Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
– Vsebinska krepitev javnega <strong>za</strong>voda Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki naj<br />
se razvija v osrednje nacionalno središče in ključno ustanovo <strong>za</strong> področje arhitekture<br />
in oblikovanja v Sloveniji.<br />
– Pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> vključitev javnih arhitekturnih in urbanističnih ter oblikovalskih<br />
natečajev v vse sektorje vladne politike.<br />
– Evidentiranje sodobnejše arhitekture, krajinskih ureditev in urbanističnih potez,<br />
ustrezno ščitenih pred neprimernimi posegi ter evidentiranje sodobnejšega oblikovanja<br />
in skrb <strong>za</strong> njegovo strokovno hranjenje in predstavljanje v domačem in mednarodnem<br />
prostoru.<br />
Pojasnilo: Glede na širok razpon ustvarjalnih praks likovne umetnosti se področji arhitektura 1<br />
(s krajinsko arhitekturo in urbanizmom) in oblikovanje kljub temu, da jih je zgodovina<br />
umetnosti vsa stoletja obravnavala skupaj s slikarstvom in kiparstvom, <strong>za</strong>radi svojih specifik<br />
od njih toliko razlikujeta, da potrebujeta posebno obravnavo. S strokovnega vidika je<br />
velikokrat sporna uporaba enake metodologije in vrednotenja pri obravnavi njunega položaja<br />
in vloge v sodobni družbi, kar je posebej težavno pri razpisih MK, prek katerih ta sofinancira<br />
mednarodno in nacionalno pomembne kulturne projekte. Arhitektura in urejanje prostora ter<br />
oblikovanje so bolj kot druga področja likovne umetnosti neposredno odvisni od ekonomskih<br />
in političnih razmer, <strong>za</strong>to si stroka težje <strong>za</strong>gotavlja potrebno avtonomijo in vpliv v družbi.<br />
Dosje Arhitektura v pove<strong>za</strong>vi s trajnostnim razvojem, ki ga je kot članica EU podpisala tudi<br />
Slovenija, arhitekturo in oblikovanje prostora postavlja med ključne dejavnike <strong>za</strong> kakovost<br />
bivanja, uspešnost razvoja mest, njihovo raznolikost in konkurenčnost.<br />
Slovenski prostor z naselji, s stavbami in krajino je temeljni pojav zgodovine, kulture in<br />
življenja v Sloveniji. Predstavlja najbolj opazen način izražanja v vsakdanjem življenju<br />
državljanov. V javni interes na področju arhitekture <strong>za</strong>to sodijo vse zvrsti s področja<br />
načrtovanja prostora: arhitektura, krajinska arhitektura in urbanizem.<br />
Tudi oblikovanje, ki smo ga vso zgodovino obravnavali v okviru umetnostne zgodovine pod<br />
imenom umetna obrt, predstavlja pomembno področje ustvarjalnosti, saj posebej neposredno<br />
nagovarja širok krog prebivalstva in je ob arhitekturi najbolj opazno v vsakdanjem življenju.<br />
V javni interes na področju oblikovanja sodijo vse zvrsti: grafično, unikatno oblikovanje,<br />
vizualne komunikacije in industrijsko oblikovanje.<br />
Splošni cilj je povečati izobrazbeno raven na področju prostorske kulture (arhitekture,<br />
krajinske arhitekture, urbanizma) in na področju oblikovanja (industrijskega, grafičnega in<br />
unikatnega oblikovanja ter vizualnih komunikacij), ju popularizirati na vseh ravneh: od<br />
izobraževanja do raziskovanja in prestavljanja dobrih praks ter povečati njuno prepoznavnost<br />
v domačem in mednarodnem okolju.<br />
Čas izvedbe: nova stalna naloga.<br />
Ocena finančnih sredstev: nova sredstva v višini 600.000 € letno <strong>za</strong> nove programe in<br />
projekte ter 500.000 € letno <strong>za</strong> novi Muzej <strong>za</strong> arhitekturo in oblikovanje (MAO).<br />
Odgovornost: MK, MOP, MAO, Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), Zbornica <strong>za</strong><br />
arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).<br />
Ka<strong>za</strong>lniki: število tematskih in problemsko <strong>za</strong>stavljenih razstav in zbirk, število in odzivnost<br />
obiskovalcev, število populari<strong>za</strong>cijskih programov in izobraževalnih prireditev <strong>za</strong> posamezna<br />
ciljna občinstva, število prejemnikov delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb, število<br />
1 Poimenovanje področja arhitekture in oblikovanja vedno vključuje tudi krajinsko arhitekturo in urbanizem.<br />
28