GABRIEL OBLAK

Otroštvo
cerkvenem listu Zgodnja Danica iz leta 1863 se v rubriki Od dolenske
strani omenja nova cerkev v Dobovcu pod Kumom in njen leta 1861
sezidan stolp, v njem pa »dobra ura od g. Janeza Oblaka, Gorenca, ravnokar
postavljena«. 8
Jurijev mlajši sin, Matija, ded Gabriela Oblaka je bil prav tako izurjen
kovač in tesar, vendar ni trdnih dokazov, da bi se ukvarjal z izdelovanjem
ur. Med njegovimi štirimi otroki je bil tudi Gabrielov oče, Matevž
Oblak, rojen 10. septembra 1861. 9
O urarskem rodu Oblakov piše Vesna Bučić v Loških razgledih. 10 Matevž
je v veliki meri podedoval družinsko tradicijo izdelovanja stolpnih
ur. Leta 1899 je svojo urarsko dejavnost oglaševal tudi v časopisu Slovenec.
11 Blaž Oblak in Anja Vidmar v svoji raziskovalni nalogi pišeta, da je
njegovo delo stolpna ura v Dolenjem Logatcu, vgrajena leta 1910, in da
je naredil še več »turnskih« ur, ki še danes delujejo na ljubljanski glavni
pošti, na ljubljanski univerzi, na cerkvi sv. Štefana na Dunaju in na katedrali
v Kölnu. 12 Vseh teh navedb z gotovostjo ni mogoče potrditi. Najverjetneje
pa drži, da je ura na glavni ljubljanski pošti res njegova – pripovedi
o tem je kot otrok slišal tudi soavtor te knjige.
Matevž Oblak je umrl v Logatcu leta 1911 zaradi vodenice, star komaj
petdeset let. V spominih živi izročilo, da je tistega dne stal pred svojo
vilo ob današnji Tržaški cesti v Logatcu, v rokah pa je imel najmlajšega
sinčka Bogdana. Rekel je: »Bogdanček, glej avto!«, padel v nezavest in
umrl. Osmrtnico je objavil časopis Slovenec. 13
O življenjski usodi najmlajšega sina Bogdana pa več v poglavju o dogodkih
med drugo svetovno vojno v Logatcu.
19