kliping_29_3_2023
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zbirka medijskih objav<br />
Za DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />
Število objav: 18<br />
Internet: 5<br />
Radio: 4<br />
Televizija: 5<br />
Tisk: 4<br />
Spremljane teme:<br />
Janša Janez (Ivan): 4<br />
PS NSi: 3<br />
Predsednica DZ RS: 2<br />
Grims Branko: 6<br />
DZ - Državni ... seje: 1<br />
Sajovic Borut: 1<br />
PS SD: 1<br />
Odbor - zadeve EU: 1<br />
DZ - ... Parlament: 8<br />
Breznik Franc: 1<br />
Kordiš Miha: 1<br />
Mahnič Žan: 1<br />
Knežak Soniboj: 3<br />
Hot Meira mag.: 1<br />
Prednik Jani: 1<br />
Reberšek Aleksander: 2<br />
Sukič Nataša: 4<br />
Vrtovec Jernej: 5<br />
Helbl Alenka: 1<br />
Cigler Kralj Janez: 2<br />
Gazinkovski Sandra: 1<br />
Novak Tereza: 3<br />
Klakočar ... mag.: 1<br />
dr. Čadonič Špelič Vida: 3<br />
Žnidaršič Jonas: 1<br />
...
Internet Naslov Dobra novica za prebivalce: po novem lažje do posojil<br />
Zaporedna št.<br />
1<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor N. A. R.<br />
Teme<br />
Knežak Soniboj , Vrtovec Jernej<br />
...bo bančni regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki pravično presodil njihovo kreditno sposobnost," je<br />
dejal Soniboj Knežak (SD). "Zakon je dobronameren," je menil Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da predvsem mladi v<br />
sedanji ureditvi, ki velja od leta 2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja,...<br />
Internet Naslov Poslanci dali zeleno luč, opozicija opozarjala na zlorabe<br />
Zaporedna št.<br />
2<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Zurnal24.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor B. P.<br />
Teme<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , Kordiš Miha , Knežak Soniboj , Reberšek Aleksander , Vrtovec<br />
Jernej , Helbl Alenka , Gazinkovski Sandra<br />
...V državnem zboru (DZ) so poslanci glasovali o noveli zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter<br />
noveli zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema....<br />
Internet Naslov Pogoje za kreditiranje bodo lahko prilagodili<br />
Zaporedna št.<br />
3<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Zurnal24.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor B. P.<br />
Teme<br />
Knežak Soniboj , Vrtovec Jernej<br />
...bo bančni regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki pravično presodil njihovo kreditno sposobnos t,"<br />
je dejal Soniboj Knežak (SD). Zakon je dobronameren, " je menil Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da predvsem mladi<br />
v sedanji ureditvi, ki velja od leta 2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja,...<br />
Internet Naslov Župani o integraciji tujcev: To področje je treba sistemsko urediti<br />
Zaporedna št.<br />
4<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor M. V.<br />
Teme<br />
Grims Branko , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...obligacijami in grožnjami se žal ne da doseči veliko,” je prepričan Prebilič. Kaj predvideva vladna novela zakona o<br />
tujcih? Poslanke in poslanci državnega zbora danes razpravljajo o sprejetju novele zakona o tujcih in novele zakona o<br />
zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Mnenja med posameznimi deležniki...<br />
Televizija Naslov Ministrstvo bo podpisalo pogodbo z Minisom<br />
Zaporedna št.<br />
5<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:00 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Anže Božič<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...naslednica Sanja Ajanović Hovnik, je aktualni minister Boštjan Poklukar po zahtevi opozicijske NSi in polemiki o<br />
transparentnosti in gospodarnosti posla na parlamentarnem odboru takoj revidiral. NINA BOJOVIĆ (zastopnica<br />
podjetja Minis) Minis je izjemno zadovoljen, da se je ugotovilo, kar je nesporno, torej da je bil ves...<br />
2
Televizija Naslov Novela zakona o tujcih<br />
Zaporedna št.<br />
6<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:03 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Žana Vertačnik<br />
Janša Janez (Ivan) , PS NSi , Grims Branko , Prednik Jani , Cigler Kralj Janez , Novak Tereza<br />
...POP TV, 28. 03. <strong>2023</strong>, 24 UR, 19:03 EDI PUCER (voditelj) Novela zakona o tujcih je razdvojila tudi koalicijo. DARJA<br />
ZGONC (voditeljica) Skozi parlamentarno sito so jo s 45 glasovi za spravili poslanci Gibanja Svoboda in Socialnih<br />
demokratov. Prepričani so, da bodo tako odpravili nekatere administrativne ovire...<br />
Televizija Naslov Pogovor z Robertom Golobom<br />
Zaporedna št.<br />
7<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 22:30 Trajanje: 42 min<br />
Rubrika, Datum Preverjeno; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Alenka Arko, Živa Salobir<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , Hot Meira mag. ,<br />
Klakočar Zupančič Urška mag.<br />
...SALOBIR (novinarka) Državne proslave v Cankarjevem domu so postale že skoraj tradicionalno mesto za<br />
promenado novih parov na političnem vrhu. Leta 2006 sta Janez Janša in Urška Bačovnik izbrala proslavo ob dnevu<br />
reformacije. NOVINARKA (24 UR, 11. 2. 2006) Ko pa sta se prvič skupaj pojavila na državniškem banketu, je...<br />
Televizija Naslov Noveli nasprotujeta SDS in Levica<br />
Zaporedna št.<br />
8<br />
Povzetek<br />
Medij Kanal A, Slovenija 18:00 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Svet; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Larisa Pukšič<br />
Grims Branko , Sajovic Borut , Sukič Nataša<br />
...pred nekaj minutami iz Prešernovega trga prestavili tukaj na Štefanovo ulico, kjer je Ministrstvo za notranje zadeve.<br />
Ravnokar pa se premikamo tudi proti parlamentu. Na protestu se je zbralo okrog, slabih sto ljudi pa tudi 30<br />
protestnikov, ki jasno sporočajo: tukaj smo, tukaj se bomo borili. Lahko vidite, nosijo tudi...<br />
Televizija Naslov Hrvaška računa na džentelmensko rešitev<br />
Zaporedna št.<br />
9<br />
Povzetek<br />
Medij Kanal A, Slovenija 18:10 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Svet; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
K.K. Kaja Kobetič<br />
Vrtovec Jernej<br />
...terminala na Krku? KAJA KOBETIČ (novinarka) Ja, da se bo to zgodilo, je, spomnimo, lani v predvolilnem času že<br />
obljubljal takratni infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, a je Slovenija na koncu izvisela. No, zdaj je na mizi predlog, da<br />
bi sodelovali pri sami širitvi krškega plinskega terminala in plinovodov, saj trenutni,...<br />
Radio Naslov Državni zbor o spremembah zakona o tujcih<br />
Zaporedna št.<br />
10<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:03 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Petra Stopar<br />
Grims Branko , Sukič Nataša , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...RADIO OGNJIŠČE, 28.03.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:03 JURE SEŠEK (voditelj) Državni zbor je pred dvema urama<br />
začel izredno sejo, na kateri obravnava spremembe zakonodaje s področja prebivanja in zaposlovanja tujcev. Največ<br />
prahu je dvignil...<br />
3
Radio Naslov Obravnava novele zakona o tujcih<br />
Zaporedna št.<br />
11<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 18:03 Trajanje: 1 min<br />
Rubrika, Datum Mozaik dneva; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Jure Sešek<br />
PS NSi , DZ - Državni zbor - Parlament , Cigler Kralj Janez<br />
...RADIO OGNJIŠČE, 28.03.<strong>2023</strong>, MOZAIK DNEVA, 18:03 JURE SEŠEK (voditelj) V državnem zboru poteka<br />
obravnava novele zakona o tujcih. Notranji minister Boštjan Poklukar je v njeni predstavitvi dejal, da z zakonom<br />
predvsem odpravljajo administrativne...<br />
Radio Naslov DZ potrdil spremembe zakona o tujcih, ter zaposlovanju in delu tujcev<br />
Zaporedna št.<br />
12<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 18:31 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Radijski dnevnik; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Nataša Mulec<br />
Mahnič Žan , Reberšek Aleksander<br />
...RADIO SLOVENIJA 1, 28.03.<strong>2023</strong>, RADIJSKI DNEVNIK, 18:31 ANA ŠTRAVS (voditeljica) Državni zbor potrjuje<br />
spremembe zakona o tujcih, ter zaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavljata postopke za zaposlovanje tujcev.<br />
Osnovno znanje slovenskega jezika...<br />
Radio Naslov Spremembe zakona o tujcih<br />
Zaporedna št.<br />
13<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Maribor, Slovenija 17:01 Trajanje: 1 min<br />
Rubrika, Datum Aktualno regionalno; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Unknown<br />
DZ - Državni zbor - seje , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
RA MARIBOR, 28.3.<strong>2023</strong>, AKTUALNO REGIONALNO, 17:01 Poslanke in poslanci to popoldne odločajo o<br />
spremembah zakona o tujcih, pa tudi o zaposlovanju in delu tujcev. Kot je pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar,<br />
spremembe zakona poenostavljajo pridobivanja dovoljenj, a ohranjajo pogoj znanja<br />
Internet<br />
Zaporedna št.<br />
14<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
Medij<br />
Za prvi glasovalni spor znotraj koalicije poskrbel zakon o tujcih. Levica glasovala proti<br />
vladnemu zakonu<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 28. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Unknown<br />
Janša Janez (Ivan) , PS NSi , Grims Branko , PS SD , Sukič Nataša , Novak Tereza , dr. Čadonič<br />
Špelič Vida , Žnidaršič Jonas<br />
...Gre za eno prvih večjih razpok pri glasovanju koalicijskih poslancev v DZ, ostali dve stranki sta novelo podprli. Zakon<br />
o tujcih je sprejela še vlada Janeza Janše in določa, da je za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih<br />
delavcev nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1, ta člen pa...<br />
Tisk Naslov Zahteva po znanju slovenščine ostaja<br />
Zaporedna št.<br />
15<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 456 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; <strong>29</strong>. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Barbara Hočevar<br />
Teme<br />
Grims Branko , DZ - Državni zbor - Parlament , Sukič Nataša , Novak Tereza<br />
...na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenj za bivanje družinskih članov, kjer so se na nasprotnih bregovih znašli tudi<br />
člani koalicije. Po potrditvi v državnem zboru s 45 glasovi za in 31 proti bo to določilo začelo veljati čez leto in pol, sicer<br />
bi že konec letošnjega aprila. »Z rešitvami se približujemo ljudem, prinašajo...<br />
4
Tisk Naslov Nova fronta<br />
Zaporedna št.<br />
16<br />
Povzetek<br />
Medij Večer, Slovenija Stran: 2 Površina: 264 cm 2<br />
Rubrika, Datum V žarišču; <strong>29</strong>. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Timotej Milanov<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan)<br />
...protestne zahteve. Protest kmetov je resda postal glasnejši skozi propagandni aparat SDS na družbenih omrežjih, a<br />
po drugi strani so tudi v času tretje vlade Janeza Janše takratni opozicijski politiki želeli unovčiti tako imenovane<br />
kolesarske proteste, ki so se jih tudi udeleževali in jih promovirali. Svetovnonazorsko slovenski...<br />
Tisk Naslov Opozicija želi protestni val<br />
Zaporedna št.<br />
17<br />
Povzetek<br />
Medij Večer, Slovenija Stran: 2 Površina: 581 cm 2<br />
Rubrika, Datum V žarišču; <strong>29</strong>. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Timotej Milanov<br />
Teme<br />
Odbor - zadeve EU , Breznik Franc , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...vsi v prvi vrsti delamo z dušo za kmete." Da se je kmetijska problematika začela politizirati, kaže tudi nedavna<br />
skupna seja državnozborskih odborov za zadeve EU in kmetijstvo, ki jih vodita poslanca Franc Breznik (SDS) in Vida<br />
Čadonič Špelič (NSi). Na seji je kmetijska ministrica Šinkova kmetom pritrdila in povedala, da se Slovenija ne strinja s<br />
predlogom Evropske komisije...<br />
Tisk Naslov Naposled podpisali pogodbo z Minisom<br />
Zaporedna št.<br />
18<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 3 Površina: 234 cm 2<br />
Rubrika, Datum V ospredju; <strong>29</strong>. 3. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Anja Hreščak<br />
Teme<br />
Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , Vrtovec Jernej<br />
...bi bilo treba ograjo odstraniti in kakšna je situacija na terenu. S temi podatki je poleg Minisa razpolagalo le podjetje<br />
Mensel. Na pobudo predsednika parlamentarne preiskovalne komisije Jerneja Vrtovca so o ozadju razpisa razpravljali<br />
tudi poslanci. Minisova pravna zastopnica Nina Bojovič je tedaj rekla, da »se podjetje Minis uporablja za...<br />
5
Siol.net 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 18:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/dobra-novica-za-...<br />
1 / 2<br />
Dobra novica za prebivalce: po novem lažje do posojil<br />
Avtorji: Na. R., STA 0<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Banka Slovenije bo lahko omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od sprememb<br />
višine minimalne plače. Foto: Getty Images<br />
DZ je potrdil novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katero se<br />
bo potrošnikom zagotovilo večjo dostopnost do posojil. Banka Slovenije bo namreč lahko<br />
makrobonitetne ukrepe na področju omejevanja kreditiranja prebivalstva določala tako,<br />
da nanje vsakokratna sprememba minimalne plače ne bo več vplivala.<br />
Banka Slovenije je doslej pri makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in<br />
zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne<br />
življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim<br />
dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu<br />
po plačilu obroka kredita, se hkrati pomembno zniža kreditna sposobnost prebivalcev.<br />
6
Siol.net 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 18:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/dobra-novica-za-...<br />
2 / 2<br />
Možna izbira tudi drugega merila za presojo zneska<br />
V skladu z danes sprejeto novelo zakona se bo to spremenilo. Banka Slovenije bo lahko omejitve<br />
glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od<br />
sprememb višine minimalne plače. Določila bo torej lahko tudi drugo merilo za presojo zneska,<br />
ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu. Med možnimi merili je denimo ocena nujnih<br />
življenjskih stroškov.<br />
Vlada je spremembe zakona pripravila potem, ko se je z letošnjim januarjem minimalna plača<br />
zvišala s 1.074,43 evra na 1.203,36 evra bruto. S tem se je znesek, ki mora potrošniku ne glede<br />
na višino dohodka ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb, povečal z 816,57 evra na<br />
914,55 evra. To je zmanjšalo kreditno sposobnost kreditojemalcev, predvsem tistih s prihodki,<br />
nižjimi od povprečne plače.<br />
Z novelo se zgolj odpravlja nejasnosti glede vezanosti Banke Slovenije na določbe predpisov s<br />
področja izvršbe in zavarovanja, je poslancem povedala Nikolina Prah z ministrstva za finance.<br />
Ne posega se torej v položaj kreditojemalca v primeru izvršbe zaradi neplačevanja kreditnih<br />
obveznosti, pač pa tu še naprej veljajo obstoječe omejitve.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poudarila je še, da se prav tako ne posega v pristojnosti Banke Slovenije. Ta bo še naprej<br />
sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za<br />
slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost, je povedala.<br />
Prednost tudi za mlade<br />
DZ je novelo zakona sprejel soglasno s 77 glasovi. V razpravi so predstavniki vseh poslanskih<br />
skupin soglašali z namero, da bodo posojila za prebivalce bolj dostopna. "Upamo, da bo bančni<br />
regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki pravično presodil njihovo kreditno<br />
sposobnost," je dejal Soniboj Knežak (SD).<br />
"Zakon je dobronameren," je menil Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da predvsem mladi v<br />
sedanji ureditvi, ki velja od leta 2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja,<br />
zato so prisiljeni v najem, za kar pa lahko mesečno plačujejo več, kot bi znašal obrok posojila.<br />
7
Zurnal24.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:14<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanci-dali-ze...<br />
1 / 6<br />
Poslanci dali zeleno luč, opozicija<br />
opozarjala na zlorabe<br />
Avtor STA; B. P.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V državnem zboru (DZ) so poslanci glasovali o noveli<br />
zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu<br />
tujcev ter noveli zakona o makrobonitetnem nadzoru<br />
finančnega sistema.<br />
DZ je s 56 glasovi za in 20 proti sprejel novelo zakona o<br />
zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavlja<br />
zaposlovanje tujcev. V koaliciji so spremembe pozdravili, saj da<br />
