kliping_13_10_2023

Zbirka medijskih objav 

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 

Število objav: 11 

Internet: 2 

Radio: 2 

Televizija: 2 

Tisk: 5 

Spremljane teme: 

Janša Janez (Ivan): 3 

Odbor - gospodarstvo: 1 

Odbor - ... okolje: 3 

Horvat Jožef: 4 

Predsednica DZ RS: 2 

Grims Branko: 1 

DZ - Državni ... seje: 1 

Sajovic Borut: 1 

PS SDS: 2 

PS SD: 1 

Černač Zvonko: 2 

DZ - ... Parlament: 4 

Dimic Iva: 1 

Tonin Matej: 3 

Tašner Vatovec Matej: 1 

PS Levica: 1 

Furman Karmen mag.: 1 

Knežak Soniboj: 1 

Lisec Tomaž: 1 

Prednik Jani: 1 

Reberšek Aleksander: 1 

Vrtovec Jernej: 1 

Zrim mag. Damijan: 1 

Zavec Dejan: 1 

Cigler Kralj Janez: 2 

Šetinc Pašek Mojca: 1 

Novak Tine: 1 

Klakočar ... mag.: 1 

dr. Čadonič Špelič Vida: 1 

Jakopovič Milan: 1 

...

Internet Naslov Slaba volja zaradi zamrznitve socialnih transferjev. Mesec: To boli. 

Zaporedna št. 

1 

Povzetek 

Medij 

Siol.net, Slovenija 

Rubrika, Datum Ostalo; 12. 10. 2023 

Avtor STA , P. P. 

Teme 

Furman Karmen mag. , Knežak Soniboj , Reberšek Aleksander , Jakopovič Milan 

...predvideno neuskladitev socialnih transferjev v letu 2024. Kot so ocenili, bo ta ukrep še poslabšal pogoje ljudem na 

socialnem dnu. Zato je poslanec Levice Milan Jakopovič predlagal amandma na predlog proračuna za prihodnje leto, 

po katerem bi socialne transferje vendarle uskladili z inflacijo. Predlog so podprli člani odbora... 

Televizija Naslov Bo leto 2024 leto varčevanja, tako kot pred 10 leti, v času recesije? 


2 

Povzetek 

Medij TV Slovenija 1, Slovenija 20:00 Trajanje: 70 min 

Rubrika, Datum Tarča; 12. 10. 2023 

Avtor 

Teme 

Žan Dolajš, V.G. Vanja Gligorović, Klemen Košak, Erika Žnidaršič 

Janša Janez (Ivan) , PS SDS , Černač Zvonko , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , 

Tašner Vatovec Matej , PS Levica 

...so kritični do premierja in zunanje ministrice, ki sta obsodila teroristični napad in izrazila neomajno solidarnost z 

Izraelom. ŽAN DOLAJŠ (novinar) Matej Tašner Vatovec poziva vlado k priznanju Palestine in sankcijam zoper Izrael. 

"Leve civilnodružbene organizacije pa k takojšnjemu umiku slovenske podpore izraelski okupacijski... 

Televizija Naslov Kako dolgo dopustujejo poslanci? 


3 

Povzetek 

Medij Kanal A, Slovenija 18:49 Trajanje: 3 min 

Rubrika, Datum Svet; 12. 10. 2023 

Avtor 

Teme 

Aleksander Pozvek 

Horvat Jožef , Grims Branko , PS SD , Dimic Iva , Tonin Matej , Prednik Jani , Vrtovec Jernej 

...večino se je sezona dopustov zaključila. No, nekateri so jo resno izkoristili, recimo nekateri poslanci. Jožef Horvat iz 

Nove Slovenije je bil na dopustu skoraj tri mesece, skoraj toliko tudi njegov strankarski kolega Jernej Vrtovec. In ne 

boste verjeli, Aleksandru Pozveku se je nasmehnila sreča. Celo v državnem zboru je srečal dopustniškega... 

Tisk Naslov Odhaja z nasmeškom na obrazu 


4 

Povzetek 

Medij Vestnik Murska Sobota, Slovenija Stran: 2 Površina: 438 cm 2 

Rubrika, Datum Aktualno; 12. 10. 2023 

Avtor 

Teme 

Rok Šavel 

Odbor - kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje , Horvat Jožef , DZ - Državni zbor - Parlament , 

Zrim mag. Damijan , Novak Tine 

...odločila za prostovoljen odstop. Kot poudarja, v slovenski ustavi jasno piše, da ministre imenuje in razrešuje državni 

zbor na predlog predsednika vlade. Svojo plat glede razlogov za razrešitev bo predstavila v državnem zboru pred 

glasovanjem o njeni že vnaprej znani končni usodi. V staro službo Presenečenj namreč ni pričakovati, čeprav... 

Radio Naslov Odbor za kmetijstvo o proračunih za prihodnji dve leti 


5 

Povzetek 

Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:19 Trajanje: 4 min 

Rubrika, Datum Utrip dneva; 12. 10. 2023 

Avtor 

Teme 

Robert Božič 

Odbor - kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje , Horvat Jožef , Lisec Tomaž , dr. Čadonič Špelič 

Vida 

...finančnega ministrstva po zmanjševanju. Na to so se kritično odzvali v opoziciji. Poslanec Nove Slovenije Jožef 

Horvat je opozoril, da glede na proračun, namerava vlada razgraditi Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. JOŽEF 

HORVAT (poslanec Nove Slovenije) Torej za naslednje leto imamo 10,8 milijonov evrov, zato službo znotraj 

Kmetijsko... 

2

Radio Naslov Nezadovoljstvo gospodarstva zaradi napovedi novih davkov. 


6 

Povzetek 

Medij Radio Ognjišče, Slovenija 18:02 Trajanje: 2 min 

Rubrika, Datum Mozaik dneva; 12. 10. 2023 

Avtor 

Teme 

Matjaž Merljak 

Odbor - gospodarstvo 

...RADIO OGNJIŠČE, 12.10.2023, MOZAIK DNEVA, 18:02 MATJAŽ MERLJAK (voditelj) Tudi odbor za gospodarstvo 

se je danes seznanil s predlogom proračunov za leti 2024 in 2025. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za 

gospodarstvo Dejan Židan, je država trenutno... 

Internet Naslov Brskali tudi po računih žene pomembnega politika: “To je svinjarija prve vrste” 


7 

Povzetek 

Medij 

N1info.si, Slovenija 

Rubrika, Datum Ostalo; 13. 10. 2023 

Avtor 

Teme 

Katja Šeruga, Miha Orešnik 

Janša Janez (Ivan) , Horvat Jožef , Predsednica DZ RS , PS SDS , DZ - Državni zbor - Parlament , 

Tonin Matej 

...direktorji, novinarji, novomeški škof in šef Športne loterije, na seznamu ljudi, ki jim je Žugljev urad v času tretje 

Janševe vlade prečesaval bančne račune, je bila po informacijah N1 tudi žena takratnega predsednika državnega zbora 

in opozicijskega politika Igorja Zorčiča, brežiška odvetnica Nataša Vrečar Zorčič. In to ne v kateremkoli trenutku,... 

Tisk Naslov Dvoživka v svetu vladnega in nevladnega 


8 

Povzetek 

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 2 Površina: 597 cm 2 

Rubrika, Datum V ospredju; 13. 10. 2023 

Avtor 

Tomaž Klipšteter 

Teme 

Černač Zvonko , Cigler Kralj Janez 

...ki je prav tedaj »njenemu« inštitutu (Ipes) nakazovalo sredstva za izvajanje 130.000 evrov vrednega projekta. Na 

ministrstvu, ki ga tedaj vodi minister Janez Cigler Kralj, zasede položaj podsekretarke v sektorju za enake možnosti. » 

Najprej poudarjamo, da je bil omenjeni razpis izpeljan v času prejšnje vlade in torej v času... 

Tisk Naslov Kdo se upa zoperstaviti Golobu 


9 

Povzetek 

Medij Večer, Slovenija Stran: 3 Površina: 669 cm 2 

Rubrika, Datum V žarišču; 13. 10. 2023 

Avtor 

Teme 

Luka Mlakar 

Odbor - kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje , Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - seje , 

Sajovic Borut , Zavec Dejan , Šetinc Pašek Mojca , Klakočar Zupančič Urška mag. 

...razrešitev kmetijske ministrice Irene Šinko podprli vsi poslanci Svobode? Med tistimi, ki bi se lahko uprli premierju 

Golobu, se najbolj glasno omenja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič Luka Mlakar Poslanci bodo 

na današnji izredni seji odločali o imenovanju Valentine Prevolnik Rupel za novo ministrico za zdravje in o razrešitvi 

Irene... 

Tisk Naslov KDO JE NASILEN? 


10 

Povzetek 

Medij Mladina, Slovenija Stran: 18 

Rubrika, Datum Ostalo; 13. 10. 2023 

Avtor 

Teme 

Luka Volk 

Janša Janez (Ivan) , Cigler Kralj Janez 

Površina: 2.299 cm 

2 

...raziskava, objavljena predlani, med prejemnike na primer štela tudi slovenski Zavod Iskreni. Ta je namreč prek 

ministrstva za delo, koje tega v času Janševe vlade vodil Janez Cigler Kralj, Vzpostavila seje dinamika, v kateri je pod 

pretvezo pravice do svobode govora upravičeno pravzaprav vse, tudi nasilje, a ga ni legitimno obsoditi.... 

3

Tisk Naslov Kaj se skriva za ustavnimi spremembami? 


11 

Povzetek 

Medij Mladina, Slovenija Stran: 32 Površina: 816 cm 2 

Rubrika, Datum Še pomnite gospodje?; 13. 10. 2023 

Avtor 

Peter Petrovčič 

Teme 

DZ - Državni zbor - Parlament 

...za vsakdanje življenje. To se pravkar dogaja. Politika tokrat ne pripravlja sprememb ustave glede osnovnih 

človekovih pravic, pač pa glede mehanizmov parlamentarne politične ureditve. Bo imela torej po novem politika manj 

ali več vpliva na imenovanje sodnikov? Bo dostop do ustavnega sodišča še bolj omejen? In ali... 

4

Siol.net 12.10.2023 

Četrtek, 19:02 

Država: Slovenija 

Kazalo 

https://siol.net/novice/slovenija/slaba-volj-zarad... 

1 / 4 

Slaba volja zaradi zamrznitve socialnih transferjev. Mesec: 

To boli. 

Avtorji: P. P., STA 0,47 

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! 

Minister Luka Mesec je priznal, da ga boli dejstvo, da socialnih transferjev prihodnje leto ne bodo uskladili z inflacijo. Foto: Bor 

Slana/STA 

Predloga proračunov za prihodnji dve leti so danes obravnavali tudi člani odbora DZ za 

delo, družino, socialne zadeve in invalide. Največ kritik, tako opozicijskih kot koalicijskih 

članov, je letelo na predvideno neuskladitev socialnih transferjev v letu 2024. Kot so 

ocenili, bo ta ukrep še poslabšal pogoje ljudem na socialnem dnu. Zato je poslanec Levice 

Milan Jakopovič predlagal amandma na predlog proračuna za prihodnje leto, po katerem 

bi socialne transferje vendarle uskladili z inflacijo. Predlog so podprli člani odbora iz vrst 

NSi, SD in Levice, proti pa so glasovali v Gibanju Svoboda. 

Kot je v uvodni predstavitvi predlogov proračunov povedal minister za delo, družino, socialne 

zadeve in enake možnosti Luka Mesec , ima ministrstvo glede na obstoječi proračun za letos 

predvidenih 2,12 milijarde evrov, po predlogu sprememb proračuna za leto 2024 pa bodo 

prihodnje leto prejeli 1,78 milijarde evrov oz. precej manj, za to pa je po njegovih besedah več 

5




Kazalo 


2 / 4 

razlogov. 

Med temi je izpostavil ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, kamor se je prestavilo 

področje dolgotrajne oskrbe, ponovno aktivacijo fiskalnih pravil na ravni EU, zaradi česar je 

Slovenija pod pritiskom, da znižuje primanjkljaj, in nedavne obsežne poplave. 

Novice 

Državni proračun letos s 765 milijoni evrov primanjkljaja 

V luči tega so od avgusta iskali čim manj boleče možnosti, je zagotovil Mesec, a v isti sapi 

dodal, da jih kljub temu "boli predvsem zamrznitev socialnih transferjev v letu 2024". Na drugi 

strani je izrazil zadovoljstvo z dejstvom, da bodo v istem obdobju uskladili višino pokojnin, ki 

bo v skladu s trenutnimi kazalniki dosegla okoli osem odstotkov. 

Izboljšali bi izterjavo preživnin 


Med drugimi ukrepi, od katerih si nadejajo prihrankov, je omenil preprečevanje upokojevanja 

na način, da se zaposlenega pred tem za dve leti pošlje na zavod, izboljšati pa nameravajo tudi 

izterjavo preživnin – ta znesek se je v zadnjem desetletju povzpel na sto milijonov evrov – in 

prenoviti sistem osebne asistence v kombinaciji z dolgotrajno oskrbo. 

Po Mesečevih pojasnilih načrtujejo še nekaj manjših ukrepov, kot je ukinitev povečanega 

otroškega dodatka za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, in znižanje koncesij študentskim servisom. 

Kot je ocenil, je treba rezerve iskati na obeh straneh, ne samo z varčevanjem, temveč tudi na 

prihodkovni strani, pri čemer je izpostavil podatek, da je Slovenija glede davkov na premoženje 

na repu Evrope, o čemer se bo po njegovih besedah treba, glede na to, v kakšnih proračunskih 

težavah smo, v naslednjih mesecih temeljito pogovoriti. 

Novice 

Sindikati ostro proti zamrznitvi transferjev in olajšav #video 

Prav na posledice zamrznitve socialnih transferjev v prihodnjem letu so na seji odbora opozorili 

tudi predstavniki sindikalnih central, kritike na to pa so se zvrstile tudi s strani tako 

opozicijskih kot koalicijskih članov. 

6




Kazalo 


3 / 4 

Andrej Zorko z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je dejal, da je neuskladitev zanje 

nesprejemljiv ukrep, saj bo zadela predvsem ljudi, ki ta denar porabljalo za zagotavljanje 

osnovnih življenjskih dobrin. Opozoril je tudi na možnost povečanja socialnih stisk in revnih 

ljudi. 

Z njim se je strinjal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek in opozoril 

tudi na dejstvo, da predloga proračunov nista bila predmet nobenih usklajevanj s socialnimi 

partnerji. 

Da je žalostno, da se sredstva znižujejo predvsem na programih, ki zadevajo najranljivejše 

skupine, pa je v razpravi poslancev opozorila poslanka SDS Karmen Furman . "Drastično ste 

posegli v te postavke. Če bi danes sedeli v obratni vlogi, sem prepričana, da bi minister za delo, 

ki so ga bila v preteklosti polna usta socialne države, danes govoril popolnoma drugače," je 

dejala. 

Da naj se znotraj vlade vnovič pogovorijo o uskladitvi socialnih transferjev v letu 2024, pa je 

pristojnega ministra pozval Soniboj Knežak iz SD. Po njegovih besedah znesek usklajevanj z 

vidika celotnega proračuna ne pomeni nič, za ljudi, ki so na socialnem dnu, pa pomeni veliko. 

Da bi morale biti v obdobju visoke inflacije uskladitve transferjev nujne, je menil tudi poslanec 

Levice Milan Jakupovič, ki je predlagal amandma na predlog proračuna za prihodnje leto, po 

katerem bi socialne transferje vendarle uskladili z inflacijo. 


Foto: Državni zbor 

Predlog so podprli člani odbora iz vrst NSi, SD in Levice, proti pa so glasovali v Gibanju 

Svoboda. Ker je za in proti sprejetju sklepa glasovalo enako število, in sicer sedem poslancev, 

7




Kazalo 


4 / 4 

sklep na koncu ni bil sprejet. 

Stopili so nazaj pri napovedi o gradnji stanovanj 

Poslanci so več vprašanj naslovili tudi na predstavnike ministrstva za solidarno prihodnost, 

kateremu glede na obstoječi proračun za letos pripada 190 milijonov evrov, glede na aktualna 

predloga proračunov pa se ta sredstva v letu 2024 znižujejo na 155,5 milijona evrov, v letu 2025 

pa zvišujejo na 272,8 milijona evrov. 

