TRGOVINA URBANC - Ministrstvo za kulturo

Zavod za varstvo kulturne dediščine
Restavratorski center
LJUBLJANA, Trubarjeva 1
TRGOVINA URBANC
EŠD 397
KONSERVATORSKI NAČRT
Ljubljana, november 2007

1. IDENTIFIKACIJA KULTURNE DEDIŠČINE 3
2. UVOD 4
3. RAZUMEVANJE DEDIŠČINE 5
3.1. IZPIS IZ ZBIRNEGA REGISTRA 5
3.2. ODLOK O RAZGLASITVI 6
3.3. OPIS IN POLOŽAJ 6
3.4. OPIS RAZVOJA 7
3.5. ORIS ARHITEKTOVEGA ŽIVLJENJA IN DELA 9
3.6. PRIMERJAVA S SORODNIMI DEDIŠČINAMI 10
3.6. OPIS SPREMEMBE RABE IN UPRAVLJANJA 12
3.7. MATERIALNO STANJE 13
3.8. NAVEDBA POMANJKLJIVOSTI INFORMACIJ O DEDIŠČINI 13
4. KULTURNI POMEN DEDIŠČINE 14
UTEMELJITEV ZGODOVINSKEGA POMENA 14
UTEMELJITEV ESTETSKEGA POMENA 14
UTEMELJITEV DRUŽBENEGA POMENA 15
UTEMELJITEV ZNANSTVENEGA POMENA 16
4.1. KULTURNI POMEN DEDIŠČINE 16
4.2. STOPNJA KULTURNEGA POMENA 17
5. OCENA RANLJIVOSTI 18
5.1. SPLOŠNA OCENA RANLJIVOSTI DEDIŠČINE 18
5.2. OCENA OGROŽENOSTI DEDIŠČINE: 18
6. SMERNICE ZA OHRANJANJE 19
6.1. SPLOŠNE SMERNICE 19
6.2. SMERNICE ZA VAROVANJE KULTURNEGA POMENA 19
6.3. SMERNICE ZA RAZVOJ, SPREMEMBE IN PREDELAVE 20
6.4. SMERNICE ZA RAZISKAVE IN PROJEKTE 20
7. VIRI IN LITERATURA 22
8. PRILOGE 22
8.1. KATALOG 22
2

1. IDENTIFIKACIJA KULTURNE DEDIŠČINE
EŠD: 397
Ime enote: Ljubljana – Trgovina Urbanc
Kraj, lokacija: Trubarjeva cesta 1, Ljubljana
Občina: Mestna občina Ljubljana
Katastrska občina: k. o. Tabor
Parcelna številka: 2660
Lastnik: Hubert in Jorg Kosler
Upravljavec: Centromerkur d.d.
Naročnik: Hubert in Jorg Kosler
Investitor: Ministrstvo za kulturo
Pristojna strokovna služba: ZVKDS, OE Ljubljana
Zanjo: vodja OE: Boris Vičič, univ. dipl. arheolog
Odgovorni konservator: Marija Režek Kambič, univ. dipl. um. zgod.
Izdelovalec konservatorskega načrta: ZVKDS Restavratorski center, Ljubljana
Delovna skupina (izdelovalci): Marija Kambič Režek, univ. dipl. um. zgod.
mag. Boris Deanovič, univ. dipl. inž. arh.
Anja Premk, univ. dipl. inž. arh.
Kate Clark, MA, FSA, MIFA, IHBC in
udeleženci posveta 'konservatorski načrt', 17.-18.10.2007
Kraj, mesec in leto izdelave: Ljubljana, november 2007
Avtorske pravice konservatorskega načrta: Zavod za varstvo kulturne dediščine
Konservatorski načrt je narejen na podlagi konservatorskega programa Marije Režek Kambič.
Vse pravice pridržane. Za vsakršno uporabo besedil in fotografij izven namena, za katerega je bil
izdelan konservatorski načrt, je potrebno pridobiti soglasje izdelovalca.
3

2. UVOD
Perspektivna risba trgovine Urbanc iz leta 1902 arhitekta Sigmundta
(po fotografiji J. Kotarja)
Konservatorski načrt za trgovino Urbanc
v Ljubljani je nastal kot študijski primer
v okviru pripravniške naloge. Želi
osvetliti delovni proces pri prenavljanju
prostorov kulturne dediščine (angl.
place), katerega temeljni del je tudi
konservatorski načrt, ki je v tujini že
stalna praksa, pri nas pa je še v povojih.
Načrt temelji na konservatorskem
programu avtorjev Režek Kambič, M.,
Ravnikar, S., Vesel Kopač, I., ZVKDS
OE Ljubljana, nastal marca 2006. Za
teoretično izhodišče smo vzeli študijo
Enotna metodologija za izdelavo
konservatorskega načrta, ki je nastala v
okviru delovne skupine Kavčič, M.,
Zupančič, M., Deanovič, B., Oven, M. na
ZVKDS Restavratorskem centru, junija
2007 v Ljubljani. Vir so bile tuje sorodne
študije ter listina iz Burre.
Trgovina Urbanc je bila izbrana, ker je njena prenova nujna, aktualna in v interesu lastnikov.
Stavba vrsto let propada, saj so vzdrževanja omejena le na najnujnejše. Temu je botrovala
denacionalizacija potomcem Feliksa Urbanca. Hubert Kosler, potomec Feliksa Urbanca z
današnjo vsebino/ponudbo stavbe ni zadovoljen, zato jo v bodoče čakajo vsebinske spremembe.
4