naslavljajo problem pomanjkanja kadra v javnem sektorju in<br />
gospodarstvu. V opoziciji so medtem menili, da se z novelo<br />
odpira vrata zlorabam.<br />
Državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija je uvodoma<br />
ponovil, da novela zakona prinaša tri ključne spremembe, ki bodo<br />
pospešile zaposlovanje državljanov iz tretjih držav. Novosti so<br />
vsebinsko usklajene s spremembami zakona o tujcih, ki jih je DZ<br />
prav tako potrdil danes.<br />
8
Zurnal24.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:14<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanci-dali-ze...<br />
2 / 6<br />
Tri ključne spremembe<br />
Kot prvo spremembo je Feketija izpostavil, da bo lahko tujec z<br />
uveljavitvijo novele v času veljavnosti enotnega dovoljenja<br />
zamenjal delodajalca, delovno mesto ali se zaposlil pri več<br />
delodajalcih le na podlagi soglasja Zavoda RS za zaposlovanje in<br />
ne več na podlagi izdaje odločbe upravne enote.<br />
Se pa določbe novele glede na drugo ključno spremembo zaradi<br />
pomanjkanja kadra pri zagotavljanju javnih storitev za tujce, ki<br />
se bodo zaposlovali v javnih zdravstvenih in socialnovarstvenih<br />
ustanovah, kot so zdravstveni domovi, domovi za starejše in<br />
socialnovarstveni zavodi, ne bodo uporabljale.<br />
Tretja ključna sprememba, tako državni sekretar, prosilcem za<br />
azil omogoča, da bodo lahko pravico do prostega dostopa na<br />
slovenski trg dela uveljavljali že po treh mesecih statusa in ne<br />
več po devetih.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Anže Petkovšek<br />
Rešitve naslavljajo potrebe slovenskega trga<br />
dela<br />
9
Zurnal24.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:14<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanci-dali-ze...<br />
3 / 6<br />
Soniboj Knežak (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin<br />
rešitve pozdravil, saj naslavljajo potrebe slovenskega trga dela.<br />
Kot je spomnil, je povprečna starost zaposlenega v Sloveniji 43,3<br />
leta in se še zvišuje. " To posledično vpliva na zmanjševanje<br />
števila domače delovne sile na vseh poklicnih področjih, " je<br />
podčrtal.<br />
Miha Kordiš je v imenu Levice, ki je novelo prav tako pozdravila,<br />
opozoril, da kadra v zdravstvu in domovih za ostarele v Sloveniji<br />
ne primanjkuje, ker bi imeli premalo za to šolanih ljudi, temveč,<br />
Spremljaj nas:<br />
ker so se ti kadri ob stopnjevanju obremenitev in prenizkih<br />
plačah raje začeli zaposlovati " v Hoferjih in Lidlih " ali v Avstriji.<br />
Podobno po njegovih besedah velja za gospodarstvo, kjer se<br />
delodajalci, namesto da bi izboljšali delovne pogoje in zvišali<br />
plače, raje ozirajo po državah tretjega sveta in revežih, ki bi<br />
opravljali kakršnokoli delo za mizerno plačilo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Spremembe so pomembne z vidika spoznanja, "d a so v trenutnih<br />
razmerah velikega pomanjkanja delovne sile naša edina<br />
možnost priseljenci " in da je treba nasloviti pozive delodajalcev<br />
po skrajšanju postopkov zaposlovanja tujcev, je menila Sandra<br />
Gazinkovski (Svoboda). " Kot država pa se ne smemo zadovoljiti<br />
s pospeševanjem izdaje delovnih dovoljenj za tujce, naslednji<br />
nujen in neizogiben korak mora biti oblikovanje učinkovite<br />
migracijske, integracijske politike, ki bosta zagotavljali pogoje za<br />
kakovostno življenje priseljencev in njihovo vključitev v<br />
slovensko družbo in okolje, " je ocenila.<br />
10
Zurnal24.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:14<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanci-dali-ze...<br />
4 / 6<br />
Upravna enota Ljubljana Anže Petkovšek<br />
Nasprotovali ukinitvi soglasja upravnih enot<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Alenka Helbl (SDS) se je medtem kritično obregnila, da je bila<br />
novela obravnavana po nujnem postopku, saj po njenih besedah<br />
v primeru, da ne bi bila sprejeta, ne bi bile povzročene težko<br />
popravljive posledice za delovanje države, " predvsem, ker<br />
potreba po delovni sili, ki jo ta zakon naslavlja, ni nastala<br />
nenadno ". V SDS jih je zmotilo tudi, ker je imela zakonodajno-<br />
pravna služba DZ pripombe k 24 od 37 členov novele in ker je bila<br />
novela zato zelo amandmirana.<br />
V SDS so sicer posebej nasprotovali ukinitvi soglasja oz.<br />
izdajanja odločbe s strani upravne enote, saj da se tujcev, ko<br />
enkrat dobijo enotno dovoljenje za prebivanje in delo na zavodu<br />
za zaposlovanje ne obravnava več, kar da v praksi pomeni, da že<br />
po enem mesecu nihče več ne preverja, ali še izpolnjujejo pogoje<br />
za delo in bivanje v Sloveniji. To naj bi odprlo tudi široko polje za<br />
zlorabo socialnih transferjev, zato so pripravili več dopolnil, s<br />
katerimi so pogojevali podporo noveli, a so bila vsa zavrnjena.<br />
Rešiti je treba tudi problematiko slovenskih<br />
državljanov<br />
11
Zurnal24.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:14<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanci-dali-ze...<br />
5 / 6<br />
V NSi pa bi od vlade v prvi vrsti pričakovali, da se bo najprej lotila<br />
problematike slovenskih državljanov, ki prejemajo socialno<br />
pomoč, čeprav bi lahko delali, je razkril Aleksander Reberšek .<br />
" Zdrav človek potrebuje delo in ne socialne pomoči. Zdrav<br />
delavec potrebuje za uspešno integracijo na trg dela tudi<br />
poznavanje osnov slovenskega jezika in tukaj ne smemo<br />
zmanjševati kriterijev," je sklenil.<br />
Profimedia<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Novela bo omogočile hitrejše postopke<br />
Poslanci so s 45 glasovi za in 31 glasovi proti podprli novelo<br />
zakona o tujcih, ki ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na<br />
stopnji A1 za družine tujcev in omogoča hitrejše vodenje<br />
postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o<br />
prijavi, so sporočili z vlade.<br />
Poslanci so že na ponedeljkovi seji matičnega odbora DZ sprejeli<br />
dopolnilo, ki določa 18-mesečno prehodno obdobje za začetek<br />
uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za<br />
prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno<br />
prebivanje. Kot nov datum začetka je v predlogu novele določen<br />
1. november 2024.<br />
12
Zurnal24.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:14<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/poslanci-dali-ze...<br />
6 / 6<br />
Novela poenostavlja tudi postopek menjave<br />
delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri<br />
istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več<br />
delodajalcih v okviru veljavnega enotnega<br />
dovoljenja za prebivanje in delo. Novela<br />
omogoča tudi pospešitev obravnave prošenj<br />
tujcev za izdajo enotnega dovoljenja za poklice<br />
na področjih zdravstva, socialnega varstva,<br />
vzgoje in izobraževanja, so sporočili z vlade.<br />
Zavrnili predlog Levice<br />
Predlog Levice, da bi se člen, ki uvaja pogoj znanja slovenskega<br />
jezika na stopnji A1 za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi<br />
združitve družine v celoti črtal, so poslanci zavrnili s 63 glasovi<br />
proti in 5 glasovi za. S 5 glasovi za in 63 glasovi proti so zavrnili<br />
tudi dopolnilo Levice, ki bi rok za pridobitev pravice za združitev<br />
z družino iz dveh let skrajšal na eno leto in ga tako uskladil z<br />
direktivo Evropskega sveta.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poslanska skupina koalicijske Levice je v skladu z napovedjo<br />
glasovala proti noveli zakona.<br />
Poslanci so zavrnili tudi vsa predlagana dopolnila stranke SDS.<br />
dezurni@styria-media.si<br />
13
Zurnal24.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:27<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/pogoje-za-kredit...<br />
1 / 3<br />
Pogoje za kreditiranje bodo lahko<br />
prilagodili<br />
Avtor STA; B. P.<br />
Profimedia<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Banka Slovenije bo lahko omejitve glede posojil<br />
prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in<br />
zavarovanju in neodvisno od sprememb višine<br />
minimalne plače.<br />
DZ je potrdil novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru<br />
finančnega sistema, s katero se bo potrošnikom zagotovilo večjo<br />
dostopnost do posojil. Banka Slovenije bo namreč lahko<br />
makrobonitetne ukrepe na področju omejevanja kreditiranja<br />
prebivalstva določala tako, da nanje vsakokratna sprememba<br />
minimalne plače ne bo več vplivala.<br />
Banka Slovenije je doslej pri makrobonitetnih<br />
ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in<br />
zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih<br />
stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne<br />
življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto<br />
14
Zurnal24.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:27<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/pogoje-za-kredit...<br />
2 / 3<br />
minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom<br />
minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora<br />
kreditojemalcu ostati na bančnem računu po<br />
plačilu obroka kredita, se hkrati pomembno<br />
zniža kreditna sposobnost prebivalcev.<br />
V skladu z danes sprejeto novelo zakona se bo to spremenilo.<br />
Banka Slovenije bo lahko omejitve glede posojil prilagajala<br />
neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od<br />
sprememb višine minimalne plače. Določila bo torej lahko tudi<br />
drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati<br />
kreditojemalcu. Med možnimi merili je denimo ocena nujnih<br />
življenjskih stroškov.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Profimedia<br />
"Zakon je dobronameren"<br />
DZ je novelo zakona sprejel soglasno s 77 glasovi. V razpravi so<br />
predstavniki vseh poslanskih skupin soglašali z namero, da bodo<br />
posojila za prebivalce bolj dostopna. " Upamo, da bo bančni<br />
regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki<br />
pravično presodil njihovo kreditno sposobnos t," je dejal Soniboj<br />
Knežak (SD).<br />
15
Zurnal24.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:27<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/pogoje-za-kredit...<br />
3 / 3<br />
" Zakon je dobronameren, " je menil Jernej Vrtovec (NSi).<br />
Spomnil je, da predvsem mladi v sedanji ureditvi, ki velja od leta<br />
2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja,<br />
zato so prisiljeni v najem, za kar pa lahko mesečno plačujejo več,<br />
kot bi znašal obrok posojila.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
16
N1info.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 17:39<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/zupani-o-integr...<br />
1 / 5<br />
Župani o integraciji tujcev: To področje je treba<br />
sistemsko urediti<br />
Slovenija Avtor: M. V. 28. Mar <strong>2023</strong> 17:38<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Srdjan Živulović/Bobo<br />
Vladni noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki ju<br />
danes obravnavajo poslanci, naj bi po mnenju vlade poenostavljali pridobitev dovoljenj za<br />
prebivanje in zaposlovanje tujcev. Ključni poudarek zakona o tujcih pa je predvsem na integraciji<br />
tujcev in njihovih družin v slovensko okolje ter obvladanje osnov slovenskega jezika na stopnji A1.<br />
Čeprav želi država zakonsko rešiti to problematiko, župani številnih slovenskih občin poudarjajo,<br />
da področje integracije tujcev ni sistemsko urejeno, ob tem pa poudarjajo, da v pripravo<br />
zakonodaje lokalne skupnosti niso bili vključeni.<br />
Lokalno gospodarstvo v Mestni občini Velenje je močno odvisno od tujih delavcev, ki prihajajo<br />
predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije, a se ti ljudje težko integrirajo v lokalno okolje, saj ne<br />
obvladajo slovenskega jezika.<br />
17
N1info.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 17:39<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/zupani-o-integr...<br />
2 / 5<br />
Kaj lahko pomeni, če je prva črka vašega imena M?<br />
Navdih 27. Mar <strong>2023</strong><br />
Velenjski župan Peter Dermol je za N1 poudaril, da je neznanje jezika med tujci v njihovi občini velik<br />
problem, zato pozdravlja namero, da bo država na zakonski ravni pristopila k financiranju tečajev<br />
slovenskega jezika. “Še bolj kot to pa se mi zdi ključno, da naj bi po zakonskem predlogu v roku pol<br />
leta poiskali sistemsko rešitev integracije teh ljudi, seveda, če bo novela zakona uveljavljena,” je<br />
dejal.<br />
Spomnil je, da so leta 2018 v Velenju, še v času nekdanjega župana Bojana Kontiča , dali pobudo za<br />
ustanovitev medresorske skupine, ki bi pripravila sistemsko rešitev integracije tujcev v lokalno<br />
okolje, vendar ta ni naletela na plodna tla.<br />
“Zato apeliramo, da država to področje sistemsko uredi in na kakšen način se bodo tujci integrirali v<br />
naše okolje. Imamo velike težave z neznanjem slovenskega jezika in to se na terenu neposredno<br />
opazi,” je dejal Dermol in dodal, da je sistemska rešitev integracije potrebna, saj lokalne skupnosti<br />
tega problema ne bodo zmožne nositi same.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
BOBO<br />
18
N1info.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 17:39<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/zupani-o-integr...<br />
3 / 5<br />
Da v Sloveniji manjka sistemska ureditev tega problema, se strinja tudi kočevski župan Vladimir<br />
Prebilič , sicer tudi predsednik Skupščin občin Slovenije. Kot je dejal za N1, se znotraj lokalnega<br />
okolja oblikujejo subkulture tujcev, ki so po mnenju kočevskega župana dobrodošle, a se z<br />
zapiranjem v krog tujegovorečih ljudi izgubi integracija tujcev v slovensko družbo in slovenski jezik.<br />
“Velik problem v komuniciranju recimo nastopi, ko otroci tujcev pridejo v vrtce in šole. In ta težava<br />
dejansko mladim onemogoči, da bi lahko v polni meri sodelovali v izobraževalnem procesu.<br />
Dejansko se jim vzame možnost, da bi bili uspešni v šoli, in ker niso uspešni, saj jih ovira jezikovna<br />
prepreka, je seveda manjša možnost, da bi bili uspešni tudi v življenju v Sloveniji. In temu se želimo<br />
mi izogniti,” je poudaril Prebilič.<br />
Dialoga je premalo, država pa probleme rešuje predvsem kabinetno<br />
Tako Dermol kot Prebilič sta potrdila, da so bile lokalne skupnosti pri pripravi zakonodaje izključene.<br />
Zdi se jima, da bi bilo prav, da bi ljudje, ki pripravljajo zakone, prisluhnili lokalnim skupnostim in<br />
ljudem s terenskimi izkušnjami na temo integracije. Velenjski župan je sicer dejal, da so bile nekatere<br />
pobude in težave, ki so jih župani izrazili, upoštevane. “Nismo se recimo strinjali s tem, da se je iz<br />
novele zakona umaknil člen o pogoju znanja slovenskega jezika za družinske člane. To smo povedali<br />
in veseli smo, da je vlada to dejansko upoštevala,” je izpostavil Dermol.<br />
Igralec Branko Đurić s hčerko nekoč in zdaj: “Moja mala princesa”<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Magazin 09:13 2<br />
Vladimir Prebilič pa je dodal, da bi si v občinah želeli več dialoga z državo, saj bi lahko uradniki, ki<br />
zakone pripravljajo, na tak način spoznali, katere so tisti problemi, ki pestijo lokalne skupnosti.<br />
“Nujno bi bilo, da bi pri pripravi zakonodaje upoštevali specifične težave občin. Tako bi se za lažjo<br />
tranzicijo teh ljudi oziroma integracijo tujcev v slovensko okolje zagotovile neke dodatne oblike<br />
izobraževanj, morda tudi spremstev in inštrukcij. Tako bi ljudje prej jezikovno ‘shodili’,” je dejal.<br />
19
N1info.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 17:39<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/zupani-o-integr...<br />
4 / 5<br />
Žiga Živulović/BOBO<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ob tem je še dodal, da obstaja velika razlika med tem, da ima tujec “nekaj pojma o jeziku”, in med<br />
tem, da tujec dejansko sodeluje v vsakdanjem življenju s slovenščino. Po njegovem mnenju namreč v<br />
družbi brez poznavanja osnov jezika ne moreš sodelovati. “To je naša velika frustracija, kajti menim,<br />
da so se tujci zmožni vključiti v družbo, vendar teh sposobnosti ne morejo pokazati zaradi jezikovnih<br />
preprek,” je poudaril kočevski župan.<br />
Reševanje problema s “kulturnimi mediatorji” ali “pozitivno diskriminacijo”?<br />
Ker problem integracije tujcev ni sistemsko rešen, posledice v večini primerov nosijo prav občine, ki<br />
sicer po svojih zmožnostih poskušajo zagotavljati integracijo tujcev v slovensko okolje. Velenjska<br />
občina je tako organizirala programe učenja slovenskega jezika v okviru Ljudske univerze<br />
Andragoškega zavoda, pred časom pa se je v mestu organiziralo tudi albansko društvo. Župan<br />
Velenja je prepričan, da bi lahko preko tako imenovanih “kulturnih mediatorjev” skušali tujce<br />
