ganoderma-mojezdravje-medicinske-gobe

medicinske
gobe
Ganoderma lucidum
za kakovostnejše življenje
V
civilizaciji stare Kitajske
so pred 7.000 leti
uporabljali gobe pri
zdravljenju številnih
bolezni. V obdobje
med letoma 1000 in 500 pr. n. št sega
najstarejši zapis o zdravilih »shen
nong ben cao jin« (materija medika), ki
vsebuje tudi omembo o uporabi gobe
ling dži, svetlikave pološčenke oziroma
Ganoderme lucidum.
Učinkovitost Ganoderme lucidum se
je v tradicionalni medicini Daljnega
vzhoda potrjevala skozi stoletja, v
novejšem obdobju pa njeno dobrodejno
delovanje vse pogosteje preizkušajo
tudi v zahodnih družbah, še posebej
v ZDA. Japonski strokovnjaki so
ugotovili, da izvlečki gobe Ganoderma
lucidum krepijo imunski sistem,
tako da povečujejo število in krepijo
delovanje imunskih celic, ki uničujejo
odvečne celice. Prav celice ubijalke so
ključne pri uničevanju hitrorastočih
rakavih celic. Ganoderma lucidum
vsebuje veliko polisaharidov in
tritererpenov, ki so dokazano močni
imunomodulatorji in uravnavajo
imunski sistem. Sodobna medicina
z znanstvenim pristopom preverja
te učinkovine, ki lahko spremenijo
potek zdravljenja in celo procesa
staranja. O izkušnjah z zdravljenjem z
Ganodermo lucidum smo se pogovarjali
s primarijem Jožetom Barovičem,
dr. med., nadzornim zdravnikom
specialistom z Oddelka za medicinsko
rehabilitacijo v UKC Maribor, ki je
prepričan, da se v mikoterapiji skrivajo
neslutene možnosti; mogoče že v bližnji
prihodnosti dobimo klinično potrjene
študije o nedvoumni učinkovitosti
Ganoderme lucidum. Prepričan je
tudi, da bi bilo treba bolnikom poleg
uradne medicinske terapije, kamor
štejeta zdravljenje s kemoterapevtiki
in z biološkimi zdravili, ponuditi tudi
možnost dopolnilnega zdravljenja z
Ganodermo lucidum.
Ali lahko kakovost delovanja našega
imunskega sistema izmerimo in kako?
»Delovanje imunskega sistema lahko
vrednotimo glede na našo obolelost;
kadar nas na primer gripa ne prizadene,
medtem ko so vsi okrog nas bolni.
To je najboljši pokazatelj. Zelo laično
lahko njegovo delovanje ocenjujejo
s pojavom herpesa na ustnicah. Pri
bolnikih, ki imajo s herpesom težave,
je imunski sistem kompromitiran. Če
gobo Ganoderma lucidum jemljemo
dlje časa, se pogostost pojavljanja
Foto: www.sxc.hu
31. marec 2009 mojezdravje 17

herpesa simplexa zelo zmanjša. Gobe
enako delujejo tudi pri pasavcu ali
herpesu zostru; bolečine bolnikov,
ki so zdravljeni na našem oddelku,
so bistveno manjše; ugotavljamo, da
je to učinek prehranskega dopolnila
Ganoderma lucidum. Kot prehransko
dopolnilo ga svetujem tudi svojim
bolnikom; dnevno jih je od 50 do 60,
od tega jih je 10 zelo bolnih. To so
običajno rakavi bolniki, pri katerih
je bolezen napredovala in kjer se
je zgodil razsoj bolezni v kosti, kar
povzroča hude bolečine.«
Ali se uporabljajo medicinske gobe
tudi v humani medicini?
»Seveda se uporabljajo in se bodo
zmeraj bolj. Fitoterapija je zelo
razširjena, medtem ko je mikoterapija
ali terapija z gobami še zelo
zanemarjena, čeprav je Alexander
Fleming penicilin razvil iz plesni.
Gobe so naši najstarejši ekologi, edine
razkrajajo organske materije, zato
pričakujem, da bo v naslednjih 50 letih
mikoterapija bistveno bolj prisotna v
uradni medicini, kot je zdaj.«
Danes postaja v svetu in Sloveniji zelo
popularna goba Ganoderma lucidum.
Zakaj?
»Goba nima stranskih učinkov,
sodeluje pa pri zdravljenju številnih
bolezni. V humani medicini so za
zdaj ugotovili, da goba krepi jetrni
sistem in srčno mišico, znižuje krvni
tlak in redči kri pri bolnikih, ki so
nagnjeni k nastajanju krvnih strdkov
ali pojavu srčne in možganske kapi.
To so dokazale klinične študije. Vse
preostale so eksperimentalne študije
na živalih; nekatere so opravljene in
vivo, druge in vitro.«
Iz česa je goba sestavljena?
»Razen antioksidantov in
biomodulatorjev so v gobah še snovi,
ki ščitijo srce in jetra, to so predvsem
produkti ganodermne kisline
(triterpenoidi), eritadenin, grifolin ter
germani in lentinan, ki izboljšujeta
krvni obtok in znižujeta krvni tlak.«
Že pred tremi desetletji so na
Japonskem ugotovili, da ima zelo
pozitivne učinke pri zaviranju
tumorskih celic. To drži? V čemu je
moč te glive nad rakom?
