kliping_16_11_2023

Zbirka medijskih objav 

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 

Število objav: 16 

Internet: 3 

Televizija: 5 

Tisk: 8 

Spremljane teme: 

Odbor za ... mladino: 1 

Janša Janez (Ivan): 9 

Odbor - gospodarstvo: 1 

Odbor - zdravstvo: 1 

PS NSi: 1 

Predsednica DZ RS: 1 

Grims Branko: 1 

DZ - Državni ... seje: 1 

PS SDS: 3 

Černač Zvonko: 1 

Kolegij predsednika DZ: 1 

Irgl Eva: 1 

Komisija - ... služb: 2 

DZ - ... Parlament: 9 

Breznik Franc: 1 

Tonin Matej: 3 

DZ - ... komisija: 2 

Godec Jelka: 1 

dr. Logar Anže : 1 

Reberšek Aleksander: 1 

Vrtovec Jernej: 2 

Cigler Kralj Janez: 1 

Žakelj Janez mag.: 2 

Lamut Miha: 2 

Šetinc Pašek Mojca: 1 

Klakočar ... mag.: 2 

dr. Čadonič Špelič Vida: 6 

Kosi Andrej: 2 

...

Internet Naslov "Bobnarjeva ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava" 

Zaporedna št. 

1 

Povzetek 

Medij 

Siol.net, Slovenija 

Rubrika, Datum Ostalo; 15. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

STA , Matic Tomšič 

DZ - Preiskovalna komisija , Lamut Miha , dr. Čadonič Špelič Vida , Kosi Andrej 

...Lindava, zato mu ni nameravala podeliti polnega mandata na čelu policije, je danes pred preiskovalno komisijo DZ, ki 

preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, izpovedala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve 

Tina Heferle. Pred preiskovalno komisijo DZ je pričal tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve 

(MNZ) Branko... 

Televizija Naslov Golob odhaja na poseg 


2 

Povzetek 

Medij POP TV, Slovenija 19:00 Trajanje: 3 min 

Rubrika, Datum 24 ur; 15. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Žiga Bonča 

Janša Janez (Ivan) , dr. Čadonič Špelič Vida 

...Golob okreval po operaciji, ga bo nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Uspešno operacijo mu je že zaželel 

prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je prav tako kot predsednik vlade prestal operacijo kile leta 

205 PETRA KERČMAR (voditeljica) Gre sicer za zelo varen operativni poseg. Večina pacientov... 

Televizija Naslov Delodajalci ogorčeni nad evidentiranjem 


3 

Povzetek 


Rubrika, Datum 24 ur; 15. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Sandra Boršič 

dr. Čadonič Špelič Vida 

...postavila svoja pravila igre. Delavci jih bomo morali upoštevati, oni pa ne. Sandra Boršič. SANDRA BORŠIČ 

(novinarka) Danes v državnem zboru pred mikrofon ulovimo 2 poslanki. Ste se danes štempljali? VIDA ČADONIČ 

ŠPELIČ (poslanka NSi) Ne. SANDRA BORŠIČ (novinarka) A ste se danes evidentirali? SARA ŽIBERT (poslanka 

Gibanja Svoboda) Ne. Namreč... 

Televizija Naslov Delo parlamentarne preiskovalne komisije 


4 

Povzetek 


Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 15. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Maja Kos, Uroš Slak 

Janša Janez (Ivan) , Grims Branko , DZ - Državni zbor - Parlament , DZ - Preiskovalna komisija , 

Lamut Miha , dr. Čadonič Špelič Vida , Kosi Andrej 

...aktualni notranji minister Poklukar, je pa tokrat prišlo do različnih interpretacij še med poslanci. Potem ko je poslanec 

SDS-a Branko Grims predsednika komisije, sicer poslanca Gibanja Svoboda Miha Lamuta obtožil, da z načinom 

izpraševanja vabljenih sam izvaja politični pritisk na aktualni postopek, ki ga zoper premierja Goloba... 

Televizija Naslov Robert Golob na operacijo 


5 

Povzetek 

Medij Kanal A, Slovenija 18:08 Trajanje: 1 min 

Rubrika, Datum Svet; 15. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Suzana Perman 

Janša Janez (Ivan) , dr. Čadonič Špelič Vida 

...vodil stranko, ki je največje nasprotje desnice, sprožilo nekaj zgražanja v opoziciji. Janša je cinično zapisal, da upajo, 

da Mesec Slovenije v tem času ne bo izpisal iz Nata in priključil Hamasu ter Palestini. No, prav Janša je sicer na enak 

poseg moral leta 2005, ko je bil prav tako predsednik vlade. Nadomeščal... 

2

Televizija Naslov Novo zaslišanje 


6 

Povzetek 

Medij Planet TV, Slovenija 18:15 Trajanje: 2 min 

Rubrika, Datum Planet 18; 15. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

A.R. Anja Ristić 

dr. Čadonič Špelič Vida 

...naprej, če nimaš zaupanja šefa, če nimaš zaupanja sodelavcev. ANJA RISTIĆ (novinarka) Sama je kot Lobnikar o 

političnih pritiskih slišala šele iz medijev. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi) Pa vam je o njih gospa ministrica kaj 

povedala? Vi ste bili najožja ekipa? Ste rekli da ste si pošiljali messidže? Torej ste vedli? Je ona... 

Internet 


7 

Povzetek 

Naslov 

Medij 

Odzivi na vstop Petra Gregorčiča - Pogorelec: »SDS prevzema SLS«. Janša: »izpadli bodo 

oboji« 

Domovina.je, Slovenija 

Rubrika, Datum Ostalo; 15. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Rok Čakš 

Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament 

...izrazov navdušenja, do pomislekov, da ga je škoda za evropsko politiko, do privoščljivih pripomb, da bo obračunal z 

NSi, pa do trditev, da gre za posredni Janšev obračun s krščanskimi demokrati. Da ja angažma Gregorčiča dobra 

poteza SLS, ki je s tem uspešno opozorila nase, pišemo v komentarju, a dodajamo, da... 

Tisk Naslov POLOVICA HIŠ, IZ KATERIH IZSELJUJEJO, JE ZGRAJENA PO STOLETNIH POPLAVAH 


8 

Povzetek 

Medij Svet24, Slovenija Stran: 4 

Rubrika, Datum Ostalo; 16. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Primož Cirman, Tomaž Modic 

Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament 

Površina: 1.323 cm 

2 

...poplav, ki so jo spisali na ministrstvu za okolje in prostor. Takrat ga je vodil Janez Podobnik (SLS). Uredbo je prva 

vlada Janeza Janše (SDS) sprejela v začetku septembra 2008, le dobra dva tedna pred parlamentarnimi volitvami. V 

veljavi je še danes. Uredba je dejansko avtomatizirala postopke, s čimer je številnim investitorjem zelo... 

Tisk Naslov Na obzorju preiskava Gen-I 


9 

Povzetek 

Medij Delo, Slovenija Stran: 1 Površina: 131 cm 2 

Rubrika, Datum Naslovna stran; 16. 11. 2023 

Avtor 

Suzana Kos 

Teme 

Komisija - nadzor obveščevalnih in varnostnih služb , Tonin Matej , Žakelj Janez mag. 

...Na obzorju preiskava Gen-I Parlamentarni nadzor Namigi o ustanovitvi komisije, ki bi pod drobnogled vzela 

poslovanje Gen-I iz časa vodenja Roberta Goloba Pri delovanju parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in 

varnostnih služb (Knovs) so zaradi upada kooperativnosti... 

Tisk Naslov NSi ima težave pri nadzoru Sove 


10 

Povzetek 


Rubrika, Datum Aktualno; 16. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Suzana Kos 

Komisija - nadzor obveščevalnih in varnostnih služb , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , 

Vrtovec Jernej , Žakelj Janez mag. 

...sledenju članom NSi - Z izrednimi nadzori Sove zaradi nekooperativnosti koalicije težave »V zadnjih dveh mesecih 

smo poskušali nekajkrat izvesti nenapovedane parlamentarne nadzore Sove, a zaradi nekooperativnosti članov 

komisije iz vrst koalicije to ni bilo mogoče. Želim si večje pripravljenosti za sodelovanje vladnih strank,«... 

3

Tisk Naslov Koalicija s korupcijo vzela pozornost SDS s prebežniki 


11 

Povzetek 


Rubrika, Datum Aktualno; 16. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Uroš Esih 

PS NSi , DZ - Državni zbor - seje , PS SDS , Kolegij predsednika DZ , DZ - Državni zbor - 

Parlament , Godec Jelka , Cigler Kralj Janez 

...Koalicija s korupcijo vzela pozornost SDS s prebežniki Državni zbor Ker so migracije politično pomembna tema za 

SDS, so izredno sejo na to temo premaknili na termin, ki bo odmevnejši Včeraj je stranka SDS umaknila predlog... 

Tisk Naslov Levičarska Golobova vlada nas vodi v propad 


12 

Povzetek 

Medij Demokracija, Slovenija Stran: 12 

Rubrika, Datum Ostalo; 16. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Vida Kocjan 


2 

Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , PS SDS , DZ - Državni zbor - Parlament , Klakočar 

Zupančič Urška mag. 

...Kocjan | O UKOM, Freepik, STA/Bor Slana, Nebojša Tejič Golobove usodne ženske Za Goloba in posledično za 

Slovenijo so usodne Vesna Vukovič, Tina Gaber, Urška Klakočar Zupančič in Tatjana Bobnar. Vukovičeva je nekdanja 

novinarka (brez ustrezne izobrazbe), nazadnje portala Necenzurirano. Robert Golob pa ji je kot direktor v Gen--I... 

Tisk Naslov Kučanovo "palestinsko" sporočilo Golobu 


13 

Povzetek 

Medij Demokracija, Slovenija Stran: 22 Površina: 863 cm 2 

Rubrika, Datum Politika; 16. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Peter Jančič 

Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , Breznik Franc , Vrtovec Jernej , Šetinc Pašek 

Mojca , Klakočar Zupančič Urška mag. 

...»palestinsko« sporočilo Golobu Z razglasitvijo, da ne bo zmanjšal števila ministrstev obilne vlade, v kateri je pet 

ministrstev več kot v prejšnji vladi Janeza Janše (SDS), in da ne bo rekonstrukcije, da bi se znebil slabih ministrov, je 

Robert Golob (Gibanje Svoboda) prejšnji teden pomiril Tanjo Fajon (SD) in Asto... 

Tisk Naslov Dr. Anže Logar 


14 

Povzetek 


Rubrika, Datum Intervju; 16. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Metod Berlec 


2 

Janša Janez (Ivan) , Irgl Eva , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , dr. Logar Anže 

...Ji’t2>% “ ’» 'j ,, ' : ; ;- - -„ . \ ,(i % ' KHK . \ Hi B, ftSdK . V jh9H|| K Pogovarjali smo se s prvim človekom Platforme 

sodelovanja dr. Anžetom Logarjem. Lani je veliko pozornosti zbudil s svojo prepoznavno predsedniško kandidaturo. Če 

bi bila Republika Slovenija normalna parlamentarna demokracija in če... 

Tisk Naslov "Vlada v senci" stopa iz sence 


15 

Povzetek 


Rubrika, Datum Slovenija; 16. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Gašper Blažič 


2 

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino , Janša Janez (Ivan) , Odbor - gospodarstvo , 

Odbor - zdravstvo , PS SDS , Černač Zvonko 

...katastrofo in da je Zbor za republiko zloraba civilne družbe. Lekcija iz leta 2004 Tistega leta so volitve 3. oktobra 

prinesle novo vlado, prvič pod vodstvom Janeza Janše. Vlada, ki sojo poleg SDS sestavljale še SLS, NSi in DeSUS, je 

bila potrjena natanko dva meseca po volitvah, njena koalicijska sestava pa je kazala, daje... 

4

Internet Naslov Sumi korupcije v UKC Ljubljana: uslužbenca prijavili policiji 


16 

Povzetek 

Medij 

Necenzurirano.si, Slovenija 

Rubrika, Datum ostalo; 16. 11. 2023 

Avtor 

Teme 

Primož Cirman, Tomaž Modic 

DZ - Državni zbor - Parlament , Reberšek Aleksander 

...Ljubljana. Jutri bo tako na zahtevo poslanske skupine stranke na nujni seji zasedala parlamentarna komisija za 

nadzor javnih financ, ki se bo osredotočila na 30-milijonsko izgubo največje bolnišnice pri nas. Član komisije je tudi 

poslanec NSi Aleksander Reberšek , ki nam je včeraj zatrdil, da sklic seje nima nobene zveze s Teom Reberškom.... 

5

Siol.net 15.11.2023 

Sreda, 18:57 

Država: Slovenija 

Kazalo 

https://siol.net/novice/slovenija/bobnarjeva-ni-bi... 

1 / 4 

"Bobnarjeva ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava" 

Avtorji: Matic Tomšič, STA 0 

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! 

Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar Foto: STA 

Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar ni bila zadovoljna z delom Boštjana Lindava, 

zato mu ni nameravala podeliti polnega mandata na čelu policije, je danes pred 

preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, izpovedala 

državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle. Pred preiskovalno 

komisijo DZ je pričal tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve 

(MNZ) Branko Lobnikar. Ocenil je, da v času notranje ministrice Tatjane Bobnar ni bilo 

političnih pritiskov na kadrovsko politiko policije. 

Heferle je zato presenetil kasnejši preobrat v izjavah Bobnarjeve, da je bil prav Lindav njen 

glavni kandidat za šefa policije. Heferle je namreč "na lastna ušesa" slišala Bobnarjevo, ko je ta 

rekla, da Lindava ne bo predlagala v imenovanje za polni mandat, "češ da je bila z njegovim 

delom nezadovoljna. Ta preobrat me je malo presenetil, sploh po tistem, ko se se v medijih 

začeli pojavljati vsi ti očitki," je odgovorila na vprašanje Vide Čadonič Špelič (NSi) glede 

morebitnih političnih pritiskov na delo policije. 

6


Sreda, 18:57 


Kazalo 


2 / 4 

Kot je pričala, se je s premierjem Robertom Golobom prvič sestala konec maja lani, ko je v 

prostorih poslanske skupine stranke Gibanja Svoboda prišlo do spoznavnega sestanka med 

Golobom, takratno kandidatko za notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekaterimi kandidati 

njene bodoče ekipe. Sestanka se je udeležil tudi Boštjan Lindav, ki ga je Bobnarjeva predstavila 

kot kandidata za šefa policije, kot potencialnega kandidata za direktorja Nacionalnega 

preiskovalnega urada (NPU) pa je Bobnarjeva omenila Darka Muženiča, je Heferle pričala pred 

preiskovalno komisijo. 


Tatjana Bobnar je med razlogi za svoj odstop z mesta notranje ministrice sicer navedla tudi, da premier Golob ni želel potrditi članov 

njene ekipe, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z odpustitvijo določene osebe. "Ta izjava veliko kroži po medijih, vendar se 

te izjave ne spomnim oziroma je nikoli nisem slišala," je med drugim poudarila Tina Heferle. Foto: STA , 

Heferle se ne spomni, da bi na spoznavnem sestanku prišlo do morebitnih pritiskov na delo 

policije, prav tako se ne spomni, da bi o tovrstnih pritiskih kadarkoli javno potarnala 

Bobnarjeva. Je pa potrdila, da so na spoznavnem sestanku govorili o kadrovanju na policiji, ob 

čemer so se Golob, Bobnarjeva in Lindav strinjali, da bo treba v novem mandatu opraviti 

revizijo morebitnih nezakonitih zaposlitev v policiji. 

7


Sreda, 18:57 


Kazalo 


3 / 4 

"S tem so se strinjali vsi in potem je predsednik vlade rekel, kaj pa je s tistim direktorjem tam 

dol na našem koncu, slišim pripombe nad njim," je odgovorila na vprašanje Andreja Kosija 

(SDS), ali držijo navedbe, da je Golob že na prvem sestanku zahteval zamenjavo Evgena 

Govekarja na Policijski upravi Nova Gorica. 

Nekdanji državni sekretar na MNZ pred preiskovalno komisijo zanikal politične 

pritiske na kadrovsko politiko policije 

Pred preiskovalno komisijo DZ je pričal tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za 

notranje zadeve (MNZ) Branko Lobnikar. Ocenil je, da v času notranje ministrice Tatjane 

Bobnar ni bilo političnih pritiskov na kadrovsko politiko policije. 

Lobnikar je v odgovoru na vprašanje predsednika komisije Mihe Lamuta (Svoboda) politični 

pritisk v odnosu do policista opredelil kot pojav, ko politik s položaja moči zahteva, da policist 

pri izvajanju svojih policijskih nalog izvede naloge, ki jih sicer ne bi izvedel. Pogovora med 

dvema politikoma o tem, kako naj bo denimo organizirano delo, ne glede na to, kaj se 

pogovarjata, ne razume kot politični pritisk. Branik policije pa je po njegovih besedah generalni 

direktor policije, ki s svojimi ukrepi zagotavlja, da je delo policije zakonito. 


8


Sreda, 18:57 


Kazalo 


4 / 4 

Člane komisije je sicer zanimalo predvsem, kakšni so bili odnosi med Bobnarjevo ter Golobom. Samo enkrat se je zgodilo, da je 

Bobnarjeva s sestanka z Golobom prišla zelo nezadovoljna, se je spominjal Lobnikar. Govorila sta o vprašanju organizacije uprave za 

policijske specialnosti in kako v organigram umestiti specialno enoto. Po njegovih besedah je Bobnarjeva na koncu rekla, da bo te 

stvari uredil v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Foto: STA , 

Če bi ministrica s kadrovskimi željami predsednika vlade generalnega direktorja seznanila in bi 

ta moral te kadrovske menjave izvesti, tedaj bi šlo za nedovoljen vpliv politike na kadrovanje v 

policiji, je odgovoril poslanki NSi Vidi Čadonič Špelič. "Kaj se politiki med sabo pogovarjajo in 

na kakšen način se pogovarjajo, je stvar politične kulture, in ne kazenske zakonodaje," je 

ocenil. 

Kadrovske odločitve v policiji lahko sprejema le generalni direktor policije, ne notranji minister 

in ne predsednik vlade, je povedal Lobnikar. Lahko pa politiki govorijo karkoli, tako je po 

Lobnikarjevi oceni navsezadnje odločilo sodišče, ko je dalo politiku pravico uporabljati sovražni 

govor. "Ampak to ne vpliva na kadrovsko samostojnost policije," je poudaril. 

Na vprašanje Vide Čadonič Špelič, ali je Bobnar kdaj omenila, da predsednik vlade Robert Golob 

od nje zahteval čistke v policiji, je odgovoril, da se o čistkah niso nikoli pogovarjali. Na začetku 

mandata so si za nalogo zadali izvesti nadzor nad policijskimi pooblastili v času protestov zoper 

covidne ukrepe. V kabinetu Bobnarjeve so se pogovarjali predvsem o zagotavljanju zakonitosti, 

strokovnosti in učinkovitosti policije, je navedel. 


9

POP TV, 24 ur - 19:00 15.11.2023 

Sreda 


Kazalo 

Trajanje: 03:00 

1 / 2 

Golob odhaja na poseg 

POP TV, 15.11.2023, 24 UR, 19:00 

PETRA KERČMAR (voditeljica) 

Predsednik vlade Robert Golob se za nekaj dni umika iz javnosti, njegov kabinet je namreč sporočil, da bo imel v petek v 

ljubljanskem kliničnem centru nujno operacijo kile. 

JANI MUHIČ (voditelj) 

Medtem ko bo premier Golob okreval po operaciji, ga bo nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Uspešno 

operacijo mu je že zaželel prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je prav tako kot predsednik vlade 

prestal operacijo kile leta 205 


Gre sicer za zelo varen operativni poseg. Večina pacientov lahko zapusti bolnišnico že na dan posega ali dan po 

operaciji. Žiga Bonča. 

ŽIGA BONČA (novinar) 

Premier je bolečine čutil že v poletnih mesecih, v času, ko je od Danijela Bešiča Loredana prevzel zdravstveni resor. 

nogo si je v tem mandatu poškodoval kar 2 . 

NOVINARKA 

Gospod Golob pa sta v redu? 

ROBERT GOLOB (slovenski premier) 

Odlično. 