integrirati v družbo, a da je na koncu finančno breme spet na plečih občinskega proračuna.<br />
Kočevski župan na drugi strani meni, da zgolj z zakonskimi normativi ter obligacijami država težko<br />
doseže želene učinke pri integraciji tujcev. Po njegovem mnenju bi bilo bolj koristno, če bi se tujce k<br />
integraciji spodbujalo s pristopom tako imenovane “pozitivne diskriminacije”.<br />
20
N1info.si 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 17:39<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/zupani-o-integr...<br />
5 / 5<br />
“Če ponazorim s konkretnim primerom: tujec se odloči, da bo obiskoval tečaj slovenskega jezika z<br />
namero, da se integrira v slovensko družbo, bi jaz tej osebi morali nameniti neke vrste boniteto.<br />
Torej gre na način za pozitivno diskriminacijo in tako bi se dalo narediti več. Če boste hodili na tečaje,<br />
se jih boste redno udeleževali in ste pri tem uspešni, boste nagrajeni. Samo z obligacijami in<br />
grožnjami se žal ne da doseči veliko,” je prepričan Prebilič.<br />
Kaj predvideva vladna novela zakona o tujcih?<br />
Poslanke in poslanci državnega zbora danes razpravljajo o sprejetju novele zakona o tujcih in<br />
novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Mnenja med posameznimi<br />
deležniki so deljena, tudi koalicija pri noveli zakona o tujcih ni enotna, predvsem kar se tiče<br />
člena, ki določa, da je za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih članov tujih delavcev<br />
nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1. Sprejetju zakona nasprotujejo v<br />
opozicijskih NSi in SDS, ob tem pa je poslanec Branko Grims vladi že zažugal z možnostjo<br />
referenduma o tem zakonu .<br />
Kaj točno določa vladna novela zakona o tujcih in kaj bi njeno sprejetje pomenilo za tuje<br />
delavce in njihove družine, pa si lahko preberete tukaj.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
21
POP TV, 24 ur - 19:00 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Ministrstvo bo podpisalo pogodbo z Minisom<br />
POP TV, 28. 03. <strong>2023</strong>, 24 UR, 19:00<br />
DARJA ZGONC (voditeljica)<br />
Nov preobrat torej pri odstranjevanju ograje in žice na naši južni meji.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Notranje ministrstvo bo vendarle podpisalo pogodbo za rušenje ograje z istim podjetjem, ki jo je večino tudi postavilo, z<br />
žalskim Minisom.<br />
DARJA ZGONC (voditeljica)<br />
Po dobljenem poslu na razpisu je revizija, ki jo je takoj po nastopu mandata naročil minister Poklukar, pokazala<br />
administrativne nedoslednosti, zaradi česar se je postopek zavlekel.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Danes pa so vendarle ugotovili, da ni nobene pravne podlage, da 7-milijonske pogodbe ne bi podpisali. Kaj pa kazenski<br />
postopki, ki so jih v Minisu že začeli? Anže Božič.<br />
ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Bitka za 7-milijonski posel za odstranitev 143 kilometrov obstoječe ograje in bodeče žice na južni meji je končana.<br />
Podpisali smo pogodbo z Minisom, so danes odločili na Litostrojski 54. Potem ko smo pridobili še manjkajočo<br />
dokumentacijo, je zdaj postopek tudi ustrezno zaključen. Vodstvo ministrstva je sprejelo odločitev o podpisu pogodbe z<br />
na javnem natečaju izbranim ponudnikom podjetjem Minis. A brez političnih zapletov ni šlo. Postopek, ki ga je začela<br />
nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, Minis pa izbrala njena začasna naslednica Sanja Ajanović Hovnik, je<br />
aktualni minister Boštjan Poklukar po zahtevi opozicijske NSi in polemiki o transparentnosti in gospodarnosti posla na<br />
parlamentarnem odboru takoj revidiral.<br />
NINA BOJOVIĆ (zastopnica podjetja Minis)<br />
Minis je izjemno zadovoljen, da se je ugotovilo, kar je nesporno, torej da je bil ves postopek transparenten in v celoti<br />
zakonit. Ampak bi pri tem poudarila, da so bili razlogi za sklic seje Komisije za nadzor javnih financ tisti, ki so bili<br />
netransparentni in nezakoniti.<br />
ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />
Revizija je neuradno pokazala le manjše administrativne nedoslednosti. A je vse kazalo, da je politične volje za nov<br />
milijonski posel s podjetjem, ki je že s postavljanjem ograje dvignilo veliko prahu, zmanjkalo. Do izteka roka na<br />
Poklukarjevem resorju niso podpisali pogodbe. Zdaj pa nov preobrat. Iz ugotovitev končnega revizijskega poročila<br />
namreč ne izhajajo zadržki, da pogodbe z izbranim ponudnikom ne bi mogli skleniti. To pomeni zeleno luč za eno od<br />
ključnih predvolilnih obljub največje vladne stranke. V žalski družbi, ki je pred osmimi leti kot novinka na trgu brez javnega<br />
razpisa dobila tudi 9-milijonski posel s postavljanjem ograje, so sicer zaradi poslovne škode povezane z očitki o<br />
preferiranju Minisa pri poslu vložili več kazenskih ovadb proti neznanemu storilcu in te ostajajo.<br />
NINA BOJOVIĆ (zastopnica podjetja Minis)<br />
Kajti družba Minis želi oprati svoje ime in iz sebe sprati vsako sleherno senca dvoma, da s tem postopkom ne bi bilo<br />
karkoli narobe, ker ni bilo.<br />
ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />
Projekt ograja na meji bo od postavitve do padca in vrnitve v naravno stanje državo skupno stal slabih 44 milijonov evrov,<br />
so izračunali na Dnevniku. S tem so se ukvarjale zadnje štiri vlade, tri različna ministrstva in en javni zavod. Tako pa o<br />
dokončnem umiku začasnih tehničnih ovir premierja držav iz obeh strani ograje:<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
22
POP TV, 24 ur - 19:00 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Po mojih informacijah je bila izvedena notranja revizija na Ministrstvu za notranje zadeve, ki ni našla razlogov,<br />
utemeljenih razlogov, kako bi lahko odstopila od sklepa o izbiri. Zato je bil podpis pogodbe po mojem vedenju tehnične<br />
narave.<br />
ANDREJ PLENKOVIĆ (predsednik hrvaške vlade)<br />
(brez prevoda)<br />
ANŽE BOŽIČ (novinar)<br />
Minis mora začasne tehnične ovire po pogodbi umakniti v naslednjih štirih letih.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
23
POP TV, 24 ur - 19:03 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Novela zakona o tujcih<br />
POP TV, 28. 03. <strong>2023</strong>, 24 UR, 19:03<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Novela zakona o tujcih je razdvojila tudi koalicijo.<br />
DARJA ZGONC (voditeljica)<br />
Skozi parlamentarno sito so jo s 45 glasovi za spravili poslanci Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov. Prepričani so,<br />
da bodo tako odpravili nekatere administrativne ovire pri zaposlovanju in integraciji tujcev.<br />
EDI PUCER (voditelj)<br />
Poslanci Levice so proti, ker je zahteva po znanju slovenskega jezika za družine tujcev po njihovem mnenju<br />
diskriminatorna. Noveli sta nasprotovali tudi SDS in Nova Slovenija, ker po njihovem ne rešuje problemov integracijske<br />
politike. Žana Vertačnik.<br />
ŽANA VERTAČNIK (novinarka)<br />
V opoziciji so prepričani, da vladajoči problemov integracijske politike ne rešujejo, ampak jih poglabljajo.<br />
BRANKO GRIMS (poslanec<br />
SDS)<br />
Namesto, da bi krepili nadzor nad morebitnimi zlorabami, ki so prisotne in na to vas vsi iz terena še kako opozarjajo, vi te<br />
varovalke odstranjujete.<br />
ŽANA VERTAČNIK (novinarka)<br />
V SDS so navrgli tudi referendumsko grožnjo, ki pa je zdaj, ko je koalicija v zakonu obdržala pogoj o zahtevanem znanju<br />
slovenščine, očitno ne bodo realizirali.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
JANEZ CIGLER KRALJ (vodja poslanske skupine NSi-ja)<br />
Ko se je začel omenjati referendum kot možnost s strani opozicije, se je koalicija nekako, lahko rečem zbrala in začela<br />
govoriti tudi o ohranitvi pogoja slovenskega jezika. Opozarjam s predolgim prehodnim obdobjem.<br />
ŽANA VERTAČNIK (novinarka)<br />
Ravno ta zahteva iz časa Janševe vlade, ki naj bi družinske člane tujih delavcev s koncem aprila obvezala k opravljenem<br />
izpitu iz slovenskega jezika, pa je tudi pri končnem glasovanju razdružila koalicijske partnerje.<br />
NATAŠA SUKIĆ (Levica)<br />
Treba je vedeti, da je bilo torej, da je Ministrstvo za notranje zadeve pod prejšnjo ministrico že brisalo ta sporni člen ven,<br />
da smo bili že medresorsko usklajeni, usklajeni na ravni poslanskih skupin in da se je to nenadoma spremenilo s<br />
prihodom novega ministra. Zakaj se to dogaja? Ne vem.<br />
ŽANA VERTAČNIK (novinarka)<br />
In še, da gre za diskriminatoren člen, ki da bo razbijal družine delavcev tretjih držav.<br />
TEREZA NOVAK (Gibanje Svoboda)<br />
Diskriminatoren člen imamo že dve leti, zdaj smo omilili to zahtevo.<br />
JANI PREDNIK (poslanec SD)<br />
Ta zakon, bom rekel je na nek način kompromis in tudi uvaja prehodno obdobje in se v tem prehodnem obdobju potem<br />
verjetno tudi s pomočjo integracijske politike to področje uredi.<br />
ŽANA VERTAČNIK (novinarka)<br />
24
POP TV, 24 ur - 19:03 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Ogorčene nad spremembami pa so proti diskriminatornim ukrepom danes v središču prestolnice pozivale tudi nekatere<br />
civilnodružbene organizacije.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
25
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
1 / 13<br />
Pogovor z Robertom Golobom<br />
POP TV, 28.03.<strong>2023</strong>, PREVERJENO, 22:30<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Nocoj se bomo v oddaji preverjeno pogovarjali s predsednikom vlade Robertom Golobom.<br />
Beseda bo tekla o vsem, o zasebnem življenju premierja do tam, ko je to v javnem interesu, pa<br />
tudi o drugih političnih vprašanjih, ki zadevajo vse nas. Na začetku pa prispevek Žive Salobir o<br />
partnerkah naših predsednikov in premierjev, vključno seveda s sedanjo partnerko predsednika<br />
vlade, Tino Gaber.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Najdlje, kar 12 let sta Slovenijo doma in po svetu predstavljala zakonca Milan in Štefka Kučan.<br />
ŠTEFKA KUČAN (prva dama, 8. 3. 2007)<br />
Ni bilo ne finančne pomoči, ničesar.<br />
MILAN KUČAN (prvi predsednik RS, 8. 3. 2007)<br />
Jaz sem ti pomagal finančno.<br />
ŠTEFKA KUČAN (prva dama, 8. 3. 2007)<br />
Čakaj, jaz sem imela tudi svojo službo in svoj.<br />
MILAN KUČAN (prvi predsednik RS, 8. 3. 2007)<br />
Ja, dokler te niso poslali v penzijo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Sledilo je obdobje Janeza Drnovška, zapriseženega samca, ki je šokiral, ko je javnosti predstavil<br />
takrat 24-letno hčerko, skladateljico Nano Forte.<br />
NANA FORTE (Drnovškova hči, 2007)<br />
Imam podporo očeta, vsekakor po mojem karkoli bi počela.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Takole sta zakonca Türk leta 2008 sprejela nekdanjo britansko kraljico Elizabeto II. Barbara<br />
Miklič Türk ni bila zaposlena in je funkcijo prve dame opravljala lahko bi rekli poklicno.<br />
BARBARA MIKLIČ TURK (nekdanja prva dama, 2007)<br />
Imam kvalitete, ki so koristne za prvo damo, to pa nedvomno.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Sledilo je desetletno obdobje partnerke Boruta Pahorja, s katero ne živita skupaj. Partnerju je<br />
stala ob strani na vseh pomembnih dogodkih, v javnosti pa veljala za nekoliko zadržano, celo<br />
skrivnostno. Odvetnica je ostala zvesta svojemu poklicu, odpovedala se je vsem proračunskim<br />
izdatkom.<br />
TANJA PEČAR (nekdanja prva dama, 2017)<br />
Poznava izzive poklica Boruta, mojega poklica in jih znova združevati. Skupaj zmoreva oba<br />
poklica.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
26
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
2 / 13<br />
Državne proslave v Cankarjevem domu so postale že skoraj tradicionalno mesto za promenado<br />
novih parov na političnem vrhu. Leta 2006 sta Janez Janša in Urška Bačovnik izbrala proslavo<br />
ob dnevu reformacije.<br />
NOVINARKA (24 UR, 11. 2. 2006)<br />
Ko pa sta se prvič skupaj pojavila na državniškem banketu, je to postala novica, pomembna za<br />
vso Slovenijo.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Nekdanji premier in takrat že dvakratni ločenec.<br />
DANICA CERAR (nekdanja žena Mira Cerarja)<br />
Nikoli mi ni bilo žal, z njim imam dva prekrasna otroka in v mojem življenju je bil velik učitelj.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Je svoj mandat na čelu vlade leta 2014 začel s partnerko Vesno Arnšek, končal pa z Mojco<br />
Stropnik, ki jo je leta 2017 predstavil na Brdu pri Kranju. Slabo leto kasneje je na državni proslavi<br />
ob dnevu samostojnosti in enotnosti ponovno pritegnila pozornost fotografov. Funkcija partnerk<br />
in partnerjev politikov nima legitimne družbene moči, a njen vpliv ni zanemarljiv.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Lep pozdrav, dober večer, kako ste. Se že toliko časa nismo videli. dobro izgledam? Hecam se.<br />
Jaz jih imam kolikor hočete napak, tega ne skrivam. Poanta ni v napakah. Ko bo nastopil čas, da<br />
bom o svoji zasebnosti spregovoril, bom to naredil z veseljem. Jaz delam cele dneve, ampak<br />
vsako noč spim doma. Jaz živim sam z otroci. Imamo zahtevno družinsko življenje. Nobene<br />
potrebe ni zasebnega življenja uporabljati za samopromocijo ali kaj ostalega.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Pred dobrimi devetimi leti je Robert Golob, takrat še predsednik uprave podjetja Gen-I dejal, ne<br />
vidim prav nobenega razloga, da bi uničil svojo družino, kar bi storil, če bi šel politiko.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
25. maja lani je zaprisegel kot predsednik petnajste Vlade Republike Slovenije. Funkcijo je<br />
uradno nastopil kot poročen oče treh otrok. Pol leta kasneje je v javnosti nehal nositi poročni<br />
prstan. V začetku letošnjega leta je bil v družbi Tine Gaber opažen v znani švedski pohištveni<br />
trgovini, a ni bilo prvič. Še pred tem so ju televizijske kamere ujele, ko sta se skupaj udeležila<br />
božičnega koncerta v Vatikanu. Zveza je bila tudi uradno potrjena na Prešernovi proslavi, ko je v<br />
Gallusovo dvorano Cankarjevega doma nekdanja misica Tina Gaber vstopila v spremstvu<br />
premierja Roberta Goloba. Pod roko sta se sprehodila do prve vrste in si med proslavo<br />
izmenjevala ljubeče poglede. V intervjuju za revijo Jana je Tina Gaber na vprašanje, ali bi se<br />
kdaj zapletla z zvezanim moškim, odgovorila: Nikoli ne bi gradila sreče na tuji nesreči. Lahko<br />
dvomite o vsem, a prosim o tem nikoli.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
In kdo sploh je 36-letna partnerka predsednika vlade? V javnosti se je začela pojavljati že pred<br />
dvema desetletjema. Leta 2007 je postala Miss Hawaiian Tropic.<br />
TINA GABER (<strong>29</strong>. 9. 2007)<br />
Že od samega začetka sem se zelo trudila, bila sem tudi sproščena, delala sem, kakor so rekli,<br />
ubogala sem jih.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Slab mesec po osvojitvi lente je postala članica volilnega štaba Lojzeta Peterleta.<br />
NOVINARKA<br />
27
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
3 / 13<br />
Podpirate gospoda Peterleta?<br />
TINA GABER (12. 10. 2007)<br />
Podpiram.<br />
NOVINARKA<br />
Zakaj?<br />
TINA GABER (12. 10. 2007)<br />
Zakaj? Všeč mi je to, ker tudi na mlade gledajo.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Prošnje za sodelovanje JE takrat poslala večim štabom, odzval se je Peterle, ki se je tudi Z<br />
njeno pomočjo takrat želel zavihteti na položaj predsednika države.<br />
TINA GABER (8. 6. 2008)<br />
Študiram analitiko sociologijo, tako da zanima me tudi politika, mislim delam na tem, da bi nekoč<br />
dosegla na tem področju.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Leta 2017 je tudi študij zaključila z magistrskim delom Diskriminacija veganov v različnih<br />
socialnih okoljih.<br />
TINA GABER (27. 9. 2018)<br />
Če pa koga karkoli zanima na to temo, tudi, zakaj sem se jaz odločila za veganstvo oziroma<br />
zakaj obožujem to hrano, imate pa internetu mojo magistrsko nalogo.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Je ljubiteljica živali.<br />
TINA GABER (27. 9. 2018)<br />
Jaz Marinota sem v bistvu posvojila zaradi sebe, ker sem sebe s tem osrečila.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
9. januarja letos je bila izbrisana iz registra lobistov. Pravi, da kot lobistka že dolgo ne dela več.<br />
Je influencerka, upravljalka družbenih omrežij, voditeljica.<br />
TINA GABER (21. 3. 2021)<br />
Irena, en lep pozdrav. Kako na lep način pač dati oni cancel, zavrniti? Pogrešam to, da je dec<br />
dec, ženska pa, da je ženska.<br />
ŽIVA SALOBIR (novinarka)<br />
Bo tako tradicionalna tudi v vlogi partnerke predsednika vlade? O prvi dami je težko govoriti, saj<br />
je Golob uradno še vedno poročen, pa tudi zato, ker ta funkcija formalno pripada partnerki, ženi<br />
predsednika države oziroma v aktualnem primeru možu predsednice Nataše Pirc Musar.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Po predahu se bomo pogovarjali s predsednikom vlade Roberta Goloba.<br />