»Vsaka celica v našem telesu se deli
do določenega trenutka. Naj opišem
proces delitve. Celica, ki se deli na
dve manjši, ima nitke, imenovane
telomeri. Pri naslednji delitvi so ti
telomeri krajši. Proces poteka tako
dolgo, dokler teh telomerov ni več.
Takrat nastopi obdobje apoptoze ali
smrti celice. Encim telomeraza pa
preprečuje skrajševanje telomer in
to je prvi korak k nesmrtnosti celic
in nastanku rakastih celic. Celica,
pri kateri se telomeri ne skrajšujejo,
je že prva stopnja k rakasti celici.
Ganoderma deluje na blokado tega
encima telomeraze. Klinično to žal
ni dokazano, je pa eksperimentalno
ugotovljeno na celicah, ki jih gojijo
v laboratorijih. Ganoderma deluje
na rakave celice pljuč, slinavke,
črevesnega sistema, skratka na vse
celice, ki se nenadzorovano delijo.«
Z Ganodermo lucidum imate tudi
sami zelo dobre izkušnje. Kako je
pomagala vam?
»Zmanjšala mi je vrednost bilirubina
in s-gama-GT, to so selektivni
encimi, ki govorijo o vrednosti jetrnih
funkcij. Zdaj redno uživam kapsule
Ganoderma lucidom iz počenih spor.«
Komu priporočate jemanje preparatov
z Ganodermo lucidum?
»Imunsko oslabelim, torej vsem, ki
pogosto zbolevajo za prehladnimi
obolenji oziroma virozami, pa tistim,
ki so v stalnem stresu, trpijo zaradi
nespečnosti ali jih tarejo tegobe
menopavze, priporočam uživanje
kapsul Ganoderma lucidum, ki so
narejene iz spor te gobe. Dobrodejen
vpliv imajo tudi pri starejših, saj
z njimi lažje ohranjajo zdravje in
vitalnost. Oljne kapsule, ki so močnejši
pripravek Ganoderme lucidum, pa
predpišem kot dodatek pri zdravljenju
rakavih obolenj. S krepitvijo
nespecifične imunitete bolniki lažje
prenašajo kemo- in radioterapije,
bolečine, ki so velikokrat redne
spremljevalke pri rakavih obolenjih, pa
so močno omiljene.«
Kako je z istočasnim jemanjem
Ganoderme lucidum in zdravil?
»Ni kontraindikacij, kar je tudi
prednost Ganoderme. Lahko jih
jemljemo z antibiotiki. Ker potencira
delovanje antihipertenzivnih zdravil
in sredstev za zmanjševanje strjevanja
krvi, mora bolnik, ki uživa Ganodermo
lucidum, to zdravniku tudi povedati,
da lahko le-ta prilagodi (zniža)
odmerek zdravil.«
Torej uradna medicina vendarle
na neki način priznava delovanje
Ganoderme?
»Čeprav ni kliničnih raziskav,
ki bi nesporno potrdile njihovo
učinkovitost, pa je njihovo delovanje v
praksi nesporno! Nihče ne more mimo
dejstva, da se ob uživanju Ganoderme
lucidum kri redči oziroma znižuje
krvni tlak. Govorim torej o tistih
zdravnikih, ki poznajo Ganodermo
lucidum in katerim bolniki zaupajo,
da jo jemljejo. Veliko je bolnikov, ki
zdravniku tega, da jemljejo prehransko
dopolnilo, niti ne povedo. Zato se
pojavijo situacije, ko zdravnik vidi,
da se stvar ne razvija tako, kot
je predvidel, in bolnika pogosto
naroča na kontrole, saj so vrednosti
protrombinskega časa bistveno višje,
kot bi morale biti glede na predpisani
odmerek. Zdravnik se sprašuje, kaj
se dogaja, bolnik pa molči. Bolniki
s kroničnimi težavami morajo
zdravniku zaupati o vsem, kar jemljejo
poleg predpisane terapije. Vsakemu
bolniku, ki sem mu priporočil jemanje
Ganoderme, sem povedal, naj svojemu
onkologu ob rednih kontrolah pove, da
jo uživa kot prehransko dopolnilo.«
Sanja Vilfan Švajger
Foto: arhiv Moje zdravje
18 mojezdravje 31. marec 2009

Ganoderma
lucidum
Gobe veliko
več kot le
nižjerazviti
organizmi
Foto: arhiv Moje zdravje
V
skupino gobe uvršamo
veliko različnih
organizmov, ki živijo
povsod po svetu. Po
velikosti segajo od
mikroskopsko majhnih kvasov do
velikih gob z mesnatim trosnjakom.
Nekatere živijo v sožitju z rastlinami,
druge se naselijo kot zajedavke na
gostitelju (rastlini ali živali). Vse pa
imajo podobno vlogo v življenjskih
procesih na Zemlji.
Biologi so jih dolgo uvrščali med
nižjerazvite rastline. Danes pa vemo, da
se gobe po zgradbi in načinu življenja
močno razlikujejo od vseh preostalih
skupin živega sveta. Gobe uporabljamo
kot živilo in začimbo ter celo za izdelavo
alkoholnih pijač. Medicinske gobe se
danes vedno bolj uveljavijo tudi kot
prehransko dopolnilo. Množica njihovih
pozitivnih učinkov je zelo bogata.
O uporabi medicinskih gob, njihovih
učinkih in o vrstah smo se pogovarjali z
izr. prof. Samom Kreftom, mag. farm., s
Fakultete za farmacijo v Ljubljani.
