posamezna področja, kar bo pomembno vplivalo na dvig<br />
kakovosti programov ljubiteljskih kulturnih skupin.<br />
Čas izvedbe: od leta <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 50.000 evrov na leto.<br />
Odgovornost: JSKD.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– število gostovanj,<br />
– prepoznavnost portala JSKD, število obiskovalcev.<br />
3. Vzpostaviti pogojev <strong>za</strong> strokovno uveljavitev ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev v<br />
sferi kulture ter ohranjati ustrezno strokovno organi<strong>za</strong>cijsko podporo <strong>za</strong> njihovo<br />
delovanje.<br />
Ukrepi: s sprejemom pravnih norm oziroma Zakona o ljubiteljski kulturi bi se uredile<br />
posebnosti področja ljubiteljstva, od vrednotenja dosežkov do <strong>za</strong>gotavljanja pogojev <strong>za</strong><br />
njihovo delo.<br />
Pojasnilo: Področje ljubiteljske kulture je urejeno zgolj z organi<strong>za</strong>cijskega vidika samo v<br />
Zakonu o društvih in Zakonu o JSKD, v ZUJIK pa sta kulturnim društvom namenjena le dva<br />
člena. Z razvojem dejavnosti so se pojavila vprašanja, ki bi jih bilo dobro sistemsko urediti,<br />
pri čemer JSKD izpostavlja primere vrhunskih ljubiteljskih skupin, ki so umetniško na<br />
povsem enaki ravni kot profesionalni sestavi, pa vendar <strong>za</strong>radi narave svojega statusa nimajo<br />
enakih možnosti vrednotenja dosežkov in sofinanciranja. Prav tako se je poka<strong>za</strong>la težava z<br />
dostopnostjo društev do javne kulturne infrastrukture, pri čemer so društva običajno<br />
postavljena v neenakovreden položaj. Neurejeno je tudi področje statusa kulturnih društev v<br />
javnem interesu, saj so učinki tega statusa povsem nedefinirani.<br />
Čas izvedbe: ve<strong>za</strong>n na sprejem Zakona o ljubiteljski kulturi.<br />
98
Ocena finančnih sredstev: ve<strong>za</strong>na na sprejem Zakona o ljubiteljski kulturi.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: ve<strong>za</strong>ni na sprejem Zakona o ljubiteljski kulturi/evalvacijska študija.<br />
4. Spodbujati uveljavljanje ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti v vseh sferah družbenega<br />
življenja.<br />
Ukrep: Skozi dejavnost rezidenčnega centra omogočati aktivno sodelovanje ljubiteljskih in<br />
profesionalnih kulturnih ustvarjalcev.<br />
Pojasnilo: Program rezidenčnega centra sledi zgledu podobnih ustanov po svetu, katerih<br />
poslanstvo sta podpora in promocija ustvarjalnosti. Rezidenčni center je <strong>za</strong>snovan kot<br />
stimulativni prostor nastajanja in izvedbe novih idej, primarno je namenjen umetniškemu<br />
ustvarjanju in umetniški produkciji, ki nastane kot rezultat kreativnega sodelovanja med<br />
ljubiteljskimi in profesionalnimi ustvarjalci. Tako se na neformalen in ustvarjalen način<br />
brišejo meje med ljubiteljskim in profesionalnim, povečuje kakovost ustvarjanja ter krepi<br />
sodelovanje.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 100.000 evrov na leto.<br />
Odgovornost: JSKD.<br />
Ukrep: Načrtovanje in izvajanje skupnih projektov z organi<strong>za</strong>cijami s področja šolstva <strong>za</strong><br />
povečanje kakovostnih projektov kulturne vzgoje ter ohranjanje in dvig kakovosti obšolskih<br />
kulturnih dejavnosti.<br />
Pojasnilo: V prvi vrsti se ukrep nanaša na sistemsko ureditev programov kulturne vzgoje na<br />
osnovnih šolah ter na izboljševanje pogojev <strong>za</strong> ustvarjalnost mladih na vseh umetnostnih<br />
področjih. Namen programov je, da postanejo šole žarišča kulturnih projektov v svojem<br />
okolju. Hkrati se s tem promovirajo ustvarjalnost, vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko<br />
povezovanje.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 50.000 evrov na leto.<br />
Odgovornost: JSKD v sodelovanju z drugimi resorji.<br />
Ukrep: Podpora projektov skupnostne umetnosti s ciljem krepitve socialne kohezivnosti in<br />
bogatitve turistične ponudbe.<br />
Pojasnilo: JSKD bo z razpisi <strong>za</strong> sofinanciranje spodbujal nastajanje projektov skupnostnih<br />
umetnosti, <strong>za</strong> katere je značilna pove<strong>za</strong>va med umetnikom in skupnostjo. Program je<br />
namenjen umetnikom in vsem ljudem ter organi<strong>za</strong>cijam s kreativnimi pobudami. Takšno<br />
sofinanciranje se pri nas prvič uvaja kot del politike podpore kreativnim in kulturnim<br />
industrijam, ki imajo že dolgo tradicijo v tujini.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 70.000 evrov na leto.<br />
Odgovornost: JSKD v sodelovanju z drugimi resorji.<br />
99
Ukrep: Sodelovanje z mednarodnimi organi<strong>za</strong>cijami <strong>za</strong> krepitev prepoznavnosti slovenske<br />
kulture v mednarodnem prostoru.<br />
Pojasnilo: Na področju mednarodnega sodelovanja si je treba pri<strong>za</strong>devati <strong>za</strong> mednarodno<br />
uveljavitev najbolj kakovostnih ljubiteljskih kulturnih skupin ter skozi organi<strong>za</strong>cijo<br />
mednarodnih projektov promovirati ljubiteljsko <strong>kulturo</strong>. V okviru mednarodnega sodelovanja<br />
je zelo pomembno tudi vključevanje v sorodne evropske in svetovne organi<strong>za</strong>cije. Program<br />
izhaja iz strategije razvoja Slovenije, predvsem načela uveljavljanja slovenskih kulturnih<br />
dosežkov in slovenske kulturne dediščine kot temeljnih elementov evropske prepoznavnosti<br />
slovenske države in uveljavljanja skupnega slovenskega kulturnega prostora tudi v<br />
mednarodnem sodelovanju. Prav tako se program navezuje na evropski program<br />
Državljanstvo Evrope 2007–2013.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 50.000 evrov na leto.<br />
Odgovornost: JSKD, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
˗<br />
˗<br />
˗<br />
število projektov skupnostne umetnosti,<br />
število gostujočih umetnikov v rezidenčnem centru in<br />
število izvedenih izobraževanj <strong>za</strong> mentorje skupin.<br />
5. Omogočati uveljavljanje različnih družbenih skupin in posameznikov ter spodbujanje<br />
medkulturnega dialoga.<br />
Ukrep: Sofinanciranje in izvajanje kulturnih projektov specifičnih in manjšinskih etničnih<br />
skupin.<br />
Pojasnilo: Cilj je skladen z razvojno-investicijskimi prioritetami Državnega razvojnega<br />
<strong>programa</strong>, ki v okviru 5. prioritete med dejavnostmi navaja tudi vključevanje različnih<br />
družbenih skupin v kulturne dejavnosti. Program omogoča večjo socialno vključenost,<br />
razvijanje medkulturnega dialoga, povečanje tolerance med različnimi družbenimi skupinami<br />
ter <strong>za</strong>gotavlja uveljavitev enakih možnosti.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: 250.000 evrov na leto.<br />
Odgovornost: JSKD, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika:<br />
– število projektov specifičnih, manjšinskih in etničnih družbenih skupin,<br />
– število sofinanciranih kulturnih projektov specifičnih družbenih in manjšinskih ter<br />
etničnih skupin.<br />
6. Krepitev in uveljavitev JSKD na ravni regij, ustanovljenih z novo <strong>za</strong>konodajo.<br />
Ukrep: Krepitev regijske ravni sklada; v okviru programske sheme se območne izpostave<br />
sklada povezujejo v programske koordinacije, ki načrtujejo in izvajajo programe na ravni<br />
regij.<br />
100
Pojasnilo: V okviru programske piramide bo JSKD še naprej organi<strong>za</strong>cijsko in strokovno<br />
krepil vlogo programskih koordinacij z namenom uveljavljanja najbolj perspektivne<br />
produkcije ljubiteljske kulture. Koordinacije so enakomerno razporejene po Sloveniji in na<br />
ustrezen način odgovarjajo na kvalitativne in kvantitativne potrebe in zmožnosti posamezne<br />
regije. Tovrstno programsko povezovanje omogoča sodelovanje ustvarjalcev s širšega<br />
geografskega območja, izboljšuje pretok informacij in bogati turistično ponudbo.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: ne <strong>za</strong>hteva dodatnih finančnih sredstev.<br />
Odgovornost: JSKD.<br />
Ukrep: Programske koordinacije formalno vpeljati v organi<strong>za</strong>cijsko strukturo sklada.<br />
Programske koordinacije kot regijske enote naj poleg temeljih nalog izvajajo tudi regionalne<br />
kulturne projekte, ki na področju ljubiteljske kulture še nimajo ustrezne veljave.<br />
Pojasnilo: Izvedba ukrepa bi omogočila dodatno in ciljno usmerjeno promocijo kulturne<br />
dejavnosti, izboljšala dostopnost do kulturnih dobrin, olajšala povezovanje med ustvarjalci in<br />
okrepila pomen regionalnih centrov tudi na področju kulture.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong> – odvisno tudi od dejanske in formalne veljave nove <strong>za</strong>konodaje o<br />
pokrajinah.<br />
Ocena finančnih sredstev: odvisno od uveljavitve <strong>za</strong>konodaje o pokrajinah.<br />
Odgovornost: Vlada RS.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki:<br />
– število regijskih prireditev,<br />
– število udeležencev in<br />
– število obiskovalcev.<br />
101
OPREDELITEV JAVNEGA INTERESA TER CILJEV IN UKREPOV, KI PREČIJO<br />
VSA POLJA KULTURE<br />
102
14 POSODOBITEV MREŽE KULTURNIH PROGRAMOV V JAVNEM INTERESU<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Javni interes na tem področju predstavlja podpora mreže kulturnih programov v javnem<br />
interesu ne glede na status izvajalcev ter krepitev in posodabljanje <strong>za</strong>konskih, finančnih in<br />
drugih podpornih sistemov <strong>za</strong> njeno delovanje.<br />
Javni interes na področju podpore delovanja samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi je spodbujanje in<br />
podpora vrhunske umetniške ustvarjalnosti in deficitarne kulturne dejavnosti ter omogočanje<br />
samostojnega poklicnega opravljanja kulturnih dejavnosti.<br />
MK bo <strong>za</strong>to kontinuirano <strong>za</strong>gotavljalo ohranjanje doseženih standardov na tem področju,<br />