(oglasi)<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Z nami je predsednik vlade Robert Golob. Pozdravljeni.<br />
28
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
4 / 13<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Dober večer.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Midva se bova nocoj pogovarjala o marsičem, najprej pa si bova pogledala nek drug intervju,<br />
intervju, ki ga opravila vaša partnerka Tina Gaber. In poglejmo.<br />
TINA GABER<br />
Januarja je poslanka Meira Hot koaliciji predstavila predlog sprememb zakona o zaščiti živali,<br />
konec letošnjega leta pa naj bi začeli usklajevati še en zakon. Za začetek bi želela, da poveva,<br />
kaj natančno se trenutno dogaja, kaj bomo naredili, da bo živalim v Sloveniji lepše?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Najprej bi se rad zahvalil skupini za živali, ker ste res v preteklih tednih naredili ogromno delo in<br />
uskladili pripombe različnih interesnih skupin in danes imamo na mizi zelo dober kompromis, s<br />
katerim lahko gremo naprej v zakonodajno proceduro. Istočasno pa tudi na evropskem nivoju<br />
potekajo priprave novih direktiv nekje do konca leta in verjamemo, da bomo v začetku<br />
prihodnjega leta tudi v Sloveniji ta zakon še nadgradili.<br />
TINA GABER<br />
Mislim, da je prav, da se dotaknemo tudi posnetkov, ki smo jih videli v klavnicah in so nas vse<br />
zelo, zelo pretresli. Tudi tam je očitno na neki točki nadzor padel.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ravno na tem področju humanega ravnanja z živalmi so spremembe res velike, poleg ostalega<br />
uvajamo tudi dodaten videonadzor v notranjih prostorih ravno z namenom, da preprečimo take<br />
situacije.<br />
TINA GABER<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Na jaz vsekakor se ne bi strinjala, da je klavnica na kakršenkoli način humana, ampak če jo že<br />
imamo, je prav, da smo pač, da jih imamo pod nadzorom. Kako pa bo po novem z rejnimi<br />
živalmi, odvzetimi v inšpekcijskih postopkih?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
To je tudi ena novost. Po novem se uvajajo tako imenovani prehodni hlevi, zato da bomo te<br />
živali, ki so odvzete, tudi popolnoma legalno predali v oskrbo, kasneje v novi spremembi pa se<br />
pripravlja tudi centralno zavetišče, v kateri bodo lahko te živali dejansko našle svoj novi dom.<br />
TINA GABER<br />
Ali je zakon o zaščiti živali en tak dober primer, ko se lahko koalicija in opozicija poenotita.<br />
Navsezadnje imamo vsi radi živali.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
To bo pokazal čas, jaz pa verjamem, da lahko ravno na tej temi vsi skupaj pozabimo na<br />
ekonomski interes in se zamislimo nad tem, ali bi si želeli, da se kdo z nami obnaša tako, kot se<br />
mi obnašamo do živali. Mislim, da bo potem odgovor zelo enostaven.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Gospod premier, same pomembne teme v tem intervjuju, vendarle pa gre za nek neortodoksen,<br />
nenavaden način komuniciranja teh tem, mogoče pravi naslovnik bi bila verjetno ministrstva za<br />
te stvari, kako, se strinjate?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
<strong>29</strong>
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
5 / 13<br />
V resnici gre za en primer, kjer je zakon vložen kot zakon poslancev, v tem primeru koalicijske<br />
partnerice SD, na drugi strani pa smo imeli cel kup nevladnih organizacij, ki so že v posvetu v<br />
državnem zboru izražali svoja mnenja in v kabinetu smo želeli ugotoviti, katere od teh pripomb<br />
nevladnih organizacij so izvedljive. Smo naredili tako posvetovanje in rezultat je, da smo danes<br />
ugotovili v koaliciji, da se lahko s tem poslanskim zakonom gre naprej. Ne gre za vladni zakon,<br />
gre za poslanski. Imamo pa tudi stališče nevladnih organizacij, ki je pozitivno, tako da je mogoče<br />
nenavaden primer, ampak je hkrati primer, ki izrazito govori v javnem interesu in predvsem<br />
govori v korist živali.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
To drži. Je tema je izjemno pomembna prav gotovo, ampak kot rečeno, je pa bi rekla, da javnost<br />
precej pričakovala, ta intervju je bil napovedan sicer za družbena omrežja, zato ker pač zaradi<br />
izpraševalke. Zdaj lahko uradno potrdimo, gospa Tina Gaber je vaša življenjska partnerka.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ja, ja, že en čas je, že en čas živimo skupaj tudi z mojimi otroci, tako da ta del ni na noben način<br />
skrivnost, je pa res, da se marsikaj o tem v javnosti govorilo in jaz bi tudi izkoristil to priložnost.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
In kar dajva, greva po vrsti mogoče, ja.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Zato, da jasno povem, da živimo ločeno že več kot leto in pol, skupaj z dvema otrokoma, odselili<br />
smo se pač poleti oziroma jeseni leta 2021. Nisem hotel o tem govoriti v javnosti, ker sem še<br />
vedno mnenja, da zasebno življenje, še posebej otroci so pač stvar posameznika in ne toliko<br />
javnosti. Vedno je bilo govora o tem, da naj počakam, kdaj bom o tem seznanil javnost. Zdaj, ko<br />
so se sprožila vsa ta ugibanja, med njimi tudi marsikatero zlonamerno in tudi izmišljotine glede<br />
moje sedanje ženska partnerice, pa je prav mislim, da se to razčisti.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Torej vaš status, vi ste še vedno poročeni.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ne, poteka proces ločitve.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Poteka proces.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Jaz mislim, da bo v kratkem zaključen. Proces je bil uradno sprožen v decembru lanskega leta.<br />
Zakaj šele takrat? Ker so mi vsi svetovali, naj počakam. Najprej so bile, najprej je bila odločitev,<br />
da grem v politiko, potem so bile volitve, pa referendumi, potem pa rekel v nekem trenutku, okej,<br />
ali lahko jaz prosim rešim svoje življenjske stvari in zdaj so tik pred tem, da so zaključene, tako<br />
da živimo pa skupaj od januarja.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Ste Ljubljančan?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ja, zdaj smo se pa tudi že preselili v Ljubljano v tem času, kar je tudi z vidika usklajevanja vseh<br />
službenih obveznosti neprimerno lažje.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
30
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
6 / 13<br />
Zdaj pravite z dvema otrokoma, vam bom postavila še kot podvprašanje, vprašanje, ki ga<br />
običajno dobijo ženske na vašem položaju, kako usklajujete vlogo predsednika vlade in vlogo<br />
očeta?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Pa ravno zato, ker je dosti lažje, če to imamo na enem mestu, smo se odločili in se preselili v<br />
Ljubljano. Na ta način je to izvedljivo. Prej, ko je bil na daljavo preko Nove Gorice je bilo to<br />
praktično neizvedljivo, na žalost. Sem samohranilec bil dosti časa, skoraj leto pa pol, tako da<br />
sem se naučil to dvoje žonglirat, je pa na tej funkciji to težje, kot v normalni službi, to pa drži in<br />
imeti partnerko, ki jo otrok sprejema, zelo pomaga, tako da je s tega vidika stvar, kar se mene<br />
tiče zdaj, ko imamo na nek način spet družinsko okolje, neprimerno lažja.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Pa če se vrnemo še k vaši partnerki in njenemu delovanju. Videli smo fotografije, ona se je<br />
udeleževala posvetovanj, uradnih posvetovanj, recimo pravice živali menda, sodeluje pri svetu<br />
za prehrano itd., zdaj marsikomu bi rekla najmanj kar je to dvigne obrv in jaz sem razmišljala,<br />
recimo primerjava, v času, ko je bil premier Janez Janša, da bi Urška Bačovnik sodelovala na<br />
sejah v zdravstvu, bi bil velik odziv, gre tukaj za konflikt interesov lahko?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Jaz sem prepričan, da ne. Več razlogov. En razlog je, da so bila ta posvetovanja izključno<br />
posvetovanja s civilno družbo in da so vnaprej preverili tudi pri komisiji za preprečevanje<br />
korupcije, na kakšen način naj se ta posvetovanja izpeljejo, zato da bo stvar znotraj vseh<br />
zakonskih okvirjev in izpeljala so se natančno tako, kot je bilo napovedano. Predvsem najbolj<br />
pomembno je, da vse, kar se dogaja, se dogaja javno, v javnem interesu v tem primeru za živali<br />
in z javnimi objavami. Jaz mislim, da je to ena stvar, ki smo mogoče v Sloveniji premalo<br />
navajeni. Premalo smo navajeni tega, da počnemo stvari javno in s tem tudi transparentno.<br />
Včasih je to sicer moteče za marsikoga, jaz pa verjamem, da je ravno javnost najboljši način,<br />
kako se izogneš konfliktom interesov in v tem primeru in še v kakšnem drugem primeru gre<br />
ravno za to. Jaz si želim in tudi moja partnerka enako in na tem bom tudi vztrajal, da karkoli bo<br />
želela povedati, mora povedati v javnosti, ne da pove to meni nekje izven javnosti, ampak v<br />
javnosti. Ima pa izjemno močen interes, da se ravno na takih področjih, kot so otroci, pravice<br />
otrok, pravice starejših in pa pravice živali, da se tudi javno izraža in jaz mislim, da s tem ni nič<br />
narobe.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Ona je nekako zdaj vaša pomembna svetovalka postala, lahko to rečemo?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ne, ne, ne, sploh ne, ne drži. Ona je moja partnerka v življenju in privatnega življenja ne<br />
mešamo z vladnimi aktivnostmi. Ima pa pravico izražati svoje mnenje takrat, ko gre za javni<br />
interes na teh treh področjih.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Čeprav vi ste predsednik vlade in ona lahko na precej bi rekla uradne načine to izraža, to je<br />
razlika.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ampak drži, ampak ravno zato sva potegnila črto, da stvari, o katerih ima mnenje, o njih mora<br />
govoriti javno in ne da izkorišča zasebni dostop v tem primeru do mene, pa da bi poskušala to<br />
zasebno. Tukaj sva si pač potegnila črto in jaz verjamem, da je ta način, če pogledamo zahodni<br />
svet, tudi najbolj ustrezen. V zahodnem svetu se striktno držijo tega, da partnerji morajo javno<br />
izražati interese in povedati, na katerih področjih se bodo udejstvovali in to početi javno.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
31
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
7 / 13<br />
No vaša partnerka, to moramo nasloviti, je pač tudi na nek način javna oseba, nenazadnje je bila<br />
Miss Hawaiian Tropic, ko je bila zelo mlada in bila je veliko na Instagramu, povezujejo jo s<br />
številnimi bi reka partnerji. To so osebne stvari seveda, ampak o tem moramo govoriti, to je<br />
treba nasloviti, drugače pride do govoric, sta se o tem pogovorila?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Poglejte, jaz bom tako rekel. Marsikaj, ne samo partnerji, tudi posli, ki naj bi jih izvajala, tudi<br />
obleke, ki jih nosi, kar naenkrat se je sprožil en tak zanimiv konglomerat različnih informacij in<br />
tisti, ki jo poznajo, natančno vedo, kako malo od tega je res in koliko je v tem v resnici izmišljotin.<br />
Izmišljotin, ki so se sprožile v trenutku, ko je postala moja partnerka. Kar hočem povedati je, da<br />
seveda je enostavno nekoga obsojati, ampak ona je bila javna oseba zadnjih 15 let in njeno<br />
življenje za razliko mogoče mojega je bilo ves čas na očeh javnosti in nikoli ni bila zaradi tega<br />
deležna takega pogroma, kot je sedaj, ko je povezana z menoj. Jaz mislim, da to pove vse.<br />
Njeno življenje je bilo javno zadnjih 15 let. Sporno je postalo v trenutku, ko je postala moja<br />
partnerka. To dvoje ne gre skupaj. Je pač človek druge generacije, ki živi javno, ta generacija je<br />
taka, da živi javno. Mogoče smo mi tega malo manj navajeni, pa bi vas jaz vseeno vprašal, jaz<br />
mislim, da je, jaz lahko govorimo o svojih partnerjih, težko govorim o partnerjih kogarkoli<br />
drugega in je ta stvar.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Ja, vprašanje za njo, ampak zato vprašam, če sta vidva to v bistvu razčistila verjetno, ja.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Še enkrat, ne samo z menoj, ona ima to zelo razčiščeno z vsemi tistimi, ki jo poznajo.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Še eno vprašanje, ki bi ga tudi naslovila njej, če bi bila tukaj prisotna, ampak kaj ona pravzaprav<br />
dela? Zdaj ona je bila lahko uporabimo ta izraz influencerka, verjetno je monetizirala te stvari na<br />
Instagramu, zdaj je nekako napovedala, da tega ne bo več počela, kaj pa bo delala?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ja, ona ne počne več komercialnih objav, zato da ji ne bi kdo očital konflikt interesa in ravno v<br />
tem primeru bi dejansko lahko prišlo do tega, da bi reklamirala izdelke, ki bi bili kakorkoli<br />
povezani z na primer delovanjem vlade, zato se je temu v celoti odpovedala in danes pač ureja<br />
socialna omrežja, že prej je to počela za nekatera podjetja, tudi za posameznike in danes počne<br />
samo to, se pravi ureja socialna omrežja.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Morda še, kje sta se sploh spoznala?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
To ni nobena skrivnost. V bistvu sva se spoznala preko njene sestre, njena sestra je moja<br />
sodelavka že več let in potem je naneslo to, da sva izvedela več en o drugem in imava nekatere<br />
teme, ki naju zelo povezujejo, pa tudi Tina je precej drugačna oseba, kot se ji pripisuje v teh<br />
zlonamernih, ona je zelo čustvena, strastna, če hočete, zagovornica pravic tako šibkih, v tem<br />
primeru ljudi, kot tudi živali in pri tem je izjemno konsistentna in predvsem tudi zelo borbena. Ima<br />
nekaj v sebi, kar človek ne bi pričakoval glede na sliko, ki jo mogoče projicira tudi v javnosti.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Moram vas to vprašati, mislim, da sta nekoč še na začetku politične poti izjavili, da o zasebnem<br />
življenju ne boste govorili in tako naprej, zdaj se je to precej spremenilo. Ali je ta odločitev morda<br />
tudi neke vrste distrakcija, se pravi odvračanje pozornosti od morda drugih neprijetnih, ne bolj<br />
neprijetnih tem, mogoče tudi od padanja rejtingal, skratka?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
32
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
8 / 13<br />
Ne, nima veze to z rejtingi nobenimi, bi rad povedal, zakaj se danes pogovarjam o tem odkrito<br />
pred kamerami. Zelo enostavno, jaz sem bil prepričan, da s tem, ko zasebnost ne delim z<br />
javnostjo, lahko obvarujem svojo družino in nekaj časa mi je uspevalo. Zdaj v primeru, odkar<br />
imamo novo partnerko, nismo bili mi tisti, ki bi želeli v javnost, ampak je se sprožila neizmerna<br />
pozornost, na eni strani dobronamerne javnosti, na drugi strani pa tudi te malo manj<br />
dobronamerne javnosti, ki je začela lansirati te izmišljotine ravno o njej. In veste kaj, ker sem<br />
rekel, da živimo skupaj, tudi moj otrok gleda poročila in tudi on spremlja vse te izmišljotine o Tini<br />
Gaber in meni ni vseeno in jaz ne želim, da bi moj otrok živel v svetu, kjer bi imel izziv s tem, kaj<br />
vidi o svojem človeku, s katerim živi v istem gospodinjstvu in ki ga ima rad. In zaradi tega je meni<br />
pomembno, da jasno povem, status je tak, živimo v skupnem gospodinjstvu in je moja življenjska<br />
partnerka, zato da odpravim natolcevanja o tem, da sem poročen ali pa, da bi živel skupaj s<br />
svojo nekdanjo soprogo, da imajo otroci s tem problem, nimajo ga. Ampak tukaj potegnem črto<br />
in se upam, da v bodočnosti o zasebnem življenju ne bo več pogovarjali, se bomo pa dosti<br />
pogovarjali o stvareh, ki so pomembne za večino Slovenije, ker verjamem, da je to tisto, kar<br />
Slovence zanima in zato sem vedno na razpolago.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
In to bova naredila po kratkem predahu. Mi se vrnemo z novimi vprašanji.<br />
(oglasi)<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Pogovarjamo se s predsednikom vlade Robertom Golobom. Gospod premier, ste femionist?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Na nek način, vendar ne v tem ortodoksnem smislu. Sem feminist v tem delu, da zagovarjam, da<br />
mora biti vključenost žensk tako v politiki tudi v gospodarstvu večja, ampak večja ne pomeni, da<br />
prevzamejo vse, torej nisem take vrste, ampak da imamo uravnoteženo sestavo. Če hočemo do<br />
uravnotežene sestave priti, potem moramo v nekem trenutku pozitivno favorizirati ženske do<br />
neke točke, potem pa uravnoteženo naprej.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
To vas sprašujem, ker v zadnjem času je bilo precej govora o tem terminu in bi rekla vrhovne<br />
političarke v državi so se ga otepale, kot da še vedno pomeni, da je feministka neka možača, ki<br />
si na skrivaj brije brke. Zdi se mi, da gre za temeljno nerazumevanje pojmov.<br />
Mogoče.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Na žalost. Posebej bi rekla osebno sem bila jaz kar razočarana nad predsednico državnega<br />