Herbalistika jasno definira pozitivne
učinke zelišč. Kje pa lahko najdemo
koristne informacije o medicinskih
gobah?
»Tradicionalna evropska ljudska
medicina uporablja za zdravljenje več 100
vrst rastlin, katerih uporaba je opisana v
starih zeliščarskih knjigah in novodobnih
bolj ali manj laičnih priročnikih. Sodobna
medicina pa je raziskala in potrdila
učinke le nekaj desetih zdravilnih rastlin.
Izdelki iz teh raziskanih rastlin imajo zdaj
na evropskem trgu dovoljenje za promet
in status zdravila; zakonsko so povsem
izenačeni z drugimi zdravili. Gobe pa je
že ljudska medicina uporabljala precej
manj kot rastline. Iz evropske dediščine je
znanih le nekaj vrst, ki so se uporabljale
za zdravljenje. Vprašamo se lahko,
zakaj so ljudje dajali prednost rastlinam
pred gobami. Prav gotovo ni vzrok v
številčnosti. V Sloveniji npr. uspeva okoli
3.000 vrst višjih rastlin (brez mahov,
lišajev in alg) in prav toliko gob. Vzrok
tudi ni v njihovi aktivnosti, saj vemo, da
so nekatere gobe celo zelo strupene. Pravi
vzrok je verjetno v tem, da so ljudje za
zdravljenje uporabljali take vire zdravil,
ki so jih lahko redno vsako leto nabrali.
Gobe pa so glede tega prav muhaste.
Nekaj gob je res takih, da se bolj ali manj
vsako leto pojavijo ob primernem času
na istem kraju, veliko pa je takih vrst gob,
ki zrastejo le vsakih nekaj let. Spomnim
se raziskav na Fakulteti za farmacijo, pri
katerih smo ugotovili, da bi bila koničasta
mušnica lahko zanimiv vir zdravilnih
snovi. Ko smo želeli raziskave s to vrsto
nadaljevati, nam več let ni uspelo najti
niti enega primerka, čeprav nam je na
pomoč priskočilo več gobarskih družin.
Zanimivo pa je, da so Kitajci v okviru
svoje tradicionalne medicine uporabljali
kar precejšnje število zdravilnih gob,
npr.: rejši (Ganoderma lucidum), šitake
(Lentinula edodes), majtake (Grifola
frondosa), ostrigar (Pleurotus ostereatus),
jarca gunbu (Cordyceps sinensis).
Zadnja je še posebej zanimiva, saj gre za
gobico, ki parazitira na gosenici. Kitajci
jo uporabljajo tako, da gobico posušijo
skupaj z omrtvičeno gosenico, na kateri
je zrasla. Če hočemo dobiti koristne
informacije o medicinskih gobah,
moramo uporabiti vire iz tradicionalne
kitajske medicine ali pa pogledati
podatke sodobnih znanstvenih raziskav,
ki intenzivno potekajo.«
Ali so medicinske gobe zdravilo ali
prehransko dopolnilo?
»Medicinske gobe so tako velika skupina
različnih gob, da na to vprašanje ne
moremo tako pavšalno odgovoriti. Še
31. marec 2009 mojezdravje 19

Izr. prof. Samo Kreft, mag. farm.
celo posamezne gobe ali zdravilne
rastline ne moremo na splošno
uvrstiti med zdravila ali prehranska
dopolnila. Uvrstitev je namreč odvisna
od posameznega izdelka, njegovega
odmerka, koncentracije, oblike, navedb
na izdelku in od načina proizvodnje.
Evropsko sodišče je prav ta mesec
z razsodbo proti Kraljevini Španiji
prepovedalo pavšalno razvrščanje
med zdravila ali prehranska dopolnila.
V slovenski zakonodaji imamo sicer
orientacijsko razvrstitev rastlin in gliv
med zdravila in prehranska dopolnila
(nova različica je bila objavljena
v uradnem listu oktobra 2008), ki
določa, da se smeta npr. kitajska goba
Cordyceps sinensis in rženi rožiček
(gliva zraste kot parazit v rženih klasih)
navadno prodajati le kot zdravili.
Vendar pa dokončno razvrstitev
opravi Javna agencija za zdravila
in medicinske pripomočke (JAZMP)
na podlagi konkretnih podatkov o
konkretnem izdelku. Glavni kriterij
za razvrščanje je, ali ima izdelek
dokazano zdravilno učinkovitost in
ali se proizvajalec pri predstavljanju
izdelka sklicuje na to učinkovitost.
Izdelek, ki je prehransko dopolnilo,
mora biti tako kot hrana povsem varen
tudi pri nenadzorovani uporabi, pri
zdravilih pa lahko toleriramo tudi
20 mojezdravje 31. marec 2009
Foto: osebni arhiv
nekaj stranskih učinkov.
Če sodi izdelek po
razvrstitvi med zdravila,
mora biti proizveden po
strogih pravilih dobre
proizvodne prakse,
proizvajalec pa mora
dokazati, da so vse serije
enako kakovostne, da je
zdravilo kakovostno do
konca roka uporabnosti
itd. Vse to pa na končnem
izdelku preveri tudi
neodvisni državni organ
(v Sloveniji je to JAZMP),
na kraju proizvodnje pa
evropska inšpekcija. Za
prehranska dopolnila se
nadzor opravlja skladno z
zakonodajo, ki ureja živila.
