Vsebina / Content (.pdf) - Prirodoslovni muzej Slovenije

More documents

Recommendations

Info

Acta entomologica slovenica, 17 (2), 2009 Tudi pri nas so vse bolj spoznavne podnebne spremembe, ki prizadenejo œebele predvsem zaradi suøe v poletnem œasu, ko se œebelarji ne nadejajo, da je prekinjena vsakrøna paøa in œebele propadejo zaradi lakote. Takøno je bilo poletje 2007, ko so v Sloveniji zaradi lakote propadle øtevilne druæine, predvsem v severovzhodnem delu dræave. 3.3.2.2. Posledice varoze Prøica varoja (Varroa destructor) se je pri nas pojavila v 80. letih prejønjega stoletja in je prisotna v vseh naøih œebeljih druæinah. Œebelja druæina zanesljivo propade, œe ji ne priskoœi na pomoœ œebelar, z ukrepi, ki zmanjøujejo njeno øtevilo. Dogaja se, da v obøirnejøih predelih predvsem zaradi varoze propadejo vse druæine. Propade celotna lokalna populacija. Da so ob œebele, œebelarji neradi priznajo. Rajøi pohitijo in kupijo nove druæine, kjer se jih paœ kupiti da. Gregorc (2009) ocenjuje, da je v zimi 2007/2008 v Sloveniji propadlo pribliæno 30% œebeljih druæin. Podobno oceno daje Zdeøar (2009), ki ugotavlja, da je propadlo veœ kot 50 000 druæin, od skupnih 170 000. Velika pomanjkljivost je, da nimamo toœnega pregleda, koliko druæin propade. 3.3.2.3. Posledice drugih bolezni Do propada druæin prihaja tudi zaradi raznih drugih bolezni (npr. hude gnilobe). Pri oceni umrljivosti zaradi varoze je potrebna previdnost, saj kot posledico delovanja varoje v svetu ugotavljajo vse veœ razliœnih viroz z letalnimi uœinki. Zimske propade druæin lahko pospeøi pogojna bolezen nosemoza, katere povzroœitelj je Nosema apis. V novejøem œasu pa se vse bolj øiri nosemoza, ki jo povzroœa azijske nosema (Nosema ceranae) in napada œebelje druæine æe v poletnem œasu. Ugotovili so jo tudi æe v Sloveniji. 3.4. Œloveøki dejavnik Za veœino naøtetega so krivi œebelarji, œe se premalo posveœajo svojim œebelam ali jih lahkomiselno kupujejo kjerkoli, zaradi œesar prihaja do genske homogenizacije. Poleg skrbi za rasno œistost œebel morajo skrbeti v glavnem za njihovo zdravstveno varstvo in pravoœasno krmljenje. Pravoœasni posegi bi ohranili pri æivljenju veliko veœino propadlih œebeljih druæin. Zaskrbljujoœa je ocena, da od leta 2000 naprej vsako drugo ali tretje leto v Sloveniji odmre 30 do 45% vseh œebeljih druæin (Zdeøar, 2008). Œebele ogroæa uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v kmetijstvu. Obœasno in lokalno prihaja do pomorov œebel, nevarna pa je stalna izpostavljenost subletalnim koliœinam FFS, ki prikrito negativno vplivajo na œebelji organizem, med drugim na orientacijske sposobnosti, in s tem tudi na sploøno odpornost (cf. Bevk, 2009). Izpostaviti je treba slabo strokovno podkovanost nekaterih œebelarjev, ki pravzaprav ne vedo, kako bi morali ukrepati, da druæine ne bi propadle, oziroma se za to premalo zanimajo. 142
J. Gregori: Kranjska œebela (Apis mellifera carnica): vidiki njene sedanje ogroæenosti v Sloveniji 4. Zakonsko varstvo kranjske œebele Kranjska œebela je neposredno zavarovana z zakonom o æivinoreji. Øtevilni pravilniki vkljuœujejo preteæno vsebine iz zakona o æivinoreji in øtevilna podroœja œebelarstva niso vkljuœena. Za ohranitev biotske raznovrstnosti kranjske œebele morajo biti zakonsko opredeljeni in reøeni tudi vsi drugi dejavniki, pomembni za œebelarstvo in za preæivetje kranjske œebele. Za ohranjanje slovenske avtohtone populacije kranjske œebele je potrebno izdelati in sprejeti poseben Zakon o kranjski œebeli in œebelarstvu (Øalehar & Gregori, 2009). Zakljuœki Poveœano propadanje œebeljih druæin narekuje temeljito analizo, kaj vse ogroæa œebele v sedanjosti. V skladu s pristopno pogodbo k EU je Slovenija dolæna ohranjati kranjsko œebelo na vseh ravneh njene ogroæenosti. Prepreœevati je treba gensko onesnaæevanje kranjske œebele, kot tudi homogenizacijo posameznih ekotipov znotraj <strong>Slovenije</strong>. Kranjsko œebelo je treba varovati na ravni njenih lokalnih populacij, na ravni krajevnih razliœkov ali ekotipov. Doloœiti je treba obmoœja doslednega ohranjanja lokalnih populacij. Ohranjati je treba tradicionalne œebelnjake v odroœnih krajih, kjer ni prihajalo do genske homogenizacije. Vso skrb je treba posveœati zdravstvenemu varstvu œebel in s tem ohranjanju njihovega fonda. Zaradi spreminjanja podnebnih razmer je treba pri œebelah ob vsakem letnem œasu posveœati pozornost zalogam hrane. V kmetijstvu naj se FFS uporabljajo na naœin, ki bo œim manj prizadel œebele. Pospeøiti je treba strokovno izobraæevanje œebelarjev. Kranjska œebela nujno potrebuje vsestransko zakonsko varovanje. Potrebno je izdelati in sprejeti poseben Zakon o kranjski œebeli in œebelarstvu. V reøevanje vpraøanj ogroæenosti kranjske œebele kot podvrste in œlena ekosistemov bi se morale zaœeti vkljuœevati tudi naravovarstvene sluæbe. Literatura Bevk, D., 2009: Fitofarmacevtska sredstva ne povzroœajo »samo« smrti. Slovenski œebelar, 111 (10): 314-315. Boæiœ, J., 2005: Varovanje kranjske œebele - ohraniti pasmo ali raso medonosne œebele? Acta agriculturae Slovenica, 86 (2), str. 93-97. Brother Adam, 1987: Beekeeping at Buckfast Abbey. Northern Bee Books, Scout Bottom Farm Mytholmroy, Hebden Bridge, West Yorkshire, 122 str. Cox-Foster, D., D. vanEngelsdorp, 2009: Saving the honeybee. Scientific American, April 2009, str. 24-31 143
Page 1:
Vsebina / Contents A. GOGALA: Hopli
Page 4 and 5:
ISSN 1318-1998 CODEN: AESLFM UDC (U
Page 6 and 7: Navodila avtorjem Acta entomologica
Page 8 and 9: Acta entomologica slovenica, 17 (2)
Page 58: Acta entomologica slovenica, 17 (2)
show all

Vsebina / Content (.pdf) - Prirodoslovni muzej Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?