obenem pa bo s sprejemanjem <strong>za</strong>konodajnih podlag skrbelo <strong>za</strong> izboljšanje pogojev njihovih<br />
izvajalcev. Pri tem bo ob izvajanju ustanoviteljskih dolžnosti do javnih <strong>za</strong>vodov, katerih<br />
ustanoviteljica je država, <strong>za</strong>gotavljalo tudi boljše pogoje delovanja javnih <strong>za</strong>vodov, katerih<br />
ustanoviteljice so lokalne skupnosti, vendar s svojim delovanjem presegajo lokalni pomen,<br />
obenem pa skušalo <strong>za</strong>gotavljati smiselno primerljive pogoje delovanja nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />
in samo<strong>za</strong>poslenih na področju kulture.<br />
Z <strong>za</strong>konodajnimi spremembami bo vzpostavljalo pogoje <strong>za</strong> posodobitev delovanja javnih<br />
<strong>za</strong>vodov na področju kulture, pri čemer se bo <strong>za</strong>vzemalo <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje večje avtonomije<br />
njihovega delovanja.<br />
Status samo<strong>za</strong>poslenih bo urejalo na način, da bo njihov socialni položaj čim bolj izenačen s<br />
socialnim položajem <strong>za</strong>poslenih v kulturi, s sofinanciranjem republiških priznavalnin ali<br />
izjemnih pokojnin pa bo <strong>za</strong>gotavljalo tudi pogoje <strong>za</strong> socialno varnost upokojenih vrhunskih<br />
umetnikov.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Posodobitev delovanja javnih <strong>za</strong>vodov na področju kulture <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje večje<br />
avtonomije njihovega delovanja ob vzpostavljenih programski odličnosti, dostopnosti<br />
kulturnih dobrih in stroškovni učinkovitosti programov v javnem interesu.<br />
Ukrepi:<br />
– sprejem dopolnil Zakona o uresničevanju interesa <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> in njihova<br />
implementacija,<br />
– sprejem pod<strong>za</strong>konskih aktov z normativi in standardi <strong>za</strong> financiranje,<br />
– sprejem delovnih normativov <strong>za</strong> poklice v kulturi ter<br />
– aktivno uveljavljanje posebnosti področja kulture v sistemskih <strong>za</strong>konodajnih aktih,<br />
katerih nosilci so druga resorna ministrstva.<br />
Pojasnilo: MK bo s spremembami <strong>za</strong>konskih in pod<strong>za</strong>konskih aktov ter drugimi ukrepi<br />
kontinuirano <strong>za</strong>gotavljalo posodobitev organi<strong>za</strong>cijske strukture ter finančnih in kadrovskih<br />
pogojev <strong>za</strong> kakovostno delovanje javnih <strong>za</strong>vodov na področju kulture. Pri tem se bo<br />
<strong>za</strong>vzemalo <strong>za</strong> večjo avtonomijo javnih <strong>za</strong>vodov ob vzpostavljenih programski odličnosti,<br />
dostopnosti kulturnih dobrih in stroškovni učinkovitosti programov v javnem interesu.<br />
103
Čas izvedbe: do leta <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK v sodelovanju z MJU, MF in drugimi resornimi ministrstvi ter vodstvi<br />
javnih <strong>za</strong>vodov in sindikati.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: uveljavitev <strong>za</strong>konodajnih sprememb <strong>za</strong> izboljšanje pogojev delovanja javnih<br />
<strong>za</strong>vodov na področju kulture.<br />
2. Vzpostavitev podpornih sistemov <strong>za</strong> izboljšanje pogojev <strong>za</strong> delovanje nevladnih<br />
organi<strong>za</strong>cij in samo<strong>za</strong>poslenih na področju kulture.<br />
Ukrep 1: Preobrazba in razširitev vsebin dela Kulturniške zbornice Slovenije.<br />
Pojasnilo: Kulturniška zbornica Slovenije naj uskladi svoje pravne akte in reorganizira<br />
delovanje z nalogami, ki izhajajo iz ZUJIK, obenem pa naj svojo dejavnost razširi tako, da bo<br />
postala usposobljen strokovni avtorski, pravni, izobraževalni in davčni servis samo<strong>za</strong>poslenim<br />
in drugim avtorjem, pa tudi nevladnim organi<strong>za</strong>cijam, <strong>za</strong>vodom in drugim pravnim osebam<br />
<strong>za</strong>sebnega prava na področju kulture, ki bo v dialogu z oblastmi predstavljala relevantnega<br />
strokovnega sogovornika, ki bo kontinuirano skrbel <strong>za</strong> interese javnosti oziroma civilne<br />
družbe na tem področju. V ta namen je potrebna <strong>za</strong>gotovitev prostorskih, kadrovskih in<br />
finančnih pogojev njenega delovanja.<br />
Čas izvedbe: uveljavitev novih pravnih podlag v letu <strong>2012</strong>, vzpostavitev celovitega delovanja<br />
do <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatna sredstva 200.000 € letno.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: uskladitev pravnih podlag <strong>za</strong> delovanje Kulturniške zbornice z ZUJIK, celovito<br />
delovanje Kulturniške zbornice.<br />
Ukrep 2: Podpora spletne informacijske točke <strong>za</strong> nevladne organi<strong>za</strong>cije in samo<strong>za</strong>poslene na<br />
področju kulture, ki bo izboljšala dostopnost informacij, pomembnih <strong>za</strong> delo, vseživljenjsko<br />
učenje in socialno varnost ter mobilnost samo<strong>za</strong>poslenih in <strong>za</strong>poslenih v nevladnih<br />
organi<strong>za</strong>cijah na področju kulture.<br />
Pojasnilo: Vzpostavi se sistemska podpora spletni informacijski točki, ki bo na enem mestu<br />
združevala informacije, ki jih samo<strong>za</strong>posleni in <strong>za</strong>posleni v nevladnih organi<strong>za</strong>cijah v kulturi<br />
potrebujejo <strong>za</strong> uspešno delo, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter uveljavljanje<br />
socialnovarstvenih pravic. Portal bo vseboval tudi vsaj dvojezične informacije o sistemskih<br />
ureditvah s področja obdavčevanja, delovnih dovoljenj, socialne varnosti, pravic intelektualne<br />
lastnine, <strong>za</strong>varovanja in carine v Sloveniji, z namenom podpore olajšani mobilnosti znotraj<br />
EU in v širšem mednarodnem prostoru (navedene vsebine so podrobneje opisane v poglavju<br />
Mednarodno sodelovanje in evropske <strong>za</strong>deve, v ukrepu Spletna dostopnost vsebin <strong>za</strong><br />
mobilnost umetnikov).<br />
Čas izvedbe: <strong>2012</strong> javni ciljni razpis, vzpostavitev portala leta 2013, od 2013 stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: od leta 2013 dodatno 100.000,00 EUR letno.<br />
Odgovornost: MK v sodelovanju z MDDSZ, MNZ, MF, Uradom <strong>za</strong> intelektualno lastnino.<br />
104
Ka<strong>za</strong>lniki: izvedba javnega ciljnega razpisa, <strong>za</strong>četek delovanja portala, v letih 2014 in <strong>2015</strong> pa<br />
različni podatki o obiskanosti portala.<br />
Ukrep 3: Zagotovitev trajnega dialoga z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami in samo<strong>za</strong>poslenimi na<br />
področju kulture.<br />
Pojasnilo: MK je na pobudo predstavnikov nevladnih organi<strong>za</strong>cij in samo<strong>za</strong>poslenih na<br />
področju kulture vzpostavilo delovni skupini, v katerih poteka trajni dialog. Delo skupin,<br />
katerih prvotni namen je bil informiranje in izmenjava mnenj predstavnikov civilne družbe s<br />
strokovnimi službami resornega ministrstva in nosilci oblasti, je že v prvem mandatu preseglo<br />
pričakovanja in prineslo konkretne rezultate pri izboljšanju <strong>za</strong>konskih podlag in razpisnih<br />
pogojev <strong>za</strong> delovanje nevladnih organi<strong>za</strong>cij in samo<strong>za</strong>poslenih na področju kulture. Zato velja<br />
tako strukturirani dialog nadaljevati tudi v prihodnosti.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK, predstavniki NVO in samo<strong>za</strong>poslenih na področju kulture, ob sprotnem<br />
vključevanju drugih resornih ministrstev.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število na sejah obravnavanih vprašanj, uveljavitve <strong>za</strong>konskih in pod<strong>za</strong>konskih<br />
sprememb na podlagi predlogov skupine, število sprememb na drugih področjih delovanja<br />
ministrstva (razpisi, raziskave ipd.).<br />
Ukrep 4: Krepitev vloge stanovskih društev na področju kulture.<br />
Pojasnilo: Stanovska društva na področju kulture so organi<strong>za</strong>cije, ki mrežno povezujejo<br />
ustvarjalce na posameznih področjih umetnosti. S svojo predstavniško vlogo na eni strani<br />
delujejo kot <strong>za</strong>govorniki strokovnih interesov, na drugi strani pa s svojimi programi in<br />
projekti bogatijo slovensko in mednarodno kulturno življenje. Zato je podpora<br />
reprezentančnih stanovskih organi<strong>za</strong>cij na področju kulture v nacionalnem interesu.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK, stanovska društva na področju kulture.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: število podprtih programov stanovskih društev na področju kulture, odstotek<br />
sredstev, ki se na posameznih področjih kulture namenja programom stanovskih društev.<br />
3. Zvišati socialno varnost samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi tako, da bo spodbujala<br />
ustvarjalnost v kulturi, status samo<strong>za</strong>poslenih pa urediti tako, da bo njihov socialni<br />
položaj čim bolj izenačen s socialnim položajem <strong>za</strong>poslenih v kulturi.<br />
Ukrep 1: Določitev jasnih kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev <strong>za</strong> posamezne<br />
specializirane poklice in skrb <strong>za</strong> ustrezno in uravnoteženo <strong>za</strong>stopanost umetniških področij pri<br />
podeljevanju statusov.<br />
Pojasnilo: Jasni kriteriji bodo <strong>za</strong>gotovili enakopravno in po področjih delovanja uravnoteženo<br />
obravnavo vseh poklicev ter omejili pravico do plačila prispevkov zgolj na vrhunske<br />
ustvarjalce in nekatera deficitarna področja tudi v praksi, pri čemer je treba še posebno<br />