Trenutno imajo vsi izdelki
z medicinskimi gobami, ki
so na našem trgu, status
prehranskega dopolnila,
kar pomeni, da njihov
zdravilni učinek še ni bil
dokazan na način, kot se
zahteva za zdravila.«
Kako se lahko uporabljajo medicinske
gobe?
»V kitajski tradicionalni medicini
se medicinske gobe uporabljajo za
zdravljenje velikega števila različnih
bolezni. Najbolj pa so zanimive gobe,
ki jim pripisujejo imunostimulativni
učinek, protivirusni učinek in
protirakavo delovanje. V ta namen se
največ uporabljajo in tudi raziskujejo
rejši (Ganoderma lucidum), šitake
(Lentinula edodes) in majtake (Grifola
frondosa).«
Na kaj moramo biti pri uporabi
pozorni?
»Za kakovost, varnost in za
učinkovitost zdravil, ki so na trgu,
poskrbi država, pri prehranskih
dopolnilih pa je pretežni del
odgovornosti na strani proizvajalca.
Če že kupujemo prehranska dopolnila,
je bolje, da kupujemo taka, katerih
zastopniki so resna podjetja, z
zaposlenimi ustreznimi strokovnjaki
itd., ne pa kakšno internetno podjetje,
ki ima na svojem naslovu le poštni
nabiralnik.«
Ali so primerne za kronične bolnike,
otroke in nosečnice?
»Prehranska dopolnila po zakonski
definiciji niso namenjena zdravljenju,
ampak le dopolnjevanju prehrane in
krepitvi normalnih fizioloških funkcij,
kar koli že to pomeni. Ker sodijo med
živila, morajo biti enako kot živila
varna za celotno prebivalstvo, za
bolnike, otroke in za nosečnice. Vse
to seveda ob predpostavki, da sta
proizvajalec in uvoznik poskrbela za
kakovost izdelka.«
Ali jih lahko najdemo tudi v Sloveniji?
Katere? So mogoče zaščitene?
»Nekatere medicinske gobe avtohtono
rastejo tudi v Sloveniji, npr. bukov
ostrigar, užitni nazobčanec (šitake) in
svetlikava pološčenka (Ganoderma
lucidum). Nobena izmed njih ni
zaščitena, vsaj za zadnjo pa velja,
da je precej redka; bolje je, da je ne
nabiramo.«
Ali se učinki medicinskih gob tudi
znanstveno spremljajo?
»Učinki medicinskih gob se intenzivno
raziskujejo, in sicer s študijami na
živalih in tudi s kliničnimi študijami. Za
nekatere med njimi, npr. za Ganodermo,
si lahko že v kratkem obetamo, da
bo zbranih dovolj dokazov o njeni
učinkovitosti, da bo prišlo na trg tudi
kakšno zdravilo s to gobo.«
Ali so združljive z zdravili?
»Medsebojne združljivosti oz.
nezdružljivosti različnih zdravil
in združljivosti zdravil ter hrane
največkrat ne moremo natančno
raziskati pred prihodom novega
zdravila na trg. Mogočo nezdružljivost
ugotavljamo s sistemom budnega
spremljanja uporabe zdravil v praksi
(tako imenovana farmakovigilanca).
V tem sistemu se zaznavajo in
analizirajo vsi neželeni dogodki glede
uporabe zdravil. Žal bolniki največkrat
svojim zdravnikom ne povedo, kakšna
prehranska dopolnila uporabljajo, tako
da se mogoči zapleti ob njihovi uporabi
ne zaznajo.«
Proizvajalci prehranskih dopolnil iz
gob gobe gojijo? Kako je z ekološko
pridelavo gob?
»Večina medicinskih gob že po tradiciji
izhaja iz Kitajske pa tudi dejanski
izdelki prihajajo iz Kitajske. Njihov
lasten nadzor seveda poteka po njihovih
standardih, ki se zelo razlikujejo od
evropskih. Za nadzor po evropskih
standardih bi moral poskrbeti uvoznik,
kar pa si le malokateri lahko privošči.«
Tjaši Artnik Knibbe

Ganoderma
lucidum
Medicinske gobe:
Naravna pomoč
zdravju
Foto: arhiv Moje zdravje
Da so gobe odlična
kulinarična
popestritev
jedilnika, smo
Slovenci že zelo
sprejeli. Da imajo tudi zdravilne
učinke, pa mogoče še ne povsem.
Gobe so neupravičeno dolgo
veljale za balastno snov brez
koristnih sestavin.
Danes se celo znanost strinja s tem, da
so gobe veliko več kot le začimba. V svet
zdravilnih gob nas je popeljal dr. Borut
Štrukelj, mag. farmacije in poznavalec
medicinskih gob.
Kako bi na kratko opredelili gobe?
»Gobe uvrščamo v posebno carstvo; niso
ne rastline ne živali in so se v evoluciji
samostojno razvijale. Nimajo klorofila in
živijo kot saprofiti ali paraziti oziroma v
sožitju z rastlinami in mahovi. Delimo
jih na mikroskopske glive in večje glive
s trosnjaki, ki jih poznamo tudi kot
gobe. Teh pa je nekaj tisoč vrst. Dobro
znane so užitne gobe, ki jih Slovenci kar
dobro poznamo in nabiramo, manj pa
poznamo zdravilne lastnosti nekaterih
gob. Ostre meje med medicinskimi in
užitnimi gobami ni, res pa je, da je nekaj
medicinskih gob popolnoma neužitnih,
saj jih uvrščamo med lesne gobe, ki so
trde in skoraj neprebavljive. Po drugi
strani pa je med medicinskimi gobami
nekaj užitnih, celo zelo okusnih gob:
ostrigar (Pleurotus ostreatus), ki vsebuje
snovi za zmanjšanje prekomernega
holesterola na osnovi statinov, pa šitake
(Lentinus edodes) in majtake (Grifola
Foto: osebni arhiv
Dr. Borut Štrukelj, mag. farmacije in
poznavalec medicinskih gob.
frondosa) s spodbujevalnim delovanjem
na imunski sistem.«
Kdaj so gobe za telo pretežke ali včasih
celo smrtonosne?
