Castrum Leibach - Ljubljana

Izbrana bibliografijaO zgodovini Ljubljane obstaja zelo bogata bibliografija. Za potrebe tega prikaza, kizgolj povzema ugotovitve številnih znanstvenih raziskav zadošča, da so navedenasamo nekatera temeljna in hkrati mlajša dela, ki nudijo vpogled v trenutno stanjeraziskav ter hkrati s svojimi bibliografskimi podatki omogočajo seznanjanje s preostaloliteraturo.Od sintez in monografskih publikacij, ki obravnavajo zgodovino Ljubljane v njenemcelotnem loku od prazgodovine pa do sodobnega časa, velja na tem mestu omenititrijezičen poljudno napisan pregled Ljubljana: Podobe iz njene zgodovine / Aspetti distoria cittadina / Bilder aus der Geschichte der Stadt (Ljubljana 1965), nadalje obseženmonografsko zasnovan zbornik s prispevki številnih avtorjev Zgodovina Ljubljane:Prispevki za monografijo (Ljubljana 1984) ter geslo Ljubljana (Zgodovina) v EnciklopedijiSlovenije 6 (Ljubljana 1992), str. 220-236. Opozoriti je potrebno tudi na bogatoopremljeno monografijo Ljubljanica – kulturna dediščina reke (Ljubljana 2009), ki kažena pomen Ljubljanice za Ljubljano skozi njeno celotno zgodovino. Za zgodovino antičneEmone je še vedno temeljnega pomena pregled, ki ga je za Real-Encyclopädie derclassischen Altertumswissenschaft XI (Stuttgart 1968), str. 540-578, napisal JaroslavŠašel, ponatisnjen pa je tudi v njegovih izbranih delih Opera selecta (Ljubljana1992), str. 559-579. V monografski obliki, zlasti z arheološkega vidika, pa je zgodovinaEmone primerno prikazana v dvojezični knjigi Ljudmile Plesničar Gec UrbanizemEmone/ The Urbanism of Emona (Ljubljana 1999). Za zgodovino srednjeveške Ljubljane,ki je v središču tega prispevka, je potrebno najprej opozoriti na Gradivo za zgodovinoLjubljane v srednjem veku (Ljubljana 1956-1968), ki ga je v 12 zvezkih objavil BožoOtorepec in kjer so objavljeni skorajda vsi viri, ki se nanašajo na srednjeveškozgodovino Ljubljane, medtem ko je od pregledov zgodovine Ljubljane skozi celotensrednji vek potrebno posebej opozoriti na članek Sergija Vilfana Zgodovina Ljubljanedo začetka 16. stoletja, ki je objavljen v že omenjenem zborniku Zgodovina Ljubljane:Prispevki za monografijo (Ljubljana 1984), str. 75-95. Za urbanistični razvoj in mestnotopografijo v istem obdobju je nespregledljiva knjižica Milka Kosa SrednjeveškaLjubljana: Topografski opis mesta in okolice (Ljubljana 1955). Za prvo omembo Ljubljanev srednjeveških virih in za genezo spanheimskega ljubljanskega zemljiškega gospostvaje temeljna razprava Petra Štiha, Dve novi notici za najstarejšo zgodovino Ljubljane,Zgodovinski časopis 56 (2002), str. 7-42, medtem ko je listini z drugo in tretjo najstarejšoomembo nazadnje obravnaval Dušan Kos v komentarju k faksimilirani izdaji listineiz 1146 v Luwigana 1146: Ob 850-letnici prve omembe Ljubljane v pisnih virih (Ljubljana1994), str. 7-54. Za začetke Ljubljane kot mesta je pomembna razprava Frana ZwittraZačetki ljubljanske meščanske naselbine, objavljena v Hauptmanovem zborniku(Ljubljana 1966), str. 217-238, medtem ko je za zgodovino ljubljanskega meščanstvain mestne avtonomije še vedno dragocena knjiga istega avtorja Starejša kranjska mestain meščanstvo (Ljubljana 1929). To velja tudi za poglavje o Ljubljani v knjigi BožaOtorepca, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem (Ljubljana 1988),str. 78-96. Mestni sodniki in župani so podrobno obravnavani v dveh knjigah VladislavaFabijančiča, Zgodovina ljubljanskih sodnikov in županov 1269-1820 (Ljubljana1998, 2003), zgodovino ljubljanskih Judov pa je nazadnje predstavil Klemen JelinčičBoeta v knjigi Judje na Slovenskem v srednjem veku (Ljubljana 2009), str. 289-300. OLjubljančanih v srednjem veku sta pisala tudi Milko Kos, O izvoru prebivalcev Ljubljanev srednjem veku, Zgodovinski časopis 10/11 (1956-1957), str. 7-31, in Dušan Kos, Vitezin grad: Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskemKoroškem do začetka 15. stoletja (Ljubljana 2005), str. 173-180. Na možnost obstojapostojanke templarjev v Ljubljani že v 12. stoletju je opozoril Miha Kosi, Templarjina Slovenskem: Prispevek k reševanju nekaterih vprašanj srednjeveške zgodovine Prekmurja,Bele krajine in Ljubljane (Ljubljana 1995), medtem ko je ustanovitev ljubljanske škofijein njeno najzgodnejšo zgodovino podrobno obdelala Lilijana Žnidaršič Golec vmonografiji Duhovniki kranjskega dela ljubljanske škofije do tridentinskega koncila(Ljubljana 2000). Obrt, trgovino, gospodarski pomen Ljubljane in njeno vlogo v prometuosvetljujejo v svojih delih in z različnih zornih kotov Božo Otorepec, Rokodelstvo inobrt v srednjeveški Ljubljani, objavljeno v: Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka18. stoletja (Ljubljana 1972), str. 5-54, Ferdo Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja sprimorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja (Ljubljana 1965), Sergij Vilfan, Zgodovinaneposrednih davkov in arestnega postopka v srednjeveški Ljubljani, Zgodovinski časopis6/7 (1952-1953), str. 417-442 , ter Miha Kosi, Potujoči srednji vek: Cesta, popotnik inpromet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem (Ljubljana 1998). Za konec velja šeomeniti, da je o etimologiji imena Ljubljana / Laibach nazadnje razpravljal SilvoTorkar, O neprepoznanih ali napačno prepoznanih slovanskih antroponimih v slovenskihzemljepisnih imenih: Čadrg, Litija, Trebija, Ljubija, Ljubljana, Biljana, Folia onomasticaCroatica 16 (2007), str. 257-273.20 21