pozornost nameniti mladim – perspektivnim umetnikom.<br />
105
Čas izvedbe: do leta 2013.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev – vzpostavlja se le pravičnejša<br />
razporeditev sredstev znotraj predvidenih sredstev znotraj državnega proračuna.<br />
Odgovornost: MK v sodelovanju z MDDSZ in drugimi resornimi ministrstvi.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: uveljavitev posodobljenih kriterijev <strong>za</strong> podeljevanje statusa samo<strong>za</strong>poslenih v<br />
kulturi s pravico plačila prispevkov po specializiranih kategorijah poklicev, število<br />
samo<strong>za</strong>poslenih s pravico plačila prispevkov po specializiranih kategorijah poklicev.<br />
Ukrep 2: Sprejem tarifnika <strong>za</strong> vrednotenja avtorskega dela v kulturi, ki bo <strong>za</strong>vezujoč <strong>za</strong> vse<br />
programe in projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna, ter spodbujanje uveljavitve<br />
tarifnika v celotnem javnem in nejavnem sektorju.<br />
Pojasnilo: Ukrep bo samo<strong>za</strong>poslenim omogočal ustreznejše vrednotenje avtorskega dela in<br />
primerjalno vrednotenje dela samo<strong>za</strong>poslenih v kulturi z delom v javnih <strong>za</strong>vodih ter dajal<br />
zgled vrednotenja dela tudi širše na kulturnem trgu.<br />
Čas izvedbe: do leta <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrep vzpostavlja pravičnejšo razporeditev sredstev znotraj<br />
državnega proračuna; glede na delež sredstev, ki jih v okviru predvidenih sredstev <strong>za</strong><br />
programe in projekte ministrstvo namenja avtorjem in samo<strong>za</strong>poslenim, je predvideno<br />
zvišanje teh sredstev <strong>za</strong> okvirno 300.000 EUR letno.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: uveljavitev tarifnika <strong>za</strong> vrednotenja dela <strong>za</strong> vse specializirane poklice v kulturi, ki<br />
bo <strong>za</strong>vezujoč <strong>za</strong> izvajalce vseh programov in projektov, ki so sofinancirani iz državnega<br />
proračuna.<br />
Ukrep 3: Dvig višine prispevkov <strong>za</strong> socialno varnost, ki se plačujejo iz proračuna.<br />
Pojasnilo: Ukrep bi samo<strong>za</strong>poslenim omogočil ustreznejše pokojnine in višja nadomestila<br />
(bolniški in porodniški dopust). Sedaj se prispevki plačujejo po drugi dohodkovni stopnji. Z<br />
dvigom višine prispevkov bi se hkrati odpravila potreba po doplačevanju prispevkov.<br />
Čas izvedbe: do 2014.<br />
Ocena finančnih sredstev: na podlagi ocene, ki je narejena na obstoječem stanju, dvig<br />
prispevne stopnje <strong>za</strong> 1300 samo<strong>za</strong>poslenih s pravico do prispevkov pomeni dodatna sredstva<br />
v višini 2.500.000 EUR letno.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: odprava doplačevanja prispevkov.<br />
106
4. Izboljšanje socialnega položaja vrhunskih umetnikov v obdobju upokojitve s<br />
podeljevanjem republiških priznavalnin in izjemnih pokojnin.<br />
Ukrep 1: Sprejetje novega <strong>za</strong>kona, ki bo na novo uredil področje nagrajevanja izjemnih<br />
dosežkov na področjih kulture, znanosti in športa, doslej urejenih z ZIPO.<br />
Pojasnilo: MK je kot nosilec priprave novega <strong>za</strong>kona <strong>za</strong> nagrajevanje izjemnih dosežkov, ,<br />
predlog <strong>za</strong>kona v letu 2011 že predložilo v postopek sprejema. Predlog <strong>za</strong>kona, ki je bil<br />
posredovan na Vlado RS, glede na merila in prehodne določbe predvideva sicer dodatne<br />
obremenitve v višini 322.360,00 EUR <strong>za</strong> leto <strong>2012</strong>, predvidevanja pa kažejo, da naj bi<br />
sredstva, doslej načrtovana v finančnem načrtu ZPIZ, <strong>za</strong>doščala <strong>za</strong> izplačilo izjemnih<br />
pokojnin.<br />
Čas izvedbe: do leta <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrep ne pomeni dodatne obremenitve javnofinančnih sredstev.<br />
Odgovornost: MK, MŠŠ, MVZT s podporo MF in MDDSZ.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: nov <strong>za</strong>kon z jasnimi merili in postopkom dodeljevanja, ki bodo <strong>za</strong>gotovili<br />
enakopravno in uravnoteženo obravnavo področij znanosti, športa in kulture.<br />
Ukrep 2: Določiti višino republiške priznavalnine v ZUJIK in Uredbi tako, da bo dejansko<br />
<strong>za</strong>gotovila socialno varnost vrhunskih umetnikov v obdobju upokojitve.<br />
Pojasnilo: Preverjanje socialnega položaja ustvarjalcev je treba ve<strong>za</strong>ti na podatke CSD<br />
oziroma DURS, na katere so ve<strong>za</strong>ni tudi drugi socialnovarstveni prejemki. Ti upoštevajo tudi<br />
druge dohodke in premoženje ter v večji meri tudi družinski položaj (in ne zgolj podatke o<br />
pokojnini, ki jo ustvarjalci prejemajo po splošnih predpisih v Republiki Sloveniji). Drugačen<br />
način preverjanja socialnega položaja bi ob pravičnejši razporeditvi sredstev prinesel tudi<br />
zmanjšanje števila prejemnikov.<br />
Iz ocene trenutnega stanja <strong>za</strong> leto 2011, ko je višina republiške priznavalnine določena v<br />
višini razlike med upravičenčevo pokojnino, določeno po splošnih predpisih, in 35 % najvišje<br />
pokojninske osnove, izhaja 460.000 EUR letno <strong>za</strong> 140 upravičencev do republiške<br />
priznavalnine.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: ukrep ne pomeni dodatne obremenitve javnofinančnih sredstev.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število prejemnikov republiške priznavalnine.<br />
107
15 RAZVOJ IN SPODBUJANJE KULTURNO-UMETNOSTNE VZGOJE<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
V javni interes na tem področju sodi skrb <strong>za</strong> prepoznavanje in promoviranje vloge in pomena<br />
kulturno-umetnostne vzgoje v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu in širši družbi.<br />
Kulturno-umetnostna vzgoja se po vsebini in poslanstvu pojavlja na presečišču kulturnega,<br />
vzgojno-izobraževalnega in znanstvenega sektorja, <strong>za</strong>to je njen načrten razvoj naloga MK,<br />
MŠŠ ter MVZT. V javnem interesu je vzpostavitev partnerstva (od nacionalne do lokalne<br />
ravni) med vzgojno-izobraževalnimi <strong>za</strong>vodi (VIZ), kulturnimi 2 in znanstvenimi ustanovami,<br />
pomembno pa je tudi partnerstvo z drugimi resorji.<br />
Vloga kulture in umetnosti pri izboljševanju kakovosti vzgoje in izobraževanja ter njun<br />
pomen <strong>za</strong> razvoj družbe znanja, ustvarjalnosti in inovativnosti, <strong>za</strong> celovit razvoj<br />
posameznikove kulturne <strong>za</strong>vesti ter <strong>za</strong> razvoj kulturne <strong>za</strong>vesti družbe kot celote morata biti<br />
prepoznana na vseh področjih, zlasti pa na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja<br />
(vseživljenjsko izobraževanje). Udejanjanje načrtne kulturno-umetnostne vzgoje in njena<br />
vključitev v ključne dokumente vzgoje in izobraževanja sledita tudi Unescovim smernicam:<br />
Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education (2010).<br />
Kulturna vzgoja je temeljna pravica vsakega posameznika in mora biti del njegovega<br />
vseživljenjskega učenja, <strong>za</strong>to je pomembno, da se kulturno-umetnostno področje <strong>za</strong>snuje kot<br />
tretji »steber« vzgoje in izobraževanja (ob naravoslovno-tehničnem ter družbenohumanističnem<br />
področju) in se tako <strong>za</strong>gotovi celosten razvoj posameznikove kulturne <strong>za</strong>vesti<br />
in pismenosti, ki je hkrati temelj <strong>za</strong> razvoj posameznikovega osebnostnega razvoja ter temelj<br />
družbenega razvoja nasploh. V javni interes na tem področju sodita vzgoja in izobraževanje o<br />
umetnosti, z umetnostjo in skozi umetnost. Vključujeta tako sprejemanje kulture in umetnosti<br />
kot izražanje z umetnostjo – njen temeljni namen je pri posamezniku vzbuditi željo in potrebo<br />
po sodelovanju v kulturnem in umetniškem izražanju – tako v smislu lastnega ustvarjanja kot<br />
uživanja v umetniškem izražanju drugih.<br />
V javnem interesu je skrb <strong>za</strong> kakovostne kulturno-vzgojne projekte in programe na vseh<br />
področjih kulture, ki jih opredeljuje NPK, namenjene različnim ciljnim skupinam. V javni<br />
interes sodi <strong>za</strong>gotavljanje kakovostne in načrtne kulturno-umetnostne vzgoje, ki omogoča<br />
vsem, zlasti pa otrokom in mladini, spoznavati <strong>kulturo</strong> in kulturno dediščino lastnega naroda,<br />
različna področja umetnosti (od tradicionalne do sodobne umetnosti), jim pomaga graditi<br />
<strong>za</strong>vest o pripadnosti lastni kulturi ter hkrati spodbuja spoštljiv odnos do drugih kultur in<br />
medkulturni dialog.<br />
Kulturno-umetnostna vzgoja odigra pomembno vlogo pri promociji socialne odgovornosti,<br />
socialni koheziji, kulturni raznolikosti in medkulturnem dialogu, posebej pa je treba izkoristiti<br />
njen potencial pri razvoju in ohranjanju kulturne dediščine in identitete. V javnem interesu je<br />
prepoznavanje pomena socialne dimenzije kulturne vzgoje v preventivnih programih na<br />
različnih področjih življenja (preprečevanje nasilja v družini in v širši družbi, preprečevanje<br />
različnih odvisnosti ...).<br />
2 Izraz kulturnih »ustanovah« vključuje vse ustanove od javnih <strong>za</strong>vodov do nevladnih organi<strong>za</strong>cij, združenj in<br />
društev, sem pa sodi tudi delovanje samostojnih kulturnih ustvarjalcev na tem področju.<br />
108
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Prepoznati pomen kulturno-umetnostne vzgoje v celotnem vzgojno-izobraževalnem<br />
sistemu (tretji steber vzgoje in izobraževanja) in širši družbi.<br />
Ukrepi:<br />
– prepoznati pomen kulturno-umetnostne vzgoje v strateških in razvojnih dokumentih na<br />
celotnem področju vzgoje in izobraževanja,<br />
– v strokovni javnosti in širši družbi prepoznati širši družbeni pomen kulture in<br />