Glede posameznih programov znotraj ministrstva so opozicijski poslanci v razpravi opozorili 

predvsem na predvidena krčenja sredstev za dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko gradnjo in 

gradnjo domov za upokojence. 

Aleksander Reberšek (NSi) je vladi očital, da so iz proračunskih načrtov izpadli številni projekti 

novogradenj in obnov domov za starejše občane, obregnil se je tudi ob gradnjo stanovanj in 

spomnil koalicijo, da je glede števila neprofitnih stanovanj daleč od predvolilnih obljub. 

Državni sekretar na ministrstvu Luka Omladič mu je odgovoril, da je znižanje investicij 

posledica situacije, v kateri se je država trenutno znašla. "Nihče ni srečen zaradi tega, potrudili 

smo se, da najbolj bistvene naložbe, ki že tečejo, ohranimo," je dodal. 


Glede sredstev, ki se v prihodnjih dveh letih namenjajo za gradnjo stanovanj, pa je očitke 

opozicijskih poslancev zavrnil državni sekretar Klemen Ploštajner. Kot je pojasnil, je letos za to 

namenjenih 25,5 milijona evrov, kar da je daleč največ sredstev za gradnjo najemnih stanovanj 

v zgodovini države v enem letu. Enaka količina sredstev je načrtovana tudi v letih 2024 in 2025. 

Ob tem je dejal, da so po popisu projektov po državi prišli do ocene, da je do konca mandata 

vlade moč podpreti in zagnati gradnjo pet tisoč stanovanj, kar je sicer veliko manj od prvotno 

napovedanih številk, ampak še vedno več kot kadarkoli prej. 

8

TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.10.2023 

Četrtek 


Kazalo 

Trajanje: 70:00 

1 / 18 

Bo leto 2024 leto varčevanja, tako kot pred 10 leti, 

v času recesije? 

TELEVIZIJA SLOVENIJA 1, 12.10.2023, TARČA, 20.00 

ERIKA ŽNIDARŠIČ (voditeljica) 

Dober večer. V Tarči s politiko. Bo leto 2024 leto varčevanja, tako kot pred 10 leti, v času 

recesije? Več kot banke bodo prispevali najranljivejši, ob visokih cenah hrane elektrike bodo 

plače realno nižje, vlada pa bo zamrznila tudi socialne pomoči, nadomestila za brezposelnost, 

otroške dodatke, štipendije, plače v javnem sektorju. Ne bo uskladila niti subvencije študentskih 

borov. A to ne velja za vse. Imamo tudi državo v državi, denimo državna energetska podjetja, 

kjer bodo plače rasle še naprej. Državljane čaka še solidarnostni prispevek, prav tako tudi 

delodajalce, podjetja pa dvig davka na dobiček. So za vse krive poplave? Denarja za reforme 

očitno ne bo, vlada pa se te dni intenzivno ukvarja še s sanacijo vlade, ki je leto in pol po volitvah 

že brez petega ministra. Javnomnenjsko podporo vladi je načela afera z ministrico za javno 

upravo. Koristila ni niti slabo pojasnjena menjava ministrov za kmetijstvo in naravne vire, ob 

čemer se javnost lahko sprašuje, ali morda res nista odšla zaradi odstrela medvedov in odlova 

nutrij. Predsednik Gibanja Svoboda je bil pozno popoldne na Koroškem, z obiskom občin 

Prevalje in Črna, ki so prve prejele prve popoplavne evre, si skuša dvigniti javnomnenjsko 

podporo. Od tam bi se v naši oddaji lahko pohvalil tudi z novim vodovodom. Po 70 dneh imajo 

ljudje spet pitno vodo. A se tudi tokrat ni odločil, da bi sodeloval, niti po video povezavi ne. 

Preden začnemo temo o financah in ministrih, pa najprej komentar na dogajanje na Bližnjem 

vzhodu. Zadnje dni slovensko politiko deli odziv na vojno v Izraelu in Gazi. V Levici so kritični do 

premierja in zunanje ministrice, ki sta obsodila teroristični napad in izrazila neomajno solidarnost 

z Izraelom. 


ŽAN DOLAJŠ (novinar) 

Matej Tašner Vatovec poziva vlado k priznanju Palestine in sankcijam zoper Izrael. "Leve 

civilnodružbene organizacije pa k takojšnjemu umiku slovenske podpore izraelski okupacijski 

politiki". V SDS-u se na drugi strani sprašujejo, zakaj Slovenija ni odločno obsodila zločinskega 

terorističnega napada na Izrael. "Da za obsežen teroristični napad Hamasa na izraelske civilliste 

ni in ne sme biti opravičila, pa menijo v NSi-ju". 


Gospod Mesec, kakšno je zdaj uradno stališče vlade? 

LUKA MESEC (Levica) 

Kar ste pokazali je bil v bistvu naš odziv na prvi odziv zunanjega ministrstva, od tam naprej so se 

stvari spremenile. Tako, da kakor jaz razumem pač uradno stališče in danes smo se tudi o tem 

na koalicijskih usklajevanjih pogovarjali je, da obsojamo napade Hamasa na izraelske civiliste, 

hkrati absolutno obsojamo eskalacijo Izraela v Palestini, pozivamo k miru. Slovenija tudi mora 

pač delat v mednarodni skupnosti na tem, da se tam čim prej zagotovi mir in pa seveda, da je 

treba razumeti kontekst, to pa je več kot sedemdesetletna politika apartheida, ki ga Izrael izvaja 

nad Palestino in rešitev iz tega bi bila priznanje Palestine. Tukaj pa na vladi ni enotnosti, ampak 

govorimo o tem, kaj je stališče Levice. 


Gospod Tonin. 

MATEJ TONIN (predsednik NSi) 

9


Četrtek 


Kazalo 


2 / 18 

V demokratičnih in civiliziranih državah se vedno obsodi teroristični napad, ko gre za ugrabljanje, 

pobijanja otrok in žensk, druge možnosti tudi ne preostane in sem vesel, da je Slovenija del tega 

civiliziranega sveta, ki je to seveda zmogla. Vsi skupaj si želimo miru na Bližnjem vzhodu. Je pa 

jasno, da do tega miru lahko pridemo samo na način, da podpremo tiste sile na obeh dveh 

straneh, ki se zavedajo, da tega miru ni mogoče doseči z uničenjem nasprotnika, kar ima 

zapisano Hamas v svojem programu, ampak s sobivanjem. Samo s sobivanjem je možno doseči 

mir. In ta tragedija, ta velika žalost, ki se je zdaj zgodila na Bližnjem vzhodu je morda novo okno. 

Tudi številni starši v Izraelu in tudi na palestinskih območjih pozivajo v vsej tej svoji žalosti, da je 

morda to nova priložnost za tako izraelsko kot tudi palestinsko politiko, da začne resno iskat 

nove priložnosti. 


Kaj pravite o pozivu Levice, priznanje Palestine? 


Jaz to razumem kot politično provokacijo. Saj veste, priznanje Palestine se lahko zgodi, ko bomo 

tam sploh imeli koga, s katerim bi se lahko Izrael pogovarjal. Največji problem seveda 

Palestincev je, da so medsebojno silovito razdeljeni in če pogledate v preteklost, potem seveda 

lahko vidite, da kadar so bili enotni, so dosegli največ, so bili najbližje miru in to je seveda prvi 

pogoj, neka enotnost Palestincev, da lahko sploh govorimo o priznanju Palestine. 


Gospod Mesec, potem pa še drugi. 



Jaz se v resnici večino tega, kar je gospod Tonin pred mano povedal, strinjam. Treba je na obeh 

straneh podpret tiste sile, ki si prizadevajo za mir in za sobivanje. Imamo pa tudi na izraelski 

strani in to je treba jasno povedat skrajno desno vlado, ki je Gazi trenutno odklopila hrano, 

elektriko, vode ni in izvaja praktično povsem nesorazmerne napade, pod katerimi pač umira na 

stotine, na tisoče palestinskih civilistov, o tem seveda pač se pri nas malo manj govori kot o 

napadih Hamasa na izraelski strani, ampak oboje je enako zavržno. 


Gospod Černač, odziv vlade je bil podoben kot SDS-a in Nove Slovenije. Kaj vas še moti pri 

tem? 

ZVONKO ČERNAČ (poslanec SDS) 

Ja, celoten demokratični svet je obsodil teroristične napade, mučenje in pobijanje nedolžnih 

civilistov, dojenčkov, otrok. Ta odziv Levice je pa čuden iz več vidikov. Prvič zaradi tega, ker gre 

za poziv Levice, ki je vladna stranka in prihaja v malo nerodnem trenutku. Naj vam preberem kaj 

so napisali v tem pozivu lastni vladi. Vodja poslanske skupine Levica citiram: "Vlada, naj aktivno 

pristopi h kampanji za obsodbo Izraela kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava in 

kolonialno silo, vključno z uvedbo sankcij proti Izraelu". To je popolnoma napačno sporočilo v 

tem trenutku, meče pa tudi čudno luč na celotno vlado. 


Gospod Arčon, mogoče še vi, še tole kaj pojasnite? 

MATEJ ARČON (Gibanje Svoboda) 

Glejte lepo je, da je politika na določenem delu enotna, da enako razmišljamo, enako si 

prizadevamo. Danes se odločati o priznanju Palestine absolutno ni pravi trenutek. To je potreben 

širši politični in družbeni konsenz. Danes mora biti fokus v solidarnosti in pomoči prizadetim. In 

Slovenija je solidarna... 


10


Četrtek 


Kazalo 


3 / 18 

Kaj boste pa odgovorili civilnodružbenim....se opravičujem samo še pod vprašanje, 

civilnodružbenim organizacijam, ki vas pozivajo k umiku podpore Izraelu? 


Glejte, stališče vlade je bilo jasno, zaenkrat ostaja enako. Gospod Mesec je zelo lepo obrazložil 

danes tisti del, kjer smo si enotni in mislim, da je res zelo pomembno da je fokus v humanitarni 

pomoči, ki je kritična. 


Gospa Švarc Pipan. 

DR. DOMINIKA ŠVARC PIPAN (SD) 

Pustili ste me za konec. Verjetno tudi zato, ker veste, da sem mednarodna pravnica in tudi 

izraelsko - palestinski konflikt pravzaprav spremljam vso kariero. 


Ste tu naključno, ampak vseeno. 



Vem, da sem tukaj naključno, ampak sprašujem se, zakaj ste me pustili do konca, tudi če ne 

mislim, da je mogoče vendarle še kaj dodati temu. Ja, dobro je, da se v večjem delu strinjamo. In 

tudi reakcija zunanje ministrice, pa tudi predsednika vlade je bila seveda reakcija na tisti prvi 

dogodek, se pravi ta res neprecedenčni teroristični napad Hamasa na Izrael, ki ga je absolutno 

potrebno obsoditi. Ne moremo pa tukaj tudi sedaj to stališče ni več stališče vlade, smo seveda 

poudarili, da je potrebno takoj, kot je bilo rečeno, obsoditi zločine na obeh straneh, na obeh 

straneh se dogajajo in zelo se strinjam tudi tokrat z gospodom Toninom, ki je poudaril, da 

moramo se pogovarjati s tistimi silami in podpirati tiste sile na obeh straneh, ki so vendarle bolj 

demokratične, bolj pacifistične in si želijo mirne rešitve tega spora. Moramo vedeti tudi, da na 

obeh straneh so te sile v tako v Palestini kot pa jim to zelo redko pravzaprav o tem govorimo v 

Izraelu, izjemno zatirane. Sama poznam kar nekaj aktivistov v Izraelu. Je pa eno dejstvo, ki ga 

pa ne smemo pozabiti in to je, da je palestinsko ozemlje vendarle in tudi po mednarodnem pravu 

je to splošno priznano dejstvo, okupirano ozemlje, Izrael je ta ozemlja okupiral, je tam torej sila 

okupatorska sila in mora tudi že iz tega vidika tam spoštovati mednarodno pravo. Izrael pa ne 

vem, koliko je to znano, desetletja niti ni priznal niti sprejemal četrte Ženevske konvencije, ki to 

je konvencija humanitarnega prava, ki je namenjena zaščiti civilistov. Zgradili so zid, ki je tudi 

pred meddržavnim sodiščem bil prepoznan kot hud mednarodni zločin in teh zločinov je veliko. 

Tako kot teroristični napadi je potrebno vedeti, da tudi država, ki nediskriminatorno napada 

civiliste in počne še druge zločine, ki so že bili omenjeni s strani gospoda Mesca, mora biti 

obsojena in ne moremo tukaj po mojem mnenju in tudi po mnenju Socialnih demokratov črnobelo 

se postaviti niti na eno in niti na drugi stran, ampak poudarjati, da je potrebno odločno 

pristopiti k iskanju mirne rešitve. 


Dobra hvala, bomo tole temu zaključili. Gremo naprej. Namesto reform prihajajo varčevanje in 

novi prispevki. Zakaj bo leva vlada najbolj udarila prav po najranljivejših, medtem ko za nekatere 

privilegiji ostajajo? Ni povsem jasno. Vanja Gligorović in Klemen Košak. 

VANJA GLIGOROVIĆ in KLEMEN KOŠAK (novinarja) 

Ni naključje, da se ob pregledu solidarnostno varčevalnega proračuna za prihodnje leto 

spomnimo na prizore izpred 10. let, ko so v času najhujše recesije takratne vlade močno 

zarezale v prihodke ljudi. Sindikati so šli na ulice. Socialne pomoči, nadomestila za 

brezposelnost, otroški dodatki, štipendije, študentski boni, dodatek za veliko družino, zamrznitev 

plač - enake ukrepe kot takrat pri desni vladi zdaj spremljamo pri levi, ki v istem dihu zagotavlja, 

da bodo bremena fiskalnega pravila in obnove po poplavah, pravično razporejena. 

MAJK ZUPANČIČ (študent) 

11


Četrtek 


Kazalo 


4 / 18 

Definitivno je pravilno, da pač vsi skupaj stopimo skupaj in pomagamo ljudem, ki so bili prizadeti 

v tem, ampak se mi zdi, da res študenti niso ta prav naslov, da se išče tukaj denar. 


Kar 182.000.000 evrov želi vlada prihraniti pri neposrednih transferjih državljanom. Po drugi 

strani nas bodo nova letala za slovensko vojsko prišla kar 154.000.000 evrov. Obrambno 

ministrstvo bo kljub finančnemu rezu naslednje leto posloval z zgodovinsko rekordnim 

proračunom. Družini naše sogovornice, zaradi službe v javni upravi se ne želi izpostaviti, bo 

varčevanje stisko še povečalo. 

NEIMENOVANA OSEBA 

Moram povedat, da sva v bistvu z možem oba zaposlena in imava tri najstniške otroka, vse tri 

mladoletne. Jaz prejemam skoraj da minimalno plačo, ki znaša med 950 do 980 evrov na 

mesec, mož dobi, če je dober mesec 1.100 evrov, dobimo 295 evrov otroških dodatkov, starejša 

dva otroka, ki hodita v srednjo šolo, dobita še štipendijo v znesku 88 evrov na otroka, letno pa 

prejmemo še pač ta dodatek za velike družine, ki pride enkrat na leto v znesku 468 evrov. Že s 

temi dohodki moram povedat, da zelo zelo težko shajamo, v bistvu kolobarimo s položnicami že 

leta in leta. 


A varčevanje ne bo za vse enako. Obstaja tudi država v državi, državna podjetja denimo 

energetska, kjer krize ne bo. Ni skrivnost, da so menedžerji v energetiki dobro plačani. Mesečne 

plače se gibajo med bruto 10 in 15 tisočaki, precej višje plače od slovenskega povprečja imajo 

tudi zaposleni. V Holdingu slovenske elektrarne in Gen Energiji na primer okoli 4.200 evrov bruto 

mesečno. Ne samo to, v energetiki je usklajevanje plač z inflacijo skoraj da avtomatizirano. V 

krovni kolektivni pogodbi je določeno, da se o višini plač s sindikatom dogovorijo vsaj enkrat na 

leto. A pozor, od začetka lanskega leta so se plače v energetiki uskladile kar štirikrat, za skupno 

12 odstotkov. V kolektivni pogodbi delavcev Elektro Ljubljana in Elektra Celja pa je usklajevanje 

celo povsem avtomatizirano, plače se usklajujejo na tri mesece. 