3. RAZUMEVANJE DEDIŠČINE
3.1. Izpis iz zbirnega registra
OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©
IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE
Evidenčna številka 397
enote:
Ime enote: Ljubljana - Trgovina Urbanc
OPIS ENOTE DEDIŠČINE
Vrsta dediščine: nepremična kulturna dediščina
Tip enote: profana stavbna dediščina
Obseg enote: objekt
Tipološka gesla enote:
meščanska hiša, veleblagovnica
Tekstualni opis enote:
Fototeka INDOK: 1997, Miran Kambič
Vogalna palača, prva ljubljanska veleblagovnica in secesijsko okrašena velemestna, stavba
stoji ob Trubarjevi cesti. Postavili so jo 1903 po načrtih Friedricha Sigmundta.
Datacija enote: prva četrtina 20. stol., 1902-1903
LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE
Naselje: LJUBLJANA
Občina: LJUBLJANA
Opis lokacije:
Trubarjeva 1. Vogalna stavba ob robu Prešernovega trga v izteku Miklošičeve ceste.
PRISTOJNOSTI
Območna enota: ZVKD Ljubljana
RAZGLASITEV
Vrsta spomenika neznano
Akt razglasitve:
Odlok o razglasitvi ... Šempeterskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in
zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost, Ur.l. RS* (16.03.1990-20.06.1991), št. 18/90-
942, 27/91-1211
Vrsta razglasitve: stalna razglasitev do preklica
Veljavnost razglasitve: 19.5.1990 -
©Register kulturne dediščine
5

3.2. Odlok o razglasitvi
Odlok o razglasitvi nekdanjega Šempetrskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni
in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost. Uradni list RS (11. 5. 1990), št. 18, str. 1052 –
1056 (št. predpisa 942).
Odlok o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski
spomenik. Uradni list RS (20. 12. 1990), št. 46, str. 2153 – 2157 (št. predpisa 2229).
Odlok o razglasitvi urbanističnega kompleksa Prešernovega trga v Ljubljani za kulturni in
zgodovinski spomenik. Uradni list RS (20. 06. 1991), št. 27, str. 1238 – 1240 (št. predpisa 1209).
3.3. Opis in položaj
Trgovina Urbanc je zgrajena v secesijskem slogu po vzoru tedanjih sodobnih veleblagovnic
Pariza, Dunaja, Gradca, Budimpešte. Leta 1903 jo je dal zgraditi Feliks Urbanc po načrtih
graškega arhitekta Friedricha Sigmundta (1856-1917). Arhitekt se je zgledoval po eni od
budimpeštanskih trgovin, kar se vidi v konceptu pročelja, stavba pa velja za njegovo najboljše
delo. (Prelovšek, 1977)
Prešernov trg z zraka
Stavba stoji na severovzhodnem vogalu
Prešernovega trga, na vogalu Miklošičeve in
Trubarjeve. Trg je dobil današnjo, stilsko in
višinsko poenoteno podobo po ljubljanskem
potresu leta 1895, ko so pozidali meščanske
palače, Frischovo in Seunigovo, stavbo
Centralne lekarne, trgovino Urbanc, Filipov
dvorec, Kresijo ter prenovili Hauptmannovo hišo
v secesijskem slogu. Današnja podoba je bila
zaokrožena trideset let kasneje z Mayerjevo
palačo. Trg se je po potresu iz predmestnega
križišča razvil v nov mestni prostor, ki je ohranil
prvenstveno prometno funkcijo na meji med
srednjeveškim mestom in novo razvijajočimi se
predmestji, a jo z novi stavbami dopolnil z novo
vsebino. (Mihelič, B., 1999)
Urbančeva hiša je štirinadstropen objekt, v tlorisu ima obliko nepravilnega petkotnika. Na
Prešernov trg gleda z ozko enoosno fasado, kjer je glavni vhod, krit s polkrožnim steklenim
nadstreškom v obliki pahljačasto razprtih cvetnih listov. Na vrhu fasade dominira neobaročni kip
Merkurja, boga trgovine in zaščitnika trgovcev. Ostali dve ulični fasadi sta postavljeni vzporedno
z Miklošičevo in Trubarjevo.
Notranjost še služi kot trgovski prostor, ohranjen je centralni prostor s triramnim stopniščem.
Strop prostora je podprt centralno s stebri, ki hkrati služijo kot poudarek glavnemu stopnišču, na
vmesnem arhitravu stoji personifikacija obrti. Notranje okrasje, pohištvo, okrašeno z rastlinsko
motiviko, motivi na jedkanih steklih izložbenih vitrin, oblikovanje luči, vse odseva vplive
belgijske in francoske art nouveau, kar je za Ljubljano redkost, saj se je bolj zgledovala po
dunajskem jugendstilu. (http://www.ljubljana.si)
6