Tokrat pa ga čaka nujna operacija kile. 

Neznani govorec 7 

Jaz bom se v naslednjih dneh malo umaknil iz javnosti, tudi zaradi tega, ker imam 1 manjši operacijski poseg, ker me, nič 

takega ni. Gre za rutinsko operacijo. Bom pa pod narkozo, tako da tudi zaradi tega ne bom mogel dajati izjav par dni. 


Pod kirurškim nožem je bilo že več predsednikov vlad. Leta 1999 so v ljubljanskem kliničnem centru na ledvicah 

odstranili maligno tvorbo takratnemu premierju Janezu Drnovšku. Leta 2005 je Janez Janša prav tako prestal operacijo 

kile, in sicer v mariborskem kliničnem centru. 

JANEZ JANŠA (predsednik SDS-a) 

Jaz mislim, da ima Slovenija več dobrih bolnišnic, ne samo eno. 


Leta 2011 pa so v ljubljanskem UKC-ju zaradi hudega vnetja srednjega ušesa zdravili Boruta Pahorja. 

MIHA ŽARGI 

Tudi laboratorijski kazalci kažejo na to, da se vnetje umirja. 


Premierja Goloba bo predvidoma nekaj dni nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Mesecu je premier oktobra 

javno namenil nekaj ostrih besed, potem ko je poslanec Levice spraševal o neusklajevanju socialnih transferjev. 

10


Sreda 


Kazalo 


2 / 2 

ROBERT GOLOB (slovenski premier) 

Opažam pri marsikaterem ministru, da je namenoma pustil izven proračuna tiste, ki so, ki jih je najtežje zavrnit, tukaj. Da 

si je s tem olajšal delo. In meni je že da je to vaš minister. In jaz verjamem, da ste z njim opravili pod temeljito razpravo 

zakaj je do tega predloga prišlo. 


Janez Janša premierju Golobu želi uspešno operacijo, na spletu pa je zapisal še, da upa, da nas Luka Mesec v tem času 

ne bo izpisal iz Zveze Nato. 

VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi) 

Ja, jaz vsekakor želim roko pri vodenju vlade. Ja, kot vemo, ima predsednik vlade 2 podpredsednika, eno je ženska in 

eno je moški. Naj ugibam, morda pa bolj zaupa moškim. Bomo videli, kako se bo izkazal. 


Nekateri se sprašujejo, zakaj nadomeščanja ni zaupal. Podpredsednici vlade Tanji Fajon. Urad vlade za komuniciranje 

pojasnjuje, da ima vlada 2 podpredsednika, ki se pri nadomeščanju predsednika vlade izmenjujeta, kot so zapisali, tudi 

seje vlade kadar je premier odsoten, vodita izmenično podpredsednica Tanja Fajon in podpredsednik Luka Mesec. 


11


Sreda 


Kazalo 


1 / 3 

Delodajalci ogorčeni nad evidentiranjem 

POP TV, 15.11.2023, 24 UR, 19:05 


To so Butale. Tako so ogorčeni delodajalci, ki se nikakor ne predstavljajo, kako bo strogo 

evidentiranje delovnega časa videti v praksi. Takih neumnosti, kot pravijo, gospodarstvo ne bo 

moglo sprejeti. 


In če se bodo morali štempljati skorajda vsi, ki opravljajo kakršnokoli delo, pa ta pravila ne 

veljajo za tiste ki so zakon sestavili. Poleg ministrov se ne bo treba štempljati niti sodnikom, 

županom, visokošolskim učiteljem, državnim sekretarjem in tožilcem. 


Med gospodarstvom in oblastjo torej vre. Zakaj si je vlada zase postavila svoja pravila igre. 

Delavci jih bomo morali upoštevati, oni pa ne. Sandra Boršič. 

SANDRA BORŠIČ (novinarka) 

Danes v državnem zboru pred mikrofon ulovimo 2 poslanki. Ste se danes štempljali? 


Ne. 


A ste se danes evidentirali? 


SARA ŽIBERT (poslanka Gibanja Svoboda) 

Ne. Namreč opravljam funkcijo. 


Funkcionarke. Zato se izognejo strogim pravilom, ki bodo zadela tako rekoč vse ostale 

zaposlene v naši državi. In zakaj so pravilne morajo držati prav oni ki so zakon potrdili. 


Naša narava dela je drugačna, imamo vse odborov, ki niso časovno omejena, včasih lahko 

trajajo tudi več kot 12 ur, zato bi bilo to zelo težko izvedljivo. 


a se vam ne zdi na primer tudi novinarji imamo tako podobno delo ali pa vendarle vstopamo v 

štempljanje, enako vozniki, prevozniki, gostinci. Zakaj oni da, vi ne? 


Namen tega te novele je, da izboljšamo pravice zaposlenih. 


In še več. 


Pa imamo funkcionarji pač drugačen status in nenazadnje naš šef je javnost. 

12


Sreda 


Kazalo 


2 / 3 

PETER PIŠEK (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije) 

Jaz mislim, da je vrag vzel šalo in da je to več kot Butala. 


Nedopustno in neizvedljiva v praksi očitno za mnogo poklicev, poudarja Pišek. Tudi za 

novinarskega. 

GAŠPER ANDRINEK (predsednik Društva novinarjev Slovenije) 

Novinarke in novinarji tudi težko ločimo med delom in prostim časom. Konec koncev gre za 

svojevrsten življenjski slog. 


Zakon prinaša dodatno delo tudi v gostinstvu. 

VINKO RUŠNIK 

Mislim da je pa to cerka vsaj dodatnega pol ure do eno uro dela na dan. 


Pol redu eno uro dela na dan ampak kdaj v urah, ko delate, ko imate gostilno odprto? 

VINKO RUŠNIK 

Ne, jaz mislim da zvečer po zaključku ker se bo videla so se vsi vestno prijavili, se niso prijavili. 


Ne vem čemu služijo eno dodatne evidence, dodatno birokracija. Res sploh ne najdem pravih 

besed za take neumnosti. In gospodarstvo tega ne bo moglo sprejeti. 



Pred kamero smo danes povabili tudi pristojnega ministra za delo Luko mesca, da bi ga vprašali, 

ali se je danes, ko je prišel v službo, evidentiral oziroma zakaj se njemu ni treba štempljati, 

čistilki, gostincem in ostalim delavcem pa Ja. A danes minister Mesec pred naše kamere ni 

stopil. So pa odgovorili iz njegove pisarne da pač ministri, poslanci opravljajo delo na podlagi 

drugih pravnih razmerij in ne delovnih zato zanje veljajo drugačne pravice. 


Jaz mislim da bi morala pravila veljati za vse enako. Jaz osebno imam štempljanjerada. Mislim, 

da so ta zakon pisali tisti, ki v resnici niso še nikoli hodili v službo, se zjutraj štempljali in se 

morali izkazati s konkretnimi rezultati. 


Takega nizkega nivoja komunikacije ali pa odločajo neposlušanje gospodarstva, ljudi, lokalne 

skupnosti, ne polnim. 


Zato pričakuje, da bodo neizvedljivi zakon umaknili ali pa ga vsaj spremenili. 


No in če pristojni minister Mesec za nova pravila evidentiranja danes pred naše kamere ni stopil, 

pa je pred dobro uro za našo televizijo spregovoril gospodarski minister, Matjaž Han. 


13


Sreda 


Kazalo 


3 / 3 

Ki je povsem jasen. Zakon ne gre v smer, da bi imela tako delavec kot gospodarstvo korist. 

Jasno je, da ni izvedljiv, pravi. Kdaj bo torej vlada popravila zakon in kako in kaj to pomeni za 

ponedeljek. 

MATJAŽ HAN (minister za gospodarstvo, turizem in šport) 

Tudi jaz sem dobival v vseh teh dneh neizmerno velik klicev. Je ta moment neizvedljiv in si ga 

ljudje ki imajo dolgo prakso delo delovnopravnega znanja ne znajo razlagat kako bi ga sploh v 

bistvu speljali in bodo imeli težave in gospodarstveniki in tudi delavci. Zato je včasih potrebno ko 

vidimo da nekatera stvar ne gre, mogoče malo zadihati in probat novelirat tam kjer se pač da. 


Pričakujete jutri posluh? 

Neznani govorec 24 

Jaz mislim da Ja sej verjetno ko imam jaz klica je tudi drugi ministri klice. 


14

POP TV, 24 ur zvečer - 22:29 15.11.2023 

Sreda 


Kazalo 


1 / 4 

Delo parlamentarne preiskovalne komisije 

POP TV, 15.11.2023, 24 UR ZVEČER, 22:29 

UROŠ SLAK (voditelj) 

Je nekdanji vršilec dolžnosti šefa policije Boštjan Lindav odšel zaradi vmešavanja premierja Goloba v kadrovanje ali 

nezadovoljstva takratne ministrice Tatjane Bobnar? Da z njegovim delom ni bila zadovoljna, je pred poslanci preiskovalne 

komisije danes pričala njena državna sekretarka Tina Heferle, ki je s takratnim državnim sekretarjem Brankom 

Kobnikarjem zanikala politične pritiske na delo policije. Odmevno pričanje Bobnarjeve in Lindava je včeraj postavil pod 

vprašaj tudi aktualni notranji minister Poklukar, je pa tokrat prišlo do različnih interpretacij še med poslanci. Potem ko je 

poslanec SDS-a Branko Grims predsednika komisije, sicer poslanca Gibanja Svoboda Miha Lamuta obtožil, da z 

načinom izpraševanja vabljenih sam izvaja politični pritisk na aktualni postopek, ki ga zoper premierja Goloba vodi 

policija. In kdaj bo predsednik vlade stopil pred poslance? Najprej pa v parlament? Maja Kos. 

MAJA KOS (novinarka) 

Leto dni po interpelaciji takratne notranje ministrice Tatjane Bobnar, v parlamentu danes ponovno o njenih trditvah o 

političnih pritiskih na delo policije, o katerih je pred poslanci pričal tudi nekdanji vršilec dolžnosti šefa policije Boštjan 

Lindav. Državna sekretarja Bobnarjeve, Branko Lobnikar in Tina Heferle, jih sama nista zaznala oziroma o njih nista nič 

vedela. Tako danes. A pogovori lanskega 31. maja so na spoznavnem srečanju tekli tudi na temo kadrovanja. 

ANDREJ KOSI (SDS) 

Ali je takrat gospod Golob izjavil oziroma rekel, da je potreba čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na 

mojem koncu? 

TINA HEFERLE (državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve) 

Ja, na tem sestanku je bilo govora tudi o nekih kadrovskih zadevah policije. Potem je skozi pogovor predsednik vlade 

rekel: "Kaj pa je s tistim direktorjem tam dol v našem koncu? Slišim pripombe nad njim." To je vse. 



Interpelacija, ki jo je Bobnarjeva uspešno prestala, pa naj bi bila ključna točka preloma. 

BRANKO LOBNIKAR (državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve) 

Smo začeli zaznavati na Ministrstvu za notranje zadeve, da je prihaja..., da je začelo prihajati do razhajanja med 

ministrico za notranje zadeve in predsednikom vlade. Takrat pa so se odnosi spremenili. Je vse skupaj kulminiralo tudi v 

situacijo, ko ni bilo več mogoče kakovostno delati zaradi tega, ker smo se zelo veliko časa ukvarjali s konflikti in s 

premišljevanjem o tem, kaj in zakaj je treba kakšno stvar narediti. 


Decembrski odstop Bobnarjeve je sicer generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl presenetil. Ob njej pa je že 

včeraj stopil pred poslance še aktualni notranji minister Boštjan Poklukar. 

ROBERT GOLOB (predsednik vlade, 24.10.2023) 

Sva se maja, maja, preden je bila imenovana, dogovorila, da ima eno samo nalogo in to je, da očisti policijo janšistov. 

VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi) 

Kako vi to razumete? 

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve) 

Popolnoma kot politično izjavo. 

VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi) 

15


Sreda 


Kazalo 


2 / 4 

Torej gre za političen pritisk na policijo, kajti vi ste večkrat povedali, da lahko tako imenovana čiščenje ali kadrovske 

zamenjave znotraj policije dela samo direktor policije? 

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve) 

Ne, to je političen diskurz. 


Tako Lindav kot Bobnarjeva sta minuli četrtek sicer pred Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb stala za 

svojimi trditvami, da je bila policija pripravljena aretacijo ruskih vohunov izvesti na prvi možen termin 28. novembra lan. 

Da je bila ta izvedena šele 5. decembra, pa da naj bi zahteval premier Golob. Razlog? Sovpadanje z referendumskim 

trojčkom. 

TINA HEFERLE (državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve) 

Presenečen nad t zanosom ali pa z željo embivše ministrice, da gospod Lindav pridobi poln mandat, ker v tednih ali pa 

mesecih pred tem, ko se je vsa ta zgodba začela krhati in v medijih pojavljati, sem jaz na lastna ušesa slišala iz njenih 

ust, kako gospodu Lindavu ne bo podelila polnega mandata oziroma ga ne bo predlagala v imenovanje za polni mandat, 

češ da je bila z njegovim delom nezadovoljna. 


Ob poslancih, odgovore iščejo tudi na protikorupcijski komisiji in na policiji. 


Gospod Grims, danes ste lahko slišali, ne. Oba državna sekretarja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar nista 

zaznala nobenih političnih pritiskov, še posebej ne od predsednika vlade Goloba. 

BRANKO GRIMS (SDS) 


Ja, selektiven spomin je hud problem, a ne, in nekateri se spomnijo samo tistega, kar jim paše ali pa to interpretirajo. 

Resnica je pa ta, da je ravno včeraj gospod Ciperle dokončno izbil še zadnjo slamico, za katero se je držal gospod 

Golob, ko je povedal, da tista izjava, ki jo je gospod Ciperle podpisal, da ni bilo političnih pritiskov, zajema izključno in 

samo tekoče operativno delo policije, ne zajema pa, poudarjam, ne kadrovskih zadev in ne sodelovanja z drugimi 

službami. Prav tam, kjer gospa Bobnarjeva in gospod Lindav očitno upravičeno očitata gospodu Golobu politične pritiske. 


Gospod Lamut, se strinjate z gospodom Grimsom? 

MIHA LAMUT (poslanec GS) 

Vsekakor ne, saj smo slišali zdaj. Kot sem že prej povedal, sva teh par dni sedela skupaj, danes sva si tukaj najbližje. 

Očitno sva poslušala druge zgodbe ali kaj takšnega. Gospod Ciperle je včeraj jasno povedal, da se poročilo oziroma 

dopolnitev poročila nanaša na operativne stvari. To je tudi tema sklica naše preiskovalne komisije, ki jo sam vodim - 

vmešavanje v delo policije. Kadrovske stvari je pa potem kasneje na ta isti dan, na tej isti seji aktualni minister za 

notranje zadeve, gospod Poklukar jasno opredelil, pod koga sodijo in na kakšen način se lahko izvajajo. 


No, kadrovanje, ko gre za samo vlado, je seveda v pristojnosti predsednika vlade. Če pa predsednik vlade zahteva 

določeno kadrovanje znotraj policije, potem pa je to direktno vmešavanje v delo policije, ki pomeni po eni strani 

prekoračitev pooblastil, očitno nezakonito dejanje in po mojem mnenju ima tudi indice kaznivega dejanja. Vse to seveda 

se zdaj vsi trudijo, da bi pač zmanjšali vrednost tega, na kar sta upravičeno opozorila gospod Lindav in gospa 

Bobnarjeva, za kar jima gre vse priznanje in tudi dejstvo, da sta se za ceno lastnih karier uprle temu političnemu posegu 

v kadrovanje. Pri tem še posebej opozarjam, da je gospa Bobnarjeva na moje izrecno vprašanje ob njenem zaslišanju, 

kar je zapisala v pisno izjavo, ki jo je poslala predsedniku vlade, da si ena politična stranka očitno želi podrediti policijo, 

ali je ta politična stranka Svoboda, odgovorila z odločnim da. 


16


Sreda 


Kazalo 


3 / 4 

Aktualni minister za notranje zadeve pa je včeraj odgovoril z odločnim ne. Torej imamo besedo proti besedi nekoga, 

sploh pa, ker je bil šikaniran že s strani prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Danes pa so očitno veliki borci za ta 

2 oba, ki sta takrat, bom rekel, letela v Tacen. Tega ne razumem. 


Očitno ne razumete tudi tega, da aktualni minister kot priča lahko govori za obdobje, ko je on minister. Vse ostalo pa je 

zgolj izražanje mnenja in ne šteje kot pričanje. O dogodkih, pri katerih ga ni bilo, zraven, nima aktualni minister, kaj 

govoriti. O tem sta govorila gospa Bobnarjeva in gospod Lindav in za svojimi izjavami tudi odgovorno stojita. To je edino, 

kar šteje. 


Moram poudariti, da aktualni minister je član stranke Gibanje Svoboda in je odgovarjal v tem kontekstu, ali je politična 

stranka Svoboda tista, ki si hoče uzurpirati mesta v policiji in drugje? Odgovoril je ne. Ne govorimo o terminskem času 

tistih dveh, treh dni od odreditve naše parlamentarne preiskave, kjer lahko kateregakoli člana Svobode jaz kot predsednik 

preiskovalne komisije ali pa kdorkoli drugi od članov te komisije vpraša, ali si želi Svoboda podrediti policijo. Odgovor bo 

ne. 


Odgovor je ne, gospod Grims. 



Seveda je odgovor, ki je relevanten odgovor ministrice Bobnarjeve, ne. Gospod minister Poklukar pa je član Svobode in 

V pravu vedno velja Nemo judex in causa sua, nihče ne more biti razsodnik v svoji lastni zadevi. In taisti problem ima 

seveda tudi gospod, ki vodi to komisijo in zaradi tega rad polaga besede v usta tistim, ki sprašuje in se potem na to 

sklicuje. Dejstva so samo naslednja. Gospod Lindav in gospa Bobnarjeva sta, kot sta sama rekla, razgalila političen 

pritisk na policijo, ki ni primerljiv s čemerkoli, kar je bilo do tedaj. Drugič, zaradi tega sta se bila pripravljena za to, da sta 

reševala integriteto, svojo osebno in integriteto institucije policije torej, odpovedati lastni karieri in ste jo žrtvovala, 

namesto da bi se podredila zahtevam Svobode kot politične stranke. Pri tem sta poudarila, še enkrat povem, gospa 

Bobnarjeva izrecno na moje vprašanje, da je Svoboda tista politična stranka, ki si želi podrediti delo policije. To pove vse. 

Zadnji argument pa je izbil gospod Ciperle, kajti spomnil bi, da je gospod Golob mahal z eno izjavo, pad to je bil podpisan 

gospod Ciperle, češ da ga ta odreši vseh problemov, ker v njej piše, da ni bilo političnih pritiskov. On pa je povedal, da se 

ravno na kadrovanje in pa na sodelovanje različnih služb, se pravi tudi na Sovo, ne, to je točno tisto, kar mu očitata 

gospod Lindav in pa gospa Bobnarjeva, to sploh ne nanaša. To se pravi, je tisto njegovo sklicevanje brezpredmetno. 


Poglejte, kadrovanje smo razčistili včeraj oziroma je razčiščeno že v zakonodaji. To, da tista dopolnitev poročila, ki je bila 

poslana, podpisana s strani gospoda Ciperleta na zahtevo predsednika vlade, kogarkoli odrešuje, je morda uporabljen 

izraz, govori pa o tem, da na delo policije ni bilo pritiskov: ne političnih, ne kakršnihkoli drugih. Če pa notri eksplicitno ne 

zajema kadrovanja, saj ga ne more. O kadrovanju govori zakon in o kadrovanju v policiji lahko odloča edino in le 

generalni direktor policije. To je bilo jasno izrečeno na javni sceni. 


Ste vi polagali besede v usta tistim, ki ste jih zasliševali, spraševali, kar vam očita gospod Grims, da povejo tisto, kar si vi 

želite? 


To je v bistvu del mojega postopkovnega predloga, ki je sicer nenavadno, da ga sam kot predsednik uporabljam, ampak 

sem vmes mogel ene 2-krat poseči v dolga vprašanja določenih članic in članov komisije. In bom se sedaj tako izrazil, jaz 

njim očital, da polagajo besede. Sam ne vem točno, na katerem vprašanju bi to naj bilo. Lahko da je bilo tako formirano. 