zbora, gospo Urško Klakočar Zupančič, pa bi zdaj tukaj nadaljevala, kakšni so odnosi trenutno?<br />
Vidva sta začela kot tesna sodelavca, je še vedno tako?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Prvič seveda je, ne more niti biti drugače, je pa res, da je časa, ki lahko prebijeva skupaj v<br />
smislu, da bi lahko delovala skupaj, pač manj. Greva pač, vsak od naju vodi svojo vejo oblasti,<br />
tukaj so tudi pravila zelo jasno razmejena, tako da s tega vidika sva zelo samostojna v svojem<br />
delovanju, glede na to pa, da je ona tudi podpredsednica Gibanja Svobode, seveda so ti odnosi<br />
zelo v redu.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Kaj pa odnosi znotraj koalicije, so trdni, kot so bili? Morda koga moti ravno to delovanje vaše<br />
partnerke?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ah ne.<br />
33
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
9 / 13<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Poleg morda drugih stvari.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ta del je po mojem pa res v tej konstelaciji neumesten. Jaz verjamem, da v koaliciji delujemo<br />
trdno in dobro, do zdaj še nismo imeli velikih primerov ali pa velikih caseov, kjer bi prišlo do<br />
razkola in bi bilo glasovanje izrazito proti ali pa celo nastopi v javnosti. Ravno ta primer tega<br />
intervjuja prej vam pove, da je poslanski zakon gospe Meire Hot, ki je v naši koalicijski partnerici<br />
SD v tem primeru dobil podporo tudi kabineta vlade. Hočem vam povedati, da v resnici koalicija<br />
dela dobro, včasih seveda moramo imeti različna stališča o kakšnih malenkostih, ampak do zdaj<br />
se nam je še nikoli ni zalomilo, da ne bi pri konkretnih ukrepih delovali skupaj.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Ko sva že pri političnih povezovanjih, včasih je slišati namige, da bi morda po nekih scenarijih se<br />
povezovali s stranko NSi, pa me zanima. Vemo vsi, v politiki so kompromisi, so razna kupčkanja<br />
itd., ampak zanima me pa tukaj vaše moralno etično stališče, kako bi se vi povezali s stranko, ki<br />
recimo nasprotuje temeljnim pravicam, kot je abortus?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
To je ena od točk, ki jih moraš razčisti, preden vstopiš v koalicijo koalicija. Koalicija je vedno<br />
vprašanje tega, kaj je možno, ne tega, da bi se poenotil v vseh točkah, ne rabiš, moraš se<br />
poenotiti o skupnem programu. Ne trdim, da smo z NSi-jem to še poskušali, nismo še niti<br />
poskušali, je pa res, da imamo določene ideje in projekte, ki so nam pa skupni, tako da ne vidim<br />
potrebe v tem trenutku po tem, da bi vstopali, da bi menjali koalicijo, mislim, da sedanja koalicija<br />
deluje odlično, hkrati pa ne zavračam možnosti sodelovanja, jaz ga bom imenoval projektno<br />
sodelovanje tudi s strankami, kot je NSi. Konec koncev je to v interesu celotne države, da tam,<br />
kjer najdemo boljše rešitve, bolj tudi širši konsenz, da jih uveljavimo.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Se pravi nimate pomislekov glede njih?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ne, ne, imam popolnoma jasno mnenje glede na primer abortusa, glede tega pri meni ni<br />
pogajanj. Pravica do abortusa je osnovna človeška pravica in zapisana v ustavo in to je to.<br />
Govorim vam o tem, da to ne preprečuje, da se ne lahko z ljudmi, ki imajo o eni točki drugačno<br />
mnenje, o vsem ostalem pogovarjam in se pogovarjamo seveda.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Skoraj leto dni je kar bi rekla od volitev in potem vladanja, je pa to tudi leto nekako dvigovanja<br />
pričakovanj glede reform, ampak zdaj bi rekla, da razen časovnic o reformah verjetno ne vemo<br />
zadosti.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Bom drugače povedal, res je, da je leto dni za nami skoraj od volitev, res pa je tudi, da je to leto<br />
bilo žal zaznamovano s to grozno vojno v Ukrajini. Ta vojna pripelje hočeš nočeš do dveh<br />
elementov, na eni strani se cela družba radikalizira, tudi o opredelitvi glede vojne in kakšno naj<br />
bo naše stališče in cela družba živi ponovno v neke vrste stresu. Tako kot je bil stres v<br />
pandemiji, smo zdaj v fazi stresa. Seveda je v takem primeru bi bilo najbolj enostavno tudi nam,<br />
da se ne ukvarjamo z reformami, tako kakor se niso ukvarjale prejšnje vlade, vsi so se z<br />
reformam izogibali. Sami smo se odločili, da ker imamo trdno koalicijo in ker imamo še tri leta do<br />
konca mandata, da ugriznemo v te reforme. Zakaj smo začeli s časovnico? Začeli smo s<br />
časovnico, da vidimo, kako lahko hitro to izvajamo, smo se pa tudi nekaj naučili v zadnjih treh<br />
mesecih. Naučili smo se to, da je bolje in da smo, da je bolje, da komuniciramo stvari na<br />
drugačen način, ker smo bili pri komunikaciji, zakaj se reform sploh lotevamo, precej neuspešni<br />
34
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
10 / 13<br />
in bomo morali to spremeniti. Bom pojasnil. Če je reforma zdravstva vsem jasna, zakaj jo<br />
rabimo. Rabimo jo zato, ker je zdravstveni sistem v preteklosti počasi razpadal, potem pa zaradi<br />
pandemije se je ta proces pospešil in danes, če ne bomo res radikalno ukrepali, bo res javni<br />
zdravstveni sistem kolapsiral, ne samo zaradi pomanjkanja zdravnikov, tudi radi vsesistemske<br />
korupcije, ki smo ji priča v njemu in moramo radikalno poseči. Napovedali smo časovnico in<br />
ukrepi so zdaj na mizi, jih še čistimo med različnimi svetovalnimi skupinami, strateškim svetom,<br />
pa med ministrstvom. Govorimo o vprašanju tega tedna, v tem tednu verjamem, da bomo prišli<br />
do končnih rešitev na prvem delu reform, potem gremo s tem naprej.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Ste pa odprli veliko, ne?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ne, to je zdravstvena, ta je zdravstvena. Zdaj pa pridemo do točke, ki smo pa napovedali<br />
preučitev še vseh ostalih reform. In ja, čisto možno, da smo pri ostalih reformah šli en korak<br />
predaleč, en korak predaleč z vidika, kaj je tisto kar ljudje razumejo, da se tega lotevamo in kaj<br />
je tisto, kar mogoče nismo bili dovolj jasni. In bom zdaj zelo jasno povedal. Reform se ne<br />
lotevamo zaradi nas, reforme imajo en sam cilj, da bodo na koncu ljudje živeli bolje. In če ne<br />
uspemo pripraviti take reforme, ki bodo ljudem olajšale življenje, in če ne uspemo ljudi prepričati<br />
v to, da jim bodo reforme življenje olajšale, se pač reforme ne bomo šli. Zdravstvena je izjema,<br />
vse ostale bodo pa imele ta cilj. Jaz bom to zelo jasno povedal, kar sem to že imel s svojimi<br />
kolegi in ministri to debato tudi v prejšnjih tednih, da v kolikor ne znamo ljudi prepričati, da so<br />
reforme v njihovo dobro, govorim tudi o davčni reformi, potem je pač ne bomo izvajali, ker je to v<br />
tem trenutku in kadarkoli kontraproduktivno. Mi na vladi moramo vedeti, zakaj smo tu. Mi nismo<br />
tu zaradi svojih lastnih interesov ali ciljev. Mi smo tu zato, da olajšamo ljudem, ki so nas izvolili in<br />
ki nas tudi plačujejo, življenje. Če tega ne znamo, potem bomo to, take dejavnosti opustili in to<br />
povem zdaj zelo javno.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ko sem pripravljala ta intervju, mi je prišlo na misel vprašanje, zdaj z veliko zavzetostjo in bi<br />
rekla s svojo retorično sposobnostjo in tako zdaj razlagate svoje zasebno življenje, ker imate za<br />
to razloge, če bi morda na enak način se lotili to, kar ste omenili, ravno davčna reforma, davčna<br />
reforma je verjetno nekaj, kar ljudje najteže razumemo in sprejemamo, ker se vedno je občutek,<br />
da se nam nekaj odvzame. Če bi morda posvetili takšno zavzetost in sposobnosti za res razlago<br />
davčne reforme, ste razmišljali o tem?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
To je natančno napaka, o kateri govorim. Zaupal sem, da bo ekipa iz Ministrstva za finance<br />
znala razložiti sama. Tako kakor zna ekipa na Ministrstvu za zdravje prepričati slovensko<br />
javnost, zakaj je zdravstvena reforma nujna in da je pot, po katerih gremo, pravilna, tako kot to<br />
uspeva ministru Loredan Bešiču, sem pričakoval, da bo uspelo tudi ekipi na ministru za finance,<br />
pa jim ni, nam je spodrsnilo. Zato prevzemam tudi komunikacijo na tem področju in usmeritve<br />
nase, ne bežim od odgovornosti. Ampak pomembno je samo dvoje, samo dvoje. Mi moramo<br />
pripraviti tako reformo, ki bo zmanjšala, poudarjam zmanjšala in izključno zmanjšala<br />
obremenitev iz plač, iz dela in to je prvi imperativ in ta mora biti taka, da bo stimulativna za<br />
mlade, ta mora bit taka, da je stimulativna za visoko izobražen, da bodo ostajali doma in ta mora<br />
biti taka, da bo spodbujala tudi gospodarski razvoj. To je prvi del. Ko bomo to uredili, potem se<br />
lahko posvetimo premoženju. Ne govorim o nepremičninah, govorim o premoženju.<br />
Nepremičnine so danes v redu urejene. Urejajo jih mimogrede občine skozi nadomestilo, v ta del<br />
se ne bomo spuščali, ta del ostane. Nobenemu ne bomo jemali na nepremičninah kar tako,<br />
ampak ključno je, da najprej najdemo načine, kako povečati neto prejemke in hkrati pospešiti<br />
gospodarski razvoj, to je prva naloga in prva faza, vse ostalo sledi kasneje.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Seveda so to lepi načrti.<br />
35
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
11 / 13<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Sicer jih pa ne bo in to hočem povedati. Če ne znamo sestaviti te zgodbe na ta način, potem pač<br />
mogoče davčne reforme sploh ne potrebujemo in je ne bomo izvajali. Zagotovo je pa ne bomo<br />
izvajali v škodo ljudi oziroma večine ljudi.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Smo še eno podvprašanje, vas je kdaj strah, da bi šli v zgodovino kot tisti premier, pod katerim<br />
je razpadlo javno zdravstvo?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Glejte, jaz verjamem, da je bilo mogoče koga pred nami strah, pa mogoče za nami tudi. Mene ni<br />
pripeljala sem želja po tem, da bi se dokazoval, kako nekaj ne zmorem. Jaz sem prepričan, da<br />
lahko z novim pristopom in predvsem s pogumom in odločnostjo in taka je tudi ekipa na<br />
zdravstvu v celoti, pridružila, sta se nam dva najbolj pogumna moža iz zdravstvenega sistema in<br />
verjamem, da ta ekipa ima zgodovinsko priložnost, da javni zdravstveni sistem okrepi. Ne samo<br />
zato, ker je ekipa dobra, tudi zaradi tega, ker smo dali na mizo dobesedno vse. Imamo trdno<br />
politično podporo, imamo odlične ljudi, ki vodijo reformo in pri sredstvih ne bomo varčevali, da<br />
reformo izpeljemo. Jaz bom rekel ja, je mogoče na nek način zdaj ali nikoli, ampak verjamem, da<br />
bo ta zdaj, nikakor pa ne nikoli.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Še bi se dotaknila mednarodnega dogajanja na finančnih trgih, ker vsi ti načrti, ki jih imamo, se<br />
lahko v hipu zrušijo. To vemo, to se je že skoraj zgodilo. Morda poznate znani rek Bertolta<br />
Brechta, kaj je propad banke v primerjavi z njeno ustanovitvijo, črni humor, torej na bančnih<br />
finančnih trgih se znova dogaja turbulence, nekaj bank je že propadlo, vemo, kako je bilo leta<br />
2008, milijarde, tudi Slovenija je vlagala milijarde v to in dobila v zameno ni nič, nobenih zavez,<br />
nobene boljše regulative, špekulacije so še vedno, 100 milijonski bonusi, predvsem pa ta<br />
strahovit pohlep. Ne velja to samo za banke, tudi za druge velike sisteme, pričakujete, da bi se<br />
lahko kaj takega zgodilo in če bi recimo, kaj bi, kako bi odreagirali, bi znova dali milijarde recimo<br />
NLB, čeprav je 25 še samo odstotno v državni lasti?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Jaz se bom žal moral z vami strinjati na točki, da je v bančnem sektorju, mogoče še kakšnem<br />
drugem finančnem sektorju res pohlep ena od tistih gonil sektorja in je to zelo narobe. Na drugi<br />
strani imamo pa to ne bom rekel srečo, ampak imamo pa okoliščine, v katerih pa smo se v<br />
Evropi nekaj naučili od prejšnje finančne krize. V tem času je bil vzpostavljen sistem regulative<br />
Basel III, ki je v Evropi, v evropskem bančnem sistemu zelo striktno upoštevan in tudi uveljavljen<br />
za razliko od Združenih držav, ki ga nimajo na tak način uveljavljen. V Združenih državah je<br />
samo 13 ali 14 največjih bank vključenih, v evropskem sistemu je 2200 bank vključenih v te<br />
zahteve, ki so zelo stroge. Veste, po če vem, da so stroge? Zaradi tega, ker se bankirji vsako<br />
leto pritožujejo, da bi jih malo sprostili in na srečo in na pamet naših regulatorjev, evropskih<br />
regulatorjev seveda temu ni bilo prisluhnjeno in jaz mislim, da ravno letošnje leto ta mini kriza, ki<br />
se ne dogaja, predvsem čez ocean, pa v Švici, se pravi izven evrskega bančnega prostora, ta<br />
kriza kaže, da ne smemo sprostiti regulative, ker bo ta pohlep, o katerem sva prej govorila v<br />
resnici pripeljal do tega, da bo tudi Evropa moče nekoč spet težavah, če bi popustili. Ampak<br />
dobra novica je in to smo imeli prejšnji teden tudi v Bruslju na to temo na najvišjem nivoju<br />
debato, da je evropski bančni sistem zelo likviden, se pravi denarnih sredstev je še preveč, je<br />
kapitalsko zelo močan in ustrezen in da ni videti nobene nevarnosti, da bi se kriza iz Združenih<br />
držav oziroma Švice prelila v evropski bančni sistem. Nihče ne detektira, Evropska centralna<br />
banka je bila zelo jasna, ne detektiramo najmanjšega tveganja, da bi se ta kriza prelila, seveda<br />
pa moramo spremljati regulative in izpolnjevanje tega čim bolj strogo.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
36
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
12 / 13<br />
Nekoč ste dejali, citiram, da je politika način doseganja ciljev in ne način bivanja. Pa še, da as<br />
moč ne zanima in ne fascinira, se je to v tem letu spremenilo, sta morda le začutili to nevarno<br />
privlačnost strašne moči, ki jo v bistvu imate v rokah?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Kje pa, ravno obratno. Jaz sem vedno mislil, tako kot vi, da je biti predsednik vlade pomeni, da<br />
imaš neizmerno moč, zdaj sem se pa v politiki naučil to, kar so mi že prej govorili, da to res ni<br />
podjetje, ker imaš moč znotraj podjetja, ampak da je politika in tudi predsednik vlade ne samo<br />
iskanje kompromisov, ampak da je to nekaj, kjer je odgovornost na tebi, niso pa vsi vzvodi tvoji,<br />
nič narobe ni s tem, kar pomeni včasih se zato tudi zaletim z napovedjo, kako bomo nekaj<br />
naredili, ko povem, kaj bi bilo prav, ker verjamem, da bi bilo prav nekaj naredit, pa potem<br />
kasneje ugotovim, da zaradi spleta okoliščin je to neizvedljivo. Tipičen primer, kjer sem se naučil<br />
to lekcijo, je bil, ugotovili smo, da so bili sodniki, pa predvsem tožilci skozi leta dejansko<br />
diskriminirani pri njihovih prejemkih, pa smo hoteli to popraviti z enostranskim ukrepom in<br />
seveda se je dvignil cel javni sektor in to na nek način preprečil. To je tipičen primer tega, da<br />
tudi, ko veš, da se je nekomu zgodila krivica, je ne moreš takoj, pa linearno odpraviti, na žalost.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Tista gesta je bila nenavadna, odziv je bil pričakovan verjetno, ja.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ja, ampak je izhajala, mogoče, ampak so podatki zelo jasni, jaz jih bom ponovil, ker se mi zdi<br />
pomembno, tožilci in sodniki so v zadnjih 15 letih izgubili 5 % svojih plač, v 15 letih so izgubili,<br />
vsi ostali, se strinjam, vsi ostali so pa v tem času pridobili 15 % svojih plač. Razlika je tako velika<br />
in je meni še danes na nek način nepojmljivo, da se dopuščajo krivice v državi samo zaradi tega,<br />
ker se jih nihče ne upa naslovit. Mogoče sem jih jaz naslovil na preveč naiven način, sprejmem<br />
odgovornost, ampak še vedno krivica je pa žal zelo jasna.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Morda še načrti že za postpremiersko obdobje, vi prihajate iz energetike, vemo, da bo Bruselj<br />
milijarde namenil obnovljivim virom v prihodnjih letih, se morda vidite potem v tem, v soncu<br />
recimo? Ne razmišljate o temu?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Ah ne, prizna, da sploh ne razmišljam o tem, kaj bo kasneje. Jaz, ko nekaj počnem, to počnem<br />
ne samo z vsem srcem in dušo, ampak ne obstaja nič drugega. Danes zame ne obstaja druga<br />
služba ali drugi načrti, kot so načrti, kako uporabiti vse vzvode, ki jih imam, zato da bomo<br />
realizirali cilje, ker sem res ciljno usmerjen. Tudi to, da smo si zastavili toliko reform, sem si sam<br />
sebi nastavil toliko dela, da ne morem razmišljati o nobeni drugi stvari in tudi ne. Res pa je, da<br />
bodo spremembe tudi v energetiki, pa ne samo v energetiki v naslednjih letih zaradi zahtev<br />
podnebnega segrevanja in ki nam jih okoli nastavlja, neizmerne. Jaz mislim, da se bomo morali<br />
vsi, vsak od nas, ne glede na to, na kateri funkciji ali v kateri službi je, zavedati tega, da moramo<br />