3.4. Opis razvoja
Leta 1902 je nastal načrt arhitekta Friedricha Sigmundta. 25. februarja 1902 je Feliks Urbanc
prosil magistrat za stavbno črto in nivel. Dovoljenje za zidavo je dobil 19. avgusta.
Leta 1903 se je na mestu dveh starih hiš zgradila trgovina, umaknjena v notranjost parcele z
gradbene linije stare predmestne ulice. Stavbo je gradilo podjetje Faleschini & Schuppler, za
uporabo je bila pripravljena do pomladi 1904.
Prešernov trg z lokacijo leta 1825 na franciscejskem katastru in situacija danes na temeljnem topografskem načrtu 1:5000.
Okoli leta 1947 je bila spremenjena namembnost podstrešja z nadzidavo. Čela na stiku s
sosednjima stavbama so bila odstranjena. Mansarda je dobila hrastov parket, na ribjo kost.
Originalni načrt podstrešja iz leta 1902 ter načrt nadzidanega podstrešja iz leta 1984
Pred oz. okoli leta 1964 so preuredili celotno stavbo v trgovino; zaradi tega je prišlo do
naslednjih sprememb: odstranitev strehe dvorišča iz stekleno – železne konstrukcije in pozidava
le-tega ter gospodarskega poslopja; odstranitev triramnega stopnišča, na njegovem mestu ureditev
dvoramnega stopnišča z nasprotnima ramama in podestom ter vgradnja tekočih stopnic; v trakt ob
Miklošičevi cesti umeščeni pisarni, manjše skladišče, nove vertikalne komunikacije, dvigalo,
pomožno stopnišče, narejen nov vhod z Miklošičeve; odstranjeno manjše polžasto stopnišče ob
Trubarjevi. Odstranjena je bila stena, ki je ločevala prodajni prostor od trakta ob Miklošičevi.
7

Originalni načrt prereza iz leta 1902 prikazuje gospodarsko poslopje na dvorišču ter dvorišče krito s streho iz železne
konstrukcije; shematični načrt prereza obstoječega stanja prikazuje pozidano dvorišče.
Spremembe se odražajo tudi na tlorisih; primerjava originalnega načrta pritličja iz leta 1902 ter stanja iz leta 1984.
Galeriji v prvem nadstropju razširijo prehode v trakte; prvotno je bila s trakti povezana le skozi
dvoje vrat. Lesena oprema, police, se je dopolnila z novimi pred okenskimi odprtinami, ki so se
vstavile med prvotne, tako da se je izgubil prvotni ritem polnega – praznega, izmenjavanje polic
in okenskih odprtin.
Primerjava originalnega načrta 1. nadstropja iz leta 1902 in stanja iz leta 1984.
8

Na glavnemu stopnišču so bile lesene nastopne ploskve prevlečene z umetno maso in zaključene
s pločevinastim robom. Večino prvotne lesene opreme, izdelane iz prvovrstnega javorjevega lesa
se je zamenjalo. Parket v pritličju, položen diagonalno, je zamenjal kamen. Prvotni lesen tlak
prvega, drugega in tretjega nadstropja je zamenjal tlak iz umetnih mas. Svetlobni jašek v južnem
delu drugega in tretjega nadstropja se je zaslonil, tako da ni dovajal več naravne svetlobe. V novo
razširjen trgovski del so se umestile neonske luči.
Pred glavnim vhodom je bil dodan steklen vetrolov. Od prvotnih jedkanih stekel, ki so bila v
izložbenih oknih, so postopoma zamenjali vsa razen enega.
Okoli oz. po letu 1984 obnova fasad po zatečenem stanju. Pred obnovo fasad je bila narejena
barvna študija, izdelana je bila kopija merkurja. (Nemec, Bernik, 1986)
Primerjava fasade na originalnem načrtu leta 1902 z današnjim stanjem.
3.5. Oris arhitektovega življenja in dela
Friedrich Sigmundt se je rodil 10. novembra 1856 na Dunaju. Arhitekturo je študiral na dunajski
visoki šoli, po študiju se je za kratek čas zaposlil v ateljeju Ottona Wagnerja. Leta 1880 je odšel v
Gradec, kjer je postal asistent na tehnični visoki šoli. Skupaj z Wistom je začel načrtovati novo
stavbo tehnike, a se je leta 1887 odločil za samostojno delovanje. Kmalu nato je sprejel profesuro
na državni obrtni šoli, kjer je poučeval vse do pričetka prve svetovne vojne. Umrl je v Gradcu, 6.
marca 1917.
L. Theyer in F. Sigmundt, Wechselseitige Brandschaden Versicherungs Anstalt, Gradec, 1893 (levo) in Vila Riedel, Mali
Lošinj, 1892-1895 (desno)
9