Sigurno pa so vse priče povedale tako, kot so želele same. Nenazadnje pa so na sejah preiskovalne komisije dolžne 

govoriti resnico. 


Ste vi polagali besede v usta? 

17


Sreda 


Kazalo 


4 / 4 


Ne, ne. Poglejte, bom razložil na kaj se to nanaša. Vse drugo mislim, da je bilo kar v mejah pristojnosti komisije, ampak 

problem je nastal takrat, ko sta bila zdajle vabljeni 2 priči, s katerima je policija že opravlja tudi določena preiskovalna 

dejanja, sicer v predhodnem postopku, ki poteka zaradi ovadbe, ki jo je vložila gospa ministrica Bobnarjeva in oba sta 

bila torej zaslišana kot človeka, za katera tudi policija ocenjuje, da sta lahko relevantni priči v tej kazenski zadevi. In pri 

obeh je potem postavil predsedujoči vprašanje, kaj pa zdaj onadva mislita o tej ovadbi. To se pravi, onadva sta se 

vrednostno opredeljevala do zadeve, v kateri sta sama vpletena in v kateri sta bila sama zaslišana. To pa zagotovo ni 

ustrezno in ni skladno z načeli etike in pa s pristojnostmi komisije. Kajti to seveda pomeni, da se opredeljuješ v zadevo, v 

kateri si sam vpleten. Jasno je, da bo vsak rekel, da ni kriv, ne. 


No, odgovarjala sta pravnica in pa doktor varnostnih ved in organizacijskih sistemov. Mislim, da je dovolj jasno in 

eksplicitno na začetku, ko pričnem sejo, povedano, da na katerokoli vprašanje, tako moje kot tudi od kateregakoli 

drugega člana ali članice ni potrebno odgovoriti. Jaz sem vprašal, to potrdim, kako ocenjujeta samo, ne vsebino, ne 

potek, ampak težo. 


Upravičenost v tem smislu. 


Dobro. Povejte mi... 


...to je ravno to. Vrednostna sodba, o zadevi, v katero si sam vpleten. 


Jaz sem rekel, jaz sem rekel... 



...to je nedopustno... 


...uh ja, težko. Prav. 


Povejte mi, gospod Lamut, koliko prič mislite še zaslišati, preden bo izdano končno poročilo? 


Do sedaj je bilo zaslišanih 7 prič. Se pravi skupaj z magstrico Bobnar in magistrom Lindavom. V zadnjih dveh dneh, 

včeraj in danes še 5. Pričakujem, da do vmesnega poročila zaslišimo med 10 in 12 prič. 


Najlepša hvala obema, da ste bili naša gostja. Hvala. 


Hvala vam. 

18

Kanal A, Svet - 18:08 15.11.2023 

Sreda 


Kazalo 


1 / 1 

Robert Golob na operacijo 

KANAL A, 15. 11. 2023, SVET, 18:08 

SUZANA PERMAN (voditeljica) 

Čeprav je bil danes še na terenu, pa predsednika vlade Roberta Goloba v petek čaka nujna operacija kile. Operirali ga 

bodo v ljubljanskem kliničnem centru. V času bolniške odsotnosti, ki bo predvidoma trajala nekaj dni, pa ga bo 

nadomeščal podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec. Kar je glede na to, da je Mesec do nedavnega vodil 

stranko, ki je največje nasprotje desnice, sprožilo nekaj zgražanja v opoziciji. Janša je cinično zapisal, da upajo, da 

Mesec Slovenije v tem času ne bo izpisal iz Nata in priključil Hamasu ter Palestini. No, prav Janša je sicer na enak poseg 

moral leta 2005, ko je bil prav tako predsednik vlade. Nadomeščal pa ga je takratni finančni minister Andrej Bajuk. 

ROBERT GOLOB (predsednik Vlade Republike Slovenija) 

Jaz bom se v naslednjih dneh malo umaknil iz javnosti tudi zaradi tega, ker imam en manjši operacijski poseg. Nič takega 

ni. Gre za rutinsko operacijo. Bom pa pod narkozo. Tako, da tudi zaradi tega ne bom mogel dajati izjav par dni. 


Kot vemo, ima predsednik vlade dva podpredsednika. Eno je ženska in eno je moški. Naj ugibam, morda pa bolj zaupa 

moškim. Bomo videli, kako se bo izkazal. 


19

Planet TV, Planet 18 - 18:15 15.11.2023 

Sreda 


Kazalo 


1 / 2 

Novo zaslišanje 

PLANET TV, 15.11.2023, PLANET 18, 18:16 

MIRAN TIŠIČ (voditelj) 

Potem ko je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar politične pritiske na policijo ostro zanikal, je danes 

preiskovalna komisija zaslišala še nekdanjega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Branka Lobnikarja in aktualno 

državno sekretarko, Tino Heferle. Zaradi odnosa med Bobnarjevo in Golobom je po besedah Lobnikarja delovno okolje 

postalo sovražno. Zaupanje v delo pa praktično ničelno. Ekipa Bobnarjeve je tako po vpisu Tine Heferle doživljala pravo 

agonijo. O političnih pritiskih sta kljub temu, kot trdita, slišala šele iz medijev, nikoli neposredno od nekdanje ministrice. 

Anja Ristić. 

ANJA RISTIĆ (novinarka) 

Preiskovalni vroči stolček danes kot prve zasede Branko Lobnikar, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za notranje 

zadeve, ki kot točko preloma v odnosu bobnar Golob določil uspešno prestano interpelacijo takratne notranje ministrice. 

BRAKO LOBNIKAR 

Ni bilo več neke visoke stopnje zaupanja v delo in niti nismo vedeli, kaj bomo lahko delali, kdaj bomo lahko delali, s kom 

lahko v vladi republike Slovenije sploh kaj naredimo. Tako, da je bilo delo proti koncu njenega mandata z vidika 

produkcije, učinkovitosti in uspešnosti oteženo. 


Kdo je za trenja in nezaupanje odgovoren, Lobnikar ne zna povedati, saj, kot pravi državna sekretarja, na sestankih 

bobnarjeve in Goloba nista nikoli prisostvovala. Ministrica mu kljub temu o premierjevih domnevnih političnih pritiskih ni 

nikoli poročala. 

BRAKO LOBNIKAR 


Za politični pritisk ne štejem pogovora med dvema politikoma, ki se pogovarjata o tem, kako naj bo delo organizirano, ne 

glede na to kaj se ta 2 politika med sabo pogovarjata. Zaradi tega, ker se politika konča za razliko od mnenja bivše 

ministrice Tatjane Bobnar v pisarni generalnega direktorja policije, ki mora biti branik zakonitosti dela policije. 


Pred preiskovalno komisijo, je sedla tudi aktualna državna sekretarka Tina Heferle, ki je odstop bobnarjeve sicer podprla. 

TINA HEFERLE (državna sekretarka na notranjem ministrstvu) 

Jaz sem podprla njen odstop, ampak zato da se je ta agonija, ki smo jo v bistvu vsi bili deležni na ministrstvu takrat v 

njeni ekipi, končala. Ker pač stvari ne morejo teči naprej, če nimaš zaupanja šefa, če nimaš zaupanja sodelavcev. 


Sama je kot Lobnikar o političnih pritiskih slišala šele iz medijev. 


Pa vam je o njih gospa ministrica kaj povedala? Vi ste bili najožja ekipa? Ste rekli da ste si pošiljali messidže? Torej ste 

vedli? Je ona kaj omenila te pritiske. 

TINA HEFERLE (državna sekretarka na notranjem ministrstvu) 

Ne, na tak način kot je bilo pol v medijih predstavljeno ni omenjala, vsaj meni ne, a ne. Tako, da kot rečeno jaz sem bila v 

bistvu na nek način presenečena nad temi očitki, ki so potem zaokrožili v medijih sploh na tak način kot so bili 

predstavljeni. 


20

Planet TV, Planet 18 - 18:15 15.11.2023 

Sreda 


Kazalo 


2 / 2 

Še bolj kot očitki o političnih pritiskih je državno sekretarko presenetila želja nekdanje ministrice, da gospod Lindav 

pridobi poln mandat, saj še nekaj tednov nazaj z njegovim delom ni bila zadovoljna. 


21

Domovina.je 15.11.2023 

Sreda, 20:38 


Kazalo 

https://www.domovina.je/odzivi-na-vstop-petra-greg... 

1 / 9 

Odzivi na vstop Petra Gregorčiča – 

Pogorelec: »SDS prevzema SLS«, Janša: 

»Izpadli bodo oboji« 

Rok Čakš 

15. 11. 2023 ob 20:37 2 komentarja 

Slovenija 


Zajem slike Twitter SLS 

POSLUŠAJ ČLANEK 

Stranka SLS je v torek sporočila nosilca svoje liste na volitvah v Evropski 

parlament: to ne bo dosedanji evropski poslanec Franc Bogovič, temveč fizik, 

bivši predsednik Programskega sveta RTV Slovenija ter komentator aktualne 

politike v Uri moči na Planet TV Peter Gregorčič. 

Njegov prestop v politiko je vzbudil kar nekaj odzivov predvsem med desnim 

22


Sreda, 20:38 


Kazalo 


2 / 9 

spletnim komentariatom. Ti gredo od izrazov navdušenja, do pomislekov, da ga 

je škoda za evropsko politiko, do privoščljivih pripomb, da bo obračunal z NSi, 

pa do trditev, da gre za posredni Janšev obračun s krščanskimi demokrati. 

Da je angažma Gregorčiča dobra poteza SLS, ki je s tem uspešno opozorila 

nase, pišemo v komentarju, a dodajamo, da bo desnosredinskemu bloku kot 

celoti koristila le, če se bodo prenehali gristi med seboj in se raje posvetili 

temu, kako poslanske sedeže utrgati iz rok konkurenci na levi. 

O kandidaturi profesorja s Fakultete za strojništvo Petra Gregorčiča za evropskega 

poslanca smo obsežno pisali že včeraj . Tokrat se osredotočamo na nekatere odzive 

na omrežju X. Najprej njegovo naznanilo o vstopu v politiko: 


23


Sreda, 20:38 


Kazalo 


3 / 9 

Njegova kandidatura je med komentatorji na družabnih omrežjih naletela na mešan 

odziv. Mnogi se nad njo navdušujejo, vendar v isti sapi pravijo, da bi ga raje videli 

politično delovati v Sloveniji. » Dobra poteza SLS. Mislim pa, da bi g. Gregorčič več 

koristnega doprinesel SLO na domačem političnem parketu kot pa v EU, kjer bo glas 

vpijočega v puščavi ,« je denimo na X-u zapisal Jani N. Tone Anžlovar mu je 

odgovoril, da je dr. Gregorčič še mlad, v EU si bo napravil ime, ki bo daleč bolj 

prepoznavno, kot so naši EU parlamentarci z levega političnega pola. »Tako ga bo 

tudi v RS spoznala najširša publika in bo nekoč postal PV. Z njim bo SLS zaživela, 

oživijo naj tudi slovenski krščanski demokrati,« je dodal. 

»Zakaj ne kandidira za državni zbor,« se je vprašal Kralj Matjaž in dodal, da bi SLS z 

njim prišla na 6 ali 7 %. »Samo kaj, ko stric aka JJ ne dovoli.« Dobil je sledeči 

odgovor, ki je odprl nadaljnjo razpravo: 


Svoje mislim ob tem je na X-u delil tudi Bojan Požar , ki je Gregorčiča zgolj dva dni 

pred tem še gostil kot neodvisnega komentatorja politike v svoji oddaji Ura moči. 

Zapisal je, da gre za dobro potezo predsednika SLS Marka Balažica, da bo šlo za 

očitni spopad predvsem znotraj volilnega bazena SLS–NSi, kjer bi slednja lahko 

izgubila evropskega poslanca, saj bo Gregorčič izjemno močan na TV in drugih 

soočenjih. Bo pa imel tudi nevarno neposredno konkurenco s Francem Bogovičem, ki 

24


Sreda, 20:38 


Kazalo 


4 / 9 

bi ga lahko premagal s preferenčnimi glasovi. Seveda pa se Gregorčič poslavlja kot 

komentator Ure moči, mu je pa Požar ponudil možnost intervjuja. 


25


Sreda, 20:38 


Kazalo 


5 / 9 


Bolj zadržan do Gregorčičevega vstopa na politično sceno je Janez Pogorelec iz NSi, 

ki v tem vidi prevzem SLS-a s strani SDS. 

»Me prav zanima, ali je to na evropski ravni EPP ali je kaj bolj desnega?« se sprašuje 

Pogorelec, pri čemer mu Žiga Turk odgovarja, da so » stališča zelo EPP «. In dodaja, 

da sam v Sloveniji pogreša kakovostno ECR ponudbo. 

26


Sreda, 20:38 


Kazalo 


6 / 9 

Podobno kot Pogorelec razmišlja tviteraš Liberalec: 


Tako pa Gregorčičev vstop komentira Janez Janša: 

27


Sreda, 20:38 


Kazalo 


7 / 9 


KOMENTAR: Rok Čakš 

Kjer se prepirajo trije, kdo dobiček ima? 

Je Peter Gregorčič dodana vrednost ali sredstvo v notranjih razprtijah na 

politični desnici? Bo v Evropski parlament spravil sebe in SLS ter izrinil NSi ali 

bodo zunaj ostali oboji, kot napoveduje Janša? Mar to pomeni lansiranje 

novega obraza na desnici? 

Pojdimo po vrsti. S postavitvijo Petra Gregorčiča za nosilca liste za Evropski 

parlament je v danih razmerah, ko je medijem nezanimiva in tone v javno 

pozabo, odlično potezo zase potegnila SLS. Sicer se še z enim močnim 

kadrom, ki so ga postavili v ospredje, celo pred dolgoletnega vlečnega konja 

stranke Franca Bogoviča, še bolj pomikajo stran od svoje ruralne baze v smer 

urbane desnice. A dokler pomaga pridobivati dodatne glasove, seveda takšna 

strategija ne more biti sporna. Peter Gregorčič se je v svojih javnih pojavljanjih 

izkazal kot luciden, retorično spreten govorec, kar je za politični uspeh 

28


Sreda, 20:38 


Kazalo 


8 / 9 

izjemnega pomena. V obeh smislih je torej Gregorčič za SLS velika pridobitev, 

morda celo rešilna bilka za politično preživetje vsaj na evropskem parketu. 

Ali s tem ogroža mesto evropskega poslanca NSi-ju? Vprašanje je iz več 

vidikov manj na mestu kot katero drugo. Najprej zato, ker smo priča odprti 

konkurenčni tekmi, v kateri naj zmaga boljši. Če politiki NSi s svojo kilometrino, 

znanjem in izkušnjami niso sposobni odbiti takšnega napada, si mesta v 

politiki niti ne zaslužijo. Da so krščanski demokrati Gregorčičeva tarča, je 

jasno po njegovem nedeljskem nastopu v Uri moči, ko se jih je temeljito lotil. 

Šele dan ali dva kasneje se je razkrilo, da je Požarjevo oddajo Gregorčič 

izkoristil za svoj prvi politični nastop in identificiranje glavnega tekmeca, kot 

ga seveda vidi sam. Poteza nastopa v vlogi neodvisnega komentatorja ob tem, 

ko že veš, da boš dva dni kasneje z veliko gotovostjo predstavljen kot nosilec 

politične liste, je seveda etično sporna. A politika je umazana igra in Gregorčič 

jo kot takšno očitno sprejema in jo je tako pripravljen igrati. Da se ni lotil tudi 

SDS-a, kaže na spretno izogibanje konflikta s tistim, ki je v politični areni, v 

katero želiš pristopiti, močnejši. NSi je, iz znanih okoliščin, šibkejša in zato bolj 

smiselna tarča. 


A da samostojen nastop SLS-a z Gregorčičem na prvem mestu ni povsem po 

volji predsedniku SDS-a, je jasno tudi iz njegovega odziva. V prvi vrsti zato, ker 

je Janša želel SLS pridobiti zase – tako za skupen nastop na evropskih 

volitvah, vezan na obvezno sodelovanje tudi na državnozborskih. Janševa 

dolgoročna strategija je namreč k sebi priključiti vse ostanke nekdaj velike 

Slovenske ljudske stranke, kar je storil že s Kanglerjem in Šrotom, seveda pa si 

pod svojim okriljem želi tudi matico. 

Zdaj kaže, da SLS na to ni pristala in Janša zato napoveduje drobitev glasov in 

izpad iz evropske scene tako NSi-ju kot SLS-u. S tem Janša svojim volivcem 

že vnaprej sporoča, naj slučajno glasu za SDS-ovo listo ne prenesejo h 

Gregorčiču, saj bodo s tem šli v prazno. Zaveda se namreč, da je po 

prepričanjih in dejanjih Peter Gregorčič mnogo bližje politični poziciji SDS-a 

kot Nove Slovenije. Zato je vprašanje, koliko bo Gregorčič vzel NSi-ju, ki hkrati 

ne odpira dileme, koliko lahko pobere SDS-u, v bistvu enostranski spin. 

Bolj od tega, kako se bodo ob Gregorčičevem vstopu medsebojno pogrizli 

znotraj desnega pola, pa bi akterji desnice morali ukvarjati s tem, kako s 

skupnimi močmi Evropski ljudski stranki iz Slovenije prinesti čim več 

evroposlanskih sedežev. Povedano drugače: kako te iztrgati iz objema levega 

pola, ki je na zadnjih volitvah osvojil 4, enako kot desnosredinski pol. Sedaj je 

29


Sreda, 20:38 


Kazalo 


9 / 9 

na voljo eden več – bo ta pripadel levi ali desni opciji? Na pogled se zdi manj 

pomembno vprašanje, a v resnici ni, saj po pomenilo pomenljivo sporočilo 

pred sledečimi volitvami, ki bodo državnozborske. 

A glej ga zlomka, ob vseh razburkani debati med desnim komentariatom se to 

vprašanje praktično ne pojavlja. Nasploh se zdi, da apologeti enih in drugih 

izgubo sedeža celo bolj privoščijo sorodni stranki, kot pa bi jo kakšni Svobodi. 

Vse to kaže, da se energija na desnici ta čas troši v povsem napačne namene 

– v medsebojna razprtije, obračunavanja, podstavljanja polen in medsebojne 

privoščljivosti. Slednje pa gotovo ni pot do zmage tudi nad povsem razsuto 

levico. Pa najsi gre za evropske ali sledeče državnozborske volitve. 

Časa za umiritev strasti in preusmeritev energije je še dovolj. Vprašanje je le, 

če so glavni akterji in njihovi apologeti tega sposobni. 

#evropske volitve 2024 #peter gregorčič 

#slovenska ljudska stranka 

Izbrano za naročnike 

Domovina 123: Odstrel moškosti 

Priimek Bonutti lahko prevedemo Dobrič 


Karl Bonutti, diplomat in ekonomist: »Žena je delala 18 ur na dan, jaz pa malo 

manj« 

Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran 

30

Svet24 16.11.2023 

Četrtek 


Kazalo 

Stran: 4 

Površina: 1.323 cm 2 1 / 3 

Površina: 1.323 cm 2 31 

POLOVICA MŠ, IZ KJOIENH IZSELJUJEM, 

JE ZGRAJENA POSITOLETIiH POPLAVAH 

■ Kdo je odgovoren, da sta na poplavnem območju 

pri Letušu zrasli naselji, v katerih živi več sto ljudi, 

ki se jih je občina zdaj odločila preseliti? In kdo je 

gradnjo tam dovolil? 

Avtorja: Primož Cirman in Tomaž Modic 

Foto: Andraž Purg, Bobo, Gurs, KPV 

A 

so 

vgustovske 

poplave 

v občini Braslovče 

pusti le g loboke ra ne. 

Najbolj so prizadele 

območje Letuša, naselja s skoraj 

900 prebivalci. Narasla Savinja je 

poplavila več kot 270 hiš, nekaj 

pa jih je trajno uničila ali celo prestavila 

za nekaj metrov. 