umetnosti,<br />
– spodbujati raziskave, ki preučujejo učinke načrtne kulturne vzgoje v vzgojnoizobraževalnem<br />
sistemu in družbi kot celoti.<br />
Pojasnilo: Kulturno-umetnostno vzgojo je treba <strong>za</strong>snovati kot tretji »steber« vzgoje in<br />
izobraževanja – v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu (formalnem in neformalnem,<br />
vključno s programi vseživljenjskega učenja), bodisi v okviru kulturno-umetnostnih<br />
predmetov bodisi kroskurikularno ter medpodročno oziroma medpredmetno (tudi v okviru<br />
drugih predmetov), naj bodo ustrezno <strong>za</strong>stopana vsa področja kulture in umetnosti, od bralne<br />
kulture, likovne umetnosti, glasbe do gledališča, sodobnega plesa, kulturne dediščine, filma in<br />
medijev. V družbi kot celoti je treba prepoznati njeno vlogo pri razvoju ustvarjalnih in<br />
inovativnih potencialov posameznikov ter kultiviranju nove generacije kreativnih državljanov<br />
in državljank v dobi <strong>za</strong>htevnih tehnoloških sprememb in spremenjenih komunikacijskih praks,<br />
s tem pa h kreativnim in inovativnim kapacitetam družbe kot celote.<br />
Kulturno-umetnostna vzgoja mora ustrezno mesto dobiti v strateških in razvojnih dokumentih<br />
vseh pristojnih resorjev – to bo prvi korak k prepoznavanju širšega družbenega pomena<br />
kulture in umetnosti ter temelj <strong>za</strong> vzpostavitev partnerskega sodelovanja. Za uspešno<br />
reali<strong>za</strong>cijo cilja in ukrepov morajo različni resorji (od nacionalne do lokalne ravni) ne le<br />
sodelovati, temveč prevzeti tudi odgovornost (strokovno, organi<strong>za</strong>cijsko in finančno).<br />
Zagotoviti je treba medresorsko sodelovanje na izvedbeni ravni – spodbuditi financiranje<br />
kulturno-vzgojnih projektov v drugih resorjih (npr. okoljska vzgoja skozi umetnost,<br />
vključevanje umetnosti v programe <strong>za</strong> preprečevanje nasilja v družini, programe <strong>za</strong> zdravo<br />
prehrano, promocijo zdravega načina življenja …).<br />
Spodbujati je treba raziskave, ki preučujejo učinke načrtne kulturne vzgoje v vzgojnoizobraževalnem<br />
sistemu in družbi kot celoti (kreativni potenciali v gospodarstvu, turizmu,<br />
okoljski problematiki, preventivni učinki na področju zdravja, sociale in družine ...).<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: <strong>za</strong> vzpostavitev partnerstva in umeščenost v strateške dokumente ni<br />
potrebnih dodatnih finančnih sredstev; ocena sredstev, ki jih drugi resorji namenjajo <strong>za</strong><br />
kulturno-vzgojne projekte; medresorsko <strong>za</strong>gotoviti sredstva vsaj <strong>za</strong> eno raziskavo s tega<br />
področja na letni ravni (prispevek MK: 5.000,00 EUR letno v okviru rednih proračunskih<br />
sredstev).<br />
Odgovornost: MK, MŠŠ, MVZT, MDDSZ, MNZ, MZ, MOP, MG, MKGP,občine.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: vključenost kulture in umetnosti v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu,<br />
vključenost v strateške in razvojne dokumente posameznih resorjev, število projektov<br />
kulturno-umetnostne vzgoje, financiranih s strani drugih resorjev, število medresorskih<br />
raziskav, ki preučujejo učinke kulturne vzgoje v tem obdobju NPK.<br />
109
2. Načrtno izvajanje kulturno-umetnostne vzgoje v vzgoji in izobraževanju – dosegljiva<br />
kot temeljna in trajna sestavina kakovostne vzgoje in izobraževanja.<br />
Ukrepi:<br />
– umestiti kulturno-umetnostno vzgojo v programske dokumente vsakega VIZ (letni<br />
delovni kulturno-vzgojni načrt šole/vrtca …),<br />
– vzpostaviti kadrovske in organi<strong>za</strong>cijske pogoje <strong>za</strong> kakovostno izvajanje kulturnoumetnostne<br />
vzgoje v okviru obveznega in razširjenega <strong>programa</strong> vrtca/šole<br />
(koordinatorji kulturne vzgoje v VIZ, kulturni-informacijski center v vrtcu/šoli …),<br />
– vzpostaviti nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje v VIZ, ki bo<br />
pove<strong>za</strong>na z mrežo koordinatorjev v kulturnih ustanovah,<br />
– <strong>za</strong>gotoviti pripravo dokumentov, priročnikov in didaktičnih pripomočkov.<br />
Pojasnilo: Za učinkovito izvajanje kulturno-umetnostne vzgoje v VIZ je treba imenovati<br />
koordinatorje kulturno-umetnostne vzgoje – tj. vodja tima, ki v VIZ koordinira pripravo in<br />
izvajanje letnega delovnega načrta kulturno-umetnostnih dejavnosti <strong>za</strong> celoten VIZ (ne gre <strong>za</strong><br />
novo delovno mesto). Koordinatorji kulturno-umetnostne vzgoje se povezujejo v mrežo<br />
(regionalno/nacionalno) koordinatorjev. V VIZ bi bilo pomembno vzpostaviti tudi kulturnoinformacijski<br />
center (npr. v šolski knjižnici).<br />
Organi<strong>za</strong>cijsko bi bilo smiselno, da mrežo koordinatorjev v VIZ koordinira ZRSŠ. V<br />
nadaljevanju bi bilo pomembno načrtno sodelovanje mreže koordinatorjev VIZ z mrežo<br />
koordinatorjev kulturnih ustanov – omogočalo bi boljše sodelovanje, izvedbo trajnejših<br />
projektov ter večjo dostopnost kulturno-vzgojnih projektov otrokom in mladim. Za<br />
udejanjanje cilja je pomembno v vzgojno-izobraževalnem prostoru <strong>za</strong>gotoviti tudi ustrezne<br />
dokumente, kakovostne priročnike in didaktična gradiva.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: oceno sredstev <strong>za</strong> vzpostavitev koordinatorjev in kulturnoinformacijskega<br />
centra v VIZ ter sofinanciranje priročnikov in didaktičnih gradiv mora<br />
pripraviti MŠŠ, sredstva je treba <strong>za</strong>gotoviti na nacionalni in lokalni ravni.<br />
Odgovornost: MŠŠ, ZRSŠ, MK, občine, VIZ, kulturne ustanove.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: imenovanje in vzpostavitev mreže koordinatorjev v VIZ in na<br />
regionalni/nacionalni ravni, vzpostavljeni kulturno-informacijski centri v VIZ, vključenost<br />
kulturne vzgoje v dokumente VIZ, število novih dokumentov, priročnikov in didaktičnih<br />
gradiv s področja kulturno-umetnostne vzgoje.<br />
3. Zagotoviti kakovostno, raznoliko in dostopno kulturno-vzgojno ponudbo.<br />
Ukrepi:<br />
– <strong>za</strong>gotoviti dostopnost kakovostnih kulturno-vzgojnih dejavnosti (programov,<br />
projektov) <strong>za</strong> različne ciljne skupine na vseh področjih umetnosti na nacionalni in<br />
lokalni ravni,<br />
– spodbuditi pripravo in izvedbo nacionalnih kulturno-vzgojnih projektov (medresorsko<br />
sodelovanje od lokalne do nacionalne ravni), še posebej na deficitarnih področjih<br />
(film, sodobni ples, gledališče),<br />
110
– omogočiti otrokom in mladini brezplačne obiske in oglede izbranih kulturnih<br />
dogodkov z različnih področij umetnosti in kulture (v sodelovanju z lokalnimi<br />
skupnostmi vzpostaviti sistem vavčerjev <strong>za</strong> vrtce in šole),<br />
– vzpostaviti mrežo koordinatorjev kulturne vzgoje v kulturnih ustanovah in krepiti<br />
mreženje kulturnih ustanov, ki pripravljajo kakovostne kulturno-vzgojne programe in<br />
projekte (Art kino mreža, Združenje kulturnih domov, Združenje splošnih knjižnic,<br />
Skupnost muzejev in galerij ...),<br />
– spodbuditi projektno sodelovanje kulturnih ustanov in vzgojno-izobraževalnih<br />
<strong>za</strong>vodov ter okrepiti ponudbo dejavnosti in projektov, ki jih je mogoče izvajati v VIZ<br />
(Knjižnica na obisku, Povabimo besedo …).<br />
Pojasnilo: Skrbeti je treba <strong>za</strong> kakovostne in raznolike kulturno-vzgojne projekte in programe<br />
na vseh področjih, ki jih opredeljuje NPK, ter hkrati skrbeti <strong>za</strong> različne ciljne skupine (večjo<br />
pozornost je treba nameniti ponudbi <strong>za</strong> mladino od 15. leta). Spodbuditi je treba nacionalne<br />
kulturno-vzgojne projekte, zlasti na deficitarnih področjih umetnosti (film, sodobni ples,<br />
gledališče), pri čemer je nujno medresorsko sodelovanje, ki bo prispevalo k uspešnosti izvedb<br />
tovrstnih projektov.<br />
Koordinatorje kulturne vzgoje v kulturnih ustanovah je treba povezovati (nacionalna mreža),<br />
ponekod je smotrna vzpostavitev področnih koordinatorjev, ki bi skrbeli <strong>za</strong> več kulturnih<br />
ustanov skupaj (npr. vse plesne ustanove skupaj ...). Ključno je medresorsko sodelovanje od<br />
lokalne do nacionalne ravni, saj so lokalne skupnosti (občine) pomembni sofinancerji<br />
kulturnih dejavnosti in hkrati ustanovitelji nekaterih VIZ in kulturnih ustanov. Skupaj je treba<br />
<strong>za</strong>gotoviti boljšo dostopnost kulturno-vzgojnih projektov, omogočiti brezplačne obiske/oglede<br />
izbranih kulturno-vzgojnih dogodkov na različnih področjih umetnosti in kulture (npr. projekt<br />
Bobri Mestne občine Ljubljana …). Občine je treba spodbuditi k pripravi programov načrtne<br />
kulturno-umetnostne vzgoje <strong>za</strong> otroke in mladino na lokalni ravni (strategije). Kulturne<br />
ustanove naj okrepijo ponudbo projektov in programov, ki omogočajo projektno sodelovanje<br />
z VIZ. Poskrbeti je treba <strong>za</strong> boljšo ponudbo projektov, ki omogočajo izvajanje v vrtcu/šoli<br />
(projektno delo umetnikov neposredno v programu vrtca/šole).<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: sredstva <strong>za</strong> izvajanje ukrepov delno <strong>za</strong>gotavlja MK (po posameznih<br />
postavkah NOE na MK, JAK, SFC, JSKD, <strong>za</strong> posebno PP kulturna vzgoja dodatnih 30.000,00<br />
EUR letno); <strong>za</strong> vse ukrepe treba <strong>za</strong>gotoviti sredstva iz drugih resorjev ter zlasti lokalnih<br />
skupnosti.<br />
Odgovornost: MK, MŠŠ, Urad <strong>za</strong> mladino, MDDSZ, MZ, MG, MKGP, občine, kulturne<br />
ustanove, JAK, SFC, JSKD, VIZ.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: pestrost in kakovost ponudbe kulturno-vzgojnih programov in projektov na<br />
različnih področjih kulture <strong>za</strong> različne ciljne skupine, število nacionalnih kulturno-vzgojnih<br />