»V štajerskem glavnem mestu in okolici je sezidal vrsto vil in stanovanjskih hiš v
poznohistoričnem slogu. Leta 1894 je skupaj z Leopoldom Theyerjem postavil mogočno
neorenesančno stavbo Wechselseitige Brandschaden Versicherungs Anstalt v središču Gradca.
Ob Urbančevi hiši je oblikovno nova le dvorana, ki jo je projektiral za Šesto nemško pevsko
slavje leta 1902, vendar med obema arhitekturama zaman iščemo globljih sorodnosti. Sigmundt
je stavbne oblike prevzemal in sestavljal eklektično. Z drugimi deli se mu ni posrečilo, da bi se
prebil iz poprečja provincialne umetnosti. Pri nas je postavil še v Malem Lošinju vilo Riedl
(1892), zamisel velikega hotela v Opatiji pa je ostala le na papirju.« (Prelovšek, 1977: 115-116)
Risbi hotela v Opatiji (levo) in dvorane za 6. nemško pevsko slavje v Gradcu, 1902 (desno).
3.6. Primerjava s sorodnimi dediščinami
- Zgodovinske in slogovne vzporednice
Konec 19. stoletja se kot protiutež historicizmu razvije secesija. Glavna središča novega sloga se
razvijejo v: Veliki Britaniji (modern style; C. R. Mackintosh), Franciji in Belgiji (art nouveau; V.
Horta, H. van de Velde), Nemčiji (Jugendstil; J. M. Olbrich), Avstriji (secesija; J. Hoffmann, O.
Wagner), Španiji (modernismo; A. Gaudi). Večinoma izzveni do leta 1910. Pri nas se secesija
(večinoma med leti 1901 – 1909) izrazi predvsem pod avstrijskim vplivom, ustvarjajo pa tako
slovenski kot tuji oblikovalci (M. Fabiani, C. M. Koch, I. Vurnik; L. Theyer, J. Zaninovič, F.
Sigmundt, J. Vancaš) po naročilu bogatega meščanstva kot del popotresne regulacije Ljubljane.
V Ljubljani se razvije secesija pod dunajskim vplivom, izstopa le nekaj primerov pod vplivom
Budimpešte in Bohemije.
Secesija v Ljubljani se izrazi večinoma kot okras na fasadah, le občasno ustvari tudi kakšen
ambient. Danes so ohranjeni le še ambienti v Grand hotelu Union, Trgovini Urbanc, Mestni
hranilnici ljubljanski. Pod vplivom Wagnerjeve šole so fasade v Ljubljani poleg organskega,
rastlinskega okrasja dobile tudi geometrijske vzorce, sestavljene iz kvadratov, pravokotnikov,
krogov, ravnih linij.
Primer secesijskih fasad iz Budimpešte ter ornamentov belgijskega art nouveauja (arh. V. Horta)
10

Po besedah lastnikovih potomcev naj bi bil koncept fasade trgovine Urbanc povzet po
budimpeštanski trgovini, medtem ko je notranjost nastala pod vplivom belgijskega in francoskega
art nouveauja, kar je v našem prostoru posebnost. Stavba je posrečena mešanica dunajskih in
francoskih pobud, značilnih za graški umetnostni milje. (Baloh, 1984: 19) Art Nouveau je
oboževal lahkotnost, stanjšanost, transparentnost in seveda valovitost, pri Urbancu se odraža v
uporabi rastlinske ornamentike s stropa preko stebrov prehaja na tla, kot tudi pri oblikovanju
notranje lesene opreme (vrata, vetrolov, zrcala, konzole pod galerijo), glavnega stopnišča,
glavnega vhoda z nadstreškom. (Prelovšek, 1977) Del značilne ornamentike predstavlja tudi
napis v secesijski tipografiji, ki je bila sestavni del takratnih javnih zgradb (danes še ohranjen
originalni napis na Mestni hranilnici ljubljanski, Ljudski posojilnici).
- Prostorske vzporednice
V Ljubljani se je novi slog meščanstva uveljavil predvsem pod vplivom Dunaja in se izrazil kot
secesija. Prva pomembna stvaritev je bil v letu 1901 zgrajen Zmajski most, večina secesijskih
objektov pa je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja, med starim mestnim jedrom in
železniško postajo, ob novo nastali Miklošičevi cesti, ki je bila začrtana po ljubljanskem potresu
v letu 1895 kot del mestne prenove. Urbančeva trgovina je bila zgrajena na ključni legi kot vhod
v Miklošičevo cesto, kot začetek v nacionalni slog. Sledile so ji stavbe Grand hotel Union,
Ljudska posojilnica, stavba Zadružne gospodarske banke in druge. Trgovina Urbanc s svojim
likovnim in arhitekturnim izrazom s celostno zaokrožuje podobo Prešernovega trga. Tu stoji tudi
secesijsko prenovljena Hauptmannova hiša.
- Vsebinske primerjave
Vsebinsko se stavba navezuje na sočasne nove stavbne tipe po Evropi, katerih naročniki so vse
premožnejši meščani. Prostorski koncept trgovine kot enotnega prodajnega prostora, ki je z
monumentalnim stopniščem povezan z galerijo v nadstropju, spominja na sočasne veleblagovnice
v Parizu, Budimpešti, Dunaju, Gradcu.
- Socialne primerjave
S prebujenjem meščanskega sloja prebivalstva so v stavbarstvu nastajali novi stavbni tipi
(železniške postaje, banke, veleblagovnice). Meščanstvo, ki se je želelo razlikovati od plemstva,
je začelo uvajati nove, lastne estetske poglede. Za razliko od tradicionalnega plemstva, ki se je
naslanjalo na zgodovino (historicistični slogi: neoromanika, neogotika, neorenesansa, neobarok),
je meščanstvo oblikovalo novi slog, secesijo, ki prekine s tradicionalnimi načini gradnje in
oblikovanja.
S prehodom družbe v potrošniško v zadnji četrtini 19. stoletja je tudi Ljubljana dobila vrsto novih
stavbnih tipov, ki so jo iz srednjeveškega mesta postavili v vlogo prestolnice. Naročnik je bilo
tako kot drugod po Evropi bogato meščanstvo, večinoma nemškega ali judovskega porekla.
redkeje slovenskega. Tudi Feliks Urbanc je bil meščan, avstrijskega rodu. (Art nouveau in Europe
today, 2000)
- Tehnološke vzporednice
Z razmahom industrializacije pride tudi pri gradnji do velikih sprememb. Možnost industrijske
proizvodnje v gradbeništvu izkoristi secesija. Uporaba novih materialov (železo, jeklo, steklo,
armiran beton) in tehnologij (prefabrikacija, lito železo, železna skeletna konstrukcija) pospeši
izgradnjo ter omogoči nove izrazne možnosti. Tako pri načrtovanju trgovine Urbanc uporabijo
vrsto sodobnih prijemov oblikovanja; zasteklitev dvorišča s streho iz stekleno – železne
konstrukcije, nadstrešek na glavnim vhodom iz železa in stekla, železne konzole fasade, svetlobni
jašek, železobetonski stropovi po sistemu Luipold, uporabljeni prvič v Ljubljani. (Prelovšek,
1977: 113)
11