»Pri gobah kot kulinaričnih specialitetah
moramo vedeti, da vsebujejo gobe
veliko neprebavljivih balastnih snovi,
celuloze, lignanov, ki v večji količini
lahko negativno vplivajo na prebavila.
Smrtonosne pa so predvsem tiste gobe,
ki vsebujejo toksine, ki poškodujejo
jetrne in pozneje še druge celice našega
organizma.«
Veliko se govori o koristnih učinkih
balastnih snovi na prebavo. Ali so gobe
tudi v tem primeru učinkovite?
»Balastne snovi v gobah in
rastlinah spodbujajo prebavo, saj se
nespremenjene izločijo, obenem pa
tudi povečajo motiliteto črevesja in tudi
volumen blata; tako ugodno vplivajo
na organizem. Res pa je, da količinsko
lažje pojemo več zelenjave in pri tem
ne bomo imeli občutka težkega želodca,
medtem ko pri gobah to ni tako.«
Kako bi razložili pojem medicinskih
gob?
»V skupino medicinskih gob uvrščamo
tiste gobe, ki so bile v tradicionalni
medicini spoznane kot potencialno
zdravilne in pri katerih sta poznejši
uradna farmacija in medicina
dokazali pozitivne učinke na telo. Tako
delujejo nekatere medicinske gobe
spodbujevalno na imunski sistem,
nekatere zmanjšujejo povišan LDLholesterol,
nekatere ugodno vplivajo pri
sladkorni bolezni tipa II itd.«
Katere medicinske gobe velja še
posebej poudariti?
»Tradicionalno znane in s sodobnimi
farmakološkimi testi preverjene so
predvsem svetlikava pološčenka
(Ganoderma lucidum), pisana
ploskocevka (Trametes versicolor),
grbasta ploskocevka (Trametes gibbosa),
velika zraščenka (Grifola frondosa) in
ostrigar (Pleurotus ostreatus), v zadnjem
času pa preiskujemo tudi dišečo
tramovko (Gloeophyllum odoratum) in
gobo žvepleni lepoluknjičar (Laetiporus
sulphureus).«
Ganoderma lucidum ali svetlikava
pološčenka ima v tradicionalni kitajski
medicini že dolgo zgodovino učinkovite
rabe. Zakaj je tako posebna?
»Svetlikava pološčenka ima že nekaj
tisočletij posebno mesto v tradicionalni
azijski medicini. Res ji pripisujejo veliko
medicinskih učinkov, dokazano pa je
predvsem imunomodulatorno delovanje
polisaharidov, ki jih pološčenka vsebuje.
31. marec 2009 mojezdravje 21

V sodobni medicinski bazi
znanstvenih podatkov
najdemo več kot 600
vrhunskih znanstvenih
publikacij, v katerih
raziskovalci dokazujejo
pozitivne učinke svetlikave
pološčenke in njenih
izvlečkov. Seveda pa se
moramo zavedati, da
vsemogočne čarobne gobe
ali rastline ni; poudarjam, da
moramo biti pri pričakovanjih
zmerni. Desetletja raziskav v
najsodobnejših laboratorijih
so potrebna, preden potrdimo
ali ovržemo učinek, ki ga
ljudska medicina pripisuje
neki gobi ali rastlini. Pri
svetlikavi pološčenki nas je
presenetilo veliko strokovnih
in znanstvenih publikacij pa
tudi pozitivni učinki, ki so
jih opisovali nekateri bolniki.
Velja pa poudariti, da so
pripravki iz gobe Ganoderma
lucidum prehranska
dopolnila, ki le pomagajo pri
nekaterih bolezenskih stanjih
in niso zdravila. Zdravilo
postane neka snov šele, ko jo
državne regulatorne oblasti
skozi zahteven postopek
registracije zdravila potrdijo.
Do zdaj v Sloveniji pa tudi v
Evropski skupnosti nobena
izmed medicinskih gob ni
registrirana kot zdravilo,
res pa je, da so na osnovi
nekaterih gob farmacevtske
družbe pripravile polsintezne
ali sintezne derivate zdravil
za zmanjšanje količine
škodljivega holesterola (LDL)
v krvi. V zadnjem desetletju
po svetlikavi pološčenki
posegajo tudi rakavi bolniki,
katerim pripravki te gobe
olajšajo življenje med
zdravljenjem, ki pa mora
potekati skladno z navodili
lečečega zdravnika.«
Zavirala naj bi vnetne
procese, staranje, krepila
imunski sistem itd. Ali je to
že znanstveno dokazano?
»Kot sem že omenil, so
učinki izvlečkov svetlikave
pološčenke sicer dokazani,
a predvsem v sistemih »in
vitro«, torej na celičnih linijah
v laboratorijskih pogojih.