JERNEJ GREGORIN (Sindikat skupine Elektro Ljubljana) 

Kar je v letošnjem letu naneslo 33 evrov mesečno na zaposlenega, se je plača dvigalo. To 

usklajevanje 85 procentov dviga rasti življenjskih potrebščin načeloma ne sledi čist recimo 

inflaciji, ampak na dolgi rok je pa mnogo boljše, kot da ne bi nič imeli usklajevanja. 


Če še dodamo, v zadnjih treh letih se je elektrika za navadnega državljana podražila za skoraj 

polovico. Zakaj se je leva vlada ob skoraj dvomilijardni rezervi lotila iskanja milijonov prav pri 

najšibkejših je nejasno. Kaj to pomeni za družino naše sogovornice? Socialni transferji ob zelo 

nizki plači pomembno vplivajo na družinske finance, na mesec z njimi dobi dodatnih 510 evrov, 

prihodnjega marca zdaj ob visoki inflaciji ne bo zvišanja za 28 evrov na mesec. Sliši se malo, a 

ob nizkih prihodkih šteje vsak evro. 

NEIMENOVANA OSEBA 

Spet bomo kakšna plačila založiti morali, kakšne položnice odložiti, kakšne šolske izlete ne vem 

črtat, ki jih že tako črtamo. Ne vem, ne znam si predstavljati, res, prav skrbi me. Skrbi me ta 

naša prihodnost, skrbi me prihodnost za otroke, ker to, kar se zdaj dogaja, res ni fer in ni v redu. 


To pa še ni vse. Tukaj je še solidarnostni prispevek v sklad za obnovo v višini 39 evrov za tiste z 

minimalno plačo. Družina bo prikrajšana še za uskladitev plače, olajšave in dohodninske 

lestvice. Za zaposlenega z minimalno plačo in splošno olajšavo to na mesec pomeni približno 16 

evrov manj, za zaposlenega s povprečno plačo pa 9 evrov na mesec manj. 

LIDIJA JERKIČ (predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije) 

12


Četrtek 


Kazalo 


5 / 18 

Ob veliki inflaciji, ob dvigu cen vrtcev, ob dvigu cen prehrane pridemo ponovno situacije, da 

bodo družine še enkrat tiste, ki so že zdaj bile v bistvu financirane s socialnimi transferji, težje 

živele. 


Tudi študenti bodo prispevali svoj delež. Ministrstvo namreč ne namerava uskladiti višine 

štipendij in dvigniti subvencije za študentsko prehrano, kar je minister napovedal na začetku leta, 

sedaj pa so si očitno premislili. Kako pomembnih je v povprečju 124 evrov državne štipendije, ki 

jih prejemajo študenti? Majk Zupančič je študent prvega letnika na Fakulteti za družbene vede. 

MAJK ZUPANČIČ (študent) 

Jaz bi rekel, da ekstremno pomembna, sploh zaradi tega, ker pač študenti moramo zraven faksa 

še delat dejansko, sploh te, ki prihajamo iz socialno ogroženih družin. Mogoče je celo malo noro 

kako ne vem država očitno zgleda, da ne želimo hoditi na faks in v bistvu diplomirat, glede na to, 

da lahko hodiš na faks brez tega, da bi imel zraven službo samo če si iz neke premožnejše 

družine. 


Ne uresničuje se tudi zaveza, da bomo v obnovo prispevali vsi enako. Poglejmo razrez, koliko 

bomo po do sedaj znanih podatkih in ocenah prispevali za poplave? Banke z obdavčitvijo 

bilančne vsote 100.000.000 evrov letno, podjetja od 215 do 280.000.000 evrov, del tega z 

dvigom davka, ki pa uradno še ni predlagan, največ je do sedaj znano pri tem, koliko bodo 

prispevali ljudje. Skupno v prihodnjem letu od 470 do 880.000.000 evrov po naših izračunih. 

ANDREJ ZORKO (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) 

Za nas je nesprejemljivo, da se ti socialni transferji zamrznejo. Namreč govorimo o ljudeh, o 

katerih vsak cent pomeni lažje življenje. 



Minister za delo Luka Mesec pravi, da bodo denar prihranili z zamrznitvijo transferjev, a finančno 

ministrstvo nam je odgovorilo, da to ni dovolj, da bodo morali pripraviti še druge ukrepe. Minister 

za finance Klemen Boštjančič jih pričakuje še ta mesec. 


Gospod Mesec, najprej vprašanje, zakaj solidarnost na plečih najšibkejših v času leve vlade? 

Kako ste lahko na to pristali? 


Zdaj najprej tako, proračun sestavi Ministrstvo za finance. Mogoče imam slab spomin, ampak 

nisem bil nikoli imenovan za ministra za finance. 


Ampak zakaj ste pristali na to krčenje. 


Drugi del zgodbe ne ko zdaj nekako malo postajam se mi zdi obraz varčevalnih ukrepov, jaz 

sem v resnici najglasnejši nasprotnik teh varčevalnih ukrepov na vladi. Je pa tako, dve zgodbi 

sta tukaj, eno so poplave, drugo pa je uvajanje fiskalnih pravil v Evropi. Bom, če mi dovolite, 

majčkeno razložil številke. Leta 2019 je naša država 43 odstotkov BDP-ja zbrala z davki in 

prispevki in točno toliko ga tudi porabila. To je bila Šarčeva vlada. V naslednjih letih je poraba 

zrasla na praktično 50 odstotkov, davki in prispevki so ostali na 43. Zdaj jaz se absolutno ne 

strinjam s tem, da se pogovarjamo o tem, kako bomo prišli pod 3 odstotni primanjkljaj samo z 

rezi. Treba bi se bilo vprašati kje so rezerve na prihodkovni, to je prva stvar, ki sem jo večkrat 

povedal. Druga stvar glejte jaz vodim ministrstvo, kjer imamo 95 odstotkov zakonskih obveznosti 

- subvencije za vrtce, štipendije, študentske bone, socialne transfere, itd. Limita nam je bila 

13


Četrtek 


Kazalo 


6 / 18 

znižana z rebalansom iz 2 milijardi 120.000.000 na eno 1 milijardo 780.000.000. Razliko lahko 

izračunate. 


Ja v bistvu največ od vseh, tudi več kot obramba ste morali se odreči. 


Tako. Del tega sicer gre na račun, 155.000.000 je proračun ministrstva za solidarno prihodnost. 

To se je ločilo vmes, tako da ta del je treba odšteti, ampak ostalo je pa varčevanje in na takem 

jaz sem naredil pač vse med poletjem, da bi z nebolečimi stvarmi kot je ne vem preprečevanje 

upokojevanja pred oziroma preprečevanje metanja ljudi na zavod za zaposlovanje pred 

upokojitvijo, z izterjavami preživnin, itd., poskušal priti z dvema koncema skupaj, ampak od nekaj 

točke naprej, če se proračun zmanjša praktično za več kot 10 odstotkov, pa ne ostane drugega 

kot zares boleči ukrepi. Ampak je pa tako, to je predlog proračuna...Mi se... 


Ampak to je zdaj katastrofa, da se najbolj varčuje pri teh najšibkejših, da se ravno v tem času 

bom rekli leve vlade, videli smo prej, to je bilo pred dobrimi 10 leti podobno, zdaj pa še nekaj je, 

recimo ta proračun za leto 2024 predvideva skoraj 300.000.000 manj denarja ravno pri 

transferjih zdaj glede na letošnje leto. Kaj zdaj to pomeni ali to ne bo dovolj? Slišali smo prej 

finančni minister pričakuje še dodatno varčevanje. Kaj boste naredili, boste potem ukinjali 

kakšne transferje? Kaj boste rekli ljudem, kako boste to pojasnili? 


Ne, to kjer smo zdaj je maksimum, kar smo pripravljeni narediti. Je pa proračun trenutno predlog 

proračuna v državnem zboru. Odbori kot je bil tale za delo danes, ki ste ga tudi pokazali, ga 

komentirajo in vlada se bo o njem morala ponovno pogovoriti. Jaz mislim, da na nekih točkah se 

bo treba resno pogovorit o spremembah. 



Je kaj pa če bo minister vztrajal, finančni minister pri tem? Boste šli iz vlade Levica, če bo prišlo 

še do dodatnega zmanjševanja pomoči tem najšibkejšim? 


Na dodatne reze jaz ne pristajam. 


Kaj pa boste podprli recimo spremembo proračuna, ki predvideva tako zmanjšanje v bistvu 

denarja pri vas? Boste podprli ZIPRS? 


Glejte kot rečeno kar smo zaenkrat dosegli je, da se je s pogajanji do zdaj, da se je obseg 

sektorja države dovoljen obseg zvišal za milijardo na 30 milijard, govorimo o vseh blagajnah, ne 

samo o proračunu in da se gremo v Bruselj pogajat oziroma, da se gre minister za finance v 

Bruselj pogajat, da se poplave obravnavajo ločeno od tega deficita, ki ga zajemajo fiskalna 

pravila. Od tukaj naprej se pa pogovarjamo o ukrepih. Jaz kot rečeno pač na nobeno dodatno 

zategovanje pasov na svojem resorju ne pristajam, kar se tega kar je na mizi tiče so pa odprta 

pogajanja. 


Ampak vseeno te številke so zapisane v proračunu, ne, vi pravite, da ne pristajate, samo to piše 

v proračunu, v spremembi za 2024, da boste morali še nekje 300.000.000 najti. 


14


Četrtek 


Kazalo 


7 / 18 

Ne, ne to narobe berete številke. 


Kako ne? Ne, poglejte sprememba proračuna za socialne transferje, poglejte 300.000.000 manj 

denarja, tako da tole so številke takšne kot so. Gospa Švarc Pipan, da ne boste... 


Ner, ne, narobe berete. 


Bova se pogovorila. Gospa Švarc Pipan, poglejte glede varčevalnih ukrepov, zakaj pri šibkejših 

je potrebno najbolj skratka zategovati pas? Po drugi strani pa recimo za diplomate veljajo 

drugačna pravila, v prihodnjem letu ne bodo potrebovali plačevati višjih prispevkov glede na 

realne dohodke, recimo zakaj potem ta razlika pri šibkejših ja, pri neki eliti pa ne? 


Ja uvodno je treba morda pojasniti kako je do teh rezov prihajalo, a ne. Ministrstvo za finance je 

pač ubralo pristop, da nekako skuša odgovornost za varčevanje enakomerno na nek način mi 

temu rečemo linearno, z linearnimi rezi to odgovornost pravzaprav razdeliti med vse resorje in 

tudi nas Socialne demokrate je tak pristop seveda skrbel, ker so posledice lahko bile takšne kot 

tudi zdaj so, da pride do velikih izzivov na resorjih, ki imajo bodisi manjši obseg sredstev ali pa 

večji obseg zakonskih, sodnih in drugih obveznosti ali pa oboje, a ne. Tako, da mi seveda smo 

zaskrbljeni, nismo ravno navdušeni, nasprotno, nad tem, da pač prihaja do velikih rezov na 

področju socialnih transferov v predlogu proračunskih dokumentov in to ni nepomembno dejstvo, 

gre za predlog proračunskih dokumentov, do glasovanja v parlamentu, ki proračunske 

dokumente potrdi je še daleč in mi upamo in verjamemo, da bo resorni minister znal najti neke 

alternativne rešitve oziroma rešitve na način, da bi vendarle čim več teh socialnih pravic lahko 

ohranili. Kot rečeno ti linearni rezi so.... 



Do kakšne rešitve, gospa Švarc Pipan, pa ne vem, da bi upokojencem vzeli potem tiste...? 


Spoštovana voditeljica, kot sem rekla, to je seveda odgovornost resornega ministrstva. Socialni 

demokrati tukaj načelno poudarjamo, da smo zaskrbljeni nad tem, da se varčuje na plečih 

najšibkejših, to je jasno. Ne samo pri socialnih transferjih, gre seveda tudi za omejitev 

usklajevanja oziroma zamrznitev usklajevanja pri mejah dohodninskih razredov, pri olajšavah, 

tudi pri plačah v javnih sektorjih, ta famozni sedaj izpostavljeni 65. člen ZIPRS-a nas tudi skrbi, 

ker nima neposrednih finančnih posledic in Socialni demokrati menimo, da ne bi čisto ni škodilo, 

če ga pustimo v ZIPER-u in s tem damo signal seveda tudi sindikatom, da se bomo z njimi še 

naprej v dogovoru usklajevali te stvari.j 


Se pravi vi takega proračuna potem ne boste podprli, če vas prav razumem? 


Poglejte, to dvoje ni izključujoče. Vlada je kolektivni organ, vsi ministri in vsi resorji smo razumeli, 

da je ta proračun bil pripravljen v okoliščinah potrebe po sanaciji zaradi poplav, do novih oziroma 

ponovnega uvajanja fiskalnih omejitev, katerih razrahljanja zaenkrat ne vidimo v Evropi, inflacije, 

draginje in vsega tega. To, da smo proračun podprli, pomeni, da smo seveda prevzeli 

odgovornost, da se po resorjih v to, da rečem ukalupimo in bomo tudi zmogli. Socialdemokratski 

ministri to poudarjamo, bomo zmogli s tem, kar imamo. Seveda resor ministra Mesca je pa zelo, 

zelo specifičen, kot je pravzaprav vsem jasno, v tem delu seveda najzahtevnejši in tam so 

pravzaprav mogoče samo boleči ukrepi. Zdaj jaz upam, da v tem času do sprejema proračuna 

bomo kolektivno in tu ne mislim samo na vlado, odgovornost je družbena tudi skupaj z opozicijo 

15


Četrtek 


Kazalo 


8 / 18 

staknili glave in videli kako lahko v teh okvirih, ki pač so objektivni, denarja je kolikor ga je, našli 

rešitve, tudi alternativne vire prihodkov kot je bilo rečeno oziroma rezerve na dohodkovni strani, 

to mora biti. Želim to poudariti. To je širša družbena debata in ni prav, da se bodisi na enega 

ministra bodisi na eno politično stranko daje preveč odgovornosti, ker ta trenutek smo Slovenci 

vsi v istem čolnu in trpimo tudi posledice poplav. 


Dobro, drži pa, da ste, da vodite zdaj vlado, imamo finančnega ministra, ki to sestavlja. 


To je vse res, ampak en človek tega ne bo rešil in tukaj moramo stopiti skupaj. 


Rada bi samo še to rekla, da mi niste pa odgovorili na vprašanje zakaj za diplomate pa ne bo 

veljalo varčevanje. Ampak gremo zdaj naprej. To sem vas prej spraševala. Gospod Tonin, kaj bi 

pa naredili vi drugače glede na to, da smo videli pred dobrimi 10 leti ZUJF, pa podobni ukrepi, 

ne? 



Vlada se je na nek način ujela v svojo lastno zanko. Če imate recimo vi podjetje, ki je sestavljeno 

iz štirih delov, pa je en del v težavah, recimo poplave ali pa kakšne druge težave, potem narediš 

vse, da preostalim trem delom gre dobro, da lahko nadomestijo tisto četrtino, ki ji ne gre. In če 

kaj potem lahko rečem, da je tej vladi res spodletelo na vseh področjih, razen pri uvajanju novih 

davkov in zdaj se vrača to ko so gospodarstvo, ko so ljudi dodatno privili enostavno z novimi 

davki, da teh proračunskih prilivov ni dovolj v proračunu in zdaj iščejo preostale načine kako ta 

proračun sestaviti skupaj. Me pa vsekakor preseneča, da ponavljajo naše napake iz časa Zujfa, 

ker takrat se je jasno pokazalo, da očitno na dolgi rok neko tako ostro varčevanje ne deluje in 

praksa doslej pri krizah je pokazala, da lahko to stvar nadomestimo oziroma spodbudimo to 

gospodarsko kolesje samo z dvema načinoma. Prvič je, da povečamo javno potrošnjo, to je 

prejšnja vlada delala s številnimi investicijami v infrastrukturo, tudi v socialno infrastrukturo, kjer 

zdaj ta vlada to ustavlja. To je zelo pomembna stvar. In druga stvar, da ljudem pustiš dihat, da 

lahko razvijajo svoje talente, ne pa da jih z birokratskimi predpisi ukalupljaš in z dodatnimi davki 

otežuješ. To je tista razlika. 