3.6. Opis spremembe rabe in upravljanja
V stavbi, ki je bila v lasti Feliksa Urbanca, je bila prvotno trgovina z metrskim blagom in
stanovanji v zgornjih nadstropjih. Stavba je bila po prvi svetovni vojni nacionalizirana, od leta
1948 je z njo upravljalo podjetje Centromerkur, ki je odprlo prvo veleblagovnico v Ljubljani;
podstrešje je bilo nadzidano in spremenjeno v pisarniške prostore. Okoli leta 1964 je bila celotna
stavba spremenjena v trgovino. Leta 1991 je vnuk prvotnega lastnika, Hubert Kosler, vložil
zahtevek za denacionalizacijo. V prid Huberta Koslerja so odločili v letu 2002, vendar je družba
Centromerkur, ki se z razsodbo ni strinjala, sprožila ustavni spor. Stavba je bila vrnjena lastniku v
naravi.
Prvotno sta bili trgovski dejavnosti namenjeni le spodnji dve etaži, zgornji nadstropji sta bili
stanovanjski. Na severni strani notranjega dvorišča je stalo gospodarsko poslopje s stanovanjem v
nadstropju. Drugo in tretje nadstropje je bilo z vogalnim delom in traktom ob Trubarjevi
namenjeno stanovanju. Trakt ob Miklošičevi je bil namenjen skladišču, ob dvoriščni strani
vertikalnim komunikacijam. Podstrešje je bilo neizkoriščeno, z izjemo skromnih sob. V kleti so
bili pomožni prostori.
12

Sheme rabe prostorov; primerjava prvotnega stanja z današnjo rabo.
Danes je trgovski dejavnosti namenjena celotna stavba skupaj s pozidanim dvoriščem in
gospodarskim poslopjem. Nadzidano podstrešje je namenjeno upravi veleblagovnice. V kleti so
skladiščni prostori, arhiv in garderobe.
3.7. Materialno stanje
Stavba je bila redno vzdrževana, zato ne kaže kakšnih hujših poškodb, ki bi jih bilo treba takoj
sanirati. Za potrebe prenove se naredi dodatna študija stanja konstrukcije. Stavbo v kleti uničuje
talna vlaga.
3.8. Navedba pomanjkljivosti informacij o dediščini
Iz arhivskega gradiva ni razvidno, kdaj točno je do določenih sprememb prihajalo in kaj se je
dogajalo s stavbo med drugo svetovno vojno.
13

4. KULTURNI POMEN DEDIŠČINE
Utemeljitev zgodovinskega pomena
Prostor okoli Prešernovega trga se je kontinuirano razvijal kot del predmestja. Razvoj je prekinil
potres leta 1895, zato je na pobudo župana Ivana Hribarja prišlo do novega regulacijskega načrta
(J. Duffe, temelji na načrtih M. Fabianija in C. Sitteja), ki je predvidel širitev prvotne predmestne
ulice. Urbančeva hiša nastane na pomembni lokaciji, ob vhodu novo nastale Miklošičeve ceste,
na stiku med srednjeveškim in novo nastajajočim sodobnim mestom (na prostoru bivšega
predmestja).
S spremembo družbenih razmer (izboljšanje gmotnega položaja meščanov) se v Evropi uveljavijo
novi stavbni tipi, tudi veleblagovnice. Trgovina Urbanc predstavlja prvi in najkvalitetnejši primer
le-te v Ljubljani, načrtovane za prodajo manufakturnega blaga. Enotni prodajni prostor jo
postavlja ob bok sodobnim veleblagovnicam Budimpešte, Pariza, Dunaja. Ljubljanska
veleblagovnica kontinuirano deluje vse od svojega začetka.
Utemeljitev estetskega pomena
Centralni prodajni prostor s stopniščem
Stavba nosi secesijski izraz, ki zaključuje Miklošičevo cesto in zaokrožuje celostno podobo
Prešernovega trga. Fasada je značilno členjena s poudarkom na Prešernov trg (ozka stranica, osno
somerna, zelo poudarjena po vertikali z glavnim vhodom in nadstreškom, bogato okrašena,
zaključena s kipom Merkurja), s secesijskim okrasjem (ločno zaključena čela frčad, valovito
zaključena pločevinasta obroba, oble prezračevalne line, železne konzole pod kapom, dekoracija
Glavni vhod z nadstreškom, kip Merkurja, železne konzole pod kapom
14