projektov, število občin, ki imajo vzpostavljene programe načrtne kulturno-umetnostne vzgoje<br />
<strong>za</strong> otroke in mladino, vzpostavitev mreže koordinatorjev kulturnih ustanov.<br />
111
4. Zagotoviti strokovno usposabljanje na področju kulturno-umetnostne vzgoje <strong>za</strong><br />
strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter kulturi.<br />
Ukrepi:<br />
– v univerzitetnih študijskih programih <strong>za</strong> izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in<br />
izobraževanju in kulturi sistemsko omogočiti pridobitev temeljnih znanj s področja<br />
kulturno-umetnostne vzgoje kot širše družbene vseživljenjske dimenzije,<br />
– sistemsko <strong>za</strong>gotoviti kakovostna dodatna strokovna usposabljanja strokovnih delavcev<br />
v vzgoji in izobraževanju na področju kulturno-umetnostne vzgoje – celostno in <strong>za</strong><br />
posamezna področja umetnosti.<br />
– ustvarjalcem in kulturnim delavcem omogočiti pridobitev dodatnih pedagoškoandragoških<br />
znanj,<br />
– uvesti strokovno-promocijske oglede in obiske kulturnih dogodkov <strong>za</strong> koordinatorje<br />
kulturno-umetnostne vzgoje iz VIZ.<br />
Pojasnilo: Za razvoj področja so ključni tudi spremembe in ukrepi na področju<br />
univerzitetnega izobraževanja, zlasti v izobraževanju na smereh, kjer se izobražujejo bodoči<br />
strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju ter tudi bodoči strokovni delavci v kulturi, ki bodo<br />
delovali na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Ključna je <strong>za</strong>gotovitev ustreznih dodatnih<br />
strokovnih usposabljanj (izpopolnjevanja) strokovnih delavcev v VIZ na področju kulturnoumetnostne<br />
vzgoje. Zagotoviti je treba, da pri pripravi in izvajanju programov usposabljanja,<br />
ki jih na tem področju organizirajo javni <strong>za</strong>vodi s področja vzgoje in izobraževanja (Zavod<br />
RS <strong>za</strong> šolstvo, Center <strong>za</strong> poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Center šolskih<br />
in obšolskih dejavnosti, Šola <strong>za</strong> ravnatelje ter nekatere fakultete), sodelujejo strokovnjaki s<br />
področja kulture in umetnosti (kulturne ustanove, predavatelji s fakultet, ki usposabljajo <strong>za</strong><br />
umetniške poklice …). Poudarek naj bo na programih, ki združujejo strokovne delavce iz VIZ<br />
in umetnike ter strokovne delavce iz kulturnih ustanov, saj bo s tem omogočeno neposredno<br />
učenje partnerskega sodelovanja. Kulturnim delavcem, ki pripravljajo in izvajajo kulturnovzgojne<br />
projekte, je treba omogočiti pridobitev ustreznih pedagoško-andragoških znanj.<br />
Študente v programih, ki so namenjeni bodočim strokovnim delavcem v vzgoji in<br />
izobraževanju, naj se spodbudi k obiskovanju kulturnih prireditev, sodelovanju v projektih …<br />
(zlasti v času opravljanja študijske prakse).<br />
Kulturne ustanove naj strokovnim delavcem v VIZ ponudijo brezplačne predstavitve svojih<br />
dejavnosti (Kulturni ba<strong>za</strong>r …). Podobno naj velja <strong>za</strong> študente smeri, ki izobražujejo bodoče<br />
strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter kulturi. Ti naj si izkušnje nabirajo tudi s<br />
prostovoljnim delom v kulturnih ustanovah (npr. študentje biologije v Prirodoslovnem muzeju<br />
Slovenije …), kar lahko prispeva h kakovosti njihovega dela v šolski praksi.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: nujen medresorski dogovor o <strong>za</strong>gotovitvi sredstev iz različnih<br />
virov; na MK bodo sredstva <strong>za</strong>gotovljena v okviru siceršnjih proračunskih sredstev <strong>za</strong><br />
poklicno usposabljanje; sredstva MŠŠ, MVZT<br />
Odgovornost: MK (skupaj z javnimi <strong>za</strong>vodi), MŠŠ (skupaj z javnimi <strong>za</strong>vodi), MVZT,<br />
univerze, fakultete.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: vzpostavitev kulturno-vzgojnih programov/modulov v univerzitetnih študijskih<br />
programih, večja ponudba programov stalnega strokovnega usposabljanja s področja kulture<br />
<strong>za</strong> strokovne delavce v VIZ in kulturnih ustanovah.<br />
112
5. Zagotoviti promocijo in dostopnost informacij o kakovostni kulturno-vzgojni ponudbi<br />
<strong>za</strong> širšo javnost, še posebej <strong>za</strong> strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih <strong>za</strong>vodih.<br />
Ukrepi:<br />
– organi<strong>za</strong>cija nacionalnih in regionalnih promocijskih in strokovnih predstavitev<br />
kulturno-vzgojnih programov in projektov, ki jih kulturne ustanove pripravljajo <strong>za</strong><br />
različne ciljne skupine,<br />
– sistematična predstavitev kakovostne kulturno-vzgojne ponudbe v okviru<br />
načrtovanega nacionalnega kulturnega portala (pove<strong>za</strong>va s Culture.si),<br />
– medijska podpora, ki bi <strong>za</strong>gotovila obveščanje širše javnosti in strokovnih delavcev o<br />
aktualni kulturno-vzgojni ponudbi ter o<strong>za</strong>veščala o pomenu kulturno-umetnostne<br />
vzgoje.<br />
Pojasnilo: Za uspešno izvajanje načrtne kulturno-umetnostne vzgoje na nacionalnem nivoju<br />
je ključno <strong>za</strong>gotoviti tudi ustrezno informiranost in promocijo, namenjeno različnim ciljnim<br />
skupinam. Vključuje naj različne oblike informiranj, od spletnih portalov do stalne medijske<br />
podpore. Ključna je organi<strong>za</strong>cija nacionalnih in regionalnih promocijskih in strokovnih<br />
predstavitev programov in projektov, ki jih kulturne ustanove pripravljajo <strong>za</strong> različne ciljne<br />
skupine (Kulturni ba<strong>za</strong>r, DEKD, Romano Čhon, Vesna …). Posebna pozornost naj se še<br />
naprej namenja predstavitvam vodstvenim kadrom v VIZ (na posvetih ravnateljev, strokovnih<br />
konferencah …).<br />
Večjo pozornost je treba nameniti predstavitvam različnim strokovnim javnostim ter tako<br />
<strong>za</strong>gotoviti, da bo potencial kulture in umetnosti ustrezno prepoznan na različnih področjih: od<br />
vzgoje in izobraževanja, znanosti, sociale, zdravstva, okolja, turizma ...<br />
Če želimo v družbi utrditi vlogo in pomen kulturne vzgoje, je treba kakovostnim kulturnovzgojnim<br />
programom in projektom <strong>za</strong>gotoviti tudi ustrezno predstavitev v različnih medijih,<br />
namenjenim različnim ciljnim skupinam (od revij, radijskih in televizijskih oddaj <strong>za</strong> otroke do<br />
prispevkov v strokovnih in znanstvenih revijah).<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru sedanjih sredstev na MK.<br />
Odgovornost: MK, MŠŠ, MDDSZ, MZ, kulturne ustanove.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: spletna predstavitev kulturno-vzgojne ponudbe na nacionalni ravni, povečanje<br />
števila predstavitev kulturno-vzgojnih projektov v medijih, izvedba različnih nacionalnih in<br />
regionalnih predstavitev <strong>za</strong> različne ciljne skupine.<br />
113
16 PODPORA IZOBRAŽEVANJU, USPOSABLJANJU IN RAZISKOVANJU NA<br />
PODROČJIH KULTURE<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
V javni interes na tem področju sodita dejavna vloga kulturne politike pri izobraževanju <strong>za</strong><br />
poklice na področju umetnosti in v kulturi ter podpora znanstvenemu raziskovanju na obeh<br />
področjih. Tesneje je treba povezovati <strong>kulturo</strong>, znanost in izobraževanje v prid<br />
kakovostnejšemu poučevanju in raziskovanju ter s tem podpirati in razvijati nadarjenost ter<br />
ustvarjalnost. Država bo temu delu izobraževalnega sistema s sredstvi iz državnega proračuna<br />
<strong>za</strong> šolstvo, visoko šolstvo, znanost in <strong>kulturo</strong> na vseh stopnjah namenila večjo pozornost ter z<br />
<strong>za</strong>gotavljanjem ustreznih finančnih, prostorskih, kadrovskih in tehničnih pogojev omogočala<br />
dvig izobrazbene ravni in strokovni ter znanstveni razvoj, kar bo vodilo tudi v večjo kakovost<br />
ustvarjanja, razširjanja in varovanja kulturnih vsebin.<br />
Država bo skrbela <strong>za</strong> materialne pogoje izobraževanja <strong>za</strong> umetniške poklice, s posebnim<br />
poudarkom na izboljšanju materialnih pogojev <strong>za</strong> izvajanje študijskega umetniškega dela, ki<br />
je nujna prvina visokošolskega študija <strong>za</strong> umetniške poklice, ter si dejavno pri<strong>za</strong>devala <strong>za</strong><br />
čimprejšnjo izgradnjo vseh treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani.<br />
V javni interes sodi tudi podeljevanje štipendij s področja umetnosti in kulture, s čimer MK<br />
dopolnjuje sheme štipendiranja, ki se izvajajo na Ministrstvu <strong>za</strong> delo, družino in socialne<br />
<strong>za</strong>deve, Ministrstvu <strong>za</strong> visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter drugje. Ministrstvo <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> v okviru štipendiranja posveča dodatno skrb <strong>za</strong> izobraževanje <strong>za</strong> nekatere poklice v<br />
umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati. Javni interes na področju štipendiranja na MK<br />
predstavlja predvsem izobraževanje <strong>za</strong> ustvarjanje in poustvarjanje na področju umetnosti ter<br />
humanistične študije s področja kulture. S tem se ustvarjajo pogoji <strong>za</strong> pridobivanje novih<br />
znanj in dostopnost do umetnosti, spodbujanje raziskovanja in ustvarjalnosti ter pove<strong>za</strong>ve v<br />
mednarodnem prostoru. Skozi štipendiranje izobraževanja se ustvarjajo tudi pogoji <strong>za</strong> družbo<br />
znanja, ki bogati kreativni sektor doma kot tudi v širšem kontekstu Evropske unije. Dodaten<br />
segment je izobraževanje <strong>za</strong> vodenje, ki bi pripomoglo k vzpostavljanju učinkovitejšega<br />
vodenja na področju kulture. Dolgoročneje pa izobraževanje lahko pomeni tudi poglabljanje<br />