v resnici prispevati vsi k temu, da razbremenimo podnebje, da zmanjšamo izpuste toplogrednih<br />
plinov in da naredimo vse, kar se da, da do tega pride čim prej.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Torej boste vztrajali do konca mandata, še to vas moram?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Jaz sem napovedal, da vse načrte delamo za 2 mandata.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Za 2 mandata in to še vedno.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
37
POP TV, Preverjeno - 22:30 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 42:00<br />
13 / 13<br />
To je tudi namen reform, reforme se izvajajo v prvem mandatu, učinke imajo v naslednjem. Jaz<br />
sem prepričan, da, mene ni nič spremenilo pri temu, moja odločenost je enaka, koliko bomo pa<br />
uspešni, bo pa čas pokazal.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Naj vas še za konec vprašam, da zaokroživa ta pogovor, načrtujete poroko, morda povečanje<br />
družine?<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
No, ko bo prišel čas za to, bom o tem tudi spregovoril verjetno, ampak trenutno ne načrtujeva nič<br />
takega, ampak zakaj pa ne, prejalislej prideva tudi do tja.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Gospod premier, najlepša hvala za pogovor.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Hvala tudi vam.<br />
ALENKA ARKO (voditeljica)<br />
Z nami je bil nocoj predsednik vlade Robert Golob.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
38
Kanal A, Svet - 18:00 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
Noveli nasprotujeta SDS in Levica<br />
KANAL A, 28. 03. <strong>2023</strong>, SVET, 18:00<br />
NUŠA LESAR (voditeljica)<br />
Novela zakona o tujcih, ki zadnja dva tedna razdvaja tako politiko kot javnost, danes ni glavna tema le v poslanskih<br />
klopeh, ampak tudi na ulici. Pred eno uro se je začel protestni shod proti diskriminatornim ukrepom povezanim s tem<br />
zakonom. Eden od členov namreč zahteva znanje slovenščine na osnovni ravni za družinske člane tujih delavcev.<br />
Protest spremlja Larisa Pukšič. Larisa, kateri so torej glavni očitki nevladnikov, sindikalistov in prosilcev za azil, ki<br />
sodelujejo na protestu?<br />
LARISA PUKŠIČ (novinarka)<br />
Ja, Nuša, pozdravljena. Torej lahko povem, smo se pred nekaj minutami iz Prešernovega trga prestavili tukaj na<br />
Štefanovo ulico, kjer je Ministrstvo za notranje zadeve. Ravnokar pa se premikamo tudi proti parlamentu. Na protestu se<br />
je zbralo okrog, slabih sto ljudi pa tudi 30 protestnikov, ki jasno sporočajo: tukaj smo, tukaj se bomo borili. Lahko vidite,<br />
nosijo tudi transparente, v več jezikih je bilo zapisano - Žive naj vsi narodi. Pa tudi: tukaj smo, to je naš dom, delo, čast in<br />
oblast. Kot lahko slišite, ves čas nas spremlja tudi glasba. Prej smo si vsi skupaj tukaj, so vsi skupaj tukaj peli: Get up,<br />
stand up for your rights. Torej vstanimo skupaj, vstanimo skupaj za naše pravice. Torej naj povem, da so protestniki že<br />
na Prešernovem trgu izpostavili torej, da jih je najbolj šokiralo to, da vlada ni umaknila spornega člena iz zakona o tujcih,<br />
ki torej od družinskih članov tujih delavcev zahteva, da torej znajo osnovno znanje slovenščine in seveda naprej so torej<br />
zahtevali, da se ta člen torej umakne. Kot drugo, takojšnjo ustavitev deportacij na Hrvaško, pa tudi zahtevajo javni<br />
sestanek s predstavniki pristojnih ministrstev. Naprej pa še bomo spremljali protest.<br />
SOGOVORNIK<br />
Ko delamo v tovarnah ali na gradbiščih, nikogar ne zanima, kateri jezik govorimo, ko pa hočemo normalno zaživeti v<br />
družbi z našimi družinami, pa nenadoma nismo dovolj integrirani.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
SOGOVORNIK 2<br />
Nihče me ne tepe ali strelja proti meni, a zdaj me hočejo poslati nazaj na Hrvaško. To ni zaščita. Počutim se, kot da me<br />
hočejo poslati v kletko, polno levov.<br />
NUŠA LESAR (voditeljica)<br />
Poslanci bodo sicer čez nekaj minut odločali o usodi novele zakona o tujcih. Podporo so napovedali v poslanskih<br />
skupinah Svoboda in SD. Izrecno pa ji nasprotujejo v Levici, saj da nima varovalk pred razbijanjem družin. V NSi menijo,<br />
da je obstoječ zakon dober, zato novele ne nameravajo podpreti. V SDS pa zakonskim rešitvam nasprotujejo, saj jih<br />
skrbijo zlorabe socialnih transferjev.<br />
NATAŠA SUKIČ (poslanka Levice)<br />
Se nanaša izključno na pridružene člane družin tujih delavcev tretjih držav in to težaških delavcev, tistih najnižjih<br />
delavcev, ne vseh.<br />
BRANKO GRIMS (poslanec<br />
SDS)<br />
Avstrija, Nemčija, kjer je pač sto milijonov nemško govorečih ljudi. Da ti prideš ob združevanju družin, morajo takoj na<br />
začetku že ob prihodu ti ljudje izpolnjevati ta A1 pogoj. Ta A1 pogoji znanje jezika, to je tisto temeljno osnovno ni nekaj,<br />
kar bi si izmislila Slovenija.<br />
NATAŠA SUKIČ (poslanka Levice)<br />
Potem imamo pa kup izjem in to ni pravično in ni prav, da ne omenjam, da imajo državljani Evropske unije sploh poseben<br />
tretma, ker smo kot ena družina. Čeprav govorimo popolnoma različne jezike.<br />
BORUT SAJOVIC (poslanec Gibanja Svoboda)<br />
39
Kanal A, Svet - 18:00 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
In zato so in bodo zdaj tečaji brezplačni, namesto ene same fakultete z omejenimi kapacitetami, bomo izobraževanje<br />
razširili na 50 do 60 ljudskih univerz po Sloveniji, če se bo le dalo.<br />
NATAŠA SUKIČ (poslanka Levice)<br />
Je treba najprej vzpostaviti vso infrastrukturo, ki deluje za integracijo tujcev. Potem pa seveda uvajaš takšne člene, kot je<br />
to.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
40
Kanal A, Svet - 18:10 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
Hrvaška računa na džentelmensko rešitev<br />
KANAL A, 28. 03. <strong>2023</strong>, SVET, 18:10<br />
NUŠA LESAR (voditeljica)<br />
Medtem pa sta Slovenija in Hrvaška še vedno vsaka na svoji strani glede skupne meje in<br />
veljavnosti arbitraže. Med dvema ognjema so se zdaj ponovno znašli slovenski ribiči, ki so se<br />
zaradi prejetih kazni ob ribolovu, ki so zdaj postale pravnomočne, obrnili na evropsko sodišče za<br />
človekove pravice.<br />
ANDREJ PLENKOVIĆ (hrvaški predsednik vlade)<br />
Kar se tiče vprašanja ribičev in te tožbe, mi ne vidimo, da bi lahko bila ta tožba uspešna. Tisto,<br />
kar želimo predlagati, je rešitev, ki bi na pragmatičen način razbremenila tako slovenske kot<br />
hrvaške ribiče prekrškovnih kazni, ki jih samo bremenijo.<br />
NUŠA LESAR (voditeljica)<br />
Kaja, je glede, zdi se že kar zimzelene teme uveljavitvi arbitraže ali pa vsaj glede kazni ribičem,<br />
prišlo do kakšnega dogovora?<br />
KAJA KOBETIČ (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
No, Hrvaška je danes to temo želela nasloviti, a se Slovenija do nje ni želela opredeljevati. Kot<br />
pravi premier Golob, gre namreč za zasebno tožbo slovenskih ribičev proti Hrvaški oziroma<br />
njihovim izdanim kaznim. Zato se Slovenija kot država v to ne želi vmešavati. No, država pa<br />
ribičem po zakonu še vedno krije nastale stroške v postopku. Glede arbitraže sicer tako stališče<br />
Slovenije, ki odločbo priznava, kot stališče Hrvaške, ki je ne priznava, ostaja nespremenjeno. A<br />
bo vprašanje meje za zdaj, dokler postopek traja in dokler torej ne bo znana odločitev<br />
evropskega sodišča za človekove pravice, postavljeno na stranski tir za nekaj mesecev oziroma<br />
nekaj let.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Mogoče, trenutno je na mizi, če prav razumem, odločitev, ali bomo vstopili kot stranski<br />
intervenient, ampak ta odločitev je še zelo dolga. V tem trenutku o tem še nismo niti razpravljali.<br />
NUŠA LESAR (voditeljica)<br />
Kaja, več želje po vzajemnem sodelovanju pa je bilo danes glede energetike. Bi Slovenija lahko<br />
plin vendarle dobivala s terminala na Krku?<br />
KAJA KOBETIČ (novinarka)<br />
Ja, da se bo to zgodilo, je, spomnimo, lani v predvolilnem času že obljubljal takratni<br />
infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, a je Slovenija na koncu izvisela. No, zdaj je na mizi<br />
predlog, da bi sodelovali pri sami širitvi krškega plinskega terminala in plinovodov, saj trenutni, ki<br />
poteka proti Sloveniji, nima zadostnih kapacitet, ki bi si jih Slovenija želela oziroma jih<br />
potrebovala. S plinom iz Krka bi Slovenija diverzificirala oskrbo s plinom in lažje vzpostavila<br />
neodvisnost od ruskega plina. No, medtem pa je Hrvaška zainteresirana tudi za investicijo<br />
izgradnje drugega bloka krške nuklearke v Sloveniji. Prvi blok ji namreč zagotavlja 16 odstotkov<br />
potrebne energije. No, premier Golob je danes sicer zatrdil, da ima interes za izgradnjo drugega<br />
bloka tudi Slovenija. A vemo, da izjave infrastrukturnega ministra Bojana Kumra v preteklosti<br />
niso bile tako prepričljive. No, a po besedah premierja Goloba je gradnja odvisna tudi, ali pa<br />
predvsem od smernic Evropske unije. Poglejmo.<br />
ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
41
Kanal A, Svet - 18:10 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
Je danes glavna tema prav na področju jedrskih tehnologij ta, ali bo Evropska unija uspela to<br />
tehnologijo dejansko uvrstiti na eni strani med čiste tehnologije. Na drugi strani pa tudi zagotoviti<br />
sredstva za razvoj te jedrske industrije. Mislim, da obstaja tu skupen pogled, da je to točka, na<br />
kateri bomo tudi na evropski poti vztrajali in iskali najširšo podporo za razvoj te tehnologije.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
42
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:03 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 1<br />
Državni zbor o spremembah zakona o tujcih<br />
RADIO OGNJIŠČE, 28.03.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:03<br />
JURE SEŠEK (voditelj)<br />
Državni zbor je pred dvema urama začel izredno sejo, na kateri obravnava spremembe zakonodaje s področja prebivanja<br />
in zaposlovanja tujcev. Največ prahu je dvignil predlog novele zakona o tujcih, ki od družinskih članov tujcev zahteva<br />
znanje slovenskega jezika, kot pogoja za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Ob tem širi nabor izobraževalnih<br />
ustanov, ki omogočajo tovrstne jezikovne tečaje in uvaja 18-mesečno prehodno obdobje uveljavitve novele. Poslanci pa<br />
so pred začetkom seje z minuto molka počastili spomin na dolgoletnega kolega Mirana Potrča, ki je umrl v 85. letu<br />
starosti. Potrč je bil dva mandata delegat skupščine Socialistične Republike Slovenije, v samostojni državi pa je bil<br />
petkrat izvoljen v državni zbor in bil tudi podpredsednik te ustanove. Predstavitev stališč o noveli zakona o tujcih je<br />
spremljala Petra Stopar.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Notranji minister Boštjan Poklukar o noveli, ki jo vlada predlaga po nujnem postopku pravi, da predvsem odpravlja<br />
administrativne ovire pri zaposlovanju in integraciji tujcev. V predlogu poleg tega ostaja zahteva po znanju slovenskega<br />
jezika za družine tujcev, a jim zato daje časovni odlog, da to znanje pridobijo na brezplačnih tečajih.<br />
BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve)<br />
Verjamem, da smo v nujni noveli našli ravnovesje med različnimi interesi.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
V opoziciji novele ne nameravajo podpreti, čeprav pozdravljajo ohranitev pogoja po znanju slovenščine za družinske<br />
člane. Po mnenju Vide Čadonič Špelič NSi, neznanje slovenskega jezika prinaša velike težave pri vključevanju tujcev v<br />
družbo, ter iskanju zaposlitev.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi)<br />
Posledično pa je družina obsojena na odvisnost od socialnih pomoči, kar bremeni družino samo, predvsem pa družbo.<br />
Zaradi tega velikokrat prihaja do zlorab. Tako poročajo iz občin.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Ob tem pa v nasprotju s predlagatelji zakona menijo, da morajo upravne enote še naprej obvezno redno preverjati ali tujci<br />
izpolnjujejo pogoj zadostnih sredstev za preživetje, ki so določeni v skladu s sedaj veljavnim zakonom. Kritični so do<br />
nujnosti postopka spreminjanja zakona. Branko Grims iz SDS koaliciji sporoča.<br />
BRANKO GRIMS (SDS)<br />
V 10 mesecih bi že zdavnaj lahko spremenili zakonodajo, če bi to želeli, lahko bi razširili število tistih, ki opravljajo te<br />
izpite, ki opravljajo te tečaje in bi bilo vse to že zdavnaj urejeno. Če bi to hoteli. Ampak vi se ukvarjate s tem, kako zrušiti<br />
vse, kar je prejšnja vlada naredila.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Nenaklonjeni noveli so tudi v koalicijski Levici.<br />
NATAŠA SUKIĆ (Levica)<br />
Novi predlogi ZTuj-2G sicer sproščajo pogoje migrantskega dela, hkrati pa delavcem še naprej otežujejo uveljavljanje<br />
temeljnih pravic, kot je pravica do družinskega življenja.<br />
PETRA STOPAR (novinarka)<br />
Je dejala poslanka Nataša Sukič. Razprava še poteka.<br />
43
Radio Ognjišče, Mozaik dneva - 18:03 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 01:00<br />
1 / 1<br />
Obravnava novele zakona o tujcih<br />
RADIO OGNJIŠČE, 28.03.<strong>2023</strong>, MOZAIK DNEVA, 18:03<br />
JURE SEŠEK (voditelj)<br />
V državnem zboru poteka obravnava novele zakona o tujcih. Notranji minister Boštjan Poklukar je v njeni predstavitvi<br />
dejal, da z zakonom predvsem odpravljajo administrativne ovire pri zaposlovanju in integraciji tujcev, ohranjajo pa<br />
zahtevo po znanju slovenskega jezika za družine tujcev, a jim zato dajejo časovni odlog, da to znanje pridobijo na<br />
brezplačnih tečajih. Podporo noveli so napovedali v poslanskih skupinah Svoboda in SD, izrecno pa ji nasprotujejo<br />
koalicijski Levici, saj nima varovalk pred razbijanjem družin. V NSi-ju menijo, da je obstoječ zakon dober, zato novele ne<br />
nameravajo podpreti Janez Cigler Kralj.<br />
JANEZ CIGLER KRALJ (vodja poslanske skupine NSi)<br />
Zakonu, kot je predlagan, bomo ostro nasprotovali. Namreč iz terena nam recimo učitelji, vzgojitelji, zdravstveni domovi,<br />
župani, predstavniki lokalnih skupnosti predstavljajo, da je situacija glede možnosti integracije tujcev v lokalni skupnosti<br />
alarmantna, torej stanje je alarmantno. Sedanja koalicija se na to ne odziva in se odziva preslabo in zaradi tega smo še<br />
posebej pozorni na to.<br />
JURE SEŠEK (voditelj)<br />
Nastajajo težave, ker država ne poskrbi za načrtno vključevanje tujcev v družbo. V SDS-u pa zakonskim rešitvam<br />
nasprotujejo, saj jih skrbijo zlorabe socialnih transferjev.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
44
Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 18:31 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
DZ potrdil spremembe zakona o tujcih, ter<br />
zaposlovanju in delu tujcev<br />
RADIO SLOVENIJA 1, 28.03.<strong>2023</strong>, RADIJSKI DNEVNIK, 18:31<br />
ANA ŠTRAVS (voditeljica)<br />
Državni zbor potrjuje spremembe zakona o tujcih, ter zaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavljata postopke za<br />
zaposlovanje tujcev. Osnovno znanje slovenskega jezika za družinske člane tujcev ostaja pogoj za pridobitev dovoljenja<br />
za bivanje, a se rok uveljavitve zamika za leto in pol. Državni zbor prižiga zeleno luč tudi zakonu o makrobonitetnem<br />
nadzoru finančnega sistema, ki ga je dopolnil tako, da zvišanje minimalne plače ne bo vplivalo na manjšo posojilno<br />
zmožnost. Gre za odgovor na razmere, ki so se zaostrile po letošnjem zvišanju minimalne plače, saj se je posojilna<br />
sposobnost posameznikov do povprečne plače zmanjšala. Podrobneje Nataša Mulec.<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
Po novem bodo poenostavljeni postopki pri pridobivanju potrdil za zaposlovanje tujcev, lažje bodo zamenjali delodajalca,<br />
enostavnejše bo zaposlovanje tujcev v zdravstvenih zavodih in domovih za starejše, na trg dela se bodo lahko hitreje<br />
vključili prosilci za azil. Državni sekretar Igor Feketija je ob tem pojasnil.<br />
IGOR FEKETIJA (državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)<br />
Sprememba namreč določa možnost, da lahko prosilec oziroma prosilka za mednarodno zaščito, uveljavi svojo pravico<br />
do prostega dostopa na slovenski trg dela že po treh mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito.<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
Poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek je vlado pozval, naj napore usmeri še v to, da slovenski državljani v želji<br />
po boljši prihodnosti, ne bodo odhajali v tujino.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (NSi)<br />
Tujec bo prišel k nam po delo za minimalno plačilo, hkrati pa bo njegova cela družina prejemala socialne transfere. In<br />
tukaj je njihova računica. Hkrati bo vse to nelojalna konkurenca naši delovni sili.<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
K učinkovitejši integraciji tujcev bodo, po oceni notranjega ministra Boštjana Poklukarja, prispevale tudi rešitve zapisane<br />