Gospod Tonin, kako bi zmanjšali odhodke? To mi povejte. Saj desne vlade so vedno to 

poudarjale, da je treba pri odhodkih zadeve zmanjševati. 


Pri proračunu so pomembni prihodki in odhodki in če imaš prihodke dovolj visoke, potem ti ni 

potrebno odhodkov zmanjševati. In povedal sem, da je glavni problem te vlade, da zaradi teh 

socialističnih politik namesto, da bi uporabljali zdravo pamet, so se jim prihodki začeli ne tako 

bistveno povečevati, kot bi se mogli. In zato še enkrat, samo če smem to poudariti,....Jaz mislim, 

da to stvar lahko zaženemo samo z javnimi izdatki v javno infrastrukturo. Zdaj pri poplavah je to 

enkratna priložnost. Predvsem pa z debirokratizacijo in razbremenitvijo gospodarstva, da bo 

lahko začelo delati, ne pa da so v nam sosednjih državah zdaj boljši pogoji, da nas prehiteva 

Češka, da nas prehiteva Estonija. To so tiste stvari. 


Ja hvala gospod Tonin. Gospod Mesec, na kratko, potem še gospod Černač. 


Bom samo še enkrat ponovil, kar sem prej rekel. Leta 2019 Šarčeva vlada, Slovenija zbere 43 

odstotkov BDP z davki in prispevki in toliko porabi. 1 odstotek BDP pomeni 600.000.000, toliko, 

da vemo o čem govorimo. Prejšnja vlada zbrane davke ohrani na isti ravni, potrošnjo pa poveča 

16


Četrtek 


Kazalo 


9 / 18 

na 50 odstotkov, za 7 odstotnih točk. Izračunajte, koliko je 7 600.000.000, pa boste videli, kako 

ta logika deluje. Problem pa je te vlade naše, da je treba pač ta dva konca počasi spraviti skupaj. 


To drži, samo lahko bi pa tudi kje drugje, pa rezerva je visoka, zato govorim tudi pri obrambi 

imate (nerazumljivo) proračun... 


To se pa jaz absolutno strinjam. Pač na investicijah na obrambi in pa vprašat se kaj lahko na 

prihodkovni strani, ne da bi pač kogarkoli dušili, nadoknadimo zato, da ne bo pač tak pritisk na 

najrevnejše kot se trenutno kaže. 


Gospod Černač, gospod Arčon. 



Glejte, najprej glede primerjave 2013 in 2023. Stanje pred 10 leti je bilo po več kriterijih bistveno 

drugačno, kot je danes. Takrat smo bili kot Slovenija del globalne svetovne krize z izjemno nizko 

gospodarsko rastjo. Po obdobju vlade 2008/2011 se je zadolženost iz 7,9 milijard povečala na 

25 milijard. Imeli smo izjemno visoke obrestne mere in v kolikor ne bi bilo tega Zujfa, bi država 

takrat bankrotirala in Zujf je bil ohranjen še vrsto vrsto let po tistem, ko smo iz te krize že izšli. 

Druga okoliščina, takrat ni bilo inflacije, lani smo imeli oziroma v letošnjem letu smo imeli 10,3, 

odstotno inflacijo, v lanskem letu, v letošnjem bo 8 odstotna, to so popolnoma druga razmerja, 

popolnoma druge okoliščine in tisto kar je najbolj pomembno glede na to, da vlado vodi Gibanje 

Svoboda, Socialni demokrati in Levica in na njih je odgovornost, tukaj ne moremo te 

odgovornosti podružbljati, so bili ukrepi, ki so jih sprejeli popolnoma v napačno smer že takoj po 

prevzemu oblasti. Res je, da so napovedovali dvig davkov in to so tudi storili, znižali so olajšave 

pri dohodnini, s tem se je seveda avtomatično plača znižala in se bo še v prihodnjih letih. Potem 

smo dobivali nove in nove obdavčitve, povedali ste davek za dolgotrajno oskrbo, zdaj ta za 

obnovo. Mimogrede, tistih 100.000.000 za banke še ni uzakonjenih, za ljudi pa so že uzakonjeni. 

Tako, da to je popolnoma napačna pot. In če pogledate odhodke proračunske za leto od 2023, 

2024 in 2025 so v vseh treh letih približno na nivoju 16 milijard, 16 milijard, prihodki se pa glede 

na leto 2023 v letu 2024 povečujejo za približno milijardo. Od kje? Iz žepov ljudi in podjetij...in iz 

žepov ljudi boste pobrali, tem istim ljudem, ki najbolj potrebujejo ob tej visoki inflaciji 

usklajevanje, pa boste vzeli. V Slovenski demokratski stranki se ne strinjamo, da je pristop pri 

teh usklajevanjih različen glede na to, za katero kategorijo gre. Mimogrede, pred dobrega pol 

leta je premier Golob obljubil, da bo to usklajevanje poenoteno. In kdo je bil najbolj prikrajšan v 

zadnjem obdobju pri usklajevanju? Upokojenci. Ob 4,9, odstotni inflaciji februarja 2022 glede na 

leto 2021, so dobili 4,5 odstotno uskladitev, letos februarja polovico manj pri 10,3, je 4,2. Se 

pravi upokojencem ste vzeli doslej največ. To je kriminal. Zaradi tega je potrebno te stvari na 

pravičen način vrnit nazaj, še posebej glede na stopnjo inflacije, ki jo beležimo. 


Ja gospod Arčon, napačni ukrepi pri najšibkejših, prosim če še vi poveste. 


Hvala za besedo. Jaz bom tudi nekoliko vzel v bran kolega Mesca. Ja, vsak minister Vlade 

Republike Slovenije se je boril za svoj resor in smo kolektivno soglasno sprejeli odgovornost, da 

pošljemo proračun tak kot je v sprejem v parlament z vso polno odgovornostjo. 


A to se vam zdi v redu tako kot je zdaj? 


17


Četrtek 


Kazalo 


10 / 18 

Proračun je sprejet in večkrat sem tudi kot župan rekel, da proračun je kot življenje, ki se 

spreminja. Zato obstajajo tudi rebalansi proračunov, ker zajemajo stvari ko se v tem času tudi 

spreminjajo. Na današnji dan, jaz sem razumel kolega kot, da dejansko nas ta ujma se ni 

zgodila. Na današnji dan smo s soodgovornostjo poslali proračun, ki je dejansko usklajen in 

uravnotežen. Lahko bi povečali javni dolg, populistično znano za desne vlade ali se obnašali 

odgovorno do teh, ki jih je prizadela ujma. Poglejte, zelo pomembno, mnogo teh, ki so danes v 

stiski na račun te ujme, je postalo socialni problem. Mi kot rečeno iz prispevka nismo znižali 

prispevkov, mi smo izključno jih zamrznili. 


No, ampak realno to pomeni manj denarja. 


Je treba pogledati kaj smo pa v preteklem letu naredili...ravno te transferje smo jih povečali. In 

kaj bomo v prihodnjem letu naredili? Največjo uskladitev pokojnin za 8,2 odstotka, tudi med 

upokojenci so socialno šibki. 


To je toliko kot je inflacija, pri drugih pa nič, gospod Arčon. 


In vedno lahko stvar pogledamo z ene strani ali z druge strani. Tudi pri socialnih transferjih se 

dogajajo anomalije, tudi pri socialnih transferjih je lahko mati samohranilka, ki dobi 730 evrov 

socialne pomoči, 90 evrov socialnega dodatka in kam pride? Na minimalno plačo, brez delat nič. 

Zakaj je pomembna zamrznitev? Jaz bom skušal res čim bolj enostavno razložit... 


Vse to drži, ampak to spominja res na retoriko SDS, dostikrat... 



To je pretežno zato, ker želimo ciljno pomagati ljudem z interventnimi ukrepi na področju sociale. 

Če bomo ugotovili, da se bo elektrika podražila, bomo ciljno pomagali tistim, ki so pomoči 

potrebni. Enkrat je potrebno dat eno uravnilovko in dejansko ciljno usmerjati socialno pomoč. Ni 

socialna pomoč, socialni transfer, da država subvencionira prehrano mojih otrok ali pa njegovih 

ali pa vseh tukaj, ki smo danes prisotni. 


Ampak, saj ste pa sprejeli tudi brezplačna kosila za vse. Kako je pa potem s tem pavšalno? 


Ja, z uveljavitvijo v letu 2027, ko bo neka druga vlada. Poglejte, če smem... 


Ja samo še, da gospod Arčon dokonča, potem pa še vsi tukajle čakajo. Ja kar končajte. 


Po drugi strani pa imamo socialne transfere, ki so bili sprejeti v drugih razmerah, v kriznih 

razmerah, v covid razmerah, ki so bili začasni ukrepi in so kar naenkrat samoumevno postali 

trajni ukrepi in če tiste ukrepe vrneš v pred covidno stanje, je v javnosti, kot da smo nekomu vzeli 

nekaj pravice, ki jih je imel, čeprav jih je imel začasno in čeprav so bile razmere drugačne. 


Ampak so štipendije, pa dodatki, pa vse mogoče. Ja, gospod Tonin prosim ja. 

18


Četrtek 


Kazalo 


11 / 18 


Če smem glede vaše opazke... 


Kdo je bil prej...Ja gospod Černač. 


Moram reči, da manipuliranje in zavajanja res ni retorika Slovenske demokratske stranke, tako 

da tukaj se ne moremo enačiti s kolegom iz Gibanja Svoboda in njihovim predsednikom. Ta 

obnova je žal izgovor za to, kar se zdaj počne. Ker obstaja 180.000.000 za dokapitalizacijo 

Elektro podjetij, obstajajo sredstva za nevladnike, ki to niso, za prazne projekte, itd. Niti 

500.000.000 evrov ni predvidenih v vseh proračunskih porabnikih v prihodnjem letu za obnovo, 

to je torej manj kot boste vi pobrali iz žepov ljudem iz naslova tega davka, ki ste ga uvedli skozi 

drugi zakon. 


In gospod Tonin, gospod Mesec, gospa Švarc Pipan. 



Treba je zelo jasno povedat, da te poplave ne morejo biti krive za vse. Šele v teh dneh nekatere 

občine dobivajo najnujnejša sredstva, po dveh mesecih in več. Številni, ki so bili poplavljeni s 

strani države še niso dobili nič. To so pač pravi rezultati trenutne vlade. Ampak če pogledate 

številke v proračunu in pa to koliko so bile napovedani realni stroški obnove po poplavi, se 

seveda stvari ne skladajo. Zanimiva je bila na primer ugotovitev Gospodarske zbornice 

Slovenije, ki je izračunala, da bomo samo s tem solidarnostnim prispevkom pokrili vse stroške, ki 

jih je imelo gospodarstvo v poplavah. Tako, da moj občutek je, da ta vlada, saj veste, začelo se 

je s 500.000.000, naraslo je potem do 10 milijard evrov, vse te popoplavne stroške namerno 

napihuje, zato da bodo krivi za vse stvari, za vse nove davke, za vse podražitve, za vse reze. 

Meni se zdi to nedostojno do ljudi, ki jih je ta nesreča doletela, ker kar naenkrat se bo v družbi 

ustvaril vtis, da za vse kar so nam dogaja - od novih davkov, od novih rezov so krivi tisti, ki so bili 

poplavljeni. To pa je narobe. 


Še gospod Mesec, gospod Arčon je rekel, da je proračun dober? 


Ja glejte kot sem rekel problem tega proračuna je, da smo podedovali razsute javne finance z 

ogromnimi primanjkljaji. Zdaj kako te primanjkljaje spraviti skupaj, če bi jaz imel pri tem več 

besede, ampak vodim stranko, ki ima 5 poslancev, vodim...sem vodil stranko, ki ima 5 

poslancev. Pardon. Bi se seveda pač lotil tega malo drugače. Kot prvo na daljše časovno 

obdobje, kot drugo absolutno pač bi imeli rezi na obrambi pač prednost pred kakršnimkoli pač 

posegi v pravice ljudi in pa kot tretje, iskal bi v prvem planu kaj se, da na prihodkovni strani 

nadoknaditi. Mi smo na repu Evrope po davkih na premoženje in to je treba... 


Ampak toliko vas pa ne moti, da bi recimo šli iz vlade ven ali pa z ministrstva zaradi vseh teh 

ukrepov, ki bodo zdaj prizadeli najranljivejše? 


Kaj bi pa s tem dosegel? 


Ne vem mogoče bi pokazali svojo držo, zdaj pa vendarle pristajate na neke ukrepe, ki so precej 

v nasprotju z nekimi pogledi Levice. 

19


Četrtek 


Kazalo 


12 / 18 


Kot rečeno, mi se že 3 mesece pogajamo o teh ukrepih, kar je pred nami, je predlog proračuna, 

pogajali se bomo naprej. Če gremo iz vlade jaz ne verjamem, da bo karkoli za ljudi boljše. 


Gospa Švarc Pipan, samo še eno vprašanje, ta solidarnostni prispevek, tako je vlada zapisala še 

1. septembra, da bodo plačevali vsi tisti, ki se ne bodo odločili za delovno soboto, ampak to 

seveda ne drži. Zdaj prispevek seveda bodo plačali tudi tisti, ki prejemajo minimalno plačo, če 

bodo ob sobotah delali, ampak praktično nihče od delodajalcev se za to ni odločil. Pet, po 

nekaterih podatkih medijev. Je bil ta ukrep slabo premišljen? 



Glejte vsi ukrepi, ki so sprejemani v takšnem obdobju, v takšni negotovosti, so seveda lahko kdaj 

nedomišljeni do konca. Namen je bil prav gotovo dober in seveda mi smo tudi na vladi 

pripravljeni slišati alternativne rešitve, boljše predloge in ki bodo dobro obrazloženi. Ravno zato 

sem prej poudarila, da ni vmesno reči, da skušamo podružbljati ali kakšen izraz ste uporabili, 

kolektivizirati odgovornost. Pa ravno moment kakršen je bil ta naravna katastrofa, terja to 

kolektivno odgovornost, ker sicer bo tako breme odprave posledic na enih ne pa na drugih in 

namigovati na to, da naj bi potem za to bili krivi v očeh ostalih Slovencev oziroma državljanov 

tisti, ki so poplavljeni, naravnost neokusno. Nekaj stvari želim izpostaviti, ker sem prosila tudi za 

repliko, pa že nekaj časa čakam. Kot prvo skušamo poudariti ne vem, zakaj ne želite tega slišati, 

ja proračun je živ dokument, lahko se spreminja in lahko in bomo se potrudili seveda najti 

rezerve, najti alternativne vire prihodkov, mogoče boljše rešitve in ukrepe od teh, ki so danes na 

mizi. Mi smo do poplav, ki so vendarle povzročile škodo in stroške obnove predvidene v višini od 

10 do 15 procentov slovenskega BDP-ja, smo vendarle morali proračun glede na roke, ki 

obstajajo, sprejeti v slabih dveh mesecih. Poglejte to ni veliko časa za premislek ob tako 

gromozanski katastrofi s takimi posledicami, ki pa tudi ne moreš oceniti škode v treh dnehe. Vsi 

so veliko govorili...Jaz bi res rada to povedala, namesto, da bi vsi tukaj, vsi opozicija in koalicija 

sprejeli to kolektivno odgovornost in to ujmo in njene posledice dojeli kot priložnost za neko novo 

družbeno pogodbo, da se dogovorimo v času ko objektivno nimamo veliko financ na voljo v 

državi, razen za ne samo sanacijo posledic, ampak tudi vzdržno obnovo, ki bo varovala pred 

posledicami bodočih nesreč, bi res morali stakniti glave in popolnoma.... Jaz vam nisem skakala 

v besedo, gospod Černač... 


To je leporečenje. 


53 predlogov....To je leporečenje, oprostite. 30 predlogov, to je navaddno leporečenje, Oprostite, 

53 predlogov je Slovenska demokratska stranka predlagala v izboljšavo tega, kar ste predlagali. 

Imeli bi danes bistveno manj težav, občine bi prej dobile sredstva, jih niso še zdaj ne. Komaj v 

tem tednu po tistem, ko je bila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke v ponedeljek 

na obisku na Koroškem. Od 53 predlogov ste jih 51 zavrnili. j 


Priporočam raziskovalnim novinarjem, da te predloge, poglede, kajti nekateri so bili naravnost 

absurdni in so se tikali obdobij... 