VSAKA DRUGA 

HIŠA ZRASLA 

PO 

KATASTROFALNIH 

POPLAVAH 

Ključno vprašanje je tako, 

kako je sploh mogoče, da sta na 

poplavnem območju zrasli naselji, 

v katerih živi več sto ljudi, in 

kdo je gradnjo tam dovolil. V uredništvu 

necenzurirano.si so zato 

pregledali prostorske akte in druge 

dokumente za območje, kjer 

je tudi Letuška gmajna. Uredništvo 

nezenzurirano.si je ugotovilo, 

daje bila skoraj polovica ogroženih 

hiš zgrajenih po letu 1990, 

ko so to območje prizadele do 

nedavnega najhujše poplave, da 

je bila skoraj vsaka peta hiša na 

območju, ki zdaj velja za ogroženo, 

zgrajena v zadnjih 20 letih, 

nekatere celo pred nekaj leti, da 

so med lastniki najnovejših 

zgradb tudi nekateri najglasnejši 

nasprotniki selitve in da je na 

tem območju tudi najmanj ena 

črna gradnja. Ob tem ugotavljajo, 

da se nekateri novejši objekti nahajajo 

le nekaj deset metrov od 

struge Savinje. 


Konec oktobra so lastniki hiš 

v naseljih Letuška gmajna in Roje 

od predstavnikov občine, vlade 

in vodarske stroke izvedeli, 

da se bodo morali preseliti 

drugam. Po načrtu bi 

njihove hiše porušili, da bi 

naredili prostor vodi. S tem 

bi obenem pred poplavami 

zavarovali Celje 

in druga naselja 

v Spodnji Savinjski 

dolini. Večina 

prebivalcev, ki jih 

je ob vsakem večjem 

deževju 

strah za imetje, 

je to odločitev 

pozdravila. 

Slaba 

polovica ji odločno 

nasprotuje in poudarja, 

da se ne želi 

seliti. 

Toda ti ljudje 

so se na območje 

sotočja Savinje in 

Pake preselili, ker 

jim je nekdo to dovolil. 

rrmsTTffiff 

li§lw 

'


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 4 

Površina: 1.323 cm 2 2 / 3 

SFy 

|H 

KDAJ SE JE NAJVEČ 

GRADILO 

tvi bivše velike občine Žalec. Prvi 

župan je postal Duško Goričar iz 

Gre za uredbo o pogojih in 

omejitvah za izvajanje dejavno- 

Kot je razvidno iz podatkov 

Slovenske ljudske stranke (SLS), a 

sti in posegov v prostor na ob- 

prostorskega 

portala Geodetske 

seje obdržal le štiri leta. Za njim 

močjih, ogroženih zaradi poplav, 


uprave RS (Gurs), na tem območju 

do leta 1964 praktično ni bilo 

hiš. Po tistem je prišlo do razmaha 

novogradenj. Do osamosvojitve 

je na parcelah, ki so prej veljale 

za kmetijska zemljišča, zraslo 

skoraj 80 novih stanovanjskih 

nepremičnin. 

Dogajanje so pretrgale poplave. 

Leta 1990 so reke prestopile 

bregove po vsej državi. Najbolj 

so se razdivjale v Spodnji Savinjski 

dolini. A seje na to hitro pozabilo. 

Od takrat je na tem območju zraslo 

dodatnih več kot 60 hiš. Najbolj 

dejavni so bili ravno časi takoj 

po poplavah. Gradilo seje tako na 

levem kot desnem bregu Savinje. 

Intenzivna gradnja se je še 

pospešila, ko je občina Braslovče 

leta 1998 nastala po razdeli- 

Površina: 1.323 cm 2 je prišel Marko Balant, ki je bil 

kandidat SDS in NSi, na županskem 

položaju pa se je obdržal 

dva mandata, do leta 2010. 

V tem času so pomladne 

stranke poskrbele še za potezo, 

ki seje tako tukaj kot drugod izkazala 

za usodno. Pomenila je 

bianco menico za gradnjo na 

poplavnem območju. Poselitev 

območij, ki ne bi smela biti nikoli 

pozidana. 

ZA VSE JE KRIVA UREDBA IZ 

LETA 2008 

Leta 2008, slabih deset mesecev 

po katastrofalnih poplavah v 

Železnikih, je namreč začel veljati 

predpis, ki je prižgal zeleno luč 

za serijsko gradnjo na poplavnih 

območjih v Sloveniji. 

32 

ki so jo spisali na ministrstvu za 

okolje in prostor. Takrat ga je vodil 

Janez Podobnik (SLS). Uredbo 

je prva vlada Janeza Janše (SDS) 

sprejela v začetku septembra 

2008, le dobra dva tedna pred 

parlamentarnimi volitvami. V veljavi 

je še danes. 

Uredba je dejansko avtomatizirala 

postopke, s čimer je številnim 

investitorjem zelo olajšala 

pot do vodnega soglasja. Pod pritiskom 

občin in lokalnih skupnosti 

je spodbudila širitev naselij in 

industrijskih con, že pred tem nastalih 

na poplavnih območjih, ki 

so na udaru meter ali več visokih 

stoletnih 

vod. 

V Braslovčah so šli še dlje. Kot 

so poročali na NI, sta leta h 

2008 takratni župan Balant


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 4 

Površina: 1.323 cm 2 3 / 3 


in podžupan Vinko Drča občinskim 

svetnikom v odločanje dala 

prostorski akt, ki ni bil usklajen z 

državo. Ti so kljub temu 140 hektarjev 

prvovrstne kmetijske zemlje 

spremenili v 340 zazidljivih 

parcel. Pet let pozneje je ustavno 

sodišče del občinskega prostorskega 

akta razveljavilo. Toda škoda 

je bila že storjena. 

Mnogi so vmes že začeli graditi, 

po naših podatkih je od takrat 

v Letušu zraslo najmanj 15 

novih stanovanjskih objektov. 

Spet drugi so prav na podlagi nezakonitega 

in neustavnega prostorskega 

načrta obstoječe gradnje 

legalizirali. Kot so razkrili na 

NI, v Letušu stoji najmanj pet takih 

hiš, pa tudi dva vikenda. Prav 

vse je podivjana Savinja 4. avgusta 

poplavila. 

»Z VSAKIM POSEBEJ SE 

BOMO DOGOVARJALI« 

Kot je znano, bo država preselitev 

okoli 150 hiš v Letušu 

uredila s posebnim zakonom. 

Ta bo lastnikom dopuščal več 

možnosti: lahko si bodo pomagali 

z državno odškodnino, ali 

bo država zanje odkupila kakšno 

od že obstoječih nepremičnin, 

ali pa bodo deležni nadomestnega 

objekta na predvidenih 

lokacijah. 

Toda v ozadju nasprotovanj 

bi lahko bili tudi preprosti ekonomski 

razlogi. Mnogi se morda 

bojijo, da bo cenitev njihovih 

hiš pokazala, da so te vredne bistveno 

manj, kot so vanje vložili. 

Ali pa bodo njihove starejše nepremičnine 

vredne (pre)malo in 

bodo v zameno prejeli novejše, 

vendar manjše hiše. Ali pa živijo 

v črnih gradnjah, za katere ne bi 

prejeli veliko in bodo končali na 

cesti. 

Vodja sveta za vode Rok Fazarinc 

poudarja, da so morebitni 

strahovi odveč. »Vrednotenje bo 

potekalo po normah, kijih uporablja 

Dars, za katerega se ve, da 

Površina: 1.323 cm 2 ; 

* v 

•Zӝv |,‘ T-Ơg!gtafe 

• • 

l 

• 

m 

jM 

’. 

plačuje visoke oziroma poštene Zato se bomo z vsakim posebej 

odškodnine. Poleg tega se zavedamo, 

pogovarjali in poskušali doseči 

da so ljudje v različnih si- 

najbolj optimalen dogovor,« je 

tuacijah. Nekateri imajo posojila. pojasnil Fazarinc.B 

33

Delo 16.11.2023 

Četrtek 


Kazalo 

Stran: 1 

Površina: 131 cm 2 1 / 1 

Površina: 131 cm 2 34 

Na obzorju preiskava Gen-I 

Parlamentarni nadzor Namigi o ustanovitvi komisije , 

ki bi pod 

drobnogled vzela poslovanje Gen-I iz časa vodenja Roberta Goloba 


Pri delovanju parlamentarne komisije 

za 

nadzor obveščevalnih 

in 

varnostnih služb (Knovs) 

so zaradi upada kooperativnosti 

koalicijskih poslancev v zadnjem 

času težave, ki pa jih, pojasnjuje 

predsednik Knovsa 

»poskušajo nekako rešiti«. 

Suzana Kos 

Po naših informacijah 

jim je nadzor 

Sove minuli teden 

ob sodelovanju člana 

iz vrst stranke SD 

nato 

uspelo 

vendarle 

opraviti. 

Kaj so 

ugotovili, 

Žakelj 

želi 

ne 

Janez Žakelj, 

razkriti, 

češ da o »vsebini nadzora ne 

more govoriti«, a po naših informacijah 

se indici o spremljanju 

komunikacij nekaterih članov NSi 

ob nadzoru niso potrdili; odredbe 

sodišča, ki bi to dovolila, namreč 

niso našli. 

Zaradi spora pa vse od volitev 

SDS tako v Knovsu kot tudi v Komisiji 

za nadzor javnih financ 

(KNJF) že vse od državnozborskih 

volitev ne sodeluje. Obe 

dali 

■ 

. 

V NSi, ki jo vodi 

 

j 

Matej Tonin, so se po 

\ neuradnih informaciodločili, 

da 

ustanovitev 

ki 

družbe 

bodo 

za 

posle 

komisiji tako 

NSi. 

tudi vodita poslanca 

V političnih kuloarjih pa je zdaj 

zakrožila napoved o skorajšnji 

ustanovitvi preiskovalne komisije, 

ki bo pod drobnogled vzela sume 

nepravilnosti pri poslovanju Gen-I 

v času vodenja Roberta Goloba. V 

NSi so se po neuradnih informacijah 

odločili, da bodo dali svoje 

podpise za njeno ustanovitev. K 

tej odločitvi naj bi jih spodbudilo 

dejstvo, da je Valentin Hajdinjak, 

nekdanji podpredsednik stranke, 

pod pritiskom posameznikov iz 

kroga Gibanja Svoboda, moral oditi 

z vrha Darsa. Po teh neuradnih 

informacijah naj bi NSi svoje poslanske 

podpise, ki jih je stranka že 

pred časom zbrala in deponirala, 

predala v roku 

STRAN 2 

dobrega meseca dni.


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 2 


NSi ima težave 

pri nadzoru Sove 

Knovs Preverjal indice o sledenju članom NSi - Z izrednimi 

nadzori Sove zaradi nekooperativnosti koalicije težave 



»V zadnjih dveh mesecih smo poskušali 

nekajkrat izvesti nenapovedane 

parlamentarne nadzore 

Sove, a zaradi nekooperativnosti 

članov komisije iz vrst koalicije 

to ni bilo mogoče. Želim si večje 

pripravljenosti za sodelovanje 

vladnih strank,« pravi Janez Žakelj, 

predsednik parlamentarne 

komisije za nadzor obveščevalnih 

in varnostnih služb (Knovs). 

Suzana Kos 

Pri delovanju Knovsa so torej zaradi 

upada kooperativnosti koalicijskih 

poslancev v zadnjem času 

težave, ki pa jih, pojasnjuje predsednik 

Knovsa, 

»poskušajo nekako 

rešiti«. Po naših informacijah jim 

je nadzor minuli teden ob sodelovanju 

člana iz vrst stranke SD 

nato 

vendarle uspelo opraviti. Kaj 

so ugotovili, Žakelj ne želi razkriti, 

češ da o »vsebini nadzora ne more 

govoriti«, a po naših informacijah 

se indici o spremljanju komunikacij 

nekaterih članov NSi ob nadzoru 

niso potrdili; odredbe sodišča, 

ki bi to 

dovolila, namreč niso našli. 

Okrnjeni nadzor opozicije 

V obeh parlamentarnih nadzornih 

komisijah mora imeti večino 

opozicija, ki ima v svojih rokah 

tudi funkcijo predsednika obeh 

komisij. 

Zaradi spora pa vse od volitev 

SDS tako v Knovsu kot tudi v Komisiji 

za nadzor javnih financ 

(KNJF) že vse od državnozborskih 

volitev ne sodeluje. Obe komisiji 

tako tudi vodita poslanca NSi. 

V političnih kuloarjih pa je zdaj 

zakrožila napoved o skorajšnji 

ustanovitvi preiskovalne komisije, 

ki bo pod drobnogled vzela sume 

nepravilnosti pri 

poslovanju Gen-I 

v času vodenja Roberta Goloba. V 

NSi so se po neuradnih informacijah 

odločili, da bodo dah svoje 

podpise za njeno ustanovitev. K tej 

odločitvi naj bi jih spodbudilo dejstvo, 

da je Valentin Hajdinjak, nekdanji 

podpredsednik stranke, pod 

pritiskom posameznikov iz kroga 

Gibanja Svoboda moral oditi z vrha 

Darsa. Po teh neuradnih informacijah 

naj bi NSi svoje poslanske 

podpise, ki jih je stranka že pred časom 

zbrala in deponirala, predala v 

roku dobrega meseca dni. 

Do zdaj tega ni želela storiti, saj 

so svoje podpise pod zahtevo za 

ustanovitev preiskovalne komisije 

o Gen-I pogojevali s tem, da bi poslanci 

SDS zasedli mesta v nadzornih 

komisijah državnega zbora in s 

tem v polni meri omogočili nadzor 

nad delom celotne vlade. 

Vprašanje o pat poziciji 

brez odgovora 

Janez Žakelj, ki vodi Knovs, poudarja, 

daje takoj pripravljen odstopiti 

z mesta predsednika komisije 

in je to že tudi večkrat javno povedal, 

medtem ko Jernej Vrtovec, ki 

vodi KNJF, te pripravljenosti ne 

kaže. SDS pa vztraja, da prevzame 

vodenje KNJF. 

Ali torej opozicijske pat pozicije 

ni konec? V NSi odgovarjajo, da je 

zdaj »na potezi SDS«. 

V SDS pa včeraj 

tega poziva niso 

želeli 

komentirati, 

češ da 

so na to temo 

že večkrat povedali 

vse in je 

torej znano, da 

želijo ob podpisih 

poslancev 

NSi za 

preiskovalno komisijo za Gen-I 

hkrati še mesto predsednika KNJF. 

Državni zbor mora odrediti parlamentarno 

preiskavo, če to zahteva 

tretjina, torej trideset poslancev. 

SDS jih ima 27, NSi pa osem. Prvak 

NSi Matej Tonin je pat pozicijo, v 

kateri nihče ni želel popustiti, pojasnjeval, 

da je to »edini vzvod, ki 

ga imajo do SDS, ter če bi popustili 

pri tem, bi vsak z njimi lahko delal, 

kar želi«. Vseskozi pa je moral 

ob tem zavračati tudi ocene, da si 

dogovora s SDS v resnici ne želijo, 

ker so tako po zamenjavi vlade 

ohranili nekatere svoje kadre na 

pomembnih položajih. Med njimi 

je bil Valentin Hajdinjak na vrhu 

Darsa, Janez Tomšič pa v upravi 

Slovenskega državnega holdinga. 

Predsednik Knovsa o 

manjši kooperativnosti 

koalicijskih poslancev. 

NSi naj bi v kratkem 

predala podpise za 

ustanovitev preiskovalne 

komisije za 

SDS vztraja pri 

za 

KNJF. 

Gen-I. 

zahtevi 

prevzem vodenja 

Ob parlamentarnem 

nadzoru 

obveščevalcev 

indici o 

spremljanju 

komunikacij nekaterih 

članov NSi niso bili 

potrjeni.


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 2 


• J I 


554 cm 2 

V NSi pravijo, da imajo pripravljene podpise za zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije za Gen-I, ali bodo popustili zahtevi SDS, da se odpovedo 

vodenju Komisije za nadzor javnih financ, pa ni jasno. Foto Leon Vidic 

.••s. 

J 

- 'si 

dane 

Površina: 

36


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 2 


Koalicija s korupcijo vzela 

pozornost SDS s prebežniki 

Državni zbor Ker so migracije politično pomembna tema za SDS , 

so izredno sejo na to temo premaknili na termin , ki bo odmevnejši 

Včeraj je stranka SDS umaknila 

rupcijska seja samo proceduralna 

Poleg tega je vlada v torek na 

predlog priporočil vladi za ustavitev 

nezakonitih migracij, učinkovitejše 

ukrepe za zaščito meja 

Slovenije ter krepitev varnosti 

državljanov Slovenije, s 

bila odpovedana 

čimer je 

tudi današnja 

izredna seja državnega zbora, na 

kateri naj bi obravnavali ome- 

in vsebinska dimna zavesa, da bi 

odvrnili pozornost od migracij. 

Kaj 

počne vlada 

V zahtevi za sklic izredne seje državnega 

zbora, ki so ga pripravili 

v SDS, je predlog petih priporočil 

vladi za ustavitev nezakonitih 

seji odbora za državno ureditev 

in javne zadeve sklenila, da se za 

nemoteno opravljanje nalog policije 

vpokličejo 

pomožni policisti 

zaradi zavarovanja državne meje. 

Pomožni policisti bodo sodelovali 

pri obvladovanju nezakonitih 

migracij. 



njena priporočila. SDS, ki veliko 

pozornosti namenja 

migrantski 

problematiki, bo v nadaljevanju 

vztrajala pri sklicu izredne seje 

državnega zbora na 

Uroš Esih 

to temo. 

SDS je zmotilo, da je kolegij predsednice 

državnega zbora v torek 

sklenil, da državni zbor na zahtevo 

koalicije obravnava predlog 

priporočil vladi v zvezi z bojem 

proti korupciji v Sloveniji, kjer je v 

ospredju razkritje, da naj bi šel del 

denarja za čiščenje vodotokov medijem, 

povezanim s stranko SDS, v 

zameno 

za podelitev koncesije. Na 

kolegiju so se koalicijske stranke 

odločile, da bo državni zbor 55. izredno 

sejo izvedel pred 54. izredno 

sejo, na kateri naj bi razpravljali o 

priporočilih SDS za ustavitev nezakonitih 

migracij. 

Sklic 54. izredne seje so v SDS 

zahtevah 3. novembra, koalicija 

pa je zahtevo za sklic 55. seje vložila 

10. 

skupine SDS 

novembra. Vodja poslanske 

Jelka Godec je ocenila, 

da je vzrok za nenavadno terminsko 

sosledje izrednih sej 

državnega 

zbora ta, da po sedmih urah 

obravnave priporočil nihče več 

ne bo spremljal seje, ki jo zahteva 

SDS. Vodja poslanske skupine NSi 

Janez Cigler Kralj pa, da je protiko- 

migracij ter krepitev varnosti državljanov 

Slovenije in njihovega 

premoženja. Predlagali so, naj 

vlada okrepi prisotnost policije na 

kritičnih mejnih točkah, zagotovi 

varnost ljudi in premoženja, v kar 

naj 

vključi tudi Slovensko vojsko. 

Po predlogu SDS bi moral državni 

zbor vlado tudi pozvati k aktivnostim 

za sestanek z odgovornimi 

v vladah držav članic EU, ki so prizadete 

zaradi povečanega števila 

nezakonitih migracij na balkanski 

poti z 

namenom organizirati močne 

mejne sile za pomoč Hrvaški pri 

varovanju zunanjih meja EU. 

Vlada je v torek sprejela mnenje 

o predlogu priporočil, ki so 

jih oblikovali v SDS. Pojasnjuje, da 

policija v okviru nadzora na notranjih 

mejah Slovenije s Hrvaško in 

Madžarsko zagotavlja okrepljeno 

prisotnost na kritičnih mejnih odsekih, 

povezanih z migracijskimi 

tokovi in čezmejno kriminaliteto. 

Vlada se zaveda, da za normalno 

delovanje schengenskega območja 

potrebujemo dobro varovane zunanje 

meje, zato so Hrvaško večkrat 

pozvali k dodatni okrepitvi 

nadzora na zunanji schengenski 

meji, tudi z enotami Frontex, saj bi 

to prispevalo k zmanjšanju sekundarnih 

migracij in nedovoljenih 

vstopov v 

Slovenijo. 