Manj je dokazanih učinkov
na eksperimentalnih živalih,
manjka pa poglobljenih
kliničnih študij, čeprav
jih je bilo nekaj narejenih
predvsem na Japonskem
in Kitajskem. Zavedati se
moramo izjemnih stroškov,
ki gredo v desetine in
stotine milijonov evrov,
če bi hoteli pripraviti
pravo multicentrično, s
placebom kontrolirano in
randomizirano klinično
študijo, ki bi zajela nekaj
tisoč bolnikov. Tega izdatka
si manjša podjetja, ki tržijo
prehranska dopolnila ali
zdravila brez recepta,
preprosto ne morejo
privoščiti.«
Kako ocenjujete pozitivne
reakcije nekaterih rakastih
bolnikov na uporabo
Ganoderme lucidum?
»V zadnjih nekaj letih,
ko raziskujemo učinke
medicinskih gob na Fakulteti
za farmacijo, smo se seznanili
s kar nekaj bolniki, ki
opisujejo pozitivne učinke
gobe Ganoderma. Predvsem
opisujejo bistveno lažje
prenašanje zdravljenja
s kemoterapijo. A tudi
Ganoderma ni čudežna
goba, verjamemo pa v
njeno imunomodulatorno
delovanje.«
Kaj svetujete navdušenim
nabiralcem gob? Kako naj v
domači lekarni uporabljajo
Ganodermo lucidum?
»Z nabiranjem svelikave
pološčenke (Ganoderma
lucidum) bi imel še tako
navdušen nabiralec težave,
saj je v naših krajih skoraj
ni, čeprav so jo v redkih
primerkih našli na Krasu in
v Prekmurju. V Sloveniji pa
rastejo nekatere druge vrste
rodu Ganoderma; vse so
neužitne, verjetno pa imajo
tudi te vrste farmakološko
aktivne snovi, kar bo predmet
novih raziskav.«
Tjaši Artnik Knibbe
Prehranska
dopolnila
modna muha
ali rešitev?
Danes na trgovskih policah zasledimo
zelo veliko različnih prehranskih
dopolnil. Vsa obljubljajo čudežno
dopolnitev učinkom osiromašene
prehrane, nekatera celo ozdravitev.
O tem, ali so res tako nepogrešljiva, kako izbrati
pravo dopolnilo in na kaj biti pri izbiri pozorni, smo
se pogovarjali z magistro farmacije in specialistko
klinične farmacije, vodjo lekarne na Onkološkem
inštitutu v Ljubljani Moniko Sonc.
»Prehranska dopolnila niso
enakovredna uravnoteženi
prehrani. Interakcije in
odnosi med vitamini in
minerali ter drugimi hranili
v uravnoteženi prehrani
so tako številni, da lahko
povečan vnos enega izmed
njih sproži vrsto dogodkov,
ki spremenijo optimalno
delovanje metabolizma.
Nekatere snovi v hrani in
tudi njihov pomen še niso
raziskani, zato teh snovi, ki
so lahko zelo pomembne za
delovanje drugih vitaminov
in mineralov v našem
organizmu, v prehranskih
dopolnilih ni. Majhna
količina suhega praška v
tabletah oz. kapsulah, ki
naj bi bila enaka sadju in
zelenjavi, vsebuje samo
majhen del tega, kar naj
bi bilo prisotno v hrani.
Hrana je tako še vedno
najboljši vir vitaminov
in mineralov. Vendar pa
so prehranska dopolnila
vseeno lahko koristna za
ljudi, ki z uravnoteženo
prehrano ne morejo
zagotoviti vseh potreb
organizma po določenih
snoveh, kot npr. otroci v
obdobju intenzivne rasti,
nosečnice, ženske v rodni
dobi, starejši, športniki,
kadilci, vegetarijanci,
ljudje, ki jemljejo nekatera
zdravila, in tisti z omejenim
vnosom hrane v telo (torej
motnje v resorpciji hrane
ali prirojene oz. pridobljene
motnje metabolizma)«,
za začetek pojasni mag.
Monika Sonc.
Previdno pri
dodajanju
Po mnenju mag. Monike
Sonc je najboljša izbira
prehranskega dopolnila
22 mojezdravje 31. marec 2009

uravnotežen multivitaminski/
mineralni preparat, ki ne vsebuje
več kot 100 % dnevnega odmerka
(RDA) večine sestavin, saj lahko
večje količine nekaterih vitaminov
in mineralov povzročajo škodljive in
celo toksične učinke. »Na delovanje
zdravil v našem telesu lahko vplivajo
druga zdravila, ki jih jemljemo
sočasno, ter tudi prehranski dodatki
in hrana. O neželeni ali negativni
interakciji govorimo, kadar zdravilo
ali prehranski dodatek zmanjša
terapevtski učinek drugega zdravila
ali pa pomembno poveča njegovo
toksičnost,« razloži mag. Monika
Sonc.
Pri raku predvsem
uravnotežena prehrana
Mag. Sončeva svetuje rakavim
bolnikom med terapijo predvsem
uživanje hrane, ki vsebuje malo
maščob, veliko sadja in zelenjave ter
polnozrnatih živil. Posebej opozori na
to, da sadje in zelenjava zaradi večje
nevarnosti infekcij nista primerna
za bolnike, ki so na intenzivni
kemoterapiji ali ki živijo v sterilnih
pogojih. Prav tako je potrebno
individualizirano svetovanje glede
prehrane. Za preživele bolnike z
rakom je zelo pomembno, da dobijo
jasna navodila o varovalni prehrani,
fizični aktivnosti in o uporabi
vitaminsko-mineralnih pripravkov ter
drugih pripravkov naravnega izvora.