Drži, v redu, bomo pogledali. Se opravičujem, samo trenutek, bomo vsi še...potem boste vsi 

dobili besedo. Menjave nekaterih ministrov so bile nenavadne, predvsem pa slabo pojasnjene. 

Kaj je dejansko razlog zanje? Po predahu. Neučinkovito sta le nutrije in medvedi. Sta ministra za 

kmetijstvo in naravne vire, ki ju je premier ob predstavitvi hvalil - Brežana kot izkušenega 

lokalnega politika, Šinkovo pa kot strokovnjakinjo, odšla zaradi osebnih ali strokovnih 

argumentov? Javno se sprašuje, ker jasnih pojasnil namreč ni bilo. Žan Dolajš. 

20


Četrtek 


Kazalo 


13 / 18 


Golobova vladna ekipa je prerešetana, manjka skoraj tretjina ministrov največje vladne stranke, 

medtem ko nova ministrica za zdravje še zdaleč ni v sedlu in medtem ko je bila ministrica za 

javno upravo pretekli teden politično praktično že odpisana, je premier v enem samem dnevu 

odslovil še dva svoja ministra. 

BOGDAN BIŠČAK (politični analitik) 

No, trenutek se mi ni zdel dobro izbran, na koncu koncev je tudi javnomnenjska raziskava potem 

pokazala svoje, podpora se je pač zelo zmanjšala. Moje mnenje je, da je ta trenutek bil slab 

zaradi tega, ker je samo poudaril dejstvo, občutek, da v vladi ni vse tako kot bi moralo biti. 

DR. MARINKO BANJAC (politolog) 

Pravzaprav je poteza odstavitve dveh oseb iz vladne ekipe ta, ki si jo je verjetno Golob zamislil 

kot tista, ki bo naredila vlado vsaj malo močnejšo, a ne, jo nazaj zekipirala, po domače rečeno. 

Ampak paradoksalno je, da je verjetno ravno ta poteza lahko tista, ki vlado lahko ošibi. 


Naši viri navajajo, o učinkovitosti Uroša Brežana in njegovi menjavi se je v Golobovih krogih 

razpravljalo že več mesecev. Vajeti ministrstva zdaj začasno prevzema Alenka Bratušek. 

Prevetren je tudi nekdanji Brežanov kabinet. Zanimivo, tik po odstopu je v javnost prišla novica, 

da je Brežanovo ministrstvo ustavilo izdajo dveh gradbenih dovoljenj za tretjo razvojno os in tako 

prišlo v konflikt z infrastrukturnim resorjem, ki ga vodi Bratuškova. Andrej Rajh državni sekretar 

Bratuškove na infrastrukturnem ministrstvu, je zavrnitev vlog označil celo za sabotažo projekta. 

Golob pa je minulo sredo kot uradni razlog za izgubo zaupanja navajal nepripravljenost 

ministrstva za hitro plačevanje stroškov popoplavne sanacije. Zdaj že nekdanji minister je 

predsednika vlade v parlamentu demantiral. 

UROŠ BREŽAN (minister za naravne vire in prostor v odstopu) 


9. OKTOBER 2023: Sredstva za katere gre, smo namreč na račun ministrstva dobili šele v 

sredo, 4. oktobra, ta isti dan. Tako preprosto ne moremo biti okrivljeni za nekaj, česar prej niti 

nismo mogli storiti. 


Premierjeva odslovitev ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana je marsikoga 

presenetila, saj gre za ključnega ministra pri obnovi. Večjih napetosti pa med njima v preteklosti 

ni bilo zaznati. Zelo usklajeno sta denimo branila tudi Jankovićev projekt kanalizacijskega kanala 

C0, ki se na vodovarstvenem območju gradi brez presoje vplivov na okolje. 

ROBERT GOLOB (predsednik Vlade RS) 

Gradbeno dovoljenje imajo. 

UROŠ BREŽAN (minister za naravne vire in prostor) 

Gradbena dovoljenja so pravnomočna. 


Edina javna polemika med njima se je odprla ob vprašanju odstrela medvedov. Ministra za 

naravne vire in prostor je takrat premier namreč pozval, da vse odločbe na to temo začasno 

zamrzne, na koncu pa je obveljala ministrova in stališče uveljavljene stroke. Po navedbah 

zanesljivih virov pa je tudi politično relativno nezahtevno vprašanje močno ohladilo odnos med 

Brežanom in Golobom. Zato najbrž ni naključje, da je tik pred slovesom Brežan v parlamentu 

znova omenil medvede. 

UROŠ BREŽAN (minister za naravne vire in prostor v odstopu) 

21


Četrtek 


Kazalo 


14 / 18 

9. OKTOBER 2023: Naj ob tem povem, da bom tudi v svojih prihodnjih izzivih vedno dajal 

prednost strokovnim argumentom pred navodili ali vščečnimi rešitvami, kot je bilo to v primeru 

medvedov. 


Naši viri iz Gibanja Svoboda navajajo, da so tudi Golobova nesoglasja s kmetijsko ministrico 

rojevale predvsem dileme povezane z zaščito živali, v kar se je, kot je znano, zelo aktivno 

vpletala tudi premierjeva partnerica in aktivistka Tina Gaber. Ta je v Golobovem kabinetu 

sodelovala tudi na sestankih delovne skupine za pravice živali. Uradno je Šinkovo odnesla afera 

sadje s pesticidi. Neuradno pa naj bi odnos s premierjem načel tudi odlov nutrij in predvsem 

ministričina zadržanost do koalicijske novele zakona o zaščiti živali, do katere se je sicer kritično 

opredelila tudi veterinarska in kmetijska stroka. In še, Šinkova je na čelo uprave za varno hrano 

postavila Vido Znoj in ne Golobove favoritke Danuše Štiglic, sicer podpornice zakona o zaščiti 

živali, ki naj bi jo Golob po telefonu osebno nagovarjal za prevzem funkcije. 


Prej sva govorila o odprtih frontah. Ena od njih, ki je zaenkrat še latentna, ampak se lahko 

pokaže kot bolj resna, je tudi jaz bom rekel s kmečkimi lobiji. Niso samo v Evropi močni...tudi v 

Sloveniji so lahko, če se tako odločijo in tukaj ministrica se mi zdi je igrala to vlogo baferja 

oziroma blazine, ker se mi, da so jo v teh kmečkih vrstah nekako razumeli kot ministrico, ki jim je 

v določeni meri naklonjena in po svojih močeh skuša pomagati in tukaj se mi zdi zelo pomembno 

ali bo njen naslednik ali naslednica lahko odigral tovrstno vlogo, tako kot ona. 


Še pred pol leta so namreč pred parlamentom promet blokirali traktorji. Kmetijska ministrica pa 

ob izgubi premierjevega zaupanja ni odstopila, ampak se bo jutri pustila razrešiti v parlamentu. 

Goloba je njena kljubovalna drža presenetila. 

ROBERT GOLOB (predsednik Vlade RS) 


Včasih sem res presenečen nad tem, kako ljudje, ki prvič vstopijo v politiko, začnejo dojemati 

svojo vlogo v politiki in marsikomu zmanjka osnovne treznosti, ki jo sicer verjetno ima preden 

vstopi v politiko. 


Šinko pa je po naših informacijah uživala zaupanje tudi dela koalicijskih poslancev, zato naj bi se 

nekateri jutri glasovanja o njej vzdržali. Premier pa je s svojimi izjavami v minulih tednih vzbudil 

še špekulacije o zmanjševanju ministrstev, potem, ko smo morali na referendumu najprej potrditi 

njihovo povečanje. Priznal je, da je s povečanjem števila ministrstev želel ustvariti razvojno 

vlado, ki pa naj ne bi bila primerna za krizne situacije. Naši viri navajajo, da bi lahko predsednik 

vlade še pred koncem leta podal nov predlog za preoblikovanje ministrstev. V Gibanju Svoboda, 

naj ne bi bili zadovoljni z ministrico za digitalizacijo Emilijo Stojmenov Duh. Snovale pa naj bi se 

ideje, da bi iz ministrstva za digitalno preobrazbo, ministrstva za vzgojo in izobraževanje in 

ministrstva za visoko šolstvo nastalo eno ministrstvo z enim ministrom. 


Bo prišlo do tega v tem primeru pa nedvomno o čemer sva prej govorila in to je do prostega 

teka. Zamenjati zakon, se mora spet sooči z referendumom s takim zakonom. To po mojem 

mnenju pomeni najmanj 6 mesecev ukvarjanja s samim seboj in jaz bi zelo odsvetoval, da se 

česa takega lotijo. 


Ministrstvo za naravne vire in prostor bo začasno vodila Alenka Bratušek, kot mogočo 

zamenjavo za ministra Brežana pa se omenja nekdanjega okoljskega ministra v Šarčevi vladi 

Jureta Lebna, ki ga je s položaja odnesla afera Maketa. Očitno vedno močnejša Šarčeva linija 

naj bi kadrovsko naskakovala tudi kmetijski resor, ki ga je začasno prevzel prav obrambni 

22


Četrtek 


Kazalo 


15 / 18 

minister Šarec. Svoje ministrske usluge naj bi med drugimi ponujal nekdanji LMŠ-jev poslanec 

Darij Krajčič, ki je poslanske vrste zapustil potem, ko je v trgovini ukradel sendvič. Ideja o tem, 

da bi nekdanji LMŠ-jev minister Rudi Medved prevzel javno upravo, pa naj bi bila zaradi 

nasprotovanj v Svobodi, že pokopana. Premier bo moral kadrovske špekulacije hitro presekati. 

Kandidatko za novo zdravstveno ministrico je iskal 3 mesece, toliko časa pa si Golob ob 

zahtevni popoplavni obnovi preprosto ne more več vzeti. 


Gospod Arčon, kako je zdaj s tem občutkom, da v vladi ni vse kot bi moralo biti, recimo zdaj, ko 

bi morala predstavljati sklad, ki bo pobiral te solidarnostne prispevke ali pa ljudem povedati po 

kakšnih postopkih bodo lahko na hitro obnovili, zgradili hiše, pa iščemo novega ministra? 


Glejte, za razumevanje situacije menjave ministrov in tudi morebitne dodatne menjave, ki se 

bodo zagotovo tudi zgodile, je treba razumet način vodenja vlade dr. Roberta Goloba, ki je 

nekoliko drugačen, kot smo ga bili navajeni v preteklih letih ali desetletjih, ko so se nekateri bolj 

kot ne držali svojih pozicij. Če po športno rečem, je na nek način to kot selektor, ki vodi 

nogometno, rokometno, odbojkarsko, košarkarsko reprezentanco, ki je seveda odgovoren in 

ljudje, ko spremljamo njegovo delo, smo navadno bolj pametni kot on sam, ker samo trener in 

samo selektor pozna dejansko kakšne cilje posameznemu igralcu, ergo ministru dal, kako 

funkcionira, kako funkcionira v ekipi in če z njim ni zadovoljen, ga preprosto zamenja in 

odgovarja seveda volivkam in volivcem. 


Nerodno je to, gospod Arčon, samo to, nerodno je, če potem selektor reče, da se je denar 

zataknil na ministrstvu, potem pa igralec pa pojasni, da to ni tako, ker je tisti dan prišel denar. 



Glejte, sploh to ni bistveno. Bistveno je kako funkcionira njun odnos, kako funkcionirajo v ekipi ali 

je med njimi zaupanje. Robert Golob je kot oseba izredno zahteven, zahteven je do sebe in 

zahteven je do sodelavcev. Je izredno ciljno usmerjen. Bo prej postavil cilj pred tem kako bo 

dosegel dejansko, s kom bo dosegel ta cilj. 


Ampak zaupanje javnosti pada....Zaupanje. 


Poglejte, mi kot ekipa nismo niti odigrali prvega polčasa. Absolutno zato, da dosežemo te cilje na 

tak ali drugačen način, s takim ali drugačnim ministrom, s številom ministrstev je pomembno, da 

imamo seveda mir, kar ga seveda s strani medijev in opozicija zagotovo ne bomo imeli, rabimo 

pa zaupanje ljudi in to je naša velika odgovornost in velik izziv kako pridobimo dejansko ljudi, da 

nam zaupajo, da odigramo to tekmo do konca. 


To je zagotovo problem. Gospa Švarc Pipan, pa vse lepo prosim, če ste lahko zdaj konkretni, 

ker nam bo zmanjkalo časa. 


Ja in jaz sem prosila za besedo ravno, zato, ker želim nadaljevati, kjer je minister Arčon končal. 

Ta situacija pravzaprav kaže dvoje. Eno stvar ste omenili že sami, ko omenjate zaupanje ljudi, 

gotovo ni dobro, da se takšne menjave in rekonstrukcija vlade ali pa spremembe sestave 

ministrov na takšen način bom rekla debatirajo v javnosti. Nerodna je pa ta situacija zato, ker 

imamo v Sloveniji res zastarel, okostenel sistem, ki ne omogoča predsedniku vlade biti ta 

selektor in voditi ekipo tudi fleksibilno glede same strukture in restrukturiranja, kajti fleksibilnost 

in sposobnost prilagajanja zlasti v kriznih razmerah ali pa spremenjenih okoliščin kot so zdaj je 

23


Četrtek 


Kazalo 


16 / 18 

tudi ključ. Mi to (nerazumljivo) prašanje zakonodajo, namesto, da bi to lahko počela sama vlada 

in bi bilo veliko bolj fleksibilno. Na vladi, lahko potrdim tudi kot ministrica in kot predstavnica 

Social demokratov na vladi, jaz nekih napetosti zaradi teh menjav, zaenkrat nisem opazila. 


Trčenje instrstev ja ne? Kaj menite o tem, da bi se krčila ministrstva ponovno, čeprav smo bili na 

referendumu? 


Še enkrat, to je stvar qnajprej premisleka predsednika vlade in nato tudi razprave. 


Vlado, ki jo je vodil v obdobju 2012, 2013, tista vlada, gospod Janša, tista vlada je imela 12 

ministrstev, ta jih ima zdaj 20. Glede te primerjave selektor pa moram reči, da mi je všeč kot je 

dal gospod Arčon. Zdaj imamo selektorja, ki podeljuje kar sam podeljuje rdeče kartone igralcem 

in jih izloča na podlagi nekih osebnih zamer, istočasno pa sploh nima nadomestnih igralcev 

oziroma tisti, ki pride, pride zadnji trenutek, pa je še slabši od tistega, ki je bil prej del ekipe. To je 

zdaj ta situacija, ni najboljša popotnica za državo, tako da bi se moral ne samo predsednik 

vlade, ampak celotna koalicija zresniti in o tem resno pogovoriti kako naprej. 


Imamo na drugi strani publiko, ki z njihovo retoriko in politiko ustrahuje ljudi, tako je počela in 

tako počne. Mi bomo absolutno poskrbeli, da bojo dobili tisto ljudje kar so od nas pričakovali. 



Vlada ni podjetje in vlada se vodi na popolnoma drugačen način. Potrebno je ogromno 

komunikacije med predsednikom vlade in ministri, predvsem pa je potrebno ogromno 

komunikacije med samimi ministri, da se vsi zapleti v uradništvu sproti razrešujejo. Tako, da 

tukaj je ena izmed pomembnih stvari, ki je morda predsednik vlade ni hotel razumet, da to ni 

podjetje. Druga stvar, druga napaka spreminjat, samo sestavo vlade vrže v prosti tek 6 mesecev 

samo uradništvo in če bodo zdaj to šli ponovno delat, se bo to drugič zgodilo. Bistveno pri vsej 

stvari pa je, da sama menjava ljudi ne reši problemov. Če se ne bodo spremenile politike in 

način delovanja, sami programi, kaj te posamezniki sploh želijo, potem jaz seveda ne pričakujem 

nobenih resnih sprememb. 


Gospod Mesec, morebitno krčenje spet ekipe? 


Se bom kar navezal na to, kar je kolega Tonin na koncu povedal, bistveno je, kaj bomo naredili 

vsi skupaj. 


Krčenje ekipe, se strinjate ali ne? 


Nismo se še pogovarjali o tem. 


No polemika se bo gotovo nadaljevala tudi med predahom. Kmalu bomo nazaj, zato ostanite v 

naši družbi. No in smo v zaključnem delu Tarče. Gospod Arčon, kaj lahko pričakujemo v 

naslednjih mesecih? Menjavo katerega ministra še? 