Sporazuma z 

Marokom ni 

Letos je močno zrasel delež državljanov 

Maroka, ki so nezakonito 

vstopih v Slovenijo. Po podatkih 

policije Slovenija nima sklenjenega 

bilateralnega sporazuma o 

ponovnem sprejemu oseb s kraljevino 

Maroko. 

Nosilec sporazumov 

o vračanju pa je ministrstvo za zunanje 

zadeve. 

»Slovenija aktivno sodeluje v 

evro-afriškem rabatskem 

procesu, 

v medvladnem dialogu na področju 

upravljanja migracij in razvoja. 

Med prednostnimi cilji Slovenija 

tudi v tem okviru zagovarja izboljšanje 

sodelovanja pri vračanju in 

ponovnem sprejemu državljanov 

partnerjev procesa,« 

pa pojasnjujejo 

na zunanjem ministrstvu. 

Slovenija pa pri 

iskanju skupnih 

in trajnostnih rešitev upravljanja 

migracijskih tokov podpira skupni 

pristop EU za okrepljeno in celostno 

sodelovanje z 

državami izvora 

in tranzita. Skupna prizadevanja so 

usmerjena v krepitev sodelovanja 

na 

področju vračanja, ponovnega 

sprejema in reintegracije nezakonitih 

migrantov ter operativnega 

sodelovanja s pristojnimi agencijami 

EU, kot so Europol, Frontex in 

Evropska agencija za azil.


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 2 



Letos seje močno povečal delež državljanov Maroka, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo. Slovenija z Marokom 

nima sklenjenega bilateralnega sporazuma o ponovnem sprejemu oseb. Foto Matej Družnik 


Nedovoljeni vstopi v Slovenijo 

Število obravnavanih primerov i Največ dela za novomeške policiste 

po državljanstvu prebežnikov, jan. -sep. : število obravnavanih nedovoljenih migracij 

sprememba v primerjavi 

i po policijskih upravah, jan.-sep. 

z enakim obdobjem 2022, 

v odstotkih ; 990(2,2%)! 1.820(4,1%) 

Afganistan 13.878 381 j PU Ljubljana I druge PU 

Maroko 6.973 3.885 : 

Pakistan 4.561 171 ; 7.218(16,1%) 

Bangladeš 3.223 84 i PU Koper 

Kuba 

1.095 

, , 

drugi 6.534 

DELO Vir: Policija 

t 

_ 

34.723 (77,6 %) 

PU Novo mesto

Demokracija 16.11.2023 

Četrtek 


Kazalo 

Stran: 12 

Površina: 2.408 cm 2 1 / 5 

39 

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 12 

Površina: 2.408 cm 2 2 / 5 

40 

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 12 

Površina: 2.408 cm 2 3 / 5 


javnomnenjski anketi 

Vesna Vukovič, Tina Gaber, Urška 

Klakočar Zupančič in Tatjana Bobnar. 

je že »vrgel čez rame«. Podobno velja za 

V iz stranke. Do Goloba pa je nekoliko bolj 


Vida Kocjan | O UKOM, Freepik, STA/Bor Slana, Nebojša Tejič 

Golobove usodne ženske 

Za Goloba in posledično za Slovenijo so usodne Vesna Vukovič, 

Tina Gaber, Urška Klakočar Zupančič in Tatjana Bobnar. Vukovičeva 

je nekdanja novinarka (brez ustrezne izobrazbe), nazadnje 

portala Necenzurirano. Robert Golob pa ji je kot direktor v Gen- 

-I iz tega državnega podjetja nakazal 103 tisoč evrov, namena 

izplačila nista nikoli pojasnila. Po lanskih volitvah je postala 

tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda, danes pa je generalna 

sekretarka stranke, po poročanju medijev in posameznikov strah 

in trepet vseh v stranki. Skupaj z zaveznico Tino Gaber, nekajmesečno 

spremljevalko Roberta Goloba, naj bi imeli po navedbah 

virov na slednjega neverjeten vpliv. Tretja Golobova usodna 

ženska je Urška Klakočar Zupančič, poslanka, predsednica državnega 

zbora in soustanoviteljica stranke Gibanje Svoboda. Bila 

je tudi podpredsednica stranke, vendar je morala po diktatu 

Roberta Goloba to mesto zapustiti. Menda naj bi se bil vnel boj 

znotraj navedene trojice usodnih žensk. Četrta za Goloba usodna 

ženska pa 

bo najverjetneje Tatjana Bobnar, nekdanja ministrica 

za notranje zadeve. Sprva je bila Golobova izbranka, nato je morala 

odstopiti s tega mesta. Po navedbah obeh zato, ker v policije 

ni dovolj vneto »očistila janšizma«, kakor ji je naročil. Bobnarjeva 

pa bo, kot kaže, za Goloba usodna zato, ker bo z njeno 

pomočjo padel s prestola predsednika vlade. Njeno nedavno 

pričanje pred posebno preiskovalno komisijo v državnem zboru 

zoper premierja je bilo eksplozivno. 

Goloba in koalicijo dohitevajo napake 

Ob vsem tem smo priča velikim težavam na področju makroekonomije 

in gospodarstva. Slovenija je namreč v času vladne 

koalicije Roberta Goloba prešla med države s 

precej višjo stopnjo 

inflacije od povprečja evroobmočja, oktobra letos je ta kar 2,3- 

krat višja od povprečja. Skrb zbujajoče pa je, da inflacijo poganjajo 

domači dejavniki, s čimer odpadejo vsi izgovori koalicije 

Roberta Goloba (Gibanje Svoboda, SD in Levica). Koalicija inflacijo 

še dodatno hrani, namesto da bi jo reševala. Tako je počela 

lani, še slabše je letos, ko je v Sloveniji stopnja inflacije nad povprečjem 

evroobmočja tudi zaradi protigospodarskih reform. 

Roberta Goloba in koalicijo tako dohitevajo napake. Pravzaprav 

se ekonomskemu delu vodenja države skorajda ne posvečajo, 

koalicija je v razsulu, predsednika pa bolj zanimajo počitnice in 

potovanja v družbi partnerice. Država pa posluje stihijsko. 

Kar 1,12 milijarde evrov primanjkljaja 

Podatki državnega proračuna kažejo, daje bil njegov primanjkljaj 

v prvih desetih mesecih leta 2023 1,12 milijarde evrov. Gibanja 

so bila slabša kot v istem obdobju lani. Prihodki so bili 

višji za i,8 odstotka, odhodki pa za 8,3 odstotka. V tem niso 

upoštevani odhodki za interventne ukrepe. Po podatkih Fiskalnega 

sveta so k visoki porabi največ prispevali stroški dela in 

transferji sklada socialnega zavarovanja. Ce bo šlo tako naprej, 

se 

nam lahko zgodi, da bo primanjkljaj do konca leta znašal neverjetni 

dve milijardi evrov, kar bo 637 milijonov evrov več kot 

v celotnem lanskem letu. Porabili bodo torej 2 milijardi evrov 

več, kot se bo v državni proračun steklo prihodkov. Slednje pomeni, 

da bodo Slovenijo in njene davkoplačevalce dodatno zadolžili 

za najmanj dve milijardi evrov. 

Zadnjih 20 let nismo bili v takem stanju 

Stvari so kritične. Visoka inflacija namreč vpliva tudi za postopno 

izgubo notranje konkurenčnosti v primerjavi z drugimi 

državami članicami, s katerimi Slovenija tekmuje v evroobmočju. 

Na to opozarja tudi ekonomist Igor Masten, ki pravi, da 20 let 

nismo poznali tega, da bi slovenska inflacija toliko odstopala od 

povprečja EU. 

Skrbi zbujajočega dogajanja pri mednarodni menjavi 

pa nismo poznali 15 let. Masten opozarja, da se recesiji v 

letu 2024 praktično ne moremo izogniti. Ta nam bo prinesla 

glavne skrbi predvsem na področju javnih financ. Ob 

usihajoči 

gospodarski rasti bodo stroški zadolževanja višji. Masten opozarja 

še na zgrešenost energetske politike. Cene energentov in 

pogonskih goriv bodo za potrošnike visoke. 

Na vprašanje, kako bi morala ukrepati Slovenija, da bi težave 

ublažila, je Masten za Nova24TV dejal, da bi preprosto morali


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 12 

Površina: 2.408 cm 2 4 / 5 


Janez Janša napovedal propad vladne 

garniture: »Slovenija nujno potrebuje 

stabilizacijo razmer« 


Predsednik SDS Janez Janša na omrežju X: Že nekaj dni se mediji 

MSM trudijo s pripravo javnosti na šok, ki ga prinaša nova anketa 

Mediane (Delo). Kaj podobnega se v zadnjih 35 letih nikoli ni dogajalo. 

V zraku je politični #DerUntergang (propad - op.) formalno vladajoče 

garniture. 

Centri moči, katerih obstoja niti ne skrivajo več, v veliki nervozi iščejo 

zamenjavo za predsednika vlade Goloba. S tem hočejo podaljšati 

oblast nesposobne koalicije in pridobiti čas za ustvarjanje »novega« 

obraza. Vodstvi koalicijskih strank SD in Levica pri tem aktivno 

sodelujeta. 

Zamera, jeza in bes osrednjega centra moči je še narasel po zadnjem 

konfliktu med Gibanjem Svoboda in Novo Slovenijo. S tem je 

namreč ogrožen njihov ključni politični cilj tega mandata: Ustavne 

spremembe, s katerimi želijo cementirati imenovanje sodnikov 

brez javnosti, spremeniti volilni sistem po volji tranzicijske levice in 

uvesti možnost selektivnega odločanja na Ustavno sodišče. 

Vse od leta 2000, ko je združena SLS+SKD omogočila tranzicijski levici 

spremembo ustave za preprečitev uvedbe večinskega volilnega 

sistema, neizvoljenim centrom moči ni uspelo zagotoviti 2/3 večine 

v državnem zboru za želene spremembe po svoji meri. Tokrat je 

zaradi kolaboracije Nove Slovenije kazalo odlično, vendar soloakcija 

Gibanja Svoboda pri odstavljanju kadrov Nove Slovenije sedaj ta 

ključni cilj ogroža. Pogojno lahko za nekaj časa le NSi podaljša politično 

življenje predsedniku vlade Golobu, in sicer s tem, da ne odstopi 

od podpore spornim ustavnim spremembam. 

Nervoza neizvoljenih centrov moči je toliko večja, ker se zaradi kaotičnega 

stanja med poslanci GibanjaSvoboda zamenjava PV Goloba 

lahko tudi sfiži in do predčasnih volitev tako lahko pride prej, 

preden bodo nanje pripravljeni. 

V naslednjih tednih in mesecih tako lahko pričakujemo vse prej kot 

stabilno okolje za potrebne reforme in obnovo po avgustovski ujmi. 

Rast BDP v 

drugem 

četrtletju letos je bila 

le 1,4-odstotna, v 

istem obdobju lani 

8,8 odstotka, s tem 

da so nato lansko 

rast z revizijo znižali 

za kar 4,1 in jo zbili 

na 4,4 odstotka. 

začeti z gospodarjenjem v proračunu. 

Opozoril je, da vladna koalicija še vedno 

vzdržuje odnos, ki bi ga lahko opisali z »ni meja« (za trošenje). 

Gre za trošenje, ko se nevladnim organizacijam z Metelkove 6 v 

Ljubljani z lopato meče denar, hkrati pa se napovedujejo nove 

Indeks inflacije, po mesecih 

PRIMERJAVA SLOVENIJA - DRŽAVE EVROOBMOČJA 

12 ; 

0 

Poleg tega se bo težka artilerija (represija) centrov moči z že preizkušenimi 

metodami zlorabe državnih organov in medijev MSM 

na vse načine lotevala stranke SDS, Poslanske skupine 

Janše, predsednika SDS 

in tistih redkih medijev (Nova24TV, Demokracija 

...), kijih ne obvladujejo. 

SDS, Janeza 

Ker je tudi zunanje okolje bolj nestabilno kot kadarkoli po naši osamosvojitvi, 

in to z močnim trendom poslabševanja, bo čas pred 

nami nevaren. Slovenija tudi zato 

nujno potrebuje strateško stabilizacijo 

notranjih razmer. Edina demokratična pot do te rešitve so 

čimprejšnje volitve v državni izbor ter nato oblikovanje močne in 

operativne vlade, ki bo kos notranjim in zunanjim izzivom ter neodvisno 

od neizvoljenih centrov moči. 

Za zdaj zgolj stranka SDS razpolaga z ekipo, ki je zbrana okrog nedavno 

imenovanega strateškega sveta SDS in ki je sposobna že jutri 

brez dolgega uvajanja uspešno prevzeti odgovornost. Za volitve 

in po njih pa bo treba pritegniti tudi mnoge, ki so se doslej kljub 

nesporni sposobnosti in moralni integriteti izogibali delu za skupno 

dobro v 

okviru izvršilne oblasti. 

Zamujenega je namreč veliko in skrajni čas je za formulo združevanja 

moči za 

Janez 

Slovenijo brez izključevanja, 

Janša, predsednik SDS 

IV. 2022 Vira: SURS, F.urostot: Op.: Letni indeks inflacije (mesec / isti mesec prejšnjega leta X. 2023 

Območje evra je v oktobru zabeležilo 2,9-odstotno inflacijo, Slovenijo po z visoko (primerljivo) 

inflacijo 6,6 odstotka še vedno ostaja krepko nad povprečjem evrskega območja. 

težave, povezane z obnovo po avgustovski ujmi. Masten opozarja, 

daje treba končno začeti z gospodarjenjem, »da se pogleda, 

katere izdatke potrebujemo za ohranitev gospodarske rasti. Od 

29


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 12 

Površina: 2.408 cm 2 5 / 5 


Inflacija v državah članicah evroobmočja 

STOPNJA INFLACIJE, V % (OKTOBER 2023) Vir: Eurostat 

I 


V Sloveniji smo vsak dan revnejši, inflacija požira 

prihranke in delovna mesta. 

nje so namreč odvisni tudi prilivi v proračun 

in izločitev javnofinančnih izdatkov, kijih 

ne potrebujemo. Postavljanje prioritet je 

torej 

ta čas bolj potrebno kot kadar koli prej,« 

je prepričan. 

Padata poraba električne energije 

in obseg industrijske proizvodnje 

Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS 

so zelo kritični do vodenja vladne politike. 

Navajajo, daje v Sloveniji osnovni problem, 

da se pravila igre nenehno spreminjajo. Hkrati 

opozarjajo na padec gospodarske rasti. 

Pomemben kazalnik pri tem je tudi poraba električne energije. 

V prvih devetih mesecih je bila medletno nižja za 6,8 odstotka. 

Največji padec so zabeležili v predelovalnih dejavnostih (-10,4 

odstotka). Poraba električne energije pada že ves čas, odkar državo 

vodi koalicija Roberta Goloba. V GZS še opozarjajo, da je 

Slovenija po prispevkih že rekorderka v Evropski uniji. 

Na pragu črni oblaki 

Kot bi ne bilo vsega slabega dovolj, je evropski statistični urad 

Eurostat za gospodarstvo območja z evrom objavil, da bruto 

domači proizvod (BDO) upada. Slovenski Urad za makroekonomske 

analize in razvoj (Umar) je napoved gospodarske rasti za 

Slovenijo znižal za 1,6 odstotne točke, s 3 na 1,4 odstotka. Gospodarske 

napovedi za leto 2023 je močno poslabšala tudi Organizacija 

za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Na pragu so 

torej precej črni oblaki, vladajoča koalicija pa se za to ne zmeni. 

Umar je zapisal, da se znižuje vrednost kazalnika gospodarske 

klime, zaupanje med potrošniki pa je precej pod dolgoletnim 

povprečjem. S.krb zbujajoče je tudi, daje zaupanje nižje kot pred 

letom najbolj v gradbeništvu. Realni izvoz seje zmanjšal za 4,7 

odstotka, uvoz pa za 3,7 odstotka. Krepi se tudi upad povpraševanja 

v glavnih trgovinskih partnericah. K upadu je pomembno 

pripomoglo znižanje menjave z Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Hrvaško, 

opazno je bilo zmanjšanje izvoza vmesnih proizvodov 

(kovin in drugih materialov) ter strojev in naprav brez vozil. 

Manj je tudi naročil. 

MK/ v 

 

Prihodek v večini dejavnosti pada 

To pa še ni vse. V večini trgovskih panog seje realni prihodek 

avgusta, po predhodnih podatkih pa tudi septembra še zmanjšal; 

medletno večji je ostal le v trgovini z motornimi vozili. Prihodka 

v trgovini na debelo in trgovini na drobno (brez motornih 

goriv), ki se tekoče zmanjšujeta že od pomladi, sta bila v osmih 

mesecih medletno manjša za 5 odstotkov. Prodaja v trgovini na 

Slovaška 7 

Hrvaška g 7 

M— 6,6 

Estonija 5,0 

Avstrija —— 

4,9 

—— 

Francija 4,5 

Malta 

— — 

— 

4,3 

Grčija 3,9 

' 

Irska 3,6 

Španija 

■■■■— 1 3,5 

Ciper I 3,3 

Portugalska 3,3 

Nemčija 3,0 

Litva 3,0 

Evrsko območje 2,9 

Latvija 2,4 

Finska 2,4 

Luksemburg ■■■■■■■■ 2,1 

- 

Italija ■■■■■■■ 1,9 

-1,0 ■■■I Nizozemska 

-1 ,7 Belgija 

Slovensko inflacijo ]e hila oktobra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, 

merjena s harmomzironim indeksom cen življenjskih potiebščin, je bila 6,6-odstotna. Višjo 

stopnjo inflacije sta oktobra imeli le Slovaško (7,8-odstotno) in Hrvaška (6,7-odstotno). 

drobno z živili, s pijačami in tobačnimi izdelki je manjša za 4 

odstotke, z neživih pa za 5 odstotkov. Med neživih je najbolj 

upadla prodaja trajnih in nekaterih poltrajnih proizvodov. Od 

druge polovice lanskega leta se krepi le prihodek v trgovini z 

motornimi vozili. 

Plače in brezposelnost 

V gospodarstvu so do vladne koalicije izredno kritični. 

Povprečna bruto plača seje avgusta medletno realno zvišala 

za 4,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila višja za 2,9 odstotka, 

v javnem pa za 6,7 odstotka. Slednje je povezano predvsem z 

lanskim dogovorom o dvigu plač. Nominalno je bila povprečna 

bruto plača avgusta medletno višja za 10,7 odstotka, v javnem 

sektorju za 13,3 odstotka, v zasebnem za 9,3 

odstotka. Povečuje 

se tudi brezposelnost, število delovnih mest pa seje po treh letih 

prvič zmanjšalo. V predelovalnih dejavnostih je bilo kar 1.700 

delovnih mest manj. Konec septembra je bila stopnja anketne 

brezposelnosti 3,6-odstotna in višja kot mesec pred tem. [d] 

—


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 22 



Kučanovo 

»palestinsko« 

sporočilo Golobu 

omrežju ozmerjal opozicijskega posv 

j|* JmR* JT 


Z razglasitvijo, da ne bo zmanjšal 

števila ministrstev obilne vlade, v 

kateri je pet ministrstev več kot v 

prejšnji vladi Janeza Janše (SDS), 

in da ne bo rekonstrukcije, da bi se 

znebil slabih ministrov, je Robert 

Golob (Gibanje 

Svoboda) prejšnji 

teden pomiril Tanjo Fajon (SD) 

in Asto Vrečko (Levica) ter se izognil 

obisku Milana Kučana, po 

kakršnih so v preteklosti odstopali 

šefi levih vlad. 

Pošilja 

pa Kučan Golobu že dalj časa obvestila, 

da ni zadovoljen. Golob se na ta sporočila 

doslej ni odzival preveč 

konstruktivno. 

Iz stranke je denimo zabrisal Mojco Šetinc 

Pasek, ki je veljala za Kučanovo novinarsko in 

poslansko princesko. Janša je po eni od serijskih 

diskreditacij SDS s fašisti, Šetinc Paškovo skupaj 

z Eugenijo Carl v odzivu na omrežju Twitter 

označil kot 

Milanovi odsluženi prostitutki. Sodstvo, 

večina sodnikov je bila članov zveze komunistov, 

ko jo je še vodil Kučan, pomembni, denimo 

Branko Masleša, pa so bili celo funkcionarji 

te totalitarne organizacije, je Janšo obsodilo. Izjava 

je bila gotovo netočna: Šetinc Paškova nikakor 

ni bila odslužena. 