Vitaminsko-mineralni dodatki se
Monika Sonc, vodja lekarne na Onkološkem
inštitutu v Ljubljani
priporočajo samo pri tistih bolnikih,
ki s prehrano ne zadovoljijo potreb po
mikrohranilih, in to le v priporočenih
odmerkih.
Gobe kot prehransko
dopolnilo
»Medicinske gobe nedvomno
predstavljajo bogat alternativni vir
zdravilnih učinkovin in prehranskih
dopolnil,« meni Sončeva. »Čeprav so
izsledki različnih raziskav učinkov
Ganoderma lucidum na molekularni
ravni zelo obetavni, so za varno
in učinkovito uporabo pripravkov
pri zdravljenju ali preventivo pred
rakom nujno potrebne predklinične
in klinične študije validiranih
pripravkov. Ganoderma lucidum je
Foto: Zaklop
Izsledki raziskav na molekularni ravni
so pokazali, da Ganoderma lucidum:
• zavira proliferacijo in invazivnost
celic pri raku dojke in prostate z
uravnavanjem navzdol ekspresije
ciklina – D 1 – in supresijo izločanja
urokinaznega plazminogenskega
aktivatorja (uPA)
• inhibira rast in inducira apoptozo
celic pri raku dojke in prostate prek
uravnavanja navzgor ekspresije p 21
in Bax
• inhibira rast celic hepatoma prek
supresije proteinkinaze C
• inducira apoptozo rakavih celic kolona,
tako da povečuje aktivnost kaspaze
• zavira angiogenezo prek inhibicije
izločanja endotelijskega rastnega
faktorja v žilah (VEGF) in
transformirajočih rastnih faktorjev β 1
(TGF – β 1) celic raka prostate
• inhibira proliferacijo in inducira celično
smrt pri različnih levkemijah, limfomih
in pri mielomih
nedvomno zelo prepričljiv primer
uporabe tisočletja znanih zelišč kot
vir spojin vodnic za razvoj novih
zdravilnih učinkovin za zdravljenje
številnih obolenj«.
Učinki dopolnila
Ganoderma lucidum
»Pripravek Ganoderma lucidum
vsebuje bioaktivne snovi, kot
so: triterpeni, triterpenoidi,
polisaharidi, steroli, lecitini
in proteini. Med sestavljenimi
Foto: osebni arhiv
Kemoterapija brez slabosti
Borutu Šraju so leta 2004 odkrili ne-Hodgkinov limfom, ki ga je po lastnih besedah uspešno
premagal tudi s pomočjo gob Ganoderma lucidum, ki mu jih je priporočil prof. Marin Berovič
s kemijskega inštituta: »Sreča v nesreči je bila, da je moj dober prijatelj prof. Berovič poznal
gobe Ganoderma lucidum in njihovo pozitivno delovanje, saj z njimi že kar nekaj let opravlja
raziskave.
Ko je slišal za mojo bolezen, je takoj pisal kolegom na Kitajsko in jih prosil, naj mu pošljejo
spore gob, saj se takrat pri nas še niso prodajale. Ko sem jih končno prejel, sem se že zdravil s
kemoterapijo. Nato sem jih jemal vsak dan neprekinjeno ves čas kemoterapije in obsevanja,
skupaj šest mesecev. Z njihovo pomočjo sem kemoterapijo preživel brez slabosti ali bruhanja,
imel sem zelo dober tek, tudi laboratorijski testi so pokazali zelo dobro krvno sliko. Kapsule
sem jemal trikrat dnevno po en gram, in sicer po jedi s toplim napitkom in C-vitaminom kot
dodatek k hrani. Prepričan sem, da so mu prav gobe pomagale okrepiti imunski sistem, da se je lažje boril z boleznijo. Zaradi
pozitivnih izkušenj z gobami – njihovo uživanje ni imelo nobenih stranskih učinkov – sem jih priporočil zelo veliko rakavim
bolnikom. Med boleznijo in terapijo se jih v Sloveniji še ni dalo kupiti, zato sem jih dve leti sam uvažal iz Kitajske, vendar
so zaradi velikega povpraševanja včasih tako hitro pošle, da jih je še zame zmanjkalo. Danes se jih na srečo da dobiti tudi v
Sloveniji, trenutno pa jih spet jemljem za preventivo pred nalezljivimi boleznimi. Kot turistični delavec namreč veliko potujem
z avtobusom, polnim ljudi, med katerimi se v tem času hitro najde kakšen potnik s prehladom. V tako majhnem zaprtem
prostoru virusi hitro potujejo, vendar sem se letos prehladom uspešno izognil.«
31. marec 2009 mojezdravje 23

polisaharidi iz Ganoderme lucidum
so najpomembnejše zdravilne
učinkovine β-glukani, ki spodbujajo
imunski sistem prek aktivacije
fagocitov in povečane aktivnosti
naravnih celic ubijalk. Med
triterpani sta najpomembnejša
ganoderična kislina in ganoderol z
imunomodulatornim in citotoksičnim
učinkom,« poudari mag. Monika
Sonc. »Na tem področju potekajo
intenzivne raziskave na Kitajskem,
Japonskem, v Koreji in ZDA. Izdelke
gobe Ganoderme lucidum predvsem
v azijskih državah uporabljajo kot
prehransko dopolnilo bolniki z
različnimi vrstami napredovanega
raka, ko operacije, radio- in
kemoterapija niso več učinkovite.