v zakonu o tujcih, a pogoj osnovnega znanja slovenskega jezika ostaja.<br />
BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve)<br />
V zakonu ohranjamo zahtevo po znanju jezika za družinske člane in tiste, ki bi radi v Sloveniji stalno živeli, a jim z<br />
odlogom dajemo dovolj časa, da bodo lahko potrebno znanje tudi pridobili na brezplačnih tečajih.<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
Minister Poklukar v pol leta napoveduje integracijsko, oziroma migracijsko strategijo. Poslanec SDS-a Žan Mahnič je ob<br />
tem opozoril.<br />
ŽAN MAHNIČ (SDS)<br />
Ko govorimo o integraciji, če se nekdo ne želi integrirati se ne bo, pa čemu ne vem kaj ponudite.<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
Potrditev je dočakal tudi zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema. Ta predvideva, da bankam ocene o<br />
kreditni sposobnosti ne bo več treba vezati na vsakokratni izračun minimalne plače. Državna sekretarka Nikolina Prah je<br />
med drugim povedala.<br />
NIKOLINA PRAH (državna sekretarka na Ministrstvu za finance)<br />
45
Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 18:31 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
S predlaganim zakonom torej odpravljamo trenutne nejasnosti glede vezanosti Banke Slovenije na določbe predpisov, ki<br />
urejajo izvršbo in zavarovanje.<br />
NATAŠA MULEC (novinarka)<br />
Dopolnitev zakona bo začela veljati dan po objavi, vendar ni zagotovila, da bo Banka Slovenije takoj sprostila omejitve<br />
kreditiranja.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
46
Radio Maribor, Aktualno regionalno - 17:01 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 01:00<br />
1 / 1<br />
Spremembe zakona o tujcih<br />
RA MARIBOR, 28.3.<strong>2023</strong>, AKTUALNO REGIONALNO, 17:01<br />
Poslanke in poslanci to popoldne odločajo o spremembah zakona o tujcih, pa tudi o zaposlovanju in delu tujcev. Kot je<br />
pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar, spremembe zakona poenostavljajo pridobivanja dovoljenj, a ohranjajo pogoj<br />
znanja slovenščine za družine tujcev. Podporo spremembam zakona so napovedali v Gibanju Svoboda in SD. Izrecno pa<br />
ji nasprotujejo v koalicijski Levici. Novele ne nameravajo podpreti še v NSi in SDS.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
47
Domovina.je 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:15<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/za-prvi-glasovalni-spor-zn...<br />
1 / 5<br />
Za prvi glasovalni spor znotraj koalicije poskrbel<br />
zakon o tujcih. Levica glasovala proti vladnemu<br />
zakonu<br />
Uredništvo<br />
28. marca <strong>2023</strong> ob 19:14<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poslanci so danes obravnavali predloga novel zakonov, ki poenostavljata pridobitev<br />
dovoljenj za prebivanje in zaposlovanje tujcev, ter predlog dopolnitev zakona, s<br />
katerimi bi omejili učinek dvigov minimalne plače na kreditno sposobnost<br />
gospodinjstev.<br />
Izrazito največ polemik se je kresalo ob noveli zakona o tujcih, ki določa znanje<br />
slovenskega jezika na ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za bivanje v Sloveniji, kar je<br />
razburilo predvsem poslance Levice, ki so glasovali proti. Gre za eno prvih večjih<br />
razpok pri glasovanju koalicijskih poslancev v DZ, ostali dve stranki sta novelo podprli.<br />
Zakon o tujcih je sprejela še vlada Janeza Janše in določa, da je za podaljšanje dovoljenja za<br />
bivanje družinskih članov tujih delavcev nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1,<br />
ta člen pa bi v veljavo stopil 27. aprila letos.<br />
Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pripravljalo novelo zakona Janševe vlade, je najprej ta<br />
pogoj odpravilo, kasneje pa so to spremembo iz predloga umaknili. Golobova vlada je tako za<br />
nekatere sporni člen ohranila, dodala je le zamaknitev izvajanja zakona za 18 mesecev, torej<br />
namesto 27. aprila letos bi določilo stopilo v veljavo šele 1. novembra 2024.<br />
48
Domovina.je 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:15<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/za-prvi-glasovalni-spor-zn...<br />
2 / 5<br />
Predlog novele zakona o tujcih je že v ponedeljek med obravnavo na odboru za notranje<br />
zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poskrbel za polemike. Poslanci kljub kritikam<br />
nekaterih nevladnih organizacij in koalicijske stranke Levice iz novele namreč niso umaknili<br />
prej omenjenega člena. Razširili pa so nabor institucij, ki opravljajo preizkuse znanja<br />
slovenskega jezika, in določili 18-mesečno prehodno obdobje uveljavitve novele.<br />
Notranji minister Boštjan Poklukar je danes v predstavitvi novele dejal, da z zakonom<br />
predvsem odpravljajo administrativne ovire pri zaposlovanju in integraciji tujcev. V predlogu<br />
novele ohranjajo zahtevo po znanju jezika za družinske člane tujcev, vendar tujcem z odlogom<br />
dajejo dovolj časa, da bodo potrebno znanje tudi lahko pridobili na brezplačnih tečajih.<br />
Poklukar verjame, da so v noveli našli ravnovesje med različnimi interesi.<br />
V tokratnem predlogu se ministrstvo zavezuje tudi k pripravi sodobne migracijske strategije v<br />
roku šestih mesecev, ki bo imela poudarek na tem, da bo izvajana v praksi in ne bo zgolj<br />
napisan dokument, je dodal notranji minister.<br />
V Levici glasovali proti, ker ne verjamejo, da slovenščina za<br />
tujce pomeni boljšo integracijo<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V Levici noveli zakona o tujcih izrecno nasprotujejo, saj bo po mnenju poslanke Nataše Sukič<br />
po preteku zakonskega roka 18 mesecev sledilo razbijanje družin, ker novela ne vsebuje<br />
varovalk pred tem.<br />
»Novela ZTuj-2G ohranja najbolj sporno določbo tako imenovanega Hojsovega zakona, da<br />
mora polnoletni pridruženi član gospodinjstva o podaljšanju bivanja opraviti jezikovni izpit na<br />
ravni A1. Obdobje za uveljavitev se zgolj podaljšuje za 18 mesecev. Kaj bo sledilo, če takrat<br />
kdo tega pogoja ne bo izpolnil? Bomo deportirali člane družine tujih delavcev? Bodo otroci v<br />
teh družinah prisiljeni živeti brez obeh staršev?« se je spraševala Sukičeva.<br />
49
Domovina.je 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:15<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/za-prvi-glasovalni-spor-zn...<br />
3 / 5<br />
»Tujci imajo že tako in tako nepremostljive težave pri dostopu do stanovanj, pri uveljavljanju<br />
delavskih pravic in pri administrativnih postopkih. Na vsakem koraku so podvrženi ksenofobiji<br />
in rasizmu in čez 18 mesecev se bo zelo verjetno zgodilo točno to, kar bi se zgodilo po<br />
obstoječem Janševem zakonu prihodnji mesec,« je še dejala Sukičeva, ki meni, da znanje<br />
slovenščine ne pripomore k boljši integraciji v družbo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Obe ostali koalicijski stranki bosta predlog novele podprli. Jonas Žnidaršič je v imenu<br />
poslanske skupine SD dejal, da država priseljence potrebuje, oni pa povratno potrebujejo<br />
državo.<br />
Tudi Tereza Novak iz Svobode je dejala, da mora država ustvariti pogoje za integracijo<br />
ekonomskih migrantov. »Zavedamo se, da zakon ne rešuje niti slučajno celotne problematike<br />
tujih delavcev in njihovih družinskih članov, zagotovo pa predstavlja korak v smer nastanka<br />
neke integracijske politike, ki bo v prihodnje dala pozitivne rezultate. Hitrih rešitev na področju<br />
integracije ni, je pa potrebna strpnost in odprtost, da bomo v Sloveniji vsi živeli boljše.«<br />
Znanje jezika je in mora biti pogoj za pridobitev dovoljenja<br />
za prebivanje<br />
»Cilj Nove Slovenije je doseči čim boljšo integracijo tujcev v slovensko družbo. Znanje jezika<br />
in poznavanje slovenske kulture mora biti pogoj za pridobitev dovoljenja za prebivanje in ob<br />
teh temeljih ne smemo in tudi ne bomo odstopali,« je v predstavitvi stališča poslanske skupine<br />
NSi dejala Vida Čadonič Špelič . »Slovenija lahko nudi zaposlitvene priložnosti, vendar pod<br />
jasnimi pogoji, to je spoštovanje slovenskega pravnega reda, ki mora postati tudi pogoj za<br />
50
Domovina.je 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:15<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/za-prvi-glasovalni-spor-zn...<br />
4 / 5<br />
podaljšanje dovoljenj za prebivanje tujcev in pogoj za socialne transfere.«<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tudi Branko Grims je v predstavitvi stališča SDS navedel, da se integracija začne z znanjem<br />
in uporabo slovenskega jezika. Citiral je mnenje velenjskega župana iz vrst SD, da »zaradi<br />
splošne draginje v današnjem času opažamo, da se število prosilcev na področju socialnih<br />
transferjev povečuje in zato izražamo utemeljeno skrb za zagotavljanje zadostnih sredstev<br />
tako v občinskem proračunu kot v proračunu Republike Slovenije, če se ukine periodično<br />
preverjanje izpolnjevanja pogojev zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s<br />
strani upravne enote za tujce.«<br />
51
Domovina.je 28.03.<strong>2023</strong><br />
Torek, 19:15<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/za-prvi-glasovalni-spor-zn...<br />
5 / 5<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
52
Delo <strong>29</strong>.03.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 456 cm 2 1 / 2<br />
Zahteva po znanju slovenščine ostaja<br />
Zakon o<br />
tujcih<br />
Pogoj znanja jezika na ravni Al bo začel veljati čez 18 mesecev<br />
Barbara<br />
Hočevar<br />
Odprava administrativnih<br />
ovir je<br />
eden glavnih namenov noveliranja<br />
zakona o tujcih po nujnem<br />
postopku. Spremembe za razbremenitev<br />
upravnih enot in za poenostavljene<br />
postopke<br />
-<br />
v povezavi<br />
z zakonom o zaposlovanju,<br />
no. Po Poklukarjevih<br />
besedah bodo<br />
za to zagotovili brezplačne tečaje.<br />
Po pojasnilu Centra za slovenščino<br />
kot drugi tuji jezik pri Filozofski<br />
fakulteti je vstopna raven<br />
Al najnižja prepoznavna raven<br />
vseevropskega dokumenta, ki jezikovno<br />
znanje v tujem jeziku opi-<br />
la, bi, kot je izpostavila Tereza Novak,<br />
ta pogoj začel veljati 27. aprila,<br />
s tem da prejšnja vlada ni ustvarila<br />
ustreznih mehanizmov. Primanjkuje<br />
tudi podpore ekonomskim<br />
migrantom pri procesu vključevanja<br />
v družbo.<br />
Opozicijski SDS in NSi sta spre-<br />
samozaposlovanju in delu tujcev<br />
pa so ostale povsem<br />
-<br />
v senci člena,<br />
ki je že v obstoječem zakonu<br />
in ne gre za novost. Ta se nanaša<br />
na znanje slovenščine na vstopni<br />
ravni za podaljšanje dovoljenj za<br />
suje na šestih glavnih ravneh: »V<br />
grobem to pomeni, da oseba na tej<br />
ravni razume in uporablja pogoste<br />
vsakodnevne izraze in zelo osnovne<br />
besedne zveze, namenjene za<br />
zadovoljevanje<br />
konkretnih potreb.<br />
membi člena, ki ga je njihova vlada<br />
pripravila leta 2021, nasprotovali,<br />
pri SDS so pred dnevi govorili celo<br />
o referendumu, če bi določilo izbrisali.<br />
Poudarjali so, da je slovenski<br />
jezik vrednota in znanje nujno za<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 456 cm 2 53<br />
bivanje družinskih članov, kjer so<br />
se na nasprotnih bregovih znašli<br />
tudi člani koalicije. Po potrditvi v<br />
državnem zboru s 45 glasovi za<br />
in 31 proti bo to določilo začelo<br />
veljati čez leto in pol, sicer bi že<br />
konec<br />
letošnjega aprila.<br />
»Z rešitvami se približujemo ljudem,<br />
prinašajo pozitivne učinke,<br />
tako za<br />
delo upravnih enot kot tudi<br />
za slovenske delodajalce in tujce. Po<br />
eni strani bodo<br />
omogočile hitrejše<br />
in enostavnejše postopke izdaje in<br />
vročanja dovoljenj za prebivanje in<br />
potrdil o prijavi na upravnih enotah,<br />
po drugi strani pa upoštevamo<br />
potrebe po zagotavljanju delovne<br />
sile iz tujine,« je poslancem novelo<br />
predstavil minister za<br />
notranje zadeve<br />
Boštjan Poklukar.<br />
Poenostavljajo postopek menjave<br />
delodajalca, z večjo vlogo zavoda<br />
za zaposlovanje, ter omogočajo<br />
pospešitev obravnave prošenj tujcev<br />
za izdajo enotnega dovoljenja<br />
za poklice na področju zdravstva,<br />
socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja,<br />
je še naštel Poklukar in<br />
napovedal še eno noveliranje, po<br />
rednem postopku, v drugi polovici<br />
leta. Poklukar verjame, da so v zakonskem<br />
predlogu našli ravnovesje<br />
med različnimi interesi, in poudaril,<br />
da so se zavezali, da bodo v<br />
šestih<br />
mesecih pripravili sodobno<br />
migracijsko strategijo s poudarki<br />
na izvajanju v praksi.<br />
Daleč največ pozornosti javnosti<br />
je deležna zahteva po znanju jezika,<br />
in<br />
sicer na vstopni ravni Al za odrasle<br />
družinske člane tujcev iz tretjih<br />
držav za podaljšanje dovoljenja za<br />
prebivanje zaradi združitve družine.<br />
Ta se ohranja, vendar se bo začela<br />
uveljavljati čez 18 mesecev, in<br />
ne aprila, kot je bilo sicer predvide-<br />
Predstaviti zna sebe in druge ter<br />
spraševati in odgovarjati na osebna<br />
vprašanja, na primer, kje živi, o<br />
osebah, ki jih pozna, in o stvareh, ki<br />
jih ima.«<br />
Mama na tej ravni ne bo mogla<br />
slediti roditeljskemu sestanku, bo<br />
pa vedela, kaj ima njen otrok jutri<br />
na urniku in kaj mora pospraviti<br />
v torbo, so ponazorili. »Znanje<br />
slovenščine za preživetje je torej<br />
po našem mnenju v začetnih fazah<br />
vključevanja v družbo dovolj,<br />
predvsem pa je ta zahteva realno<br />
izvedljiva,« menijo pri Centru za<br />
slovenščino, kjer pa opozarjajo na<br />
omejene kapacitete v obstoječem<br />
uradnem sistemu preverjanja in<br />
certificiranja znanja slovenščine, ki<br />
je trenutno 6000 izpitov, pa tudi na<br />
izjemno pomanjkanje slovenističnega<br />
kadra.<br />
Po podatkih raziskave Sveta<br />
Evrope leta 2018 o jezikovnih zahtevah<br />
v evropskih državah za združevanje<br />
družine so te med drugim<br />
strožje v<br />
Avstriji, Nemčiji, Franciji,<br />
na Nizozemskem, saj znanje na<br />
ravni Al zahtevajo pred prihodom<br />
v<br />
državo.<br />
Nevladniki: Pogoj je<br />
diskriminatoren<br />
Nevladne organizacije in Levica<br />
so prepričani, da je ta pogoj diskriminatoren<br />
in bi ga bilo treba<br />
ukiniti. Po besedah Nataše Sukič<br />
se sproščajo pogoji migrantskega<br />
dela, hkrati pa je še naprej oteženo<br />
uveljavljanje temeljnih pravic, kot<br />
je pravica do družinskega življenja.<br />
Gibanje Svoboda in SD sta zagovarjala<br />
sprejetje novele z odlogom<br />
izvajanja jezikovnega pogoja in ob<br />
obljubah o ustreznih integracijskih<br />
programih. Če novela ne bi zažive-<br />
možnost vključevanja v<br />
družbo.<br />
Branko Grims (SDS) je predstavnikom<br />
vlade očital, da so že deset<br />
mesecev na oblasti in bi lahko že<br />
zdavnaj razširili nabor izvajalcev<br />
tečajev in izpitov. Spomnil je tudi<br />
na opozorila iz lokalnih skupnosti<br />
z večjimi deleži tujih prebivalcev,<br />
ki, tako kot opozicijski stranki, večinoma<br />
nasprotujejo tudi odpravi<br />
obveznosti periodičnega preverjanja<br />
izpolnjevanja pogoja zadostnih<br />
sredstev za preživljanje po uradni<br />
dolžnosti upravne enote, ki pa je<br />
bila sprejeta.<br />
Državni sekretar na ministrstvu<br />
za delo Igor Feketija se je med<br />
drugim odzval, da je v Sloveniji 13<br />
odstotkov tuje delovne sile, tujcev<br />
med prejemniki denarne socialne<br />
pomoči je deset odstotkov, med<br />
prejemniki otroških dodatkov pa<br />
devet odstotkov.<br />
Februarja je 206.074 državljanov<br />
tretjih držav imelo bivalna dovoljenja,<br />
97.000 začasna, približno<br />
109.000 pa stalna. Po podatkih<br />
MDDSZ je bilo med 79.057 prejemniki<br />
denarne socialne pomoči<br />
8137 tujcev z dovoljenjem za stalno<br />
bivanje, med 327.389 prejemniki<br />
otroškega dodatka pa 30.628.<br />
Namen zakonov je<br />
predvsem<br />
odprava administrativnih<br />
ovir.<br />
Nasprotujoči si<br />
pogledi<br />
na pogojevanje znanja<br />
slovenščine za družinske<br />
člane.<br />
Napoved migracijske<br />
strategije v šestih mesecih.
Delo <strong>29</strong>.03.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 456 cm 2 2 / 2<br />
Površina: 456 cm 2 54<br />
PO TREH MESECIH NA TRG DELA<br />
Ena od pomembnih novosti novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju<br />
in delu tujcev je skrajšanje roka, kdaj se lahko prosilci za azil<br />
vključijo na trg dela. S sedaj veljavnih devetih mesecev bo to obdobje, ko<br />
bodo lahko dobili dovoljenje za delo, po novem tri mesece.<br />
m<br />
<br />
KUI99HlnB<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Več deset prosilcev za azil je včeraj z aktivističnimi organizacijami in sindikati v Ljubljani protestiralo proti<br />
diskriminatornim ukrepom, povezanim z zakonom o tujcih, in težavam, s katerimi se srečujejo v Sloveniji.
