V času krize, ki pogosto pomeni tudi prevrednotenje vrednot, ostajamo pri <strong>za</strong>vezi <strong>za</strong> pravo mesto Kulture in Umetnosti v jutrišnjem svetu. Naj (p)ostaneta sinonim <strong>za</strong> Svobodo, Ustvarjalnost, Mavrico in Smisel. Dr. Boštjan Žekš Minister <strong>za</strong> <strong>kulturo</strong> 4
PREAMBULA Nacionalni kulturni program (v nadaljevanju NKP) je temeljni razvojni dokument slovenske družbe in Slovenije kot države, njena programska/<strong>programa</strong>tska odločitev in strateška <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>, ki obvezuje slovensko politiko kot celoto. Kot tak je dokument države in vseh njenih organov, ne samo vlade in ne enega samega ministrstva. Pomemben in nujen v pojmovanju nacionalnega <strong>programa</strong> in javnega interesa na področju kulture je premik od razmisleka, ki skrbi <strong>za</strong> reali<strong>za</strong>cijo NKP banalno skrči na program dela posameznega resorja v boju <strong>za</strong> proračunska sredstva. NPK je več, je strateški dokument, ki predstavlja odločilno fazo dolgoročnega razvoja slovenske družbe in Slovenije kot države, se pravi programski dokument vlade, opozicije in civilne družbe, ljudi kot ustvarjalcev, organi<strong>za</strong>torjev in porabnikov kulturnih dobrin. Visoka kulturna <strong>za</strong>vest in zlasti tudi samo<strong>za</strong>vest sta nujni <strong>za</strong> vse družbene sfere, <strong>za</strong> njihov razvoj, in pogoj <strong>za</strong> ustvarjalno sodelovanje v sodobni družbi. Kulturnost kot udejanjena vrednota prežema vse druge družbene dejavnosti in družbeno življenje v celoti; ljudje že financirajo ali sofinancirajo mnoge oblike umetnostne ustvarjalnosti, obstajajo pozitivni zgledi, kako kultura prežema druge družbene dejavnosti, in tudi v gospodarstvu (nedružbenih področjih) je kulture veliko, vsekakor več, kot kaže površen pogled. Skrb <strong>za</strong> kulturno ustvarjalnost, avtorstvo in intelektualno lastnino ni predvsem finančno in pravno-etično skrbništvo nad ljubiteljskimi, profesionalnimi, kolektivnimi in individualnimi sposobnostmi, željami in talenti, temveč njihovo državno koordinirano razvojno spodbujanje. Tradicionalna opredelitev pojma kulturna dediščina razume ohranjanje dediščine kot nalogo MK, v resnici pa ta vse bolj postaja okoljska, prostorska, lokalna in univer<strong>za</strong>lna naloga in dejavnost organizirane države. Prav tako je tudi znanost področje kulture in korak v civiliziranost in <strong>za</strong>to vse bolj pomembna določilnica nove identitete. Že zdaj nekateri od omenjenih podsistemov ali sektorjev niso bili le skrb enega samega ministrstva. Naloga države je, da vzpostavi kar najbolj premišljeno, učinkovito in trajnostno veljavno delitev dela oziroma sodelovanja med ministrstvi <strong>za</strong> vzgojo in izobraževanje, visoko šolstvo in znanost, okolje in prostor, kmetijstvo, turizem, gospodarstvo, pravosodje in zunanje <strong>za</strong>deve. Ne gre samo <strong>za</strong> predvidljive in modno aktualne sinergijske učinke, ki kljub vsemu omogočajo razpršenosti, razdrobljenosti, možnosti skrivanja pred nalogami in odgovornostmi, socialno mimikrijo, nepove<strong>za</strong>nosti in posledično neučinkovitosti, ampak <strong>za</strong> vzpostavitev podlage <strong>za</strong> sonaravno oblikovanje kulturnosti, omike, civili<strong>za</strong>cijskih prednosti in nacionalne samo<strong>za</strong>vesti. Za sodobno upravljanje in razvijanje politik prihodnosti je nujno celovito pojmovanje nacionalne kulture in javnega interesa, ki uspeva z učinkovitim medresorskim sodelovanjem, večjo transparentnostjo dela in jasnimi pristojnostmi ter osebno odgovornostjo. Zato je dolžnost slovenske politike, da se na <strong>kulturo</strong> in NKP ne spomni le deklarativno ob praznikih, ampak se ob vsakem dokumentu in ukrepu vpraša tudi o njegovi kulturni razsežnosti in posledicah <strong>za</strong> slovensko <strong>kulturo</strong> in družbo. Družba je v globalni ekonomski krizi, institucionalni krizi Evropske unije in splošni družbeni in moralni krizi – in slovenska družba ni izvzeta. Ekonomsko in finančno krizo in vse družbene tegobe si kultura deli z drugimi družbenimi sferami in s precejšnjim delom globaliziranega sveta. NKP kot strateški dokument državi ne le nalaga skrb, marveč jo <strong>za</strong>vezuje k vzpostavljanju mednarodnih ekonomskih in institucionalnih pogojev <strong>za</strong> samostojen kulturni razvoj Slovenije in Slovencev, <strong>za</strong> ohranjanje identitete in oblikovanje novih načinov in oblik izražanja identitetne skupnosti v globalnih in komunikacijsko novih, bolj odprtih, soodvisnih in med seboj veliko bolj prežetih družbenih prostorih. Temeljni pogoji <strong>za</strong> kvalitetno rabo vseh teh možnosti so v polju kulture, vzgoje, izobraževanja in 5
Change language