znanj in kakovostno usposobljen kader, ki znanje predaja naslednjim generacijam. V okviru<br />
štipendijske politike so potrebni večja medresorska usklajenost, prednostna podpora<br />
programom in projektom, ki se navezujejo na nekatere poklice v umetnosti, ki jih je treba<br />
posebej podpirati, spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju<br />
izobraževanja <strong>za</strong> poklice v kulturi, <strong>za</strong>gotavljanje štipendij <strong>za</strong> izobraževanje <strong>za</strong> nekatere<br />
poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati, spodbujanje vključevanja javnega<br />
sektorja v kulturi v izobraževalne procese, spodbujanje sodelovanja izvajalcev javnega<br />
sektorja, javnih kulturnih programov in kulturnih projektov s študijskimi programi umetniških<br />
akademij in spodbujanje gospodarstva k sofinanciranju štipendij <strong>za</strong> izobraževanje <strong>za</strong> poklice v<br />
kulturi.<br />
V kulturi, zlasti na področju uprizoritvenih umetnosti, v kulturnih domovih in centrih,<br />
muzejih ter na RTV obstaja vrsta delovnih mest, <strong>za</strong> katera v Sloveniji ni programov<br />
formalnega šolskega izobraževanja. Zaposleni na takih delovnih mestih se dejansko priučijo<br />
pri delu samem in ga obvladajo z izkušnjami, dopolnilnimi oblikami izobraževanja ter z<br />
izmenjavo znanja. Slovenija je <strong>za</strong> tovrstne poklice uvedla sistem pridobivanja javno veljavnih<br />
certifikatov poklicnih kvalifikacij in v katalogu doslej že uveljavljenih poklicnih kvalifikacij<br />
je navedenih okoli petnajst primernih tudi <strong>za</strong> zgoraj omenjena področja v kulturi. Kulturna<br />
114
politika bo spodbujala vodstva javnih <strong>za</strong>vodov tudi k temu, da se ponovno razvije sistem<br />
internih poklicnih kvalifikacij, zlasti v primerih tistih delovnih mest, ki so relativno redka in<br />
ni pričakovati, da bi jih lahko umestili v sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij.<br />
V javni interes sodi tudi sofinanciranje programov poklicnega usposabljanja posameznikov na<br />
področju deficitarnih kulturnih poklicev s področja umetnosti, kulturne dediščine in medijev,<br />
v obliki seminarjev, predavanj, delavnic, srečanj, kongresov ipd. v sodelovanju z domačimi<br />
in/ali tujimi strokovnjaki na posameznem umetniškem področju. Mednje sodi tudi vrsta<br />
izobraževanj na tujem, ki jih obiskujejo domači udeleženci, če podobne vsebine v Sloveniji<br />
niso dosegljive. Podpora takšnim oblikam izobraževanja je nujna, saj v formalnem<br />
izobraževalnem sistemu na nekaterih področjih, zlasti pa na področju sodobne umetnosti, ni<br />
programov ter specializiranih izobraževalnih ustanov, ki bi jih lahko izvajale.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
1. Spodbujanje izobraževanja na področju umetnosti in kulture s podeljevanjem<br />
štipendij in medresorska koordinacija štipendijske politike.<br />
Ukrep 1: Štipendiranje nadarjenih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter podiplomskih študentov<br />
humanističnih študijev.<br />
Pojasnilo: Za nadaljnjo uspešno podporo mladim, ki vstopajo na področje umetniškega in<br />
kulturnega ustvarjanja, je treba <strong>za</strong>gotoviti vsakoleten razpis <strong>za</strong> podeljevanje štipendij, pri<br />
čemer je treba ob ohranitvi sedanjega števila štipendij hkrati skrbeti <strong>za</strong> razvoj kakovosti<br />
štipendijske politike.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev MK<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: število štipendij, število štipendij na posameznih umetniških in kulturnih<br />
področjih.<br />
Ukrep 2: Štipendiranje študentov na drugostopenjskih programih kulturnega menedžmenta.<br />
Pojasnilo: Za uspešno vodenje kulturnih ustanov so menedžerska znanja ključnega pomena.<br />
Njihovo umanjkanje pri vodstvenih delavcih na področju kulture na eni strani in izrazita<br />
interdisciplinarna narava vodenja kulturnih ustanov na drugi strani vodita v potrebo po novem<br />
interdisciplinarnem rednem drugostopenjskem študijskem programu kulturnega<br />
menedžmenta. Država bo podpirala vzpostavitev in kontinuirano izvajanje študija prek<br />
vsakoletnega razpisa <strong>za</strong> štipendije.<br />
Čas izvedbe: od 2013 naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: 2013: 50.000,00 EUR letno, od 2014 naprej: 100.000 EUR letno.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: kontinuirano izvajanje visokošolskega študijskega <strong>programa</strong> kulturnega<br />
menedžmenta, število njegovih diplomantov in obseg sredstev, ki jih država namenja <strong>za</strong><br />
štipendije drugostopenjskega <strong>programa</strong> kulturnega menedžmenta.<br />
115
Ukrep 3: Kontinuirano sodelovanje različnih resorjev in ministrstev (medresorska<br />
koordinacija) pri izvajanju štipendiranja.<br />
Pojasnilo: Sodelovanje različnih resorjev in ministrstev ob sprejemanju predpisov,<br />
sodelovanje med izvajanjem postopkov in pridobivanje ter izmenjava informacij, poročanje o<br />
štipendistih ipd. pripomorejo k uspešnemu izvajanju štipendiranja. Z medresorsko<br />
koordinacijo soustvarjati pogoje <strong>za</strong> štipendije, ki jih prejemajo dijaki in študentje – bodoči<br />
umetniki in delavci v kulturi iz drugih virov (Zoisove štipendije, občinske …).<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: dodatna sredstva niso potrebna.<br />
Odgovornost: MK, MDDSZ, MVZT, druga ministrstva in službe, občine.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: vzpostavitev in delovanje medresorske koordinacije.<br />
Ukrep 4: Spodbujanje štipendiranja izobraževanja <strong>za</strong> nekatere poklice v umetnosti, ki jih je<br />
treba posebej podpirati.<br />
Pojasnilo: Spremljanje potreb na področju umetnosti in uvrstitev izobraževanja <strong>za</strong> poklice v<br />
umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati, ter uvrstitev teh štipendij v vsakoletne razpise ob<br />
upoštevanju specifičnih značilnosti področja oz. izobraževanja.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev MK<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: objava štipendij <strong>za</strong> poklice v umetnosti, ki jih je treba posebej podpirati v razpisu <strong>za</strong><br />
štipendije MK.<br />
2. Sofinanciranje kakovostnih programov poklicnega usposabljanja posameznikov na<br />
področju umetnosti, kulturne dediščine in medijev.<br />
Ukrepi:<br />
– podpora izvedbi kakovostnih programov poklicnega usposabljanja posameznikov na<br />
področju deficitarnih poklicev s področja umetnosti, kulturne dediščine in medijev,<br />
– podpora izvedbi kakovostnih programov poklicnega usposabljanja kot obliki dodatnega<br />
strokovnega usposabljanja na področju umetnosti, kulturne dediščine in medijev,<br />
– spodbujanje stanovskih društev k večji dejavnosti na področju izobraževanja <strong>za</strong> poklice v<br />
kulturi.<br />
Pojasnilo: Podpora poklicnemu usposabljanju je nujna, saj v formalnem izobraževalnem<br />
sistemu na nekaterih področjih, zlasti pa na področju sodobne umetnosti, ni programov ter<br />
specializiranih izobraževalnih ustanov, ki bi jih izvajale. Z ukrepi na tem področju se<br />
<strong>za</strong>gotavlja <strong>za</strong>polnitev vrzeli obstoječega izobraževalnega sistema in ustvarjalce usposablja <strong>za</strong><br />
nekatere specifične umetniške poklice ter druge poklice v kulturi. MK s sofinanciranjem<br />
izbranih programov posredno skuša pomagati pri vzpostavljanju ustreznih vsebinskih,<br />
prostorskih, kadrovskih in tehničnih pogojev predlagateljev tovrstnih programov, ki<br />
omogočajo dvig izobrazbene ravni na neformalni ravni ter posledično višjo kakovost pri<br />
ustvarjanju, razširjanju in varovanju kulturnih vsebin.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
116
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev na MK.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: izvajanje vsakoletnega razpisa <strong>za</strong> poklicno usposabljanje, število ustvarjalcev in<br />
strokovnih delavcev, ki se udeležijo sofinanciranih projektov, število sofinanciranih<br />
projektov, število poklicev, <strong>za</strong> katere poteka poklicno usposabljanje.<br />
3. Izboljšanje prostorskih, materialnih in organi<strong>za</strong>cijskih pogojev izobraževanja <strong>za</strong><br />
umetniške poklice.<br />
Ukrep 1: Izgradnja treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani.<br />
Pojasnilo: Podpora navedenemu ukrepu je bila izražena že v Nacionalnem kulturnem<br />
programu 2008–2011, vendar <strong>za</strong>radi objektivnih okoliščin ni prišlo do njegove uresničitve.<br />
Zato naj država s sredstvi, namenjenimi visokemu šolstvu, podpre pri<strong>za</strong>devanja, da se v<br />
okviru pristojnega ministrstva v naslednjem štiriletnem obdobju najde rešitev <strong>za</strong> prostorsko<br />
stisko treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani.<br />
Čas izvedbe: do <strong>2015</strong>.<br />
Ocena finančnih sredstev: v pristojnosti MVZT.<br />
Odgovornost: MVZT.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: zgrajene akademije.<br />
Ukrep 2: Študijskim programom umetniškega izobraževanja <strong>za</strong>gotoviti poseben položaj v<br />
sistemu javnega financiranja visokega šolstva ter jim na podlagi kriterijev, ki upoštevajo<br />
posebno naravo umetniškega izobraževanja, <strong>za</strong>gotoviti <strong>za</strong>dostna finančna sredstva <strong>za</strong> njihovo<br />
nemoteno izvajanje in razvoj.<br />
Pojasnilo: Izboljšati je treba pogoje <strong>za</strong> vrhunski umetniški razvoj v skladu s posebno naravo<br />
izobraževanja na umetniških področjih. Pri določanju sredstev <strong>za</strong> financiranje študijskih<br />
