Vsebina / Content (.pdf) - Prirodoslovni muzej Slovenije

J. Gregori: Kranjska œebela (Apis mellifera carnica): vidiki njene sedanje ogroæenosti v Sloveniji
testiranje 1177 matic (Gregorc, 2008b). Tudi posledice progenega testa øtejemo kot
prispevek h genski homogenizaciji œebel (Gregori, 2003b).
3.3. Propadanje œebeljih druæin
To je najbolj usodna razseænost ogroæenosti kranjske œebele pri nas, je najbolj
pereœ problem, ker prihaja do nepovratnih izgub in s tem siromaøenja genskega sklada.
Prihaja do poœasnega izumiranja edinstvenih lokalnih populacij. Genski sklad, ki
je nastajal milijone let, poœasi peøa, lokalne populacije izginjajo in z njimi tudi dragoceni
genski zapisi.
Iz razliœnih vzrokov tako prihaja do zmanjøevanja genske raznolikosti kranjske
œebele, katere izvorno obmoœje je prav Slovenija. Zato smo dolæni ohranjati œim
veœjo raznolikost genskega sklada œebel, vendar brez vnosa genov iz sosednjih ali
drugih tujih obmoœij, kjer tudi gojijo kranjsko œebelo. Preteæni del Slovenije je lahko
oblikovan kot genski sklad kranjske œebele, kot je to priporoœeno za varovanje avtohtonih
populacij (Boæiœ, 2005)
3.3.1. Propad malih œebelarstev
Pri ohranjanju genske raznolikosti so kljuœnega pomena razprøena tradicionalna
mala œebelarstva, kjer zaradi stacionarnega naœina œebelarjenja ni prihajalo do
meøanja œebel. So neke vrste genska banka, ki pa je vse bolj ogroæena. Pri tem je øe
kako dragocen vsak œebelnjak, kjer se pri œebelah øe ohranjajo genski zapisi, vsaka
krajevna populacija œebel, kjer ne prihaja do meøanja z drugimi ekotipi. V bolj
odroœnih krajih so œebelnjaki, bolj so dragocene œebele v njih.
Øtevilo naseljenih panjev se manjøa s starostjo œebelarjev. Starostna struktura slovenskih
œebelarjev je neugodna, øe pred kratkim je bila povpreœna starost okoli 65
let, se pa z dotokom mlajøega œlanstva zmanjøuje. Malo œebelarstvo se s starostjo
lastnika manjøa in slej ko prej propade.
K pospeøenemu zmanjøevanju øtevila malih œebelarstev je prispevala uvedba
davka tudi za mala œebelarstva leta 2007, kar se je zgodilo prviœ v zgodovini slovenstva
in izzvalo med œebelarji veliko ogorœenje, poslediœno pa se je poveœala
nevarnost zmanjøevanja øtevila malih œebelarstev (Majdiœ, 2007). To so veœinoma
mali kmetje, ki se poleg kmetovanja ukvarjajo øe z nekaj druæinami œebel, bolj zato,
ker so bile æe od nekdaj pri hiøi. In redna zdravljenja varoze so tudi vse veœja obveza.
Davek, ki je sedaj moœno omiljen, je bil kapljica œez rob - in bati se je, da je marsikdo
œebelarjenje opustil.
3.3.2. Odmiranje lokalnih populacij œebel
Dogaja se, da v kratkem œasu propade nenavadno veliko œebel, lahko cele lokalne
populacije. Vzroki propada so razliœni.
3.3.2.1. Dejavniki okolja
Najbolj kritiœen œas za œebele je æe od nekdaj zima. Izgube druæin, ki se suœejo
okoli 10 odstotkov od vseh zazimljenih, so normalne in priœakovane. Izgube œebelarji
navadno nadomestijo iz lastnega œebeljega fonda.
141