Večer <strong>29</strong>.03.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 264 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 264 cm 2 55<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Timotej Milanov<br />
Prejšnje<br />
poletje<br />
Golob ogledal posledice suše<br />
Nova fronta<br />
si je predsednik vlade Robert SDS in obtoževanje domnevnih<br />
v Prekmurju Kmetijska politika je<br />
in kmetom obljubil pomoč. Kasneje je na drugi.<br />
"udbašev" znotraj RKC.<br />
pač področje, kjer tempo narekujejo<br />
Podobniku ni pomagalo niti javno sklicevanje na koalicijo s<br />
prvi pogled s kmeti zlahka opravil pri vprašanju<br />
odkupa pšenice za blagovne rezerve, Tudi v času prejšnje vlade je težo pritiskov kmetov občutil<br />
a njegovo pravo soočenje s kmeti se je šele tedanji kmetijski minister Jože Podgoršek, kasnejši<br />
začelo. Petkov protest kmetov je bil<br />
ponesrečeni poslanski kandidat NSi. V opozorilo, kaj sledi,<br />
odmeven, a vse, kar ga je spremljalo, ne bi če ne bodo upoštevali zahtev kmetov pri pripravi strateškega<br />
smelo biti presenečenje. Tudi ne dejstvo, da se skuša<br />
načrta skupne kmetijske politike, se je pred dvema<br />
opozicija za potrebe lastnega obračunavanja z vlado letoma v Gornji Radgoni tudi njemu zgodil manjši protest s<br />
pripeti na protestne zahteve. Protest kmetov je resda traktorji.<br />
postal glasnejši skozi propagandni aparat SDS na družbenih<br />
omrežjih, a po drugi strani so tudi v času tretje vlade Golobova vlada je pri volivcih začela kotirati mnogo nižje,<br />
Janeza Janše takratni opozicijski politiki želeli unovčiti potem ko je napovedala nekatere ukrepe davčne reforme, ki<br />
tako imenovane kolesarske proteste, ki so se jih tudi<br />
je že sama po sebi velik zalogaj, da ne govorimo o pokojninski,<br />
udeleževali in jih promovirali.<br />
ki jo prav tako načrtuje. Zato za Goloba v okoliščinah, ko<br />
Svetovnonazorsko slovenski kmetje večinoma res izhajajo vlada izgublja priljubljenost, ni smotrno odpiranje še<br />
iz desne provenience, kar je povsem naravno, vendar pa se dodatne fronte s kmeti, ki so povsod po Evropi znani kot<br />
vedno znova pokaže, da so preveč samosvoji, da bi si jih trdi pogajalci, ki tako ali drugače dosežejo svoje zahteve.<br />
lahko katerakoli politična opcija pokorila. Kmet razmišlja Poteza kmetov prav tako ni prišla nepričakovano kot strela<br />
racionalno in v prvi vrsti za svoje interese, tudi če je to v<br />
z jasnega. Njihovi protesti so zmeraj glasni in nekoliko<br />
nasprotju z zahtevami politične stranke, ki ji pripada. Med preveč dramatični, to je njihov modus operandi, ki so ga<br />
slovenskimi kmeti je sicer že tradicionalno najmočnejša izpopolnili v zadnjih treh desetletjih. Tako pa so se naučili<br />
Slovenska ljudska stranka, ki ji še danes pripada več<br />
ravnati tudi zaradi svojih sogovornikov - vsakokratne<br />
vodilnih kmetijskih funkcionarjev. A kakšna je njihova oblasti, ki jih resno obravnava šele takrat, ko so traktorji na<br />
pripadnost stranki, se je najbolje pokazalo leta 2020, ko je ulicah.<br />
takratni predsednik SLS Marjan Podobnik želel prevzeti<br />
vodenje Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. S tem je<br />
Kmetje so povsod po<br />
stopil na minsko polje, v interesno sfero kmetov, kjer je<br />
strankarska politika v drugem planu. Zgodilo se je to, da so<br />
Evropi znani kot trdi<br />
določeni člani stranke, ki so bili izvoljeni v zbornico,<br />
glasovali proti navodilom lastne stranke - in za predsednika<br />
pogajalci<br />
izvolili Romana Žvegliča, sicer prav tako člana<br />
SLS.
Večer <strong>29</strong>.03.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 581 cm 2 1 / 2<br />
Površina: 581 cm 2 56<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Timotej<br />
OPOZORILNI PROTEST KMETOV<br />
Opozicija želi<br />
protestni val<br />
V Sindikatu kmetov Slovenije zanikajo, da bi protest<br />
pripravili v sodelovanju s političnimi strankami<br />
Milanov<br />
Potem ko so slovenski kmetje<br />
prejšnji teden po celotni Sloveniji<br />
izvedli opozorilni protest<br />
"zaradi nevzdržnih razmer" v panogi,<br />
zdaj čakajo na odziv vlade. Med drugim<br />
jih skrbi omejevanje kmetijske dejavnosti<br />
zaradi okoljevarstvenih zahtev,<br />
v prvi vrsti morebiten sprejem predlagane<br />
evropske uredbe o trajnostni rabi<br />
fitofarmacevtskih sredstev<br />
in zmanjšanje<br />
uporabe pesticidov za 50 odstotkov,<br />
na občutljivih območjih, kot so tudi območja<br />
Nature 2000, pa bi bila njihova<br />
uporaba povsem prepovedana. To bi v<br />
Sloveniji zajelo več kot 40 odstotkov<br />
vseh kmetijskih zemljišč. "Če bo uredba<br />
prišla v veljavo, res ne vemo, kako bomo<br />
lahko preživeli. V Sloveniji je veliko<br />
kmetij, ki imajo vsa zemljišča na občutljivih<br />
območjih,"<br />
pravi Anton Medved,<br />
predsednik Sindikata kmetov Slovenije.<br />
Kmetijstvo se<br />
mora prilagajati<br />
' V Sloveniji je kmetijstvo v pretežni<br />
meri trajnostno, vendar se soočamo<br />
z velikimi okoljskimi izzivi, ki se jim<br />
mora prilagajati tudi kmetijstvo. Z<br />
evropskim zelenim dogovorom in zakonodajo,<br />
ki se pripravlja na ravni EU,<br />
se evropska politika vedno bolj usmerja<br />
v varovanje okolja in podnebja. Poseben<br />
poudarek je na varstvu okolja in<br />
narave ter ohranjanju kmetijskih zemljišč,<br />
kar naj postane prednost in ne<br />
ovira gospodarjenja,” so v odzivu zapisali<br />
na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga<br />
vodi Irena Šinko, in dodali, da je treba<br />
"Sliši se<br />
zato iskati priložnosti v dvigu kakovosti,<br />
shemah kakovosti, ekološkem<br />
kmetijstvu, dobrobiti živali in povečanju<br />
znanja. "Da bo mogoče več proizvesti<br />
z manj vplivi na naravne vire<br />
in podnebje. Zato potrebujemo znanje,<br />
ustrezne pridelovalne tehnologije<br />
sodobno<br />
ter<br />
in konkurenčno živilskopredelovalno<br />
industrijo." V<br />
okviru strateškega<br />
veliko, a je drobiž"<br />
načrta skupne kmetijske politike<br />
v obdobju <strong>2023</strong>-2027 je na voljo 1,8 milijarde<br />
evrov, od tega bo največ denarja<br />
Kmetje so<br />
namenjenega krepitvi konkurenčnosti<br />
in odpornosti kmetijskega<br />
sektorja.<br />
Tudi predsednik vlade Robert Golob<br />
je po poročanju STA povedal, da bo<br />
vlada nadaljevala dialog s kmeti, a da<br />
nakopičenih težav ne bo možno rešiti<br />
v nekaj dnevih. A kmetje pričakujejo,<br />
da jih bodo predstavniki vlade sprejeli<br />
v desetih dneh, da bi začeli skupaj<br />
iskati rešitve, v nasprotnem primeru<br />
napovedujejo zaostrovanje<br />
aktivnosti.<br />
Zdaj bi se slikali s kmeti<br />
protestnih<br />
Po podatkih sindikata se je protestov<br />
udeležilo okoli 5000 kmetov,<br />
protestni<br />
val pa očitno želijo zajezditi tudi v opoziciji,<br />
saj so ga na družbenih omrežjih<br />
angažirano<br />
tako<br />
levi kot desni<br />
promovirali vidni predstavniki<br />
SDS in NSi, v slednji so prav na dan<br />
Na kmetijskem ministrstvu so med drugim navedli še, da je vlada zaradi suše in<br />
višjih cen krme na trgu zagotovila pomoč živinorejskim kmetijam v višini 4,5 milijona<br />
evrov, zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala pa je sprejela ukrepe<br />
pomoči v višini 1,96 milijona evrov za pomoč čebelarskemu sektorju. Navajajo še<br />
5,2 milijona evrov pomoči v podporo proizvajalcem mleka, 2,1 milijona evrov finančnih<br />
nadomestil zaradi visokih cen energentov in 15 milijonov evrov za sofinanciranje<br />
kmetijskega repromateriala. Pravijo še, da je vlada prejšnji teden izdala<br />
tudi odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih stroškov pridelave jabolk in<br />
hrušk v višini 1,75 milijona evrov. "Sliši se veliko, a ko to razdelimo na posamezne<br />
enote, vidimo, daje drobiž. Kmetje smo tako za drage energente dobili 6,36 evra<br />
po hektarju. Za draga gnojila smo dobili 54 evrov po hektarju, ravno toliko tudi<br />
za podporo za mleko in za prašičerejo. Vse to je zaradi draginje absolutno premalo,<br />
zato se je absurdno na to sklicevati," glede tega pravi Medved.<br />
protesta sklicali celo<br />
tiskovno konferenco<br />
na to<br />
temo.<br />
'Vsi slovenski politiki se želijo slikati<br />
z Luko Dončičem. Enako je zdaj z nami,<br />
ko nam je protest uspel, politika pa bi<br />
bila rada zraven. A mi ne želimo, da se<br />
vmešava. To je stanovska težava, ki jo<br />
bomo rešili sami. Pred protestom sem<br />
tudi povedal, da ne želimo prisotnosti<br />
političnih strank na nobeni od protestnih<br />
lokacij. To bi bil začetek razdora<br />
med nami. Stranke naj si drugje poiščejo<br />
svojih pet minut pozornosti,"<br />
pravi<br />
Medved, ki je sicer, enako kot veliko<br />
drugih kmetijskih<br />
funkcionarjev, član<br />
zunajparlamentarne SLS. Dodaja, da v<br />
sindikatu nikoli ne govorijo o strankarskih<br />
zadevah. "Če bi tako ravnali,<br />
bi se vedno skregali. Nikoli ne govorimo<br />
o politiki, temveč samo o težavah v<br />
kmetijstvu. Imamo pa sicer med nami<br />
člane tako levih kot desnih političnih<br />
strank, a jih jaz o tem ne sprašujem, saj<br />
vsi v prvi vrsti delamo z dušo za kmete."<br />
Da se je kmetijska problematika<br />
začela politizirati, kaže tudi nedavna<br />
skupna seja državnozborskih odborov<br />
za zadeve EU in kmetijstvo, ki jih<br />
vodita poslanca Franc Breznik (SDS)<br />
in Vida Čadonič Špelič (NSi). Na seji je<br />
kmetijska ministrica Šinkova kmetom<br />
pritrdila in povedala, da se Slovenija ne<br />
strinja s predlogom Evropske komisije<br />
glede popolne prepovedi fitofarmacevtskih<br />
sredstev na občutljivih območjih,<br />
saj bi to po njenih besedah pomenilo<br />
opuščanje kmetijske proizvodnje in<br />
posledično<br />
vplivalo na samooskrbo.<br />
"Predlagana prepoved pa dejansko<br />
prepoveduje uporabo<br />
tudi<br />
fitofarmacevtskih<br />
sredstev, ki so dovoljena v ekološkem<br />
kmetijstvu, kar pomeni, da bi<br />
bilo<br />
tudi ekološko kmetijstvo zelo oteženo<br />
na teh območjih." Kljub temu člani odborov<br />
niso potrdili sklepov, s katerimi<br />
so želeli politiko pozvati k nasprotovanju<br />
sprejetja sporne evropske uredbe.<br />
Ne gnojijo na pamet<br />
"Kmetje nismo proti nadzoru,<br />
želimo<br />
trajnostno kmetovati, tako v ekonomsko-socialnem<br />
smislu kot v<br />
okoljskem. Danes več nihče ne gnoji<br />
na pamet, temveč izvajamo analizo<br />
zemlje, da bi bila poraba gnojil optimalna.<br />
Prav tako so gnojila postala<br />
tako draga, da bi bilo drugačno ravnanje<br />
nerazumno. Enako je s škropljenjem.<br />
Tudi organska gnojila, ki jih<br />
kmet pridela na kmetiji, razvažamo<br />
kontrolirano na podlagi analiz. Tisti,<br />
ki tega ne počne, ne more dohajati<br />
trendov v kmetovanju, ampak tega<br />
je danes v Sloveniji zelo malo, skoraj<br />
nič," pa Medved odgovarja na očitke,<br />
da se želijo kmetje zgolj izogniti sodobnim<br />
okoljevarstvenim zahtevam.
Večer <strong>29</strong>.03.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 581 cm 2 2 / 2<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 581 cm 2 V Sindikatu kmetov Slovenije nočejo<br />
vmešavanja političnih strank v proteste.<br />
Foto: Robert BALEN<br />
57
Dnevnik <strong>29</strong>.03.<strong>2023</strong><br />
Sreda<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 3<br />
Površina: 234 cm 2 1 / 1<br />
JUŽNA MEJA / PODIRANJE OGRAJE<br />
Naposled podpisali pogodbo z Minisom<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 234 cm 2 58<br />
Notranja revizija, ki<br />
jo je naročil<br />
minister Boštjan Poklukar, v<br />
razpisnem postopku za podiranje<br />
ograje na južni meji ni<br />
odkrila<br />
takšnih nepravilnosti, na<br />
podlagi katerih bi<br />
lahko ministrstvo<br />
zakonito odstopilo od<br />
podpisa pogodbe z<br />
/ Anja Hreščak<br />
Ministrstvo za<br />
Minisom.<br />
notranje zadeve je včeraj<br />
vendarle podpisalo pogodbo z družbo<br />
Minis za<br />
podiranje ograje na južni meji.<br />
Ograjo bo za sedem milijonov evrov<br />
odstranilo podjetje, ki jo je med letoma<br />
2015 in 2018 postavilo in za to od<br />
države prejelo dobrih devet milijonov<br />
evrov. Podpis pogodbe z žalskim podjetjem<br />
ne bi bil presenetljiv, če se ne bi<br />
po zaključku razpisa pojavili očitki, da<br />
je bil Minis ob potegovanju za posel v<br />
privilegiranem položaju.<br />
Politično obračunavanje?<br />
Kot je razkril Dnevnik, je javno naročilo<br />
za<br />
odstranitev ograje na južni meji<br />
ministrstvo za notranje zadeve objavilo<br />
novembra lani. Poleg Minisa so<br />
prijavili še podjetje Mensel iz Ljubljane,<br />
ki je v<br />
minulih letih ograjo vzdrževalo,<br />
se<br />
podjetje Garnol in samostojni podjetnik<br />
Franc Mačerol iz Žužemberka,<br />
ki<br />
je oddal daleč najcenejšo ponudbo,<br />
vredno dva milijona evrov.<br />
Minisova<br />
sedemmilijonska ponudba je bila druga<br />
najcenejša, a<br />
so kljub temu izbrali<br />
Minis, saj je v nasprotju z Mačerolom<br />
predložil finančno zavarovanje za<br />
resnost<br />
ponudbe v višini 100.000 evrov.<br />
Ponudbi podjetij Gamol in Mensel sta<br />
bili vredni blizu deset milijonov evrov.<br />
Okoliščine razpisa so bile nenavadne,<br />
saj<br />
na ministrstvu kljub poizvedovanju<br />
ponudnikov niso hoteli objaviti poteka<br />
trase ograje. Ponudniki tako. niso<br />
imeli enakih izhodiščnih podatkov,<br />
kvaliteta posamezne ponudbe in cena<br />
pa sta odvisni predvsem od informacije,<br />
kje bi bilo treba ograjo odstraniti<br />
in kakšna je situacija na terenu. S temi<br />
podatki je poleg Minisa razpolagalo le<br />
podjetje Mensel.<br />
Na pobudo predsednika parlamentarne<br />
preiskovalne komisije Jerneja<br />
Vrtovca so o ozadju razpisa razpravljali<br />
tudi poslanci. Minisova pravna<br />
zastopnica Nina Bojovič je tedaj rekla,<br />
da »se podjetje Minis uporablja za politično<br />
obračunavanje, ki so ga sprožila<br />
konkurenčna podjetja, ki<br />
financirajo<br />
eno od strank, ki so danes v državnem<br />
zboru«. Čeprav ni hotela razkriti, za<br />
katero podjetje in stranko gre, je imela<br />
verjetno v mislih podjetje Garnol, ki<br />
ga lastniško obvladuje Jurij Krč. Podjetje<br />
je povezano s stranko NSi, saj je<br />
bil nekdanji podpredsednik NSi, danes<br />
pa predsednik uprave Darsa Valentin<br />
Hajdinjak do leta 2020 (polovično)<br />
zaposlen v<br />
podjetju T-2. Iz<br />
Gamolovem hčerinskem<br />
Gamola na Dnevnikova<br />
novinarska vprašanja o povezavah<br />
podjetja s stranko NSi v zakonskem<br />
roku niso odgovorili.<br />
Minister Boštjan Poklukar je takrat<br />
naročil interno revizijo, da bi razčistili,<br />
ali je razpis potekal v skladu z zakonom.<br />
Nekateri mediji so poročali,<br />
da naj bi notranja revizija odkrila več<br />
nepravilnosti, a so z ministrstva včeraj<br />
sporočili, da revizija ni odkrila takšnih<br />
nepravilnosti, na<br />
podlagi katerih bi<br />
lahko ministrstvo zakonito odstopilo<br />
od podpisa pogodbe z Minisom. »Iz<br />
ugotovitev končnega revizijskega poročila<br />
ne izhajajo zadržki, da pogodbe<br />
z izbranim ponudnikom ne bi mogli<br />
skleniti,« so<br />
zapisali.<br />
To ni presenetljivo: po naših neuradnih<br />
informacijah sta po zaključenem<br />
razpisu Minisovo ponudbo pregledala<br />
Mensel in Gamol, a se nobeden od njiju<br />
ni odločil za revizijo pred državno revizijsko<br />
komisijo, kar pomeni, da sta tudi<br />
sama presodila, da v postopku ni bilo<br />
zakonskih nedoslednosti. x
Change language