programov je treba upoštevati, da izobraževanje na umetniških akademijah v znatnem deležu<br />
poteka na način individualnega pouka, <strong>za</strong>to naj bo njegovo merilo kakovost študija in ne<br />
število študentov. Ker je študijsko umetniško delo nujna prvina visokošolskega študija <strong>za</strong><br />
umetniške poklice, je smiselno k izvajanju umetniškega izobraževanja s spodbudami<br />
vključevati tudi izvajalce kulturnih programov v javnem interesu.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v pristojnosti MVZT, deloma tudi MK v okviru obstoječih sredstev<br />
280.000 EUR letno.<br />
Odgovornost: MVZT, MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število in odmevnost študijskih umetniških del, število projektov izvajalcev<br />
kulturnih programov v javnem interesu, ki vključujejo študente visokošolskih umetniških<br />
programov.<br />
117
Ukrep 3: Zagotoviti podporo znanstvenemu raziskovanju v umetnosti in kulturi.<br />
Pojasnilo: Ministrstvo <strong>za</strong> visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ter<br />
Agencija <strong>za</strong> raziskovalno dejavnost Republike Slovenije naj v okviru svojih pristojnosti<br />
spodbujajo raziskovalno dejavnost na področju umetnosti in v kulturi.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih proračunskih sredstev MVZT in MK.<br />
Odgovornost: MVZT, MK, ARRS.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število podprtih raziskav na področju umetnosti in kulture.<br />
118
17 PODPORNI SISTEMI ZA RAZVOJ KULTURE<br />
1 Opredelitev javnega interesa<br />
Javni interes na tem področju predstavlja niz ukrepov <strong>za</strong> vzpostavljanje spodbudnega okolja<br />
<strong>za</strong> ohranjanje dosežene ravni ter <strong>za</strong> razvoj deficitarnih in novih vsebin, ki nastajajo na<br />
področju kulture.<br />
V javnem interesu sta tudi širitev dostopnosti kakovostnih kulturnih dobrin s pomočjo<br />
sodobnih tehnoloških orodij ter razvoj kulturnih in kreativnih industrij s horizontalnim<br />
povezovanjem kulture z drugimi polji družbenega življenja.<br />
Javni interes predstavlja tudi <strong>za</strong>gotavljanje vsebinskih in statističnih podlag v prid<br />
kakovostnim kulturnopolitičnim odločitvam.<br />
2 Cilji in ukrepi<br />
I. VZPOSTAVITEV KAKOVOSTNIH PODLAG ZA KULTURNO POLITIKO<br />
1. Zagotoviti kakovostne, ažurne in mednarodno primerljive podatke, nanašajoče se na<br />
kulturni razvoj Slovenije.<br />
Ukrep 1: Vzpostavitev dokumentacijskega centra <strong>za</strong> kulturno politiko v okviru MK.<br />
Pojasnilo: Za izvrševanje <strong>za</strong>htev, navedenih v <strong>za</strong>konskih in pod<strong>za</strong>konskih aktih ter<br />
<strong>za</strong>vezujočih mednarodnih konvencijah, ter <strong>za</strong> izvajanje obveznosti, ki se nanašajo na izvajanje<br />
in spremljanje nacionalnega <strong>programa</strong> <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, so med drugim potrebni tudi kakovostni in<br />
sistematično zbrani podatki, saj so nujna podlaga <strong>za</strong> izvajanje politike na katerem koli<br />
področju.<br />
Slovenija je poleg tega tesno vpeta v mednarodno sodelovanje in posreduje statistične<br />
podatke, pove<strong>za</strong>ne s <strong>kulturo</strong>, institucijam, kot so Eurostat, Unesco, Svet Evrope, Evropski<br />
avdiovizualni laboratorij ipd. Obveznosti Slovenije, pove<strong>za</strong>ne s posredovanjem statističnih<br />
podatkov s področja kulture, v <strong>za</strong>dnjih letih <strong>za</strong>radi izrazitega povečanja <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong><br />
statistiko kulture na mednarodni ravni postajajo čedalje bolj <strong>za</strong>vezujoče in bolj številne. V<br />
okviru EU se potrebe po posedovanju relevantnih in kakovostnih statističnih podatkov <strong>za</strong><br />
področje kulture povečujejo zlasti po uveljavitvi odprte metode usklajevanja tudi na področju<br />
kulture .<br />
Dokumentacijski center <strong>za</strong> kulturno politiko bo <strong>za</strong>gotavljal vzpostavitev in vzdrževanje<br />
enotnega sistema <strong>za</strong> spremljanje učinkovitosti kulturne politike. Vzpostavljen bo na podlagi<br />
analize postopkov in obstoječih virov podatkov z možnostjo medsebojnega povezovanja ter<br />
vključevanja novo nastajajočih (postopkov, podatkov in virov). Zbiranje podatkov bo<br />
temeljilo na načelu <strong>za</strong>jema na enem mestu, tj. pri njihovem viru. Pri vzpostavitvi<br />
dokumentacijskega centra <strong>za</strong> kulturno politiko bo pomembno vodilo načelo učinkovitosti in<br />
racionalnosti, in to tako z vidika materialnih sredstev kot človeških virov in časovnih<br />
determinant.<br />
119
Čas izvedbe: postopno do leta 2014.<br />
Ocena finančnih sredstev: poleg stroškov do 3 <strong>za</strong>poslenih še sredstva <strong>za</strong> področje informatike<br />
v višini pribl. 150.000 EU na leto.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: izvedena anali<strong>za</strong> virov podatkov na ministrstvu in zunaj njega, izdelan sistem <strong>za</strong><br />
spremljanje ka<strong>za</strong>lnikov, stopnja dostopnosti statističnih podatkov <strong>za</strong> področje kulture na<br />
spletu.<br />
Ukrep 2: Skrb <strong>za</strong> razvoj statistike kulture na nacionalni ravni.<br />
Pojasnilo: Ustvarjanje kakovostnih statističnih podatkov je mogoče samo na podlagi<br />
dejavnega in stalnega sodelovanja ključnih institucij. Sosvet <strong>za</strong> statistiko kulture, ki je bil v<br />
okviru Statističnega urada RS ustanovljen že leta 2002, je forum, ki tako sodelovanje<br />
omogoča in spodbuja. Metodološko delo, sodelovanje in povezovanje pa so prav na področju<br />
statistike kulture še toliko bolj pomembni, saj gre v mnogih pogledih še vedno <strong>za</strong> pionirsko<br />
delo.<br />
MK je v preteklih letih sodeloval pri reviziji državne statistike. V tem okviru je bila<br />
oblikovana nova metodologija statističnega spremljanja kulture v okviru Statističnega urada<br />
RS. Zaradi <strong>za</strong>gotavljanja primerljivosti podatkov MK s podatki statističnega urada je treba<br />
metodološko uskladiti zbiranje podatkov v obeh navedenih institucijah. Ta usklajenost bo tudi<br />
omogočila, da bo statistični urad lahko prevzemal podatke MK <strong>za</strong> tiste javne <strong>za</strong>vode na<br />
področju kulture, katerih ustanoviteljica je država, ter tiste, ki jih večinsko sofinancira MK.<br />
Navedeni ukrep bo torej pomenil tudi zmanjševanje administrativnih bremen javnim <strong>za</strong>vodom<br />
na področju kulture, saj jim tako ne bo več treba izpolnjevati <strong>za</strong>konske obveznosti<br />
vsakoletnega poročanja statističnemu uradu.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong> naprej stalna naloga<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK, Statistični urad RS, druge institucije.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: podane pobude, pomembne <strong>za</strong> nadaljnji razvoj statistike kulture, usklajenost<br />
metodologij statističnih raziskav MK in Statističnega urada RS po posameznih področjih.<br />
Ukrep 3: Sodelovanje pri razvoju statistike kulture na ravni Evropske unije, predvsem v<br />
okviru sodelovanja v mreži ESSnet Culture.<br />
Pojasnilo: Slovenija na podlagi izkušenj na področju statistike kulture sodeluje v Evropski<br />
statistični sistemski mreži <strong>za</strong> področje kulture (ESSnet Culture), oblikovani z namenom<br />
izoblikovanja evropske metodologije <strong>za</strong> spremljanje nekaterih področij kulture. Sistemska<br />
mreža bo med drugim podala statistično definicijo kulture v okviru mednarodne klasifikacije<br />
NACE Rev. 2 ter izdelala predloge metodologije statističnega spremljanja delovno aktivnih v<br />
kulturi, javnega financiranja kulture, izdatkov gospodinjstev <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> ter podala predloge <strong>za</strong><br />
oblikovanje nekaterih indikatorjev <strong>za</strong> merjenje vplivanja kulture na ekonomski razvoj.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong> naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev MK.<br />
Odgovornost: MK, Eurostat, druge države članice EU.<br />
120
Ka<strong>za</strong>lnik: metodološke rešitve v okviru statističnega spremljanja kulture na ravni EU.<br />
2. Okrepiti raziskovalne temelje oblikovanja kulturne politike.<br />
Ukrepa:<br />
– Sodelovanje pri financiranju večletnih ciljnih raziskovalnih projektov (CRP 2006–<br />
2013 in nadaljnjih), aplikativnih raziskovalnih projektov in mednarodnih raziskovalnih<br />
projektov (npr. okvirni programi EU).<br />
– Financiranje krajših (največ enoletnih) uporabnih raziskav in ekspertiz/študij/analiz in<br />
evalvacij, ki so izrazito problemsko usmerjene.<br />
Pojasnilo: Kulturna politika potrebuje tako <strong>za</strong> oceno svoje uspešnosti kot <strong>za</strong> načrtovanje<br />
novih ukrepov dokaze in argumente, ki izhajajo iz raziskav. Raziskovalni rezultati služijo <strong>za</strong><br />
odločanje pri pripravi, sprejemanju in izvajanju kulturne politike ter spremljanju in nadziranju<br />
njenega izvajanja.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru sedanjih proračunskih sredstev <strong>za</strong> raziskovalne naloge<br />
(140.000,00 EUR letno).<br />
Odgovornost: MK, ARRS, druga ministrstva.<br />
Ka<strong>za</strong>lnika: odstotek sredstev v proračunu, ki je namenjen raziskavam, učinki raziskav na<br />
kulturno politiko.<br />
II. DIGITALIZACIJA<br />
1. Kontinuirano večanje obsega in spletne dostopnosti digitaliziranih vsebin področja<br />
kulture in umetnosti ter kulturne dediščine.<br />
Ukrepa:<br />
– Zagotavljati kontinuirano sofinanciranje digitali<strong>za</strong>cije in digitalnega arhiviranja <strong>za</strong><br />