24


Četrtek 


Kazalo 


17 / 18 

Absolutno pričakujemo odgovorno ravnanje Vlade Republike Slovenije do vseh interventnih 

zakonov, tudi do vseh socialnih pomoči. Ljudi ne bomo pustili na cedilu, zagotovo bomo našli 

ustrezne rešitve, da bomo tiste, ki so najbolj potrebni pomoči in tisti, ki so v tem trenutku najbolj 

prizadeti, da jim bomo absolutno pomagali kot celotna javnost, predvsem pa ne bomo 

ustrahovali ljudi, da bodo plačevali velike zneske, zato, ker mi smo za to odgovorni in prepričan 

sem, da nam bo uspelo. Kot rečeno, potrebujemo zaupanje ljudi in z našim delom si ga moramo 

povrniti. 


Imena že imate za nove ministre za naravne vire, javno upravo? 


Imena bo sporočil kot smo prej rekli selektor in vam tudi skomuniciral zakaj v pravem času. 


Gospod Leben, prihaja? 


Imena vam bo sporočil predsednik Vlade Republike Slovenije. 


Gospod Černač, prosim še vsi en stavek, pa smo zaključili. 


Upajmo, da na ta imena ne bo potrebno ponovno čakati 3 mesece, drugače pa se vlada in 

celotna koalicija že nekaj časa ukvarja samo s sabo namesto z vodenjem države, tako da bi bil 

skrajni čas, da se nad tem zamislijo, zresnijo in vidijo ali lahko sploh še kaj naredijo. V tem 

obdobju so naredili veliko slabega. 



Gospa Švarc Pipan. 


Ja Socialni demokrati razmišljamo tudi o tem, da bi se bilo morda glede na spremenjene 

okoliščine, vsaj sedaj sploh pojmi, potrebno in ustrezno pogovoriti o tem, katere cilje koalicijske 

pogodbe lahko dosegamo oziroma ali bi bilo morda to koalicijsko pogodbo potrebno na nek 

način revidirati seveda v okvirih možnega in potem res zagotoviti, da tisto ključno izpeljemo. Na 

vrhu je prav gotovo že zelo dolgo zdravstvena reforma. 


Gospod Tonin. 


Jaz si pa želim, da vsaka vlada ko dobi priložnost, da ima jasne cilje in pa jasno vizijo kaj s to 

Slovenijo sploh želi storiti in da to kar govori tudi naredi in da ne spreminja konstantno ciljev, 

medtem ko to vlado vodi. Slovenija je lepa, ljudje so delovni in jaz sem prepričan če jim pustimo, 

da dihajo, potem bodo tudi rezultati izjemni. 


Gospod Mesec. 


Ja mi svoje vizije ne spreminjamo. Naši cilji ostajajo isti, naredili bomo vse, da Slovenija v tem 

mandatu dobi stanovanjsko politiko, da postavimo dolgotrajno oskrbo in pa delamo na 

25


Četrtek 


Kazalo 


18 / 18 

pokojninah. Za začetek s tem, da bodo naslednje leto za okrog 8 odstotkov usklajene, sledi pa 

tudi prenova sistema. 


Kaj bo pa še ostalo, bomo pa videli. Hvala lepa vsem, da ste prišli nocoj v naš studio. Hvala tudi 

vam, ker ste bili z nami, spet se vidimo prihodnji četrtek ob 20. uri. Nasvidenje in srečno. 


26

Kanal A, Svet - 18:49 12.10.2023 

Četrtek 


Kazalo 


1 / 3 

Kako dolgo dopustujejo poslanci? 

KANAL A, 12. 10. 2023, SVET, 18:49 

GREGOR TREBUŠAK (voditelj) 

Za večino se je sezona dopustov zaključila. No, nekateri so jo resno izkoristili, recimo nekateri poslanci. Jožef Horvat iz 

Nove Slovenije je bil na dopustu skoraj tri mesece, skoraj toliko tudi njegov strankarski kolega Jernej Vrtovec. In ne boste 

verjeli, Aleksandru Pozveku se je nasmehnila sreča. Celo v državnem zboru je srečal dopustniškega rekorderja. 

ALEKSANDER POZVEK (novinar) 

Vam povem nov vic državnega zbora? Kaj je še redkeje vidno kot kovanec za tri evre? Poslanci Nove Slovenije v 

državnem zboru. Prvi Jožef Horvat 54 dni, drugi Jernej Vrtovec 48 dni, četrti Matej Tonin in peta Iva Dimic. Čeprav ne 

vem zakaj jaz hodim v državni zbor, saj je tukaj najmanjša verjetnost, da jih srečam. In nato presenečenje. 

JOŽEF HORVAT (poslanec Nove Slovenije) 

Dober dan. 


Ne morem verjeti, kje se srečava. V državnem zboru: 


To je moje delovno mesto. 


Skoraj tri mesece na dopustu? 



Ja, to pišejo površni mediji. 


Dobim kompliment. 


Vas ne prištevam med površne. 


Zdaj pa razlog za Horvatov dopust. 


Nisem pa užival na tem dopustu. Žal me je že konec lanskega leta in tudi v letošnjem letu izdala hrbtenica. Čeprav bi 

lahko bil doma po operaciji dva meseca, sem po enem mesecu že bil nazaj na delovnem mestu. Vmes sem pa koristil 

dopust, ne pa bolniško odsotnost. 


Zdaj veste, da Jožef Horvat ni ležal na plaži s čivavo na straži. Kaj pa vaši kolegi? Tudi veliko so na dopustu. Gospod 

Vrtovec. 


To pa morate njih vprašat. Nisem jaz njihov odvetnik. 


27


Četrtek 


Kazalo 


2 / 3 

A jih vidite? 


Ja, ja, danes sva z Vrtovcem že skupaj sedela. Veliko sediva na Komisiji za nadzor javnih financ. 


Ja, morda bo delo poslanca postal deficitaren poklic. Ste utrujeni tako poslanci? 

JANI PREDNIK (vodja poslanske skupine SD) 

Včasih smo. 


Kdaj to čutite, v petek, vas že zmanjkuje? 

JANI PREDNIK (vodja poslanske skupine SD) 

V petek nas ne zmanjkuje zato, ker je to dan, ko vemo, da končujemo teden. 


A ne vsi. 

BRANKO GRIMS (poslanec 

SDS) 

Sam delam praktično vse dni v tednu, tudi ob sobotah in nedeljah. 


Le 10 dni dopusta je v letošnjem letu porabil Grims. 


SDS) 

Ko sem otroke na njihovo željo peljal na morje in lepo je bilo. 



Grims mi še pove: 


SDS) 

Da bi kdorkoli toliko delal kot jaz, ne verjamem. 


Grims ne koristi niti bolniške. 


SDS) 

Ne bolniško praktično ne grem, razen če bi bile kakšne zelo izjemne razmere. 


Atipična pljučnica recimo? 


SDS) 

No, to je bil napad zahrbten. To oba dobro veva. 


Zdravje je na prvem mestu. 


Veliko zdravja vam želim. 

28


Četrtek 


Kazalo 


3 / 3 


Tudi jaz vam. 


Srečno. 


Srečno. 


29

Vestnik Murska Sobota 12.10.2023 

Četrtek 


Kazalo 

Stran: 2 

Površina: 438 cm 2 1 / 1 

Razrešitev Irene Sinko 

Odhaja z nasmeškom na obrazu 

Kljub pohvalam iz koalicije pri razreševanju uporniške kmetijske ministrice ne bo presenečenj 

Izteka se zgodba Irene Šinko na po- 

trgovcev, ki so prodajali živila s pre- 

ložaju kmetijske ministrice, saj bodo 

poslanci jutri glasovali o njeni razrešitvi. 

Dobro leto njenega ministrovanja 

že na začetku ni bilo postlano 

z rožicami, saj so posledice vojne v 

povedanimi pesticidi. Po drugi strani 

pa poudarja, daje uprava za varno 

hrano avtonomen organ, čeprav bi 

tudi ministrstvo lahko njeno 

vodstvo 

pozvalo k objavi podatkov. Izbrane 

Ukrajini močno udarile tudi po kmetijski 

panogi, spomladi letos pa so 

državo zavzeli traktorji razburjenih 

besede Šinkovi namenja tudi Tine 

Novak iz Gibanja Svoboda, ki jo opiše 

kot delavno, predano in usmerje- 

kmetov zaradi davčnega primeža, 

okoljskih zahtev in Nature 2000. Njeno 

ministrovanje si bomo zapomnili 

tudi po neposrečenem državnem odkupu 

slovenske pšenice in spremljanju 

cen košarice živil, ki je v nasprotju 

z realnostjo prikazovala pocenitve. 

Šinkovo je kot nestrankarsko mini- 

no k cilju izboljšati stanje v kmetijskem 

sektorju. Čeprav je bil osebno 

zadovoljen z njenim delom, poudarja, 

da je predsednik vlade kot vodja 

izvršne oblasti odgovoren za učinkovitost 

in kohezivnost svoje ekipe. 

»Če meni, da nekdo v njegovi ekipi 

ni kompatibilen z njegovo vizijo ali 


strico iz kvote vladajočega Gibanja 

Svoboda vseskozi spremljal dvom 

o njeni samostojnosti in suverenosti, 

čeprav je veljala za predano, delavno 

in profesionalno funkcionarko. 

Nekdanji vodja njenega kabineta 

in zdajšnji poslanec Dejan Suč se ji je 

celo javno poklonil z besedami, da 

»takšne profesionalke v. življenju še 

ni imel priložnost pobliže spoznati«. 

Kot uradni razlog za njeno razrešitev 

je premier Robert Golob navedel 

nepravočasen in neustrezen odziv 

uprave za varno hrano na ugotovitve 

o vsebnosti nedovoljenega pesticida 

v živilih, a verjetno 

se pravi razlogi 

skrivajo tudi onkraj breskev in sliv. 

Od kadrovanja v prej omenjeni instituciji 

do različnih stališč glede spornih 

novel zakona o zaščiti živali in 

zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici 

Slovenije (KGZS). Sinkova bo ministrstvo 

zapustila pokončno in z nasmeškom 

na obrazu, nad odločitvijo 

predsednika vlade pa, pravi, ni bila 

presenečena. »V politiki so take stvari 

zmeraj možne in s tem se je treba 

že prej sprijazniti,« je izjavila za naš 

časopis in dodala, da ji kljub temu 

ni žal, da je sprejela izziv in prevzela 

kmetijski resor. Na neki način se je 

uprla predsedniku vlade, saj se ni odločila 

za prostovoljen odstop. Kot poudarja, 

v slovenski ustavi jasno piše, 

Površina: 438 cm 2 30 

Svojo plat zgodbe bo kmetijska ministrica Irena Sinko predstavila jutri v 

državnem zboru pred odločanjem o njeni neizogibni usodi, roro vanesa '■ 

Za 

kmetijstvo po meri kmeta 

Do dela kmetijske ministrice je kri- ni bila za kmete, je boljše, da gre, če 

tičen Franc Kučan, podpredsednik pa jo odstavljajo zaradi maščevanja, 

kmetijskega sindikata, ki pravi, da naj to j ivno pove,« je jasen kmeč- 

Irena Sinko ni bila to, kar so kme- ki sindi calist, ki je ministrico že na 

tje od nje pričakovali. Najbolj ji po protestnih shodih pozival, naj odinjegovih 

besedah zamerijo, da Sf ni de, če jf v vladi ne upoštevajo. Njen 

postavila na njihovo stran pri spre- naslednik se bo, kot poudarja, moral 

jemanju zakonov o zaščiti živali in zavzeti za kmetijstvo po meri kme- 

Kmetijsko-gozdarski zbornici. »Če tov in n ; po meri predsednika vlade. 

da ministre imenuje in razrešuje državni 

zbor na predlog predsednika 

vlade. Svojo plat glede razlogov za 

razrešitev bo predstavila v državnem 

zboru pred glasovanjem o njeni že 

vnaprej znani končni 

V staro službo 

usodi. 

Presenečenj namreč ni pričakovati, 

čeprav ji je javno v bran stopil 

koalicfski poslanec Damijan Zrim. 

»Menita, da je njena odstavitev prehitra, 

g lede na to, koliko možnosti za 

razjasriitev domnevno spornih zadev 

dobijo drugi ministri, zato bom v petek 

glasoval proti njeni razrešitvi,« 

napoveduje poslanec Socialnih demokratov, 

ki se sicer strinja, da uprava 

za yarno 

hrano ni ravnala pravilno, 

ko kljub pozivom ni imenovala 

delovnim slogom, je njegova pravica 

in dolžnost, da ukrepa v skladu s 

tem, kar vidi kot najboljše za državo 

in vlado,« pravi Novak in dodaja, 

da kljub osebni podpori ministrice 

spoštuje 

Golobovo odločitev. 

Neodločen je še Jožef Horvat iz 

Nove Slovenije, čeprav bo njegova 

poslanska skupina razrešitev Sinkove 

podprla. Dilemo mu povzročajo 

predvsem, kot pravi, »lokalpatriotični 

vzgibi«, saj gre navsezadnje za 

ministrico iz Pomurja, a v isti sapi 

ostaja kritičen. »Šele prejšnji četrtek 

je bila v odboru za kmetijstvo 

končno jasna pri svojem 

stališču do 

zakona o zaščiti živali in zakona o 

KGZS. Že prej bi se morala postaviti 

za slovenskega kmeta in povedati, 

da ne bo služkinja predsednika 

vlade pri napadu na živinorejo, 

na kmetijsko zbornico in slovensko 

kmetijstvo na splošno,« je oster 

Horvat. Odhajajoča ministrica je za 

Vestnik še dejala, da svetuje predsedniku 

vlade, da novega ministra 

imenuje čim prej, saj je v tem resorju 

treba dnevno sprejemati zahtevne 

odločitve, sama pa se že prihodnji 

teden vrača na staro delovno 

mesto na murskosoboški upravni 

enoti. Ob njenem odhodu je mandat 

prenehal tudi državni sekretarki 

iz Pomurja Tatjani Buzeti. 

Rok Savel

Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:19 12.10.2023 

Četrtek 


Kazalo 


1 / 2 

Odbor za kmetijstvo o proračunih za prihodnji 

dve leti 

RADIO OGNJIŠČE, 12.10.2023, UTRIP DNEVA, 15:19 

MATJAŽ MERLJAK (voditelj) 

Včeraj je Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnaval predlog sprememb proračuna za leto 2024 in se 

seznanil s predlogom proračuna za leto 2025. Kritike zaradi zmanjševanja sredstev na posameznih postavkah so letele 

predvsem iz opozicije. Prispevek Roberta Božiča. 

ROBERT BOŽIČ (novinar) 

Predvidena proračunska sredstva na področju kmetijstva se za leto 2024 zvišujejo, to pa je povezano z odpravo posledic 

in obnovo po letošnjih naravnih nesrečah, pravi ministrica Irena Šinko. 

IRENA ŠINKO (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) 

Preseganje je predvsem iz naslova sredstev na podprogramu Sredstva za pomoč ob naravnih nesreča. 


Na ostalih postavkah pa so na kmetijskem ministrstvu sledili navodilom finančnega ministrstva po zmanjševanju. Na to so 

se kritično odzvali v opoziciji. Poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat je opozoril, da glede na proračun, namerava vlada 

razgraditi Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. 


Torej za naslednje leto imamo 10,8 milijonov evrov, zato službo znotraj Kmetijsko gozdarske zbornice. V naslednjem letu, 

se pravi letu 25, pa te postavke ni. 



Ministrica Irena Šinko odgovarja. 


Torej jaz bom še enkrat povedala. Za javno kmetijsko svetovalno službo so sredstva zagotovljena tudi v letu 2025, 

ampak na novi proračunski postavki. Torej ker se sredstva ocenjujejo v enem delu in ko se ta postavka zapre, se nova 

odpre. Tako, da so sredstva zagotovljena, v znesku kot sem jih že prej povedala na novi proračunski postavki. 


Poslanec SDS Tomaž Lisec je izpostavil, da je v integralnem proračunu, glede sredstev za pomoč ob naravnih nesrečah, 

za leto 2024 predvidenih slabih 49 milijonov evrov, za leto 2025 pa dobrih 28 milijonov, medtem ko naj bi po vladnih 

ocenah, škoda po avgustovski naravni nesreči znašala 9,9 milijarde evrov. Ministrica mu je odgovorila. 