nad in ob oknih 2. in 3. nadstropja). Tako v notranjosti kot na fasadah nosi plastiko s simboliko
(kip Merkurja, alegorija obrti).
Ima še enega redkih ohranjenih ambientov v Ljubljani (poleg še Grand hotela Union, Mestne
hranilnice ljubljanske) – centralni prodajni prostor s stopniščem, ograja, galerija, delno ohranjena
lesena oprema (prodajne police, ogledala, vrata), štukature, jedkano steklo. Notranjost je
pomembna tudi zato, ker je edini ljubljanski primer, nastal pod vplivom art nouveauja. Žal je
večina notranjosti razen omenjenega predelana.
Vhodni vetrolov, jedkano steklo, lesena oprema na galeriji
Nizek estetski pomen imajo predvsem intervencije zadnjih desetletij, ki so uporabljale
industrijsko opremo (sodobne zasteklitve, tlaki itd...) in oblikovanja niso prilagodile kakovosti
secesijske izvedbe.
Utemeljitev družbenega pomena
Trgovina je znanilec prebujajoče se potrošniške družbe in predstavlja pomemben prehod med
obrtjo / maloprodajo in manufakturo / veleprodajo. Včasih je aktivno sooblikovala modo, danes
je ta pomen žal izgubila, saj prodajni program ostaja vrsto leto enak. Predstavlja kolektivni
spomin na čas po potresu ter na razcvet meščanstva (prostor srečevanja za nemško meščanstvo).
Stavba predstavlja del življenja / ponudbe na Prešernovem trgu.
Prešernov trg v prvi polovici 20. stoletja (A01-058, Zgodovinski arhiv Ljubljana)
15

Utemeljitev znanstvenega pomena
Stavba je pomembna zaradi uporabe novih materialov in tehnologij (kovano in lito železo, steklo,
železobetonski stropovi po sistemu Luipold). Žal se dvoriščna konstrukcija iz železa in stekla ni
ohranila. Je tudi tipološko pomembna – je primer novega stavbnega tipa v Ljubljani, ki se je
uveljavil v popotresni regulaciji mesta.
Načrt železobetonskih stropov po sistemu Luipold (ZAL)
4.1. Kulturni pomen dediščine
Trgovina Urbanc ima izjemen kulturni pomen, saj s sočasnimi stavbami sooblikuje podobo
Prešernovega trga in vhodna na Trubarjevo in Miklošičevo cesto. Stoji na izjemni lokaciji.
Predstavlja prvi, najkvalitetnejši primer veleblagovnice v Ljubljani in odraža spremembe v
evropski družbi. Secesijsko okrasje fasade, tehnologija gradnje in uporaba novih materialov,
predvsem pa ohranjen secesijski ambient enotnega prodajnega prostora pomembno doprinašajo k
urbanosti Ljubljane in so žive, še ohranjene priče časa na prelomu 19. stoletja v 20.
Kulturni pomen stavbe je toliko večji, saj je hkrati pomembna tako iz zgodovinskega, estetskega,
družbenega kot tudi znanstvenega vidika.
16

4.2. Stopnja kulturnega pomena
Shema stopnje kulturnega pomena, prikazanega na fasadah in tlorisih
17

5. OCENA RANLJIVOSTI
5.1. Splošna ocena ranljivosti dediščine
Stavba stoji na potresno ogroženem območju, zato je ob močnejših potresih dediščina ranljiva.
Zunanjost je ranljiva zaradi vpliva kislega dežja in onesnaženega zraka. (ranljivost estetskega
pomena). Z menjavo lastnika ter z morebitno novo namembnostjo bi Ljubljana izgubila svojo
prvo veleblagovnico z nepretrganim delovanjem od njenih začetkov (ranljivost družbenega,
zgodovinskega pomena). Stavbo ogroža tudi promet in vandalizem (mehanske poškodbe, grafiti,
požar), še posebej ob družbenih prireditvah na Prešernovem trgu (ranljivost estetskega pomena).
Neustrezna sanacija (npr. potresne varnosti) lahko povzroči izgubo pristnih gradiv (ranljivost
znanstvenega pomena stavbe), neustrezno projektiranje preboje na neustreznih mestih in
spremembe zasnove objekta (ranljivost estetskega, zgodovinskega pomena).
Prilagoditve zaradi požarno varnostnih predpisov lahko povzročijo izgubo estetskega pomena (na
primer neustrezno nameščanje hidrantov v prostorih visoke kulturne vrednosti, vzpostavljanje
požarnih sektorjev ipd…).
5.2. Ocena ogroženosti dediščine:
Stavba je grajena kvalitetno in iz kakovostnega materiala. Gradivo ni posebno ogroženo, razen
manjših poškodb zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom. Manjše poškodbe povzroča
zamakanje z žlebov in odkapnih strešic. Iz istih vzrokov se manjše poškodbe kažejo na kovinskih
delih fasade.
Nestrokovni obnovitveni posegi v preteklosti so povzročili nižjo kakovost izvedb okrasja
(skulptura Merkurja) in stavbnega pohištva. Odstranjena je bila večina jedkanih stekel. Prav tako
se neprimerno koristi secesijska trgovinska oprema, ki zaradi neustrezne razporeditve prodajnega
blaga ne pride do polnega izraza. (ogrožen je estetski pomen)
Zaradi preobremenjenosti predvsem glavnega stopnišča ter pretirane obrabe gradiv so izrabljeni
tlaki in zaščitne ograje (ogrožen je estetski pomen).
Stavbo v kleti ogroža talna vlaga (plesen, odpadanje ometa).
Odpadanje ometa zaradi zamakanja, talna vlaga v kleti
18

