Osnutek predloga Nacionalnega programa za kulturo 2012-2015

znanosti, zato bo država Slovenija zagotavljala ustrezno mesto in pomen spoznavanju
umetnosti in kulture v splošnem izobraževanju na vseh stopnjah, od predšolske ravni naprej.
Dolžnost države je, da prosti trg kulturnega blaga in storitev razume kot pravico Slovencev,
da jim je lastna kultura dostopna pod pogoji, ki niso težji od tistih, po katerih so nam sicer
dostopni blago in storitve, in da jim je dostopna vsa svetovna kultura, kakor jim je dostopen
ves tehnološki in industrijski napredek. Proces globalizacije, še zlasti pa možnost instantne
povezave s slovensko kulturno ponudbo vsepovsod po svetu, je že in bo v slovenski kulturni
politiki trajno spremenil tradicionalno delitev slovenskega kulturnega prostora na matico,
zamejstvo in izseljenstvo. Slovenski kulturni prostor je povsod; informacijska povezanost je
prihodnost vseh nacionalnih kultur in državnih politik in pomeni izjemno vsebinsko razširitev
pojma kulturnega prostora, posebej skupnega slovenskega kulturnega prostora. Slovenija se
bo kot članica Evropske unije in v mednarodnih odnosih sploh zavzemala za tako ureditev in
delovanje, ki bo zagotavljalo polno možnost razvoja slovenskega jezika in slovenske kulture,
seveda ob zavedanju, da meje mojega jezika niso več meje mojega sveta. To je radikalna
zareza v pojmovanje slovenske identitete in jo v veliki meri preizkuša na svetovnem odru in
trgu.
Takšno zavzemanje ni grožnja samobitnosti kulture ne zgodovinskemu pomenu ali
socialnohistorični odločilnosti jezika in nacionalne zavesti. Tudi ni ovira današnji stopnji
razvitosti slovenskega jezika, temveč mu je lahko razsodna spodbuda, kakor tudi ne pomeni
oviranje prostega toka blaga in sredstev. Državo zavezuje, da ne popušča neoliberalni
redukciji umetnosti na blago in storitve, razumljene kot materialne nosilce kulturnih vrednot.
Dobrine, ki jih trošimo kot kulturo, niso snovni nosilci kulturnih vrednot (torej knjige, nosilci
zvoka, softver itn.), marveč te vrednote same, vsebina teh nosilcev. Za ustvarjalce, pripadnike
in uporabnike slovenske kulture kjer koli v svetu je prosti trg kulturnih dobrin le taka tržna
ureditev, ki jim omogoča prosti dostop do teh vrednot pod enakopravnimi pogoji z ustvarjalci,
pripadniki in uporabniki kultur, katerih trg je večji.
Glede na to, da v globalni družbi na svetovnem spletu in nasploh s pomočjo novih medijev
doseg slovenske kulture ni več prostorsko omejen in časovno zamuden, si bo Slovenija
prizadevala za stalno in redno vzdrževano živo povezavo med matico in slovenskimi
skupnostmi ter posamezniki v svetu. Omogočiti jim moramo lahek in razumljiv dostop do
vseh spletnih mest, na katerih se bodo seznanili z vsem družbenim življenjem v Sloveniji, še
posebej z živo kulturno ustvarjalnostjo. To v celoti spreminja ustaljena mnenja o rabi
slovenske kulture zunaj države in opozarja na internetno, tako rekoč instantno prezentacijo in
navzočnost slovenske kulture za raznorodne in raznolike globalne publike posameznih
umetnostnih področij. Slovenci, ki so začasno v tujini, ali mladi rodovi slovenskih zamejcev
in izseljencev v času svetovnega spleta povsem po nepotrebnem nimajo stika s kulturo mladih
v matici; ker ta skrbi zgolj za kulturne vrednote, ki so se medtem pri izseljencih in zamejcih
umaknile povsem v intimo, ne pa tudi za tiste kulturne vrednote, ki povezujejo mlade po svetu
kot generacijsko povezane kulturne in umetniške javnosti. Kasnejšim rodovom in mladim v
izseljenskih skupnostih in državah priseljevanja je treba omogočiti spletni dostop do
slovenskega družbenega življenja tudi v njihovih jezikih (angleščini, španščini, nemščini itn.).
Potrebujemo ukrepe za boljšo seznanjenost matične domovine s kulturo in družbeno
dejavnostjo Slovencev v svetu. To implicira aktivno zunanjo politiko Slovenije v EU in svetu
za vzpostavitev pogojev za lasten kulturni in družbeni razvoj.
NPK je trajni nacionalni, državni in evropski dokument, zato je temeljnega značaja in
pomena, saj se nanaša na celovit družbeni razvoj države, naroda in ljudi, Slovenije in
6