Tukaj moram povedati, da 48 milijonov ne bo dovolj za sanacijo vse škode v kmetijstvu, to nam je vsem jasno. 


In dodaja. 


Saj iz tega dela sredstev se bodo lahko sanirala tista najnujnejša dela in pa tudi dejansko sem spadajo tudi gozdne 

ceste. 


31

Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:19 12.10.2023 

Četrtek 


Kazalo 


2 / 2 

Poslanka Nove Slovenije dr. Vida Čadonič Špelič pa je bila kritična zaradi zmanjševanja sredstev na področju 

zdravstvenega varstva rastlin in živali. 

Dr. 

VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka Nove Slovenije) 

Za 4 milijone je skoraj jaz mislim, da več kot 10 % in jasno je treba tu povedat, tudi zaradi magnetograma in javnosti, ko 

smo bili poslanci tako zavzeti in smo dajali navodila upravi, kaj je treba naredit, da se bodo živali boljše počutile. 


Ministrica je zmanjšanje potrdila. 


Tukaj se je zavedam, da smo zmanjšali za 4 milijone in bo potrebno ta sredstva torej v prihodnjem letu dodatno najti 

nekje. 


Kar se pa tiče nepredvidenih dogodkov, kot je afriška prašičja kuga, pa se sredstva iščejo v rezervi, je še dejala 

poslavljajoča se kmetijska ministrica. Več boste slišali v nedeljski kmetijski oddaji. 


32

Radio Ognjišče, Mozaik dneva - 18:02 12.10.2023 

Četrtek 


Kazalo 


1 / 1 

Nezadovoljstvo gospodarstva zaradi napovedi 

novih davkov. 

RADIO OGNJIŠČE, 12.10.2023, MOZAIK DNEVA, 18:02 


Tudi odbor za gospodarstvo se je danes seznanil s predlogom proračunov za leti 2024 in 2025. Kot je dejal državni 

sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, je država trenutno v fazi, ko je treba sanirati posledice avgustovske 

ujme. Največji del sredstev je tako namenjen interventnim ukrepom. 

DEJAN ŽIDAN (državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo) 

Nam je uspelo, kakor smo se tudi z gospodarstvom dogovorili, relativno hitro izplačati prvo izplačilo, ki je bilo izplačano 

čisto v začetku oktobra. Kakor veste, je bilo tega izplačila slabih 32.000.000 za dobrih 700 gospodarskih družb, drugi del 

izplačila, če je prvi del izplačila, ki sedaj to izplačilo za škodo na strojih in opremi, blagu in izpadu, ko rečem prihodka, 

mislim izpadu dodane vrednosti, če je bil prvi del izplačila na podlagi lastnih ocen, bo pa končna ocena in program 

sanacije bo pa narejen na podlagi drugih ocen. 



Kdaj bo prišlo do izplačila tega zneska, je po njegovih besedah odvisno od tega, kdaj bo pripravljen program odprave 

posledic škode v gospodarstvu, ki bo temeljil na certifikatih, ki jih morajo podjetja dobiti od cenilcev in računovodij. V 

proračunu ministrstva pa še niso vidna sredstva, ki bodo gospodarstvu na voljo prek sklada za okrevanje in odpornost, po 

katerem naj bi bilo v letu 2024 gospodarstvu za 350 projektov izplačanih 629.000.000 EUR, v letu 2025 pa 76.000.000 

EUR. Člani odbora iz SDS, NSi so ob tem poudarjali širšo gospodarsko sliko, ki se utegne poslabšati tako zaradi 

stagnacije v Nemčiji kot tudi nazadovanja Evropske unije v primerjavi z globalnimi konkurenti. Ob tem so poudarjali 

nujnost zagotavljanja stabilnega poslovnega okolja, pri čemer so člani opozicijskih strank navajali zlasti nezadovoljstvo 

gospodarstva zaradi napovedi novih davkov. 

33

N1info.si 13.10.2023 

Petek, 05:53 


Kazalo 

https://n1info.si/novice/slovenija/brskali-tudi-po... 

1 / 6 

Brskali tudi po računih žene pomembnega politika: 

“To je svinjarija prve vrste” 

Slovenija Avtor: Katja Šeruga , Miha Orešnik 13. Okt 2023 05:50 

Delite : 


Žiga Živulović jr./BOBO 

Ne samo poslovneži, direktorji, medijski direktorji, novinarji, novomeški škof in šef Športne 

loterije, na seznamu ljudi, ki jim je Žugljev urad v času tretje Janševe vlade prečesaval bančne 

račune, je bila po informacijah N1 tudi žena takratnega predsednika državnega zbora in 

opozicijskega politika Igorja Zorčiča, brežiška odvetnica Nataša Vrečar Zorčič. In to ne v 

kateremkoli trenutku, pač pa v trenutku, ko se je okoli njenega moža bila za Janševo vlado 

pomembna politična bitka. 

“To je svinjarija prve vrste. Zaradi takšnih ljudi, kot je Damjan Žugelj , ljudje nimajo več zaupanja niti 

v najvišje državne institucije. Ustrezno bom ukrepala, ker gre za hud poseg v človekovih pravice in 

zagotovo bom tudi sama podala kazensko ovadbo zoper Žuglja zaradi kaznivega dejanja zlorabe 

položaja na mojo škodo.” 

34


Petek, 05:53 


Kazalo 


2 / 6 

Razkrivamo: NPU zaradi suma zlorabe uradnega položaja ovadil Damjana 

Žuglja 

Slovenija 12. Okt 2023 6 

Slovenski Watergate: Potrebujemo varovalke in vodje z visoko osebno 

integriteto 

Slovenija 16:11 2 

Tako se je Nataša Vrečar Zorčič , žena nekdanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča , 

odzvala, ko smo ji povedali, da je po informacijah N1 urad za preprečevanje pranja denarja v času 

tretje vlade Janeza Janše na podlagi kratke anonimke brskal tudi po njenih bančnih računih. 

Natančneje po dveh osebnih bančnih računih in po računu njene odvetniške pisarne. 

Datumi prečesavanja njenih računov pa popolnoma sovpadajo s pomembno politično bitko, ki se je 

takrat odvijala v parlamentu in v središču katere je bil prav njen soprog. 


zorcic.si (Nataša Vrečar Zorko, odvetnica in soproga Igorja Zorčiča). 

35


Petek, 05:53 


Kazalo 


3 / 6 

Igor Zorčič je vrhunec svoje politične kariere doživel marca 2020, ko je po odstopu Marjana Šarca s 

premierskega položaja vlado oblikoval Janez Janša. Prestop stranke SMC iz leve v desno vlado je 

Zorčiča nagradil z enim najpomembnejših položajev v državi. Postal je predsednik državnega zbora. 

Deset mesecev kasneje, januarja 2021, so bile razpoke zaradi nezadovoljstva z delovanjem Janševe 

koalicije v SMC pod vodstvom Zdravka Počivalška že zelo opazne. Še bolj so se odnosi v stranki 

zaostrili februarja, ko je tedanja opozicija z imenom koalicija KUL (neuspešno) poskusila ponovno 

prevzeti oblast z mandatarskim kandidatom Karlom Erjavcem. 

Dokončno pa je počilo marca, ko so trije poslanci SMC stranko in Janševo koalicijo zapustili. Igor 

Zorčič je bil med njimi. 

Razkrivamo: po bančnem računu škofa Sajeta je brskala članica stranke 

SDS 

Slovenija 29. Jul 2023 28 

Nenavadni intervencijski stroški občin: alkohol, dvojni nakupi, nova 

zemljišča 


N1 video 12:55 10 

Dobra dva tedna pred izstopom treh poslancev SMC se je v direktorski stol na uradu za 

preprečevanje pranja denarja usedel Damjan Žugelj. S seboj je na urad prinesel tudi ‘edinstvene 

prakse dela’, ki so kriminaliste NPU v primeru največjega brskanja po bančnih računih v zgodovini 

Slovenije že prepričale, da so bile tudi nezakonite. 

Kot smo razkrili v sredo , so namreč kriminalisti NPU Žuglja kazensko ovadili zaradi suma zlorabe 

položaja v primeru Dragan Šolak , ko je urad v enem zamahu zgolj na podlagi kratke anonimke 

prečesal skoraj 200 bančnih računov ljudi in podjetij v Sloveniji. 

Odgovora na vprašanje, ali so občutljive informacije z bančnih računov za potrebe morebitnega 

političnega izsiljevanja iz urada uhajale še kam, pa za zdaj še ni. 

36


Petek, 05:53 


Kazalo 


4 / 6 

Borut Živulović/Bobo 


Ko je Igor Zorčič zapustil SMC in Janševo koalicijo, so se začeli pritiski nanj stopnjevati. Janševa 

koalicija s strankami SDS, NSi in preostankom SMC v glavnih vlogah je želela, da odstopi z mesta 

predsednika državnega zbora, ker da še nikoli v zgodovini slovenskega parlamentarizma tega 

položaja ni zasedal opozicijski poslanec. 

A v parlamentu je vladala pat pozicija. Ne koalicija ne opozicija nista imeli zagotovljenih 46 glasov, 

Janševa vlada je bila z 38 glasovi manjšinska. Zorčič pa se ni dal, ni hotel odstopiti, zato je Janševa 

koalicija ne enkrat, pač kar dvakrat predlagala njegovo razrešitev. 

Obenem pa je koval tudi politične načrte o svoji stranki in strankarskih zavezništvih, ki bi bila lahko v 

močno razdeljenem parlamentu za tedanjo koalicijo politično še bolj neugodni. 

37


Petek, 05:53 


Kazalo 


5 / 6 

Presenetljiv umik kandidature: je povezan z afero Žugelj? 

Slovenija 19. Ma 2023 3 

Šinko se obeta razrešitev. Njo in Ajanović Hovnik služba čaka, Brežan 

brezposeln 

Slovenija 19:35 1 

Ko je Zorčič 30. marca 2021 na tajnem glasovanju preživel prvi poskus razrešitve, je bil šok za 

Janševo koalicijo velik. Na tedanjega vodjo poslanske skupine SDS Danijela Krivca so iz koalicije 

leteli očitki, da je pozabil, “kako se v parlamentu šteje.” Da so bili prepričani v svoj uspeh, pa kažejo 

tudi izjave predsednika NSi Mateja Tonina , ki je pred glasovanjem s precejšnjo gotovostjo 

napovedoval, da bo novi predsednik državnega zbora poslanec NSi Jožef Horvat . 

Ni trajalo dolgo, ko je na urad za preprečevanje pranja denarja, kjer je že sedel Žugelj, prispela 

kratka anonimka, spisana na približno eni tipkani strani in pol. To je bilo 7. maja, tri tedne pred 

drugim poskusom Zorčičeve razrešitve. 


V anonimko so se deloma prelili tudi nekateri očitki iz takratnih objav na portalu televizije Nova 24, 

ki so jo ustanovili člani stranke SDS. Predvsem pa je po informacijah N1 anonimka Nataši Vrečar 

Zorčič očitala, da je ona tista, ki Zorčiču ne dovoli odstopiti s položaja predsednika državnega zbora 

in da je v zameno za to iz nekaterih podjetij, zlasti iz Term Čatež v lasti Bojana Petana , ki je ena od 

lokalnih posavskih strank njene odvetniške pisarne, prejela 400.000 evrov podkupnine. 

Žugljev urad je preiskavo na podlagi anonimke odprl 18. maja 2021. To je bilo deset dni pred drugim 

glasovanjem o razrešitvi Igorja Zorčiča. Dva dni kasneje je urad bankam poslal zahteve za vpogled v 

bančne račune Zorčičeve soproge. 

38


Petek, 05:53 


Kazalo 


6 / 6 

STA (Damjan Žugelj, nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja.) 


A Zorčič je 28. maja 2021 preživel tudi drugi poskus razrešitve. Tako kot v prvem je bila tudi v drugem 

poskusu Janševa koalicija “prekratka” za en sam glas. Danijel Krivec je takoj po glasovanju 

napovedal, da bo sledil še tretji poskus Zorčičeve razrešitve, a ga nikoli ni bilo. Zakaj ne, ni znano. 

Je pa zdaj znano, da je Žugljev urad preiskavo bančnih računov Zorčičeve žene 22. junija 2021 končal 

z ugotovitvijo, da navedbe v anonimki ne držijo. Urad namreč na bančnih računih Nataše Vrečar 

Zorko ni našel nič takšnega, kar bi kakorkoli kazalo na to, da je prejela podkupnino. 

“Razlogi za to so bili lahko samo politični, nobena druga razlaga ni možna. Pričakujem pa, da bodo 

pristojni organi reagirali tudi v tem primeru in ustrezno ukrepali,” zdaj že bivši politik Igor Zorčič za 

N1 komentira novinarsko razkritje, da je Žugljev urad v najbolj turbulentnem času Zorčičevega 

političnega življenja brskal tudi po bančnih računih njegove žene. 

39

Dnevnik 13.10.2023 

Petek 


Kazalo 

Stran: 2 



NEVLADNE ORGANIZACIJE / VSI 

PROJEKTI KAJE PRIMORAC 

Dvoživka v svetu vladnega in nevladnega 


© Nadaljevanje s strani 1 

Ipes se prijavi na razpis: uspešen je s 

projektom vzpostavitve varnih točk in 

spletne strani za 

nasilja, otrok in 

opolnomočenje žrtev 

mladostnikov. Večino 

teh točk kasneje vzpostavi v 

lekarnah 

v podravski regiji in v poštnih poslovalnicah. 

Prvi obrok za izvedbo projekta 

MDDSZ je Ipesu izplačan junija 2021. 

A Kaje Primorac tedaj ni več v SVRK. 

Naključje na 

ministrstvu za delo 

Prezaposli seje na agencijo za 

kmetijske 

trge, kjer že dela tudi Sanja Ajanovič 

Hovnik. Tam Kaja Primorac ostane 

le pol leta, saj se začasno preseli na 

MDDSZ. Prezaposli se torej na ministrstvo, 

ki je prav tedaj »njenemu« 

inštitutu (Ipes) nakazovalo sredstva 

za izvajanje 130.000 evrov vrednega 

projekta. Na ministrstvu, ki ga tedaj 

vodi minister Janez Cigler Kralj, zasede 

položaj podsekretarke v sektorju 

za 

enake možnosti. 

»Najprej poudarjamo, da je bil 

omenjeni razpis izpeljan v času 

prejšnje vlade in torej v času prejšnjega 

vodstva ministrstva,« si je 

uvodoma roke umilo ministrstvo za 

delo, ki ga danes vodi Luka Mesec. 

Zato ne morejo odgovoriti na 

vprašanje, 

ali so bili predhodno seznanjeni 

s poslovnimi povezavami med Kajo 

Primorac in 

»Kot je razvidno iz 

njenim zavodom Ipes. 

podatkov, je gospa 

Primorac prišla na ministrstvo, ko 

je bila pogodba z Ipesom že podpisana. 

Njeno delo na ministrstvu po 

zagotovilih njene nadrejene ni 

bilo 

povezano z omenjenim razpisom,« področja razvoja podeželja. Za to bo 

je sporočilo ministrstvo. Po njihovih 

Ipes od SVRK prejel dobrih 91.000 

besedah je iz razpoložljive dokumentacije 

razvidno, da med zaposlenimi 

evrov. »Ne prihaja do konflikta interesov 

z nalogami, ki jih uslužbenka 

ali zunanjimi sodelavci Ipesa, ki so 

opravlja na delovnem mestu v državnem 

organu, in plačljivimi deli, ki jih 

bili financirani s sredstvi projekta, ni 

bilo Kaje Primorac (je pa bila zastopnica 

zavoda op. p.). 

opravlja kot podjetnica,« zagotavljajo 

v agenciji. 

Kaja Primorac hodi v službo v mariborsko 

dislocirano enoto, tam je 

Naključje pri bivšem delodajalcu: 

na razpisu pridobi 260.000 evrov 

zaposlena na delovnem mestu višje 

Vrnimo se v maj 2021. Kaja Primorac 

svetovalke v oddelku za EU-zadeve 

je zaposlena na MDDSZ, ko njena 

in odnose z javnostmi. Med drugim je 

prejšnja delodajalka (SVRK) objavi 

zadolžena za pripravo odgovorov. Tudi 

razpis s področja krepitve človeških 

na morebitna novinarska vprašanja. 

virov. Ipes se uspešno prijavi s tremi 

Ali je sodelovala pri pripravi odgovorov 

na vprašanja Dnevnika, ne vemo. 

projekti, za kar mu pripade 259420 

evrov. Projekti so se začeli izvajati Na Dnevnikova novinarska vprašanja, 

letos poleti, financirata jih norveški 

v vlogi zastopnica Ipesa, (še) ni odgovorila. 