6. SMERNICE ZA OHRANJANJE
6.1. Splošne smernice
Vsi posegi v enote kulturne dediščine, ki spreminjajo njihov značaj in lastnosti, zaradi katerih je
bila enota evidentirana kot kulturna dediščina, so podrejeni nadzoru pristojne območne enote
ZVKDS. Za posege v objekte je potrebno predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje
pristojne območne enote ZVKDS.
Upoštevati je potrebno varstveni režim v Odloku o razglasitvi nekdanjega Šempetrskega,
Poljanskega in Karlovškega predmestja.
Upoštevati je potrebno varstveni režim v Odloku o razglasitvi Prešernovega trga.
Vsi posegi so omejeni na ohranitev celovitosti dediščine v svojem prostoru ter na ohranitvi
njenega kulturnega pomena. Načrtovani morajo biti skrbno, z uporabo avtentičnih gradiv in
tradicionalnih tehnik. Posegi naj se usmerjajo v vzdrževanje in popravila ter manj v obnovitvena
dela. V primeru obnovitvenih posegov ali sanacij morajo biti postopki in tehnologije izvedene
tako, da jih je brez poškodovanja pristnega gradiva mogoče zamenjati z novimi (reverzilbilne).
To velja predvsem za protipotresno in požarno varstveno sanacijo. Uporaba modernih materialov
in tehnik naj bo podprta s trdnimi znanstvenimi dokazi ali z izkušnjami strokovnjakov.
Nove rabe ne smejo zmanjševati kulturnega pomena dediščine, zato naj upoštevajo kontinuiteto
dejavnosti v prostoru: raba naj bo skladna, saj le taka raba nima ali ima minimalen vpliv na
kulturni pomen Trgovine Urbanc.
6.2. Smernice za varovanje kulturnega pomena
Ukrepi za preprečevanje propadanja gradiva:
V strukturo se posega z minimalnimi vzdrževalni deli, ki zaustavljajo propadanje; obsegajo
nadzor strešne kritine, čiščenje žlebov, preprečevanje zamakanja, pravočasno menjavo izrabljenih
elementov, redni nadzor in vzdrževanje gradiv. Uporaba čistil v notranjosti naj bo prilagojena
naravnim materialom, ki niso agresivni za historično obdelane površine.
Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti pred naravnimi nesrečami:
Izdela naj se požarno varstveni elaborat.
Smenice za občasne obnove:
Kritina se lahko zamenja z enako bakreno pločevino, kot je obstoječa.
Kovinski elementi fasade se stičijo na stikih ter občasno menjajo v enakem materialu in izvedbi.
Načrt vzdrževanja naj predvidi tudi ferkvenco ljudi, dostavo (gre za območje peš cone), potrebna
sezonska vzdrževalna dela (posipanje pred poledico, čiščenje pločnikov).
Smernice za konservatorsko restavratorske posege:
Skulpture in dekoracije fasad in notranjosti se redno pregleduje. Redno se čisti nanose prahu.
Popravi se neprimerne domodelacije in zaščiti stike, na katerih prodira vlaga v gradivo. Zaželjeno
je postopno vračanje uničene secesijske opreme (jedkanih stekel, tlakov). Vse površine lesa se
vzdržujejo s premazi, identičnimi originalu.
19

Postopke posegov na elementih z visoko kulturno vrednostjo se določi v konservatorsko
restavratorskem projektu. Izvajalci vseh del naj bodo visoko usposobljeni in z ustreznimi
referencami, izkušnjami z delom na kulturni dediščini.
6.3. Smernice za razvoj, spremembe in predelave
Zagotavlja naj se javno dostopnost stavbe v tej meri, kolikor je bila prvotno načrtovana. Določi se
primerno rabo prostorov; v trgovskem delu stavbe se funkcijo ohranja, saj predstavlja enega
bistvenih elementov, ki dajejo objektu visoko kulturno vrednost. Ostali prostori so bolj
prilagodljivi, imajo lahko javni ali zasebni dostop.
Posegi na mestih z visokim kulturnim pomenom naj se omejijo na najmanjšo možno mero (glej
splošne smernice). Vsi preboji morajo biti v projektu obnove detajlno izrisani ter načrtovani tako,
da originalna struktura ne bo utrpela škode (to pomeni na mestih, kjer ni elementov z visokim
kulturnim pomenom). Za prilagoditve dostopov za funkcionalno ovirane ljudi in druge
prilagoditve naj se uporabi vhode nizke kulturne vrednosti. Dovoljene so spremembe prostorske
zasnove le v prostorih, označenih s stopnjo kulturnega pomena »nizek pomen«. Za zagotavljanje
predpisov (požarna varnost, potresna varnost, varstvo pri delu, dostopnost objektov v javni
rabi,…) se izvede posege v najmanjši možni meri, na mestih, kjer se ne posega v elemente z
visoko kulturno vrednostjo, s prilagojenim oblikovanjem in montažo zaščitne opreme na
diskretnih mestih. Vse spremembe se detajlno izriše v projektu.
Moteče / neprimerne sekundarne elemente se odstrani (elementi označeni s stopnjo »moteče- brez
pomena«, po potrebi se nadomesti z ustreznejšemi (žarometi, zunanji vetrolov, tende, notranja
oprema). Predelane elemente (vhoda s Trubarjeve in Miklošičeve) se oblikuje skladno z ostalo
substanco ter se s tem dediščini zviša kulturni pomen. Novo naj se diskretno umešča ter prilagaja
staremu. Vse dodatne, nove elemente se umešča na način, ki zagotavlja ohranjanje kulturne
vrednosti dediščine ter jo nadgrajuje. Novo oblikovanje pri elementih/prostorih z visoko kulturno
vrednostjo se izpelje iz starega (npr. secesijska tipografija pri novih reklamnih napisih, uporaba
kovanega železa ipd.).
V načrtu vsakodnevnega upravljanja naj se predvidi možnost sodelovanja v okviru prireditev na
Prešernovem trgu. Promocija objekta in njegove neprekinjene trgovske funkcije se lahko vključi
v turistično ponudbo Ljubljane. V upravljanju objekta naj se zagotovi zadostno obveščenost
obiskovalcev in uslužbencev v stavbi. Oglaševalni panoji, razlage, zloženke, demonstracije
trgovanja z blagom pred 100 leti itd. so možni izzivi popestritve ponudbe mesta ter dodatnega
trženja objekta.
Partnerji pri izvajanju konservatorskega načrta:
Lastniki: Palača Urbanc d.o.o., upravljanje
Bodoči uporabniki: Trgovsko podjetje…, opravljanje dejavnosti, omogočanje dostopa,
vzdrževanje
Zunanji partnerji: Zavod za turizem Ljubljana, promocija, vodenje obiskov
Mestni muzej Ljubljana, interpretacija
ZVKDS OE Ljubljana, konservatorski nadzor
6.4. Smernice za raziskave in projekte
Sprejme se načrt upravljanja, ki podrobno določi razvoj dejavnosti ter razmerja med odgovornimi
osebami / institucijami, javnostjo in dediščino.
20