V zadnjem času je pripravke
tradicionalne kitajske medicine začela
odobravati tudi zahodna javnost; tako
je npr. v ZDA v porastu priljubljenost
zdravljenja raka z zelišči. To je
vzpodbudilo znanstvenike k
raziskavam in pojasnjevanju
mehanizmov, odgovornih za biološke
učinke medicinskih gob. Zagovorniki
uporabe Ganoderme lucidum pogosto
zanemarjajo možnost prisotnosti
toksičnih snovi v gobi in njenih
pripravkih. To področje je za zdaj še
manj raziskano. Tako so nekatere
kombinacije spojine bolj toksične
od posameznih sestavin, medtem
ko druge spojine potencirajo učinke
običajno netoksičnih spojin. Zato
je cilj poiskati gobe z aktivnimi
in netoksičnimi sestavinami.«
»Veljalo bi poudariti, da prehranska
dopolnila niso zdravila in zato tudi
ni dokazov, da so učinkovita za
zdravljenje bolezni. Tako je treba
uporabnikom svetovati, da morajo,
če se počutje oz. znaki ne izboljšajo
ali da se stanje celo poslabša, nujno
prekiniti samozdravljenje in obiskati
zdravnika,« konča mag. Monika Sonc.
Tjaši Artnik Knibbe
Družba Ars Pharmae® je
podjetje z visokostrokovnim
kadrom, ki ima zaposlene
farmacevte, zdravnico
in živilsko tehnologinjo.
Registrirano je tudi
za raziskovanje in
eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja in tehnologije in za
raziskovanje ter eksperimentalni razvoj na področju medicine. Zaposleni
strokovnjaki se vključujejo v doktorski študij na Fakulteti za farmacijo,
medicino in živilsko tehnologijo na področju raziskav s prehranskimi dopolnili.
Zato se vključujemo v znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju
prehranskih dopolnil v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in Mariboru
ter na Fakulteti za farmacijo. Naše delo je visokostrokovno in skladno s predpisi.
Na tej poti nameravamo vztrajati in jo razvijati. Naš namen je tržiti kakovostna
prehranska dopolnila z znanstveno in s strokovno utemeljenimi učinki in jih
po možnosti registrirati kot tradicionalna zdravila rastlinskega izvora ali OTCzdravila.
Foto: osebni arhiv
Ganoderma kot podpora imunskemu sistemu
Alenka Grošelj Poznič je poleti 2007 po vrnitvi s potovanja dobila hudo srbečico
po koži celotnega telesa, za katero se je kmalu izkazalo, da je znak resnega
obolenja – raka. Terapijo s citostatiki je najprej zelo slabo prenašala, kmalu po
začetku jemanja Ganoderme lucidum pa sta se ji krvna slika in počutje zelo
izboljšala. Bolezen je, kot kažejo testi, premagala. »Julija 2007 me je nenadoma
po celotnem telesu začela srbeti koža. Ker sem se pravkar vrnila s potovanja
iz Mehike, sem bila prepričana, da sem zbolela za katero izmed tropskih
bolezni. Ker je bil srbenje edini znak, zdravnika nisem takoj obiskala, težave
pa sem lajšala z mazili. Ker se stanje po dveh tednih ni nič izboljšalo, sem
odšla na infekcijsko kliniko, kjer so z laboratorijskimi testi ugotovili, da ne gre
za infekcijsko obolenje. Napotili so me na gastroenterološko kliniko, kjer so z
dodatnimi preiskavami ugotovili, da imam tumor, ki zapira žolčevode. Z obsežno
operacijo so mi v celoti odstranili žolčnik z vodi, tretjino trebušne slinavke in
tretjino dvanajstnika. Najprej je kazalo, da je zdravljenje s tem končano. Na žalost pa so testi tkiva pokazali, da je tumor
maligen. Septembra sem že dobila prvo dozo kemoterapije. Medtem je moj sin, ki zelo veliko potuje, začel raziskovati
mojo bolezen in razmišljati, kaj vse se lahko še naredi. Tako je prišel do znanca na Kitajskem, ki dela v velikem
državnem laboratoriju. Opisal mu je mojo diagnozo, ta pa mu je svetoval, naj jemljem Ganodermo lucidum in mi glede
na težo predpisal tudi dozo. Ker je takrat v Sloveniji še ni bilo, sem jo dobivala iz Kitajske. Sprva sem kemoterapijo
zelo slabo prenašala, dobila sem visoko temperaturo, število levkocitov je zelo padlo; konec oktobra je bila slika tako
slaba, da sem morala terapijo za dva tedna prekiniti. Kmalu po prekinitvi kemoterapije in dober mesec dni po jemanju
Ganoderme pa se je krvna slika izboljšala. Nisem imela nobenih težav s slabostjo ali z bruhanjem, počutila sem se
odlično. Ganodermo sem jemala ves čas kemoterapije. Kemoterapijo sem končala po 27 tednih, to je konec marca lani.
Sprva so bili tumorski markerji še pozitivni, kmalu pa so bili vsi testi negativni in tako je še danes. Ganodermo jemljem
neprekinjeno že leto in pol, danes sicer v manjših odmerkih, tj. kot podporo imunskemu sistemu.«
24 mojezdravje 31. marec 2009