Spor Kučana in Goloba v Tarči 

Golobje Šetinc Paškovo vrgel iz stranke, ko je 

kritizirala dva milijona težko plačilo iz obrambnega 

ministrstva Marjana Šarca proti POP TV. Po škandalu 

gaje Šarec preklical. Zgodilo pa se je v času, ko 

je v parlamentu čez Goloba udarila še nekdanja 

notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je danes 

zaposlena pri predsednici Nataši Pirc Musar. Pirc 

Musarjevo je za predsednico predlagal Milan Kučan. 

Proti Golobu, kije potem propadel z Milanom Brglezom, 

ki gaje kandidiral skupaj s SD. Golobje pričanje 

Bobnarjeve, daje zahteval politične čistke v 

policiji, označil za lažnivega, a doslej, ker je lažnivo 

pričanje kaznivo dejanje, ni opaziti uradnih postopkov. 

Tako daleč vojne Golob ni odpeljal. 

Bo pa moral pred poslance premier 

še sam, kar bo zanesljivo spektakularno. 

Ti notranji spori v koaliciji in 

nezadovoljstvo Kučana z Golobom so 

bili razlog, daje bila jprejšnji teden 

zanimiva Tarča Erike Žnidaršič. Taje 

bila v času prejšnje vlade prostor za 

ostro kritiko leve opozicije čez bolj 

desno vlado. Zdaj je za spore med koalicijskimi 

partnerji. Kaj več bi bilo 

preveč tvegano. Je pa Erika Žnidaršič 

ta teden poskrbela za nekaj korektnosti, 

po katerih v času prejšnje vlade 

ni slovela, ko je razkrila, daje mariborska 

vstajniška ideologinja Vesna 

Vuk Godina v sorodu z Mojco Šetinc 

Pasek, in s tem pojasnila, kaj Vuk Godinova 

počne pred kamero. 

Povedala 

je tudi, daje soproga Primoža Cirmana 

Petra 

Bezjak šefica Golobovega 

vladnega urada za komuniciranje, 

Cirmanova dolgoletna sodelavka 

Vesna 

Vukovič pa generalna sekretarka 

Gibanja Svoboda. S tem je pojasnila 

razloge, zakaj je bil v studiu ob Godinovi 

Cirman. Vukovičevaje s pomočjo 

Goloba iz Gibanja Svoboda zabrisala 

Šetinc Paškovo. Pred kamerami 

je bil še svetovalec Roberta Goloba za 

področje zdravstva Erik Brecelj. Taje 

udaril po SD Tanje Fajon, češ daje ta 

stranka kriva za korupcijo v zdravstvu, 

čeprav resor 

zdravstva že leto 

in pol vodi Gibanje Svoboda, ki seje 

z Brecljevo pomočjo doslej uspešno 

znebila svojega velikega upa Danijela 

Bešiča Loredana. V studiu je bil še 

neuspešni predsedniški kandidat in 

župan Kočevja 

Peter Jančič, novinar in urednik, Spletni časopis 

OSTA/Boštjan Podlogar 

Vladimir Prebilič, 

morda kot najnovejši novi obraz, če 

Golob izgubi živce in 

zbeži pred Kučanom. 

Glavno sporočilo Tarče pa je 

bilo, daje najpomembnejša reforma 

v zdravstvu v tem, daje novi direktor 

UKC Marko Jug dobil 50.000 evrov 

vreden terenec, ki pa je bil najprej 

preveč modre barve in so zaradi tega 

ponavljali razpis, in daje najpomembnejša 

vladna reforma v tem, daje šef 

na novo ustanovljenega ministrstva 

za okolje Bojan Kumer dobil mercedes 

EQE 350 4Matic, težak sto tisoč evrov. 

Elektrificiranega seveda, kot se spodobi 

za reformirane kadre Goloba iz 

GEN-I v bohotni vladi. 

Med temi zapleti je šel Robert Golob 

s Tino Gaber v Pariz, kjer je poslal 

Palestincem v gazo še dodatno humanitarno 

pomoč iz 

državnega proračuna, 

za katero je znano, da so jo 

zadnja leta hamasovci, ki so v Gazi 

podobno vplivna totalitarna oblast, 

kot je bila nekoč Kučanova zveza komunistov 

pri nas, pretopili v graditev 

podzemnih tunelov, nakup orožja in 

obsežno urjenje, da bi izvedli teroristične 

napade na Izrael, ki ga poskušajo 

izbrisati z obličja sveta, s čimer 

so 

sprožili vojno in trpljenje Izraelcev 

in Palestincev, ki smo mu priča. 

Kek bi tožil zaradi Hamasa 

Med to dodatno vladno pomočjo 

Palestincem mi je nekdanji poslanec 

Zaresa Franci Kek zagrozil s tožbo, 

ker sem ga kritiziral, da širi propagando 

Hamasa, ko je na spletnem


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 22 


Predsednik vlade 

Robert Golob z 

razvpito Tino Gaber 

na obisku v Franciji. 

Slednja je bila pa 

mnenju nekaterih 

simbolično oblečena 

v 

barve palestinske 

zastave. 


Nutranji spon v vladajoči koaliciji . 

in nezadovoljstvo Milana Kučana z 

Golobom sc bili razlog, da je bila prejšnji 

teden zanimiva Tarča Erike Žnidaršič 

lanca SDS Franca Breznika, ker sije 

s poslancem NSi Jernejem Vrtovcem 

ogledal kraje, kjer so Palestinci pod 

lec, 

vodstvom Hamasa brutalno morili 

celotne izraelske družine in ugrabljali 

mlade punce, starce in otroke. 

Številne ugrabljene imajo v Gazi še 

vedno za talce. Izraelci posnetkov iznakaženih 

trupel svojih državljanov 

in otrok ne objavljajo, kot to počnejo 

Palestinci. Ogled krajev, kjer so 

teroristi 

brutalno morili in ugrabljali tudi 

otroke in s tem sprožili vojno, je Kek 

označil kot nedopustno ravnanje naših 

poslancev, ker v Gazi medtem izpod 

ruševin vlečejo otroške roke, 

se stegujejo po življenju. 

Ko sem se odzval, daje precej umazana 

propaganda Hamasa, ko na tak 

način nasprotuje ogledu krajev terorističnih 

napadov, ki so razlog strašnega 

trpljenja na obeh straneh in 

ki 

tudi 

smrti številnih otrok v Gazi, mi je 

zagrozil s tožbo. V preteklosti so me 

nekdanji politični sodelavci Gregorja 

Golobiča že tožili, ko sem v Delu poročal 

o nezavarovanih posojilih NLB 

Ultri. To je zdaj podobna grožnja. 

Tako je Kek sporočil, da naj bi teroristično 

organizacijo Hamas v preteklosti 

že označil kot negativce in da 

je zaradi tega kritika, da širi njihovo 

propagando, žalitev, ki ga prizadene. 

Odkar so skoraj do smrti pretepli 

nekdanjega sodelavca na 

Večeru Mira 

Petka, se sam držim mota, s katerim 

sem se takrat odzval, da nas lahko 

tepejo, tožijo in nam grozijo, a ne 

bomo tiho. To isto velja za Keka in 

njegove grožnje. K delu poslancev pač 

sodi ogled krajev brutalnih terorističnih 

napadov, ki so razlog za vojno 

in številne smrti, da jih nekdanji poslanec 

bolj z leve ob tem zmerja, pa 

je tudi zgovorno. 

Kako daleč gre Kekova »obsodba« 

krutosti Hamasa, kaže dodatna polemika, 

ko so vladajoči poslanci v 

parlamentu zavrnili predlog opozicije, 

da bi naša država ob premirju 

podprla še izpustitev talcev, ki sojih 

v Izraelu zajeli Palestinci pod vodstvom 

Hamasa, in to tudi številnih 

otrok in 

starcev. 

S Kekom se tudi v tem ne strinjam. 

Če Palestinci pod vodstvom Hamasa 

ne bi strahopetno pobili dva tisoč 

večinoma neoboroženih civilistov v 

Izraelu, ugrabili dvesto talcev in več 

tednov na vso moč raketirali sosednjo 

državo Izrael, ne bi bilo nič mrtvih 

na 

izraelski in palestinski strani. In 

vsi talci bi bili še 

živi. 

Sodstvo omejuje svobodo 

govora, ne pa nasilja 

Kekove zahteve in grožnje s sodnimi 

spori zaradi besed so tudi posledica 

prakse naših sodišč, ki obsojajo 

za besede in s tem poskušajo omejiti 

svobodo javnih razprav o ravnanju 

naših oblasti. Po Janezu Janši, ki so 

ga kaznovali z osem tisoč evri globe 

zaradi kritike Bojana Veselinoviča na 

Twitterju, daje sodeloval pri 

novinarja, ker 

umoru 

je politično odstavil in 

potem še na cesto vrgel odgovornega 

urednika STA Boruta Meška, ta pa je 

kmalu za tem umrl, je zdaj sodišče 

izreklo še sodni opomin Luki Mescu, 

ker je v parlamentu šefa majhne 

stranke Bernarda Brščiča ozmerjal, 

daje bil »nekoč radikalen neolibera- 

danes fašist«. 


Obe sodbi povsem po nepotrebnem omejujeta 

svobodo govora. 

Sodišča po nepotrebnem omejujejo svobodo govora. 

Obsojajo kritike oblasti in puhli Meščev populizem, 

ne pa pozivov k smrti in nasilju, spodbujanja 

nacionalne in verske nestrpnosti in 

antisemitizma. 

Pri pozivih k smrti in s tem umorom na kolesarskih 

protestih je že tožilstvo razglasilo, da pozivov 

k smrti janšizma ne bo preganjalo, ker smo svobodna 

država. In nobenih reakcij oblasti ni opaziti 

niti pri širjenju nestrpnosti in antisemitizma na 

protestih Alah je velik zadnji mesec, kjer smo poslušali 

tudi antisemitska gesla o Palestini od reke 

do morja. Obratno, na te proteste, so, da bi pritiskali 

na oblast, hodili celo politiki vladne Levice. 

Pritiskajo sami nase. 

Kek me, če to želi, lahko toži. Nisem Kučanova 

princeska Mojca Šetinc Pasek, da bi me morala 

ščititi Urška Klakočar Zupančič, in nočem politične 

zaščite, če opozorim na nespodobno diskreditiranje 

opozicijskih poslancev nekdanjega politika 

z leve, kije po koncu politične kariere spet medijski 

delavec depolitizirane državne RTVS. 

Kako dvoličen je odnos države, njenih institucij, 

tudi univerze in medijev do teroristične organizacije 

Hamas in njenih privržencev v Gazi, kijih je 

med Palestinci veliko, pa pokaže diplomska naloga 

novinarja RTVS Borisa Vaseva, ki za spletni portal 

RTVS poroča o 

dogajanju na Bližnjem vzhodu. Za 

Vaseva so mednarodne judovske organizacije v 

preteklosti pri predsednici Nataši Pirc Musar protestirale, 

da širi antisemitske vsebine, v diplomski 

nalogi pa seje tako zahvalil za pomoč teroristični 

organizaciji Hamas, brez katere »mu ne bi uspelo«. 

Ta pristni odnos med študentom in teroristično 

organizacijo, ki mori in ugrablja ljudi in katere 

cilji so povsem jasno antisemitski, ni zmotil profesorjev 

na univerzi in ne moti RTVS, ko ta novinar 

poroča o dogodkih v teh krajih. 

To pa ni čudno, če upoštevamo, daje v vladi neokomunistična 

Levica Aste Vrečko, ki vodi resor, 

pristojen za medije, politike te stranke pa vidimo 

na antisemitskih protestih. Vasev, Levica, nekoliko 

pa tudi Kek so Kučanovo »palestinsko« sporočilo 

Golobu iz naše totalitarne preteklosti. [d]


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 24 

Površina: 2.254 cm 2 1 / 5 


' 

40 

Jk 


5 J i’t2>% 

 

“ ’» 'j 

•'■: 

■• 

;■• ;- 

• - - 

,, 

\ 

„ . 

% 

'■ 

,(i 

KHK \ 

 

‘ftSdK 

. £V jh9H|| 

v


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 24 

Površina: 2.254 cm 2 2 / 5 


[INTERVJU] 

Dr. Anže Logar 

»Upam, da se motim, ampak sosledje dogodkov 

napeljuje na misel, da premier Golob pripravlja 

okoliščine za naslednji rop desetletja« 

Metod Berlec G2 Rok Rakun, Polona Avarzo 


Pogovarjali 

smo se s prvim človekom Platforme sodelovanja 

dr. Anžetom Logarjem. Lani je veliko pozornosti 

zbudil s svojo prepoznavno predsedniško 

kandidaturo. Če bi bila Republika Slovenija normalna 

parlamentarna demokracija in če 

bi bil slovenski medijski 

prostor svetovnonazorsko uravnotežen, bi bil danes 

po vsej verjetnosti predsednik republike. Tako pa je še 

vedno poslanec Državnega zbora 

Republike Slovenije in 

predsednik Sveta SDS. A ob omembi njegovega imena in 

priimka se javnost sprašuje, ali bo Platformo sodelovanja 

postopoma preoblikoval v politično stranko in z njo nastopil 

na prihodnjih državnozborskih volitvah. 

Gospod Logar, 

Platforma sodelovanja je bila ustanovljena 

31. maja letos in ima 12 ustanovnih članov. Poleg vas in 

podpredsednice Romane Jordan so to še Alja Brglez, Eva 

Irgl, Matej Avbelj, Igor Masten, Jernej Pikalo, Mitja Čander, 

Rok Ravnikar, Igor Hustič, Mark Boris Andrijanič in Mirko 

Požar. Ste namenoma zbrali ustanovne člane z različnih 

vetrov, z zelo različnih strokovnih, profesionalnih področij? 

Temeljno sporočilo Platforme je sodelovanje posameznikov, 

ki prihajajo iz različnih okolij, imajo različne izkušnje, svetovni 

nazor, poklic, če želite. Za takšen korak pa moraš stopiti 

onkraj ideološkega horizonta in povezati posameznike različnih 

pogledov na svet, ki pa so hkrati odprti za predloge drugih. 

Želijo iskati tisto, kar nas povezuje, ne pa deli. Civilnodružbenih 

organizacij, kjer vsi mislijo enako, imamo v Sloveniji že 

preveč. Vesel sem, da seje zbralo nekaj predstavnikov mlajše 

srednje generacije, ki želimo pokazati, da se da konstruktivno 

razmišljati po svoje 

Koliko članov in podpornikov ima Platforma sodelovanja? 

in hkrati soustvarjati razvojna vprašanja. 

Članov imamo 800, podpornikov pa, verjamem, precej več. 

pjig hicnni 

y 

za gibanje od spodaj navzgor, ki želi prek javnih 

razpra 

teme zdravega razuma. Čim več nas bo, tem 

glasnejši bomo in uspešnejši bo glas dialoga v slovenski družbi. 

Na prvi tribuni platforme 

10. oktobra ste gostili gospodarstvenike, 

s katerimi ste se pogovarjali o razvojni 

prihodnosti slovenskega gospodarstva. Ob 

tem ste v 

izjavi za javnost dejali, da njen namen ni preoblikovanje 

v stranko, temveč vzpostavitev prostora za razpravo. S 

kakšnim namenom ste torej ustanovili Platformo sodelovanja? 

S takšnim, kot ste pravkar opisali. Vsaka javna tribuna 

odpre eno temo. Prva je odprla tematiko gospodarskega okolja, 

druga konec novembra bo sprožila razpravo o duševnem 

zdravju, tretja javna tribuna bo naslovila vprašanje izobraževanja 

s poudarkom na razvoju. Z javno tribuno torej začnemo 

razpravo na posameznem področju. Nosilec tematike, 

v prvem primeru je to dr. Igor Masten, v drugem bo Eva Irgl, 

na podlagi izsledkov razprave začne pripravljati nekakšen 

katalog problemov oziroma seznam ključnih ozkih grl na 

posameznem področju, ki omejujejo razvoj Slovenije oziroma 

blaginjo državljank in državljanov. Ta »katalog« nosilec dopolnjuje 

do faze, ko po njegovi presoji zajame vse najpomembnejše 

slabosti s tega področja. V drugi fazi bomo skupaj 

izbrali po dve, tri najbolj pereča ozka grla posameznega 

področja in pripravili predlog rešitve v obliki zakonodajnega 

predloga. Računam, da bomo v letu in pol prišli z ducatom 

rešitev, katerih uresničitev bo zelo pomembna za razvojni 

potencial Slovenije v 

naslednjih desetih letih. 

No, na prvi tribuni Platforme sodelovanja je bila izrečena 

zanimiva misel predsednika AmCham Slovenija 

Blaža Brodnjaka, kije tudi prvi človek NLB, da prihodnost 

slovenskega gospodarstva vidi v 

je: »Ob vsakem neuspehu se 

želji po uspehu. Dejal 

moramo pogovoriti, zakaj 

nam ni uspelo, in se iz napak učiti, da bomo tako uspešnejši.« 

Za čim večji uspeh pa moramo biti sposobni po 

njegovem preseči »ideološke pregrade v svojih glavah«. 

Ali to pomeni, da boste skušali s Platformo sodelovanja 

preseči »ideološke pregrade v 

glavah«? 

Z ideologijo se ne bomo ukvarjali. Je že dovolj tistih, ki se.


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 24 

Površina: 2.254 cm 2 3 / 5 



Gospodarstveniki so na tribuni govorili o lastnih izkušnjah 

z razvojem gospodarstva in z občinstvom delili svoje poglede 

na gospodarsko prihodnost Slovenije. Kritični so bili do 

visoke obdavčitve slovenskih podjetij in ocenili, da Slovenija 

glede spodbujanja gospodarstva zaostaja za 

drugimi 

državami v regiji. Kako ocenjujete gospodarsko politiko 

Golobove vlade? 

Vedno bolj se zdi, da predsednik vlade ob prevzemu funkcije 

ni zares natančno vedel, kam želi peljati Slovenijo. V glavi ni imel 

jasnega načrta ukrepov, ki bi podpirali razvojne izzive 

Te 

Slovenije. 

brezidejnosti pa prej očitno ni želel predebatirati znotraj svojega 

ožjega kroga svetovalcev ali znotraj sicer 

številčno najmočnejše 

koalicije v zgodovini Slovenije. Izbral je raje improvizacijo 

in se hitro »nalezel« programa Levice, edine stranke v koaliciji, 

kije imela zelo jasne politične cilje. Njihov programje sicer škodljiv 

za Slovenijo, saj temelji na demagogiji, na ideji lažne egalitarnosti, 

ki za realizacijo političnih ciljev potrebuje zlagani 

razredni boj med delavstvom in gospodarstvom. Soočeni smo s 

političnim menedžmentom, ki je izrazito slab za gospodarski 

razvoj države in zdi se, daje vlada z vsakim naslednjim predlogom 

pripravljena iti še 

niže. 

Kako pa gledate na odziv vlade po katastrofalni ujmi? 

petek ste bili v državnem zboru kritični do 

V 

dela novele interventnega 

zakona, ki določa dodatne ukrepe in rešitve za 

odpravo posledic avgustovskih poplav in plazov ... 

Upam, da se motim, ampak sosledje dogodkov napeljuje na 

misel, da premier Golob pripravlja okoliščine za naslednji rop 

desetletja. Za ta namenje moral najprej napihniti škodo, ki jo je 

povzročila avgustovska ujma. Čim več je ocenjene škode, tem 

bolj bo lahko posegal v naše žepe za dodatna sredstva, bodisi 

posredno bodisi neposredno. Tako je na 

dejansko škodo približno 

3 milijarde evrov vlada Roberta Goloba naredila še finančno 

shemo za dodatnih j milijard evrov. Skupaj smo po besedah 

koalicije pred 10 

milijard evrov vredno »misijo« prenove Slovenije. 

Ne pozabimo, to je dvakratnik obsega bančne luknje! Za 

trošenje teh sredstev vlada pripravlja zakon o obnovi. Osnutek, 

ki smo ga dobili v roke, je poln sivih con, odmikov od veljavne 

zakonodaje in zelo rodovitno gojišče za moralni hazard tistih, ki 

so v funkciji odločanja - v tem primeru trojčka Gibanja Svoboda, 

SD in Levice. Javno se vsi zaklinjajo na potrebo po transparentnosti, 

v ozadju pa delujejo prav v nasprotni smeri. To sem želel 

nazorno pokazati na razpravi v DZ o noveli interventnega zakona. 