»Absolutno je zelo veliko obve- 

finančni mehanizem in Republika Slovenija. 

Na ministrstvu za kohezijo in 

znosti,« je dejala v pogovoru za oddajo 

Tarča. »Imam še majhnega otroka, 

regionalno politiko zagotavljajo, da 

gospa Primorac na SVRK ni opravljala 

sem pa tudi doktorska kandidatka na 

del, ki bi se nanašala na finančne mehanizme, 

»zato tudi ni mogoče govo- 

Univerzi v Ljubljani. Da, absolutno je 

ogromno vsega.« x 

riti o konfliktu interesov«. Poleg tega 

v času razpisa ni bila več zaposlena v Tomaž Klipšteter 

službi vlade, v imenu Ipesa pa je podpisala 

izjavo, da ni podana prepoved 

Kaja Primorac se je 

prezaposlila na ministrstvo, 

poslovanja, kot jo predpisuje zakon o 

kije prav tedaj "njenemu" 

integriteti in preprečevanju korupcije. 

Ipesu nakazovalo sredstva 

Naključje na agenciji 

za izvajanje 130.000 evrov 

za razvoj podeželja 

vrednega projekta. Na 

Marca lani, slabe tri mesece po tem, ministrstvu, ki gaje tedaj 

ko MDDSZ nakaže Ipesu zadnji obrok vodil minister Janez Cigler 

za financiranje vzpostavitve razvpitih 

varnih točk, se Kaja Primorac vrne 

Kralj, je zasedla položaj 

podsekretarke v sektorju za 

na agencijo za kmetijske trge in razvoj 

podeželja. Sočasno njen inštitut, 

enake možnosti. 

kot projektni partner, izvaja projekt s

Dnevnik 13.10.2023 

Petek 


Kazalo 

Stran: 2 



Kaja Primorac C Tarča, TVS/zajem zaslona 


' 

Ni Jr 

«u?- 

‘ *§ 7 „

Večer 13.10.2023 

Petek 


Kazalo 

Stran: 3 



RAZREŠITEV MINISTRICE 

Kdo se upa 

zoperstaviti 

Golobu 


Luka Mlakar 

bodo na današnji izre- 

Poslanci dni seji 

Bodo razrešitev kmetijske ministrice Irene Šinko podprli 

vsi poslanci Svobode? Med tistimi, ki bi se lahko uprli 

premierju Golobu, se najbolj glasno omenja predsednica 

odločali o imenovanju 

Valentine Prevolnik Rupel 

novo ministrico za zdravje in o razrešitvi 

Irene Šinko s položaja kmetijske 

ministrice. Predsednik vlade Robert 

Golob se je za zamenjavo ministrice 

Šinko odločil zaradi njenega odziva in 

branjenja uprave za 

državnega zbora Urška Klakočar Zupančič 

za 

varno hrano po 

tem, ko se je izkazalo, da so potrošniki 

zaužili več ton sadja z vsebnostjo prepovedanih 

pesticidov, neuradno pa naj bi 

se bile zamere med premierjem in ministrico 

kuhale že dlje časa. 

V nasprotju 

z Urošem Brežanom, ki je zaradi premierjevega 

nezadovoljstva sam odstopil 

s položaja ministra za naravne vire 

in prostor, Šinko v to ni bila pripravljena 

privoliti, kar pomeni, da 

jo bodo na 

predlog predsednika vlade razreševali 

poslanci. 

Klakočar Zupančič zanika, da bi 

lobirala za podporo ministrici 

Ministrica se pred današnjim glasovanjem 

sicer še lahko premisli in med sejo 

odstopi s položaja. Potem bi se postopek 

njene razrešitve zaključil, poslanci pa bi 

se zgolj seznanili z njenim odstopom. 

A po nekaterih neuradnih informacijah 

Šinko tega ne namerava storiti, kar 

pomeni, da bodo o njeni usodi odločali 

poslanci. To pa v nekoliko neprijetno situacijo 

postavlja predvsem poslance iz 

Gibanja Svoboda. Šinko sicer ni članica 

Golobove stranke, vendar pa kot ministrica 

sodi v kvoto največje koalicijske 

stranke. Če 

bodo glasovali, bo Šinko 

po napovedih "gladko razrešena”, a se 

utegne zgoditi, da vsi poslanci Gibanja 

Svoboda ne bodo podprli njene odstavitve. 

Po naših informacijah je Golobova 

odločitev, da zamenja ministrico Šinko, 

presenetila predvsem poslance Svobode, 

ki so člani parlamentarnega odbora 

za kmetijstvo in ki so imeli z njo korektne 

odnose. Med tistimi, ki so dobro 

sodelovali z ministrico, je tudi predsednica 

državnega zbora Urška Klakočar 

Zupančič. Slednja se 

najbolj glasno 

omenja med tistimi, ki bi se lahko z 

vzdržanim glasom ali glasom proti zoperstavili 

Golobovi nameri, da jo zamenja. 

"Glasovala bom po svoji vesti,” je na 

vprašanje, kako bo ravnala, odgovorila 

Klakočar Zupančič. Na vprašanje, kako 

komentira neuradne informacije, da naj 

bi svoje poslanske kolege nagovarjala, 

da podprejo ministrico Šinko, pa je odgovorila, 

da ne držijo: "To ni moj slog, 

to ni moj stil, niti ni moj način. Jaz teh 

stvari ne počnem. Ne sprašujem posameznih 

poslancev, kako bodo glasovali. 

To je njihova stvar in jaz v to ne posegam. 

Vsak poslanec po ustavi glasuje 

po svoji vesti in prav je tako.” Je pa poudarila, 

da je z ministrico Šinko korektno 

in dobro sodelovala ter da jo osebno 

spoštuje. "Trudim se, da sem z vsemi v 

dobrih odnosih," je dodala. Predsednica 

državnega zbora naj bi bila sicer že 

nekaj časa v "hladnih odnosih" z Golobom, 

zaradi česar ne bi bilo presenetljivo, 

če bi se uprla njegovi odločitvi. 

Sajovic: Kdor izgubi premierjevo 

zaupanje, ne more biti minister 

Spomnimo, da je med poslanci Gibanja 

Svoboda tudi Dejan Suč, ki 

je bil še 

do nedavnega tesen sodelavec kmetijske 

ministrice Šinko. Suč, ki mu je nadomestni 

poslanski mandat pripadel 

po nedavnem odstopu Dejana Zavca, 

je 

bil pred prihodom v državni zbor na 

zaupanje zaposlen kot vodja kabineta 

ministrice Šinko. Na vprašanje, ali bo 

ob 

morebitnem glasovanju podprl ministrico 

ali bo glasoval za njeno razrešitev, 

Suč ni hotel neposredno odgovoriti, 

dejal je samo, da bo vse jasno danes na 

seji: "Imam občutek, da bomo odločali 

predvsem o tem, ali ima predsednik 

vlade pravico, da si postavi svojo ministrsko 

ekipo. Kot poslanec absolutno zastopam 

stališče, da ima to 

gre za ministrico Šinko, pa 

pravico." Ko 

je Suč poudaril, 

da sta na kmetijskem ministrstvu 

odlično sodelovala. Poslanka Svobode 

Mojca Šetinc Pašek, ki zaradi bolezni 

ne ve, ali se bo današnje seje udeležila, 

pa pravi, da je njeno stališče glede ministrske 

ekipe znano že 

od nekdaj: "Ministre 

izbira predsednik vlade in to 

njegova odločitev in tudi odgovornost." 

Vodja poslancev Gibanja Svoboda 

Borut Sajovic prav tako pojasnjuje, da 

ima Golob kot 

predsednik vlade pravico, 

da si 

izbira ministrsko ekipo, ki 

ji zaupa: "Na njem je vsa odgovornost 

in vem, da si želi, da bi Slovenke in Slovenci 

jedli dobro, kvalitetno, zdravo 

in varno hrano, da bi šlo slovenskemu 

kmetijstvu, kar se tiče samooskrbe, 

dobro in zagotovo bomo v poslanski 

skupini Svoboda sledili njegovi volji.” 

Na 

vprašanje, ali bo poslanska skupina 

Svobode glasovala enotno in ali pričakuje 

kakšen vzdržan glas ali 

razrešitvi ministrice, pa 

je 

glas proti 

Sajovic odgovarja: 

"41 nas je in mislim, da bomo 

ministrico jutri razrešili, ker nekdo, ki 

izgubi zaupanje predsednika vlade, ne 

more biti več minister.” Če bo vzdržanih 

glasov več in če bo kateri od poslancev 

Svobode prispeval tudi kakšen glas 

proti razrešitvi ministrice, potem bo 

jasen znak upora in nezadovoljstva znotraj 

Golobove poslanske skupine. Razrešitev 

ministrice Šinko bodo podprli tudi 

v SD, v Levici bodo svoje stališče predstavili 

danes, proti temu, da 

to 

ministrica 

ostane na položaju, pa bodo glasova-

Večer 13.10.2023 

Petek 


Kazalo 

Stran: 3 


li tudi v opozicijskih SDS in NSi. Ireno 

Šinko bo po njeni pričakovani razrešitvi 

na 

vrhu kmetijskega resorja začasno 

nasledil obrambni minister Marjan 

Šarec. 

Rupel za 

Imenovanje Valentine Prevolnik 

novo zdravstveno ministrico 

prav tako ni pod vprašajem, saj 

kandidatka 

uživa podporo vseh treh koalicijskih 

strank. 

Če se bo več poslancev 

Svobode vzdržalo ali 

prispevalo kakšen glas 

proti, bo to jasen znak 

upora in nezadovoljstva 

Kdo so kandidati za nove ministre? 

Omenja se tudi Jure Leben 


V javnosti so že zakrožila imena nekaterih morebitnih kandidatov za 

izpraznjene ministrske položaje v vladi Roberta Goloba. Kot smo že 

poročali v Večeru, naj bi bil v igri za naslednika Sanje Ajanovič Hovnik 

nekdanji minister za javno upravo v vladi Marjana Šarca Rudi Medved, 

kot druga možna kandidatka pa se omenja dosedanja državna sekretarka 

na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec, ki tako kot 

Medved prihaja iz vrst nekdanje LMŠ. Ramšak Pešec je bila državna 

sekretarka na ministrstvu že v času, ko je bil na čelu resorja Medved. 

Ko gre za ministrstvo za naravne vire in prostor, pa naj bi bil po poročanju 

Dnevnika eden od kandidatov za naslednika Uroša Brežana bivši 

okoljski minister v Šarčevi vladi Jure Leben. Leben, ki je z ministrskega 

položaja leta 2019 odstopil zaradi afere maketa, je bil v preteklosti 

član SMC, leta 2021 pa je s podporniki ustanovil stranko Z.Dej. Leben je 

svojo stranko januarja lani prepustil Golobu, ta pa jo je nato preoblikoval 

v Gibanje Svoboda. Med potencialnimi nasledniki Irene Šinko pa se 

po poročanju Dnevnika omenjajo tudi prvi mož agencije za kmetijske 

trge Miran Mihelič, generalni sekretar Šarčeve vlade Stojan Tramte ter 

aktualni državni sekretar na kmetijskem ministrstvu in bivši poslanec 

LMŠ Darij Krajčič, ki seje pred leti s poslanskega stolčka poslovil zaradi 

kraje sendviča, ki jo je označil za "družbeni eksperiment". 


Če bi se predsednica državnega zbora uprla 

premierju Golobu, ne bi bilo presenetljivo. 

Foio: Roben Balcm

Mladina 13.10.2023 

Petek 


Kazalo 

Stran: 18 

Površina: 2.299 cm 2 1 / 6 


Površina: 2.299 cm 2 Kdo je tukaj res nasilen? Tisti, ki ženske nadlegujejo pred porodnišnicami, 

jih oklicujejo za morilke in jim odrekajo avtonomijo do lastnega telesa? 

Ali tisti, ki se temu postavijo po robu? / 

Foto: Gašper Lešnik 

44


Petek 


Kazalo 

Stran: 18 

Površina: 2.299 cm 2 2 / 6 

KDO JE 

NASILEN? 

Je v imenu pravice do svobode govora psihično in 

verbalno nasilje nad drugimi res upravičeno? 

Piše: Luka Volk 


Kaj 

je nasilje in kdo je nasilen? 

Naj začnemo s primerom deklice 

v srednje velikem slovenskem 

mestu. Stara je 12 let, obiskuje 

osnovno šolo, kjer je vsak 

dan žrtev nekaterih sošolcev, tistih malih tiranov, 

ki si višajo rejting tako, da nadlegujejo 

druge. Prihaja iz družine, ki si težko privošči 

malo več, zato ne obiskuje prostočasnih dejavnosti. 

Sošolci so 

to zaznali 

- 

zlobni ji siknejo, 

da je » klošarka «. Na to j e že večkrat opozorila 

razredničarko. In tako je nekega dne, ko 

ji je bilo vsega preprosto preveč, ko ji je počil 

film, enega od tistih, ki so že dolgo časa nad 

njo izvajali teror, mahnila z 

roko. Razmerja so 

se kar naenkrat spremenila. V šoli so bili vsi 

ogorčeni, vmešala seje tudi svetovalna 

služba, 

deklica pa je bila označena za nasilnico. 

bistvu se 

Primer je simptomatičen, v njegovem 

skriva vzpostavljena dinamika moči, 

ki jo je mogoče opazovati pri odzivanju na 

primere ne zgolj 

simboličnega, ampak tudi 

čisto konkretnega nasilja, ki ga nad ženskami 

in drugimi manjšinami v družbi izvajajo desna 

in skrajna gibanja in stranke. Dinamika, 

v kateri je pod pretvezo pravice do svobode 

govora upravičeno izrekati pravzaprav vse 

- 

da so ženske, ki se odločijo za splav, morilke, 

da so na primer vsi migranti posiljevalci 

in da si želijo islamizirati Evropo, da obstaja 

»LGBT-ideologija«, ki si je domnevno zadala 

kvariti mladino, pa »kulturni marksizem«, 

ki si želi razvrednotiti družino in narod ... če 

naštejemo samo nekaj 

primerov. In obenem 

dinamika, znotraj katere je del družbe, ki podobna 

natolcevanja prepozna kot to, kar v 

resnici so 

- torej mehanizmi ustrahovanja, 

namenjeni doseganju povsem konkretnih 

družbenopolitičnih ciljev -, skorajda popolnoma 

razorožen. Ker 

kulturen, 

nenasilen. 

mora biti uvideven in 

Težko bi našli primer, ki bi to dinamiko 

opisal bolje, kot je nedavni primer Sare 

Štiglic, ene od deklet, ki so se prejšnji teden, 

bil je ponedeljek, temu mehanizmu ustrahovanja 

odločila postaviti po robu. So ravnale 

prav? So bile res nasilne one? 

Kaj 

seje tisti dan pravzaprav zgodilo? 

Organizatorji sobotnega Pohoda za 

življenje, 

nasprotniki splava, ki delujejo s podporo 

katoliške cerkve, so ob rob Kongresnega trga 

v Ljubljani postavili instalacijo. Na zelenico 

so zasadili 190 zastavic, vsaka naj bi predstavljala 

20 otrok, kijih » letno umre zaradi postopkov 

namernega, nehumanega končanja življenja 

človeka pred rojstvom«.. Ali povedano 

drugače: na 

javni površini so postavili instalacijo, 

kije ponazarjala simbolično grobišče 

umorjenih nerojenih otrok. S čimer so ženske, 

ki so že kdaj opravile splav ali bodo to 

morebiti kdaj 

storile, označili za 

- 

morilke. 

Preden nadaljujemo, je treba poudariti, 

da zapisano ni zgolj posledica vzročnega sklepanja. 

Daje splav znotraj njihovega žargona 

v 

resnici umor, nasprotniki splava ne skrivajo. 

Pri komisiji Pravičnost in mir so, ko je pred 

več kot tridesetimi leti potekala razprava o 

vpisu pravice do splava v slovensko ustavo, 

tej kakopak