Del raziskav na fasadi je bil izdelan že leta 1986, vzorce barvnih plasti hrani ZVKDS
Restavratorski center. Na njihovi osnovi je možno izdelati barvno študijo, ni pa podatkov o
sestavi originalnih ometov, zato je potrebno odvzeti nekaj vzorcev originalnega ometa za analizo.
Dodatno je potrebno sondirati vse fasade ter strope in ostenja notranjosti.
Po raziskavah se izdela konservatorsko restavratorski projekt za vse elemente izjemnega,
visokega kulturnega pomena (stavbno pohištvo, lesena oprema, kovinski elementi, kamniti
elementi, štukature, ometi, dekorativni fasadni elementi).
Potrebno je izdelati analizo gradbenih konstrukcij ter potresne varnosti.
Naredi naj se študijo osvetljevanja prostorov, v kateri se ob obstoječih originalnih svetilih
predvidi dodatna primernejša svetilna telesa.
21

7. VIRI IN LITERATURA
Arhiv in dokumentacija ZVKDS OE Ljubljana
Arhiv Republike Slovenije
Art nouveau in Europe today. Brussels : Réseau Art Nouveau Network, cop. 2000.
Baloh, V., 1984: Secesija na Slovenskem : uporabna umetnost, umetna obrt in njej sorodni pojavi
v obrtni in industrijski proizvodnji. Narodni muzej, Ljubljana.
Clark, K., 1998: Conservation Plans in Action. English Heritage, London.
Clark, K., 2001: Informed Conservation. English Heritage, London.
Fister, P., 1979: Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Partizanska knjiga, Ljubljana
http://www.ljubljana.si/si/turizem/utrip_ljubljane/nakupovanje/veleblagovnice/1973/podrobno.ht
ml
http://www.ljubljana.si/si/turizem/znamenitosti/ljubljanski_trgi/presernov_trg
Kavčič, M., Zupančič, M., Deanovič, B., Oven, M., 2007: Enotna metodologija za izdelavo
konservatorskega načrta. ZVKDS Restavratorski center, Ljubljana.
Kladnik, D.: Secesijsko obarvana dediščina. V: http://www.zdruzenjesim.si/default4.asp?cnt=2&menuID=1767
Koch, W., 1999: Umetnost stavbarstva. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Lloyd Evans Prichard, 2004: Victoria Baths Conservation Plan.
http://www.victoriabaths.org.uk/Conservation_Plan.pdf < 22. 6. 2007 >
Lloyd Evans Prichard, 2004: Victoria Baths Gazetteer.
http://www.victoriabaths.org.uk/Gazetteer.pdf < 22. 6. 2007 >
Mihelič, B., 1999: Prešernov trg v Ljubljani. V: Zbornik za umetnostno zgodovino, str. 94 – 131.
Nova vrsta, št. 35.
Nemec, I., Bernik, J., 1986: Barvna študija fasade in izdelava kopije merkurja. Restavratorski
center, Ljubljana.
Pevsner, N., 1965: Pionirji modernega oblikovanja. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Pirkovič, J., Mihelič, B., 1997: Secesijska arhitektura v Sloveniji. Dnevi evropske kulturne
dediščine, Ljubljana.
Prelovšek, D., 1977: Urbančeva hiša v Ljubljani in njen arhitekt. V: Sinteza, 38-40, str. 112 –
116.
Režek Kambič, M., Ravnikar, S., Vesel Kopač, I., 2006: Konservatorski program za trgovino
Urbanc. ZVKDS OE Ljubljana.
Zgodovinski arhiv Ljubljana
8. PRILOGE
8.1. Katalog
22