širitev slovenske digitalne zbirke z muzejskimi predmeti, nepremično kulturno<br />
dediščino ter deli s področij glasbene, likovne, filmske, uprizoritvene in intermedijske<br />
umetnosti.<br />
– Nadaljevati sofinanciranje informacijskih spletnih portalov nevladnih organi<strong>za</strong>cij na<br />
področjih umetnosti.<br />
Pojasnilo: Specifični ukrepi digitali<strong>za</strong>cije in informacijske dejavnosti so opisani v posamičnih<br />
poglavjih.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: sredstva <strong>za</strong> izvajanje ukrepov so vključena v področne proračunske<br />
postavke Digitali<strong>za</strong>cija, Programi in projekti na področju kulturne dediščine, Knjižničarstvo,<br />
Izvajanje nacionalnega <strong>programa</strong> <strong>za</strong> slovenski jezik, INDOK in Arhiv RS.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: delež sredstev, v proračunu MK namenjenih <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo.<br />
121
2. Spodbujati javno spletno dostopnost sodobnih avtorskih del.<br />
Ukrep: Preučiti možnost <strong>za</strong> spletno objavljanje avtorskih del, katerih nastanek je<br />
(so)financiran z javnimi sredstvi.<br />
Pojasnilo: Država Slovenija (so)financira objavo pretežnega dela umetniških del. Zato bi bilo<br />
prav, da so ta dela pod določenimi pogoji javnosti prosto dostopna prek spleta. V sodelovanju<br />
z Uradom <strong>za</strong> intelektualno lastnino ter predstavniki <strong>za</strong>interesiranih javnosti bo Ministrstvo <strong>za</strong><br />
<strong>kulturo</strong> preučilo možnost, da bi v pogodbe <strong>za</strong> financiranje programov in projektov vključili<br />
člen o neizključnem prenosu materialne avtorske pravice dajanja na voljo javnosti (32. člen<br />
ZASP) na naročnika po preteku dveh let od objave avtorske stvaritve, (so)financirane z<br />
javnimi sredstvi. Neizključni prenos materialne avtorske pravice avtorju ne bi odvzel pravice<br />
do nadaljnje prodaje njegovih del, Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> pa bi omogočil, da bi smelo dela oz.<br />
njihove digitalne različice/kopije, ki jih je (so)financiralo, posredovati digitalnim knjižnicam<br />
(npr. dLib.si; Europeana.eu) <strong>za</strong> objavo na spletu (licencirano s CC).<br />
Čas izvedbe: stalna naloga od <strong>2012</strong> naprej.<br />
Ocena finančnih sredstev: <strong>za</strong> izvedbo ukrepa niso potrebna dodatna finančna sredstva.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število pogodb med MK in izvajalci programov/projektov, ki vključujejo dogovor o<br />
neizključnem prenosu materialne avtorske pravice dajanja na voljo javnosti (prek digitalnih<br />
knjižnic).<br />
2. Spremljati obseg digitali<strong>za</strong>cije e-kulturnih vsebin na podlagi enotnega<br />
metodološkega okvira.<br />
Ukrep: Priprava enotne metodologije spremljanja obsega digitali<strong>za</strong>cije e-kulturnih vsebin in<br />
nadgradnja aplikacije SAMK.<br />
Pojasnilo: Letno spremljanje obsega digitali<strong>za</strong>cije analognega (dokumentiranega) gradiva<br />
inštitucij in njegove javne spletne dostopnosti je izvedljivo le na podlagi oblikovanja enotne<br />
metodologije, ki bo nastala kot rezultat mednarodnega raziskovalnega projekta<br />
ENUMERATE (2011–2013), v katerem kot članica konzorcija sodeluje tudi Slovenija. Tej bo<br />
sledila nadgradnja spletne aplikacije SAMK (le-to MK že uporablja <strong>za</strong> letno poročanje javnih<br />
<strong>za</strong>vodov) z obrazci <strong>za</strong> vnos podatkov o digitali<strong>za</strong>ciji, v katere bodo javni <strong>za</strong>vodi enkrat letno<br />
vnesli podatke.<br />
Čas izvedbe: stalna naloga od 2013 naprej.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru siceršnjih proračunskih sredstev <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo (20.000<br />
EUR <strong>za</strong> raziskavo in 15.000,00 EUR <strong>za</strong> nadgradnjo aplikacije SAMK).<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: razpolaganje z letnimi, metodološko usklajenimi podatki o obsegu digitali<strong>za</strong>cije v<br />
javnih <strong>za</strong>vodih.<br />
122
III. PODPORA KULTURI S SREDSTVI EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE<br />
1. Optimi<strong>za</strong>cija črpanja sredstev evropske kohezijske politike <strong>za</strong> doseganje ciljev na<br />
področju kulture v programskem obdobju 2014–2020<br />
Ukrep: Širitev področij upravičenosti v okviru MK do podpore s sredstvi evropske kohezijske<br />
politike.<br />
Pojasnilo: Širše vključevanje področij kulturne politike, opredeljenih v Nacionalnem<br />
programu <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong>, v izvajanje evropske kohezijske politike omogoča učinkovitejše<br />
doseganje ciljev, ki si ji MK <strong>za</strong>stavlja na področju razvoja v programskem obdobju 2014–<br />
2020. Z možnostjo širšega nabora projektov, pripravljenih <strong>za</strong> izvedbo, bo moč <strong>za</strong>gotavljati<br />
kontinuirano projektno upravljanje in posledično večjo finančno podprtost projektom s<br />
področja kulture in ciljem, ki si ji MK <strong>za</strong>stavlja na področju razvoja v programskem obdobju<br />
2014–2020.<br />
Ukrep: Optimi<strong>za</strong>cija učinkov različnih politik, vključenih v evropsko kohezijsko politiko.<br />
Pojasnilo: Sodelovanje MK z drugimi resornimi ministrstvi pri oblikovanju stalnih,<br />
sistemskih rešitev se bo odražalo tudi v programiranih vsebinah evropske kohezijske politike<br />
v naslednjem programskem obdobju 2014–2020. Programi oz. projekti kot rezultat<br />
medresorskega sodelovanja predstavljajo na eni strani večjo možnost <strong>za</strong> pokritje potreb<br />
različnih ciljnih skupin, na drugi strani pa edini ustrezen mehanizem <strong>za</strong> izvajanje projektov s<br />
področja kulturnih in kreativnih industrij..<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong> naprej.<br />
Ocena finančnih sredstev: vsaj 84 mio EUR <strong>za</strong> celotno programsko obdobje (2014–2020 in<br />
ustrezna kadrovska podpora.<br />
Odgovornost: MK, organ upravljanja <strong>za</strong> EKP, druga resorna ministrstva.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: število podprtih projektov MK s sredstvi EKP.<br />
IV. PODPORA KULTURNIM IN USTVARJALNIM INDUSTRIJAM<br />
1. Kulturnim in ustvarjalnim industrijam prijazno pravno in institucionalno okolje.<br />
Ukrep 1: Oblikovanje medresorske interdisciplinarne delovne skupine <strong>za</strong> pripravo<br />
dolgoročnega strateškega dokumenta razvoja kulturnih in ustvarjalnih industrij.<br />
Pojasnilo: Statistični podatki do leta 2009 kažejo, da kulturne in ustvarjalne industrije kot<br />
celota povečini izkazujejo nadpovprečne rezultate glede na druge industrije, in to tako na<br />
nacionalni ravni kot tudi na ravni Evropske unije. Tudi <strong>za</strong>to je spodbuda teh industrij v<br />
nacionalnem interesu. V tem kontekstu bo oblikovana medresorska in interdisciplinarna<br />
delovna skupina, ki bo oblikovala predloge ukrepov <strong>za</strong> še večje povezovanje akterjev<br />
kulturnih in ustvarjalnih industrij med seboj in z akterji na drugih področjih, predvsem<br />
povezovanje področja kulture z gospodarstvom, izobraževanjem, znanostjo in tehnologijo,<br />
preučila možnosti uveljavljanja novih finančnih orodij <strong>za</strong> spodbudo razvoja kulturnih in<br />
ustvarjalnih industrij ter ugotovila še večje možnosti <strong>za</strong> promocijo kulturnih in ustvarjalnih<br />
industrij kot agensov kreativnosti in inovativnosti. Nadalje bo podala predloge <strong>za</strong> spodbujanje<br />
grozdenja kulturnih in ustvarjalnih industrij z deležniki z drugih področij, predvsem s področij<br />
123
znanosti, tehnologije in izobraževanja ter <strong>za</strong> pomoč kulturnim in ustvarjalnim industrijam v<br />
obliki pravnega in podjetniškega svetovanja. Preučila bo tudi možnosti <strong>za</strong> spodbujanje<br />
uspešnega javno-<strong>za</strong>sebnega partnerstva v kulturi.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong> naprej stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev, predvideno je tudi koriščenje sredstev<br />
evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020.<br />
Odgovornost: MK, MG, MVZT.<br />
Ka<strong>za</strong>lnik: oblikovan strateški dokument <strong>za</strong> področje kulturnih in ustvarjalnih industrij.<br />
Ukrep 2: Povečanje strokovne podpore <strong>za</strong>poslenim v kulturnih in ustvarjalnih industrijah z<br />
vidika subvencioniranega pravnega in podjetniškega svetovanja.<br />
Pojasnilo: Eden od pomembnih izzivov na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij je<br />
omogočanje strokovne pomoči akterjem v teh industrijah v obliki pravnega in podjetniškega<br />
svetovanja. Gre <strong>za</strong> področji, ki sta bistveni <strong>za</strong> uspeh na poslovnem področju. Prav ta znanja pa<br />
<strong>za</strong>poslenim v kulturnih in ustvarjalnih industrijah, ki so praviloma ozko specializirani na<br />
kulturnih in ustvarjalnih področjih, primanjkujejo.<br />
Čas izvedbe: od <strong>2012</strong> dalje stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: v okviru rednih sredstev.<br />
Odgovornost: MK.<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število akterjev kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki so prejeli subvencionirano<br />
pravno pomoč, število akterjev kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki so prejeli<br />
subvencionirano pomoč v obliki podjetniškega svetovanja, število ur subvencioniranega<br />
svetovanja akterjem kulturnih in ustvarjalnih industrij s pravnega področja, število ur<br />
subvencioniranega svetovanja akterjem kulturnih in ustvarjalnih industrij s področja<br />
podjetniškega svetovanja.<br />
124
Change language