V roke mi je namreč prišel novi pravilnik ministrstva za 

infrastrukturo, po katerem bodo lahko oddajali gradbena dela 

brez javnega naročila kar do višine 5,4 milijona evrov! V dobe- 

Temeljno sporočilo 

Platforme 

je sodelovanje 

je sodelovanje 

posameznikov, ki 

prihajajo iz različnih 

okolij, imajo različne 

izkušnje, svetovni 

nazor, poklic, če želite. * 

sedno tajnih postopkih brez predhodne seznanitve vseh zainteresiranih. 

Do zdaj je bila 

ta meja 100.000 evrov in 

priznajte, povečanje zbuja 

resne pomisleke. Poleg 

tega ta pravilnik ni objavljen 

na 

spletnih straneh 

ministrstva, 

čeprav 

gre za javna, naša 

sredstva torej. 

V 

prejšnji vladi ste 

bili minister za zunanje 

zadeve. Kako ocenjujete 

zunanjo politiko sedanje 

vlade in vaše naslednice 

na ministrstvu 

za zunanje zadeve? 

Pogrešam fokus. Kaj sploh hočemo? Kaj so naše prioritete? 

Na primer, kako bomo članstvo v Varnostnem svetu ZN 

izkoristili za pozicioniranje Slovenije v mednarodnem okolju? 

Kako bomo povečali navzočnost na ključnih razvojnih 

trgih, se tesneje povezali s partnerji in pomagali gospodarstvu. 

Minilo je tudi že več kot leto in pol ministrovanja, pa 

še vedno ni prišlo do dvostranskega srečanja med Slovenijo 

in ZDA. Skratka upam, da bo ministrica v prihodnjih 

mesecih dvignila svoj angažma v 

višjo prestavo. 

Republika Slovenija bo s 1. januarjem 2024 - 

prvič po 

letu 1998 prevzela sedež nestalne članice Varnostnega 

sveta Organizacije združenih narodov. Kakšna 

- 

so 

vaša pričakovanja glede tega? 

Izzivov je veliko. Dobili smo izjemno zaupanje držav članic 

OZN, ki od nas pričakujejo aktivno delovanje. Naša 

velika prednost je, da za omizje Varnostnega sveta ZN ne 

prinašamo obsežne nacionalne agende, ampak lahko uspešno 

prevzamemo vlogo poštenega pogajalca tudi v najzahtevnejših 

krizah. Tako smo delovali v času predsedovanja 

Svetu EU, zato nam je uspelo skleniti trialoge na 22 zakonodajnih 

področjih. Za ilustracijo: Nemčiji je to uspelo samo 

na 7 področjih. In tudi v okviru Varnostnega sveta ZN imamo 

izjemno priložnost, če le ne bomo prehitro potlačili 

ambicij ali pa se preveč očitno postavili na to ali ono stran. 

Kako pa ocenjujete mednarodno dogajanje, povezano 

z Bližnjim vzhodom? Pred dobrim mesecem dni smo 

bili priča brutalnemu napadu teroristične organizacije 

Hamas na Izrael ... 

Napad teroristične organizacije Hamas na Izrael 7. oktobra 

je treba primerjati z napadom na WTC v New Yorku 11. septembra 

2001. Gre za prelom v sicer že tako zapletenem mirovnem 

procesu, ki nosi mir samo v imenu. Po tem napadu 

ne bo nič več 

tako, kot je bilo. Izrael je razglasil vojno, poslal 

kopenske sile na območje Gaze, napoveduje izkoreninjenje 

teroristične organizacije Hamas. Verjetno se ne bo ustavil, 

vendar pa seje treba zavedati, da v tem trenutku počne 

točno tisto, kar je Hamas pričakoval, da bo izzval s svojim 

gnusnim dejanjem. Če 

ne bo pravočasno obglavil Hamasa, 

se bojim, da bodo posledice še hujše. Pri tem mislim predvsem 

na vprašanje izraelskih talcev, ki jih je Hamas zajel in 

prepeljal v Gazo. Tudi visok smrtni davek med civilisti in 

otroki v Gazi zahteva odgovore mednarodni javnosti. Mislim, 

da bi moral Izrael ob kopenski ofenzivi že 

zavoljo podpore 

mednarodne javnosti v boju zoper teroriste na območje 

Z ideologijo se ne bomo ukvarjali. 

Je že dovolj tistih, ki se. 

poslati tudi nujne medicinske ekipe, ki bi nudile ustrezno 

prvo zdravstveno pomoč. S tem bi pokazal, da ni v vojni s 

Palestinci, ampak s teroristično organizacijo Hamas. 

Po 

drugi strani pa seje vojna v Ukrajini znašla v senci 

dogajanja na Bližnjem vzhodu. 

Ja, in to v kritični fazi, ko seje ukrajinska ofenziva izpela 

brez večjih uspehov, ruska protiofenziva pa se pripravlja. 

Vladimir Putin je tako največji vojni dobičkar bližnjevzhodnega 

vojaškega spopada in zelo verjetno tudi eden njegovih 

spodbujevalcev.


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 24 

Površina: 2.254 cm 2 4 / 5 


 

To pomeni, da je 

premier Golob z 

razkritjem svojega 

nedopustnega početja 

in zahtevami po 

zamenjavah konkretnih 

oseb v 

policiji zavil na 

pot brez vrnitve. Glede na 

njegove reakcije bi si 

trditi, da se 

upal 

tega zaveda. 


Kakšna bi morala biti ob vsem tem 

turbulentnem mednarodnem dogajanju 

vloga Evropske unije? 

Nadaljnja neomajna pomoč Ukrajini, 

enotnost v tej krizi, pa aktivnejše delovanje 

na področju bližnjevzhodne krize. 

Predsednica Evropske komisije Uršula 

von der Leyenje tu prevzela pobudo, kar 

je treba pohvaliti, manjka pa 

več navzočnosti 

visokega predstavnika za 

skupno 

zunanjo in varnostno politiko Josepa 

Borrella. Je pa res, da morata biti potem 

oba predstavnika EU usklajena in enotna 

v podajanju stališč, saj bi bilo v nasprotnem 

primeru več škode kot koristi. 

Vrniva se k Sloveniji. Kako komentirate 

obtožbe, ki jih je na račun predsednika 

vlade Roberta Goloba nedavno 

v državnem zboru izrekla nekdanja 

ministrica za notranje zadeve Tatjana 

Bobnar? O njegovem vmešavanju v 

policijo ... 

Te besede je izrekla na seji preiskovalne 

komisije. Sam sem vodil eno in poudarjam, 

da priča za izrečene besede ka- 

Soočeni smo . 

s 

političnim 

menedžmentom, ki 

je izrazito slab za 

gospodarski razvoj 

države in zdi se, 

je vlada z vsakim 

da 

naslednjim predlogom 

pripravljena iti še 

niže. 

sklep o začetku postopka za spremembo 

ustave. Nasprotujete pa osnutku rate v Platformi sodelovanja ... 

da zato ne, ker se čedalje bolj angaži- 

ustavnega zakona glede imenovanja 

Sodnega sveta, če se ne motim? 

Seveda sem podprl. Če nam prek razprave 

o prenosu potrjevanja sodnikov na 

zensko odgovarja. Ker Tatjana Bobnar predsednika republike uspe zagotoviti 

to seveda zelo dobro ve, svojih izjav ni ustrezno preoblikovanje sestave Sodnega 

dajala na pamet. Za izrečene trditve ima 

sveta v smeri, ki bo dala večjo težo 

zelo verjetno tudi dokaze. To pomeni, da meritokraciji v sodnih vrstah, potem 

je premier Golob z razkritjem svojega podprem takšno spremembo. Druge 

nedopustnega početja in zahtevami po ustavne spremembe so bolj občutljive. 

zamenjavah konkretnih oseb v policiji Še posebej nesprejemljiva je predlagana 

zavil na pot brez vrnitve. Glede na njegove 

sprememba, po kateri se bo ustavno so- 

reakcije bi si upal trditi, da se tega dišče samo odločalo, katere primere vze- 

zaveda. 

ti v obravnavo. Se pa zdi, da so glede na 

dogajanja v koaliciji tudi ustavne spremembe 

Vas preseneča Golobova čistka znotraj 

verjetno že zunaj reformnega 

Gibanja Svoboda? 

potenciala te vlade. 

Te reakcije sem imel v mislih. Da bi 

prikril svojo dejansko šibkost, je navzven Gospod Logar, ste poslanec in predsednik 

potegnil odločne poteze, ki pa niso bile 

Sveta SDS. V medijih se veliko 

ravno posrečene in so še za nekaj metrov piše, ugiba o vašem statusu, položaju 

skrajšale tisto pot brez vrnitve. 

znotraj stranke SDS. Kakšen je? 

Predsedniška tekma mi je ponudila 

Kako pa komentirate to, da se je malce širši pogled na politično dogajanje 

predsednik Gibanja Svoboda Golob ob 

v Sloveniji in me tudi okrepila v razumevanju 

nastopu vlade zavzemal za povečanje 

politike kot vzvoda za iskanje re- 

števila ministrstev v vladi, sedaj pa šitev v duhu sodelovanja. Zato včasih v 

zagovarja nasprotno. Navajam: »Veliko 

državnem zboru glasujem drugače od 

pomeni tudi 17. Veliko število je svojih poslanskih kolegov. To je čisto 

vse, kar je večje od 12. Pri tako velikem normalno za razvito parlamentarno demokracijo 

številu ministrstev medresorsko 

in ne bi smelo vplivati na moj 

usklajevanje postane cokla za učinkovitost 

delovanja vlade.« 

položaj v poslanski skupini ali v stranki. 

Samo potrjuje tisto, kar sem rekel v Kako se razumete s predsednikom 

uvodu - daje premier Golob prevzel vodenje 

države, ne da bi imel v glavi jasno Dobro. Povem svoje mnenje tudi o 

SDS Janezom Janšo? 

izdelan koncept, kam hoče pripeljati Slovenijo. 

stvareh, o katerih se ne strinjava, in zato 

Razprava o številu ministrstev je nisem izključen iz stranke. 

le simptom te vsebinske izpraznjenosti. 

Kako pa gledate na predlagane 

Izvršilni odbor SDS je pred dnevi 

imenoval Strokovni svet SDS, ki ima 

ustavne spremembe, kijih snuje vladajoča 

12 odborov. Se pravi nekakšno vlado 

koalicija? V državnem zboru v senci. Vi niste prevzeli vodenja no- 

ste kot edini poslanec SDS podprli benega od teh odborov. Domnevam,


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 24 

Površina: 2.254 cm 2 5 / 5 


Dobro. Povem svoje mnenje tudi o 

stvareh, o katerih se ne strinjava, 

in zato nisem izključen iz stranke. 

Platforma zahteva kar precej mojega časa. Za zdaj smo še vedno 

v fazi uveljavitve društva, zato tudi realno ne bi imel časa za 

aktivnejše sodelovanje v strokovnem svetu. 

V preteklih mesecih seje veliko ugibalo, ali boste s platformo 

nastopili na evropskih volitvah prihodnje leto. V 

začetku septembra ste zavrnili povabilo predsednika NSi 

Mateja Tonina k skupnemu nastopu s SLS ... 

To je tudi edino, o čemer smo v zvezi z evropskimi volitvami 

debatirali in se odločali v okviru platforme. Zdaj se pripravljamo 

na drugo okroglo mizo 30. novembra na 

temo duševnega zdravja. 

Kaj pa na prihodnjih državnozborskih volitvah glede na 

to, da obstaja možnost, da bo sedanja vladajoča koalicija 

zaradi notranjih sporov predčasno razpadla? 

Nisem tako prepričan v hitro končanje mandata te koalicije. 

Golob bo šel, to je skoraj gotovo. Sprejeti mora še tisti 10-milijardni 

zakon o obnovi, da si njegovemu nasledniku ne bo treba 

mazati rok s sprejetjem netransparentnega zakona epskih razsežnosti. 

Kot uvod v svoj mandat bo novi tehnični premier imel 

zakonsko podlago za visoko trošenje davkoplačevalskega denar- 

Biografija 

Dr. Anže Logar se je rodil leta 1976 v Ljubljani. Leta 2000 je 

diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006 

je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske 

študije, julija 2016 pa doktoriral na Fakulteti za uporabne 

družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v banki SKB, januarja 

2003 pa odšel z mesta produktnega vodje v oddelku za marketing 

in se zaposlil v Evropskem parlamentu. V obeh vladah 

premierja Janeza Janše ga je Vlada RS imenovala na položaj 

direktorja Urada Vlade RS 

za komuniciranje, med predsedovanjem 

Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca 

slovenskega predsedovanja Svetu EU. Kasneje je v Direktoratu 

za gospodarsko diplomacijo na Ministrstvu RS za zunanje 

zadeve v nazivu pooblaščeni minister.deloval na področju 

odnosov z OECD, v začetku julija 2014 pa je bil izvoljen za poslanca 

v Državni zbor Republike Slovenije. Za poslanca je bil izvoljen 

tudi leta 2018 in aprila lani. Od marca 2020 do konca 

maja 2022 je bil zunanji minister Republike Slovenije. 

Je ljubitelj 

športa in navdušen pohodnik. 16. februarja 2007 mu je ob 

dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik Valdas Adamkus 

podelil državno priznanje Life Saving Cross za zasluge pri 

reševanju državljana Republike Litve Mantvydasa Juozapavičiusa 

pred utopitvijo v enem od madžarskih jezer. Že dvakrat je 

odšel na romanje v Španijo in prehodil Jakobovo pot do priljubljenega 

romarskega središča Santiago de Compostela - prvič po 

francoski in drugič po severni poti. Letos 

Platformo sodelovanja. 

spomladi je ustanovil 


Kot uvod v svoj mandat bo 

ja. V takšnih okoliščinah ne bo veliko interesa za predčasno 

končanje mandata. Bi pa bilo z 

vidika Slovenije dobro, da se 

ne čaka predolgo, preden se karte na novo premešajo. 

In še 

novi tehnični premier imel 

zakonsko podlago za visoko trošenje 

davkoplačevalskega denarja. V 

okoliščinah ne bo 

veliko interesa 

za predčasno končanje mandata. 

takšnih 

čisto za konec. Kakšno Slovenijo si želite? Za 

kakšno Slovenijo si boste prizadevali v prihodnje? 

Slovenija potrebuje predvsem - 

mir. Da bodo ljudje lahko 

v miru izkoristili svoje potenciale. Oblikovati je treba družbeno 

klimo, ki bo dobre in marljive nagrajevala in spodbujala 

k delu, k ustvarjanju nečesa novega, boljšega. Na gospodarskem 

področju je treba zagotoviti stabilno davčno okolje, 

ki se ne bo spreminjalo vsak mesec. Gospodarstvu moramo 

dati jasno zavezo, da se v naslednjih letih davki ne bodo 

spreminjali navzgor. Na področju zunanje politike moramo 

igrati samozavestno in vedeti, kaj hočemo. V medsebojnih 

družbenih odnosih pa sije treba priznati, da smo drugačni, 

da imeti drugačno mnenje, ni nekaj slabega, če le namen ni 

slab. Da imamo samo eno domovino in daje izključno na 

nas, da se odločimo, kdaj bo nastopil pravi čas za odločitev, 

da začnemo sodelovati drug z drugim za boljšo Slovenijo. 

Kajti tole, kar gledamo zdaj 

- 

drug proti drugemu, vseskozi, 

vsepovsod, zagotovo ne pelje v pravo smer. [d]


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 30 

Površina: 1.247 cm 2 1 / 3 

»Vlada v senci« stopa iz sence 

»Izvršilni odbor SDS 

je na današnji seji 

med drugim oblikoval 

strokovni svet stranke, ki 

bo organizacijsko v 

celoti 

pokrival vsa področja 

vladnih resorjev,« je 13. 

aprila 2004, pred skoraj 

20 leti torej, poročala 

STA. To je bilo v času 

vlade Antona Ropa, ki 

r 

se je obnašala kot slon v 

trgovini s 

porcelanom, 

SDS pa je s 

predlogi 

svojega strokovnega 

odbora začela aktivno 

predstavljati svoj 

alternativni program. 


Gašper Blažič j G2 Veronika Savnik, Polona 

Avanzo, UKOM, STA/Oaniel Novakovič, Arhiv 

Demokracije 

Pokazalo 

se je, da je bilo formiranje 

strokovnega sveta, ki sicer ni stalni 

organ v sestavi stranke, ga pa 

vendarle določa njen statut, takrat zelo 

dobra poteza. V kombinaciji z novoustanovljenim 

Zborom za republiko, ki 

je postal tudi povod za izgon zunanjega 

ministra Dimitrija Rupla iz Ropove vlade, 

je strokovni svet SDS deloval kot nekakšna 

vlada v senci oz. alternativna ekipa, 

kije razbila stereotip o tem, daje SDS 

ostra ideološko usmerjena stranka brez 

konkretnega programa. To se je pokazalo 

zlasti po razvpiti izjavi Slavoja Žižka, 

ko je dejal, da mu pet minut dobrega filma 

pomeni več kot usoda Slovenije. To je 

bilo sicer kakor Žižkovo javljanje iz New 

Yorka na prošnjo tedanjega generalnega 

sekretarja LDS Gregorja Golobiča, vendar 

pa naj bi šlo za prevaro in za vnaprej 

pripravljen marketinški posnetek. Žižek 

je takrat dejal, da bi morebitna oblast 

desnice pomenila katastrofo in da je 

Zbor za republiko zloraba civilne družbe. 

Lekcija iz leta 2004 

Tistega leta so volitve 3. oktobra prinesle 

novo vlado, prvič pod vodstvom Janeza 

Janše. Vlada, ki sojo poleg SDS sestavljale 

še SLS, NSi in DeSUS, je bila potrjena 

natanko dva meseca po volitvah, njena 

koalicijska sestava pa je kazala, daje daleč 

od »skrajne desnice«, pred katero so svarili 

mediji. Predvsem pa so SDS takoj obesili 

očitek, da sama ne bi nikoli zmagala 

na volitvah, če se ne bi do tedaj nepremagljiva 

LDS začela razkrajati od znotraj. No, 

to je bila precej drzna trditev, ki pa ni 

ustrezala resnici, saj je strokovni svet SDS 

vse od svojega formiranja od aprila dalje 

javno predstavljal svoje 

predloge, čeprav 

sije le s težavo utiral pot skozi medijski 

monopol. Med zanimivostmi, kijih je treba 

omeniti, je denimo okrogla miza o 

preskrbi z vodo, ki jo je povezoval tedanji 

predsednik odbora za 

okolje, prostor in 

energijo pokojni Milan Orožen Adamič. 

Kot je tedaj dejal, Slovenija ima kvalitetno 

vodo, vendar se vodni viri krčijo, zato bo 

v prihodnosti treba izboljšati ravnanje z 

vodami. No, dandanes bi takšno tribuno 


potrebovali predvsem zaradi ureditve vodotokov 

in poplavne varnosti, pa tudi zaradi 

varstva pitne vode pred vplivom skraj 

- 

no škandaloznih projektov, kot je 

Jankovičev »drekovod« Co. Odbor za zdravstvo 

v SDS, ki gaje tedaj vodil Andrej 

Bručan, je opozarjal tudi na škodljive čakalne 

vrste v zdravstvu da, 

- 

prav ste prebrali, 

že takrat. Že junija 2004 pa seje odbor 

za izobraževanje in šolstvo pri strokovnem 

svetu SDS zavzel za liberalizacijo šolstva, 

kar je seveda močno vznemirilo stare gremije, 

ki so želeli še naprej ohranjati monopol 

obstoječih univerz. Junija tistega 

leta je sicer prišlo do ustanovitve Zbora 

za republiko, kije zaradi dejstva, da seje 

v njegovo delovanje takrat (poleg Rupla) 

vključil tudi filozof Tine Hribar s 

svojo 

zahtevo po spoštovanju dostojanstva pobitih 

leta 1945, privabil veliko število ljudi. 

Po drugi strani pa seje septembra 2004, 

tako rekoč zadnji hip, ponesrečeni nastop 

premierja in predsednika LDS Antona 

Ropa na partizanskem mitingu v Nadlesku 

na Notranjskem dobro ujel z gromovniškim 

vpitjem tedanjega predsednika 

borčevske zveze Janeza Stanovnika, kije 

nato svoj nastop skušal ublažiti z duhovito 

opazko za Dnevnik, češ da so pri Demokraciji 

presodili, daje bil njegov govor


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 30 

Površina: 1.247 cm 2 2 / 3 



podoben Hitlerjevemu, ampak vsaj brkov 

nima takšnih kot Hitler. No, oblastne ideološke 

orgije, ki so se dogajale tisto jesen, 

so dejansko kazale pravo nasprotje gospodarsko 

usmerjenemu programu, ki ga je 

SDS predstavljala v 

NSi še vedno okleva 

Lekcija iz 

Pogled na seznam 

istem času. 

leta 2004 je bila očitno poučna, 

saj so bile razmere v marsičem podobne 

sedanjim, čeprav bo 

marsikdo rekel, da 

so sedanje razmere še bistveno slabše od 

tedanjih. Povsem 

med tedanjo LDS 

jasna podobnost pa je 

in sedanjo stranko Gibanje 

Svoboda, ki pravzaprav nima nobene 

predzgodovine iz obdobja pred lanskimi 

volitvami. No, razen tega, da je bil 

Robert Golob vezni člen, saj je bil nekdaj 

član LDS in državni sekretar v zadnjih 

treh vladah pod taktirko te stranke, posebej 

zadolžen za energetiko. V mandatu 

2002-2006 je bil v mestnem svetu MO 

Nova Gorica mestni svetnik stranke 

Mavrica (kasneje Kresnica pod vodstvom 

Aljoše Humarja, kije leta 2008 preoblikovala 

v Krščansko-demokratsko stranko in 

nato izginila s političnega prizorišča), leta 

2006 pa se je oblikovala Lista Roberta 

Goloba (podobno kot v Kamniku Lista 

Marjana Šarca, ki je postala vsedržavna 

stranka inje danes del Gibanja Svoboda), 

očitno najprej z namenom, da Golob kandidira 

za novogoriškega župana. To se ni 

zgodilo, je pa zato tri mandate ostal občinski 

svetnik, vmes pa na državni ravni 

koketiral z Jankovičevo Pozitivno Slovenijo 

in kasneje še s SAB. Sedanje kaotično 

stanje v njegovi vladi pa seje očitno časovno 

ujelo z zavzemanjem SDS za predčasne 

volitve, kar bi bila za Slovenijo najboljša 

možnost. Prav zato je bilo vnovično 

oblikovanje strokovnega sveta SDS edina 

logična poteza. Še 

predsednikov 

posameznih odborov 

kaže, da SDS ni želela 

teh resorjev zapreti 

v svoj strankarski 

mehurček. 

bolje bi bilo, če bi prišlo 

do oblikovanja prave vlade v senci v 

navezi z NSi, a kaj ko je slednja dejansko 

v hudem precepu, ko si gejevski lobi ob 

morebitni rekonstrukciji vlade želi vstop 

Kaj je strokovni svetin kakšne so njegove naloge 

Strokovni svet je statutarno delovno telo 

SDS, ki preučuje strokovna vprašanja, akte, 

predloge zakonov, novel in drugih dokumentov, 

ki jih sprejemajo posamezna ministrstva, 

vlada in parlament. Strokovni svet oblikuje 

stališča, daje pobude, predloge in mnenja izvršilnemu 

odboru, poslanski skupini SDS in 

drugim državnim funkcionarjem iz vrst SDS. 

Strokovni svet SDS v ožji sestavi sestavljajo 

predsedniki odborov. Vodi ga predsednik SDS. 

Predsednike odborov, njihove namestnike in 

poslance, zadolžene za posamezne odbore, 

imenuje izvršilni odbor 

NSi v koalicijo. Tako je prejšnji teden presenetljivo 

»sestopil z oblasti« šef Darsa 

Valentin Hajdinjak, poslednji mohikanec 

NSi v državnih strukturah. 

Med predsedniki 

odborov tudi Počivalšek 

To seveda ne pomeni, da strokovni svet 

SDS nima ambicije, da nastopi kot mogoča 

prihodnja vladna ekipa s programom 

za 

SDS. 

Odbori strokovnega sveta pokrivajo delovna 

področja ministrstev. Predsednik odbora 

strokovnega sveta organizira delo in imenuje 

druge člane odbora. Člani odbora po funkciji 

so predsedniki komisij odbora, poslanci 

DZ, strokovni sodelavci PS SDS in drugi posamezniki 

na predlog predsednika odbora. 

Komisije strokovnega sveta so delovna telesa 

odbora in pokrivajo področja dela posameznega 

direktorata in/ali službe v sestavi ministrstev. 

Oblikujejo se po konstituiranju odbora. 

Predsednika posamezne komisije imenuje 

predsednik odbora. Odbori in komisije se 

sestajajo v skladu s poslovnikom o delu strokovnega 

svetQ oz. po potrebi. 

Člani strokovnega sveta so lahko osebe, ki 

naslednje mandatno obdobje, 

kadarkoli bo že nastopilo. Pogled na seznam 

predsednikov posameznih odborov 

- skupno jih je 12, kar je denimo osem 

manj od sedanjega števila ministrstev v 

Golobovi vladi kaže na to, da SDS ni 

- 

želela teh resorjev zapreti v svoj strankarski 

mehurček. Med že uveljavljenimi 

predsedniki odborov, kot so 

po svoji strokovnosti prispevajo h kvaliteti 

dela SDS. Članstvo v strokovnem svetu SDS 

ni vezano na članstvo v SDS. Posameznik, ki 

želi delovati v strokovnem svetu SDS, izbere 

področje dela (odbor) in se opredeli za sodelovanje 

v 

denimo sedanji 

in nekdanji poslanci v DZ in evropskem 

parlamentu ter nekdanji ministri 

(Vinko Gorenak za 

pravosodje, Andrej 

Šircelj za finance, Romana Tomc za delo, 

družino in 

eni komisiji izbranega odbora. Komisije 

so odprte za vse, ki izrazijo interes in imajo 

primemo izobrazbo. 

Prošnjo za sodelovanje s priloženim življenjepisom 

lahko posredujete na e-naslov karin. 

kambic(a>sds.si, Aktivnosti strokovnega sveta 

SDSvzdajšnjemmandatu bodo temeljile na političnem 

programu, ki je bil sprejet na zadnjem 

kongresu SDS, na akcijskem programu Evropske 

ljudske stranke za obdobje 2014-2019, ki je 

bil sprejet na kongresu v Dublinu in v tesnem 

sodelovanju s poslansko skupino SDS. Na konstitutivni 

seji so se člani strokovnega sveta dogovorili 

o načinu dela za mandat do prihodnjih 

državnozborskih volitev. 

Za predsednike 

socialne zadeve, Milan Zver 

za izobraževanje, znanost in šport, Vaško 

Simoniti za kulturo, Zvonko Černač za 

infrastrukturo, Aleš Hojs za 

notranje zadeve 

in upravo, Alenka Forte za zdravje), 

lahko najdemo še nekatere osebnosti, ki 

sicer ne sodijo v 

posameznih odborov strokovnega 

sveta SDS je izvršilni odbor izbral 

posameznike, ki lahko glede na svoje strokovne 

reference pripomorejo k iskanju alternativ 

in novih priložnosti za stranko in kasneje 

tudi za Slovenijo, če bo stranki z njenim 

programom znova uspelo prepričati slovenske 

volivce. 

Leta 2004 je ob 

siloviti notranji 

krizi LDS in njeni 

aroganci SDS 

odlično reagirala 

in s svojim 

ožji krog stranke, kot so 

npr. diplomat Tone Kajzer (zunanje zadeve), 

kije bil zaradi politične degradacije 

odpoklican iz Washingtona, Jože 

Podgoršek (kmetijstvo), kije po 

strokovnim svetom 

predstavljala 

alternativni 

program. 

odstopu 

Aleksandre Pivec pokrival kmetijski resor 

v prejšnji vladi, Janez Stušek (obramba) 

je denimo odvetnik in nekdanji direktor


Četrtek 


Kazalo 

Stran: 30 

Površina: 1.247 cm 2 3 / 3 


Prvo Inrševo vladaje bilo izvoljeno 3. decembra 2004, dva meseca po volitvah. Ne drži, da 

je za prihod desnosredinske vlade na oblast zaslužna izključno kriza tianzicijske levice. 


Sove, medtem ko je za medije največje 

(ne)prijetno presenečenje 

Zdravko Počivalšek, ki vodi odbor za 

gospodarstvo, čeprav je bil odnos 

med njim in stranko še leta 2018, ko 

je SMC še vodil Miro Cerar, bistveno 

drugačen. Na 

spletni strani SDS je 

tako mogoče najti, številne programske 

dokumente preteklih sestav strokovnega 

sveta SDS, 

nekatere celo iz 

leta 2009. Kot pravijo v stranki 

Konkretno, ki joje nekdaj vodil Počivalšek 

(sedaj jo vodijanez Demšar), 

njegovo članstvo v strokovnem svetu 

SDS še ne pomeni vnaprejšnje 

koalicije med obema strankama. 

Podgoršek pa je bil sprva član DeSUS 

in je po izstopu te stranke iz koalicije 

ostal na položaju, zato mu je 

članstvo menda prenehalo, na volitvah 

leta 2022 pa je kandidiral na 

listi NSi, a brez uspeha. Letos avgusta 

je postal predsednik Foruma SDS 

za kmetijstvo in razvoj podeželja. 

Recept za zmago 

Mnogi poudarki strokovnega sveta 

SDS pa bodo ostali zelo podobni kot 

doslej: davčna razbremenitev države 

in 

državljanov, gospodarski razvoj, 

večji poudarek Slovencem iz zamejstva 

in iz sveta, vitka država in 

človeku prijazna javna uprava z manj 

birokracije kot doslej, regionalizacija, 

prometna politika, ki bo 

spodbujala 

npr. graditev tretje razvojne osi, 

itd. 

V sedanjem času pa bo potrebna predvsem 

učinkovita prenova po katastrofalnih 

poplavah in ureditev problema 

migracij, saj je politika sedanje vlade 

na tem področju izrazito škodljiva za 

Slovenijo. Zelo verjetno pa lahko pričakujemo, 

da bo SDS pozvala k zbiranju 

predlogov ljudi, preden bo 

predstavila svoj dokončni program 

za 

naslednje mandatno obdobje. To 

pa je tudi recept za zmago na prihodnjih 

volitvah, ki verjetno ne bodo šele 

leta 2026. 

[d] 

V sedanjem strokovnem svetu SDS nojdemo tudi ministre iz prejšnje vlcdc, med njimi 

sta Zdravko Počivalšek in Jože Podgoršek.

Necenzurirano.si 16.11.2023 

Četrtek, 05:58 


Kazalo 

https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodb... 

1 / 7 

Sumi korupcije v UKC Ljubljana: 

uslužbenca prijavili policiji 

Uradno: v UKC Ljubljana so zaradi spornih poslov z enim od 

dobaviteljev policiji prijavili nekdanjega vodilnega uslužbenca 

iz sektorja za tehnično vzdrževanje. 

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic četrtek, 16. 11. 2023, 05:55 


UKC Ljubljana, ki ga vodi Marko Jug (na fotografiji), je zaradi domnevno spornih poslov odpustil in policiji 

prijavil enega od vodilnih uslužbencev v sektorju za tehnično vzdrževanje. Ta pravi, da "očitki ne pijejo 

vode. Toda dobavitelj, za katerega je skrbel, je hitro začel dobivati posle v UKC Ljubljana in to večinoma 

mimo javnih razpisov. Marko Vavpotič / M24 

54




Kazalo 


2 / 7 

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, največji bolnišnici v državi, se v 

zadnjih dneh ukvarjajo z novimi sumi korupcije. Včeraj so namreč potrdili naše 

informacije, da so policiji prijavili zdaj že nekdanjega vodilnega uslužbenca iz enote 

sektorja za tehnično vzdrževanje. Razlog: posli s podjetjem MPGE iz Grosuplja, ki je 

za UKC Ljubljana v zadnjih letih izvajalo strojnoinstalacijska dela. 

"Gre za sum zlorabe položaja ali zaupanja pri izvajanju gospodarske dejavnosti," so 

pojasnili na UKC Ljubljana, ki ga vodi Marko Jug . Poudarili so, da so policiji prijavo 

posredovali v začetku prejšnjega tedna. Dodali so, da omenjeni uslužbenec ni več 

zaposlen v UKC Ljubljana. Po naših informacijah gre za Tea Reberška , vodjo ene od 

enot v tem sektorju. Ta očitkov včeraj ni želel komentirati. "Lahko povem samo to, da 

ne pijejo vode," nam je dejal in poudaril, da bo zoper odpoved uveljavljal pravna 

sredstva. 

Toda naše preverjanje domnevno spornih poslov je pokazalo, da se je podjetju MPGE 

uspelo nenavadno hitro prebiti med največje dobavitelje UKC Ljubljana in to večinoma 

mimo javnih razpisov. Ključno vlogo pri tem naj bi odigral Reberšek. 

Preberite še: 

Zakaj vse posle v zdravstvu dobiva isti gradbinec 


Do polovice poslov brez javnega razpisa 

MPGE, ki ima nekaj manj kot 30 zaposlenih, je z UKC Ljubljana začel poslovno 

sodelovati pred sedmimi leti. Do prvega večjega posla je prišel leta 2018, ko je 

bolnišnico vodil Aleš Šabeder . Takrat so ga izbrali za 280.000 evrov vreden projekt 

novega razvoda vodovodnih cevi za hospital. Za to področje je bil v UKC Ljubljana 

pristojen Reberšek, ki je bil izbran tudi kot skrbnik pogodbe za strokovno izvedbo del. 

55




Kazalo 


3 / 7 

/ Enaročanje 

/ Enaročanje 


Veliki met je MPGE uspel leta 2021, ko so v UKC Ljubljana med drugim iskali izvajalca 

strojnoinstalacijskih del. Za ta posel se je poleg njega zanimalo še podjetje Janko 

Team, a je oddalo višjo ponudbo. To sicer v svoji 23-letni zgodovini nikoli ni poslovalo 

z UKC Ljubljana. Na koncu je MPGE zmagal in dobil 1,2 milijona evrov vreden posel. 

Znova je skrbnik postal Reberšek. 

Toda skupna vrednost plačil, ki jih je MPGE dobil od UKC Ljubljana, je bistveno višja in 

znaša skoraj tri milijone evrov. Kako je to mogoče? Do poslov je prihajal večinoma 

prek naročilnic oziroma evidenčnih naročil, kjer se v UKC Ljubljana praviloma obrnejo 

na peščico vnaprej izbranih podjetij in od njih pridobijo ponudbe. Na drobljenje 

obsega del, da bi se izognili javnim razpisom, naj bi postalo pozorno tudi vodstvo 

UKC Ljubljana. 

Naredili so revizijo Reberškovega dela, predvsem poslov z MPGE. Pri tem naj bi se 

izkazalo, da gre za vrsto nepravilnosti, med drugim za lažno prikazovanje 

opravljenega dela, na primer požarne straže, za katere naj bi se izkazalo, da niso bile 

56




Kazalo 


4 / 7 

opravljene, bile pa so obračunane. S tem naj bi prišlo do namernega materialnega 

oškodovanja UKC Ljubljana. 


/ Erar 


Ko je hišni dobavitelj "zlizan" z bolnišnico: primer UKC Ljubljana 

"Od njih sem kupil avto, nisem ga dobil" 

57




Kazalo 


5 / 7 

"Opravljeno" delo je, kot rečeno, potrjeval Reberšek. Toda povezave z enim največjih 

dobaviteljev UKC Ljubljana naj bi presegale službene obveznosti. 

Od podjetja MPGE naj bi tako Reberšek prejel še osebno vozilo znamke audi 

allroad. "Od njih sem kupil avto, nisem ga dobil," se je na te informacije odzval 

Reberšek. Na vprašanje, od koga točno ga je kupil in ali je to morda direktor podjetja 

MPGE Matjaž Pirc , ni želel odgovoriti. "Avto sem kupil od tretje osebe," je bil kratek. 

V času, ko je bil redno zaposlen na UKC Ljubljana, je imel Reberšek sicer več podjetij, 

ki dosegajo visoke prihodke. Tako ima med drugim status samostojnega podjetnika, 

prek katerega je lani po podatkih ebonitete.si ustvaril 166 tisoč evrov prihodkov in 40 

tisoč evrov dobička. Ima tudi podjetje za inženiring S.I.M., ki na leto beleži več deset 

tisoč evrov prihodkov. 

S kom točno posluje Reberšek in ali je med njegovimi strankami tudi kdo od 

dobaviteljev UKC Ljubljana, ni mogoče preveriti. 


58




Kazalo 


6 / 7 

MPGE nastopa kot podizvajalec pri vsaj enem od poslov Medicoengineeringa v UKC Ljubljana. Na 

fotografiji Igor Zabret, lastnik Medicoengineeringa. 

Leo Caharija 

Zato pa se MPGE pojavlja v drugih, večjih poslih UKC Ljubljana. Tako so v UKC 

Ljubljana konec leta 2021 podpisali dober milijon evrov vredno pogodbo o pripravi 

prostorov in nakup angiografskega rentgenskega aparata na nevrološki kliniki. Do 

posla je prišlo podjetje Medicoengineering, ki trenutno sodeluje pri večini največjih 

investicij v slovenskem zdravstvu. Njegova lastnika sta Igor in Tanja Zabret . 

Kot je razvidno iz dokumentacije, je Medicoengineering kot podizvajalca pri 283 tisoč 

evrov vrednih strojnih inštalacijskih delih določil MPGE, njegovega nekdanjega 

dolgoletnega direktorja Stanka Reparja pa za vodjo del za področje strojništva. 


Boj za posle v zdravstvu: Šabedra po revizorjih "povozil" še naslednik 


V NSi bi preiskovali UKC Ljubljana 

Povezave dobavitelja UKC Ljubljana, ki naj bi mu pomagal Reberšek, vodijo tudi do 

politike. 

Eden od večjih lastnikov MPGE Marjan Štrubelj je bil nekdaj član Nove Slovenije 

(NSi). Direktor Matjaž Pirc pa je solastnik nepremičninskega podjetja Mercurius Plus, 

v katerem najdemo še Matijo Brodnika , dolgoletnega direktorja podjetja Riko Ribnica, 

ki se ukvarja z dobavo gradbene mehanizacije (in ni povezano s precej bolj znano 

istoimensko družbo v lasti Janeza Škrabca ). 

59




Kazalo 


7 / 7 

V NSi so zaradi visoke izgube UKC Ljubljana zahtevali sklic parlamentarne komisije za nadzor javnih 

financ. Na fotografiji poslanec Aleksander Reberšek. facebook 


Podjetje Riko Ribnica je pred dobrim letom dni prišlo do največjega posla z državo v 

svoji zgodovini. Družba za avtoceste (Dars), ki jo je vodil Valentin Hajdinjak , nekdanji 

podpredsednik NSi, mu je podelila 20 milijonov evrov vreden posel dobave tovornih 

vozil in zimske mehanizacije. Pri večjem od sklopov je bil edini ponudnik, pri 

manjšem pa so cenejšega konkurenta izločili zaradi neizpolnjevanja pogojev. 

NSi je sicer v zadnjem času zelo aktivna pri preganjanju nepravilnosti v UKC 

Ljubljana. Jutri bo tako na zahtevo poslanske skupine stranke na nujni seji zasedala 

parlamentarna komisija za nadzor javnih financ, ki se bo osredotočila na 30- 

milijonsko izgubo največje bolnišnice pri nas. Član komisije je tudi poslanec NSi 

Aleksander Reberšek , ki nam je včeraj zatrdil, da sklic seje nima nobene zveze s 

Teom Reberškom. "Nisva v sorodu. Vem, kdo je, ampak ga osebno ne poznam," nam 

je pojasnil. Tudi Teo Reberšek je zagotovil, da z Aleksandrom Reberškom nista v 

nobenih stikih. 

60

kliping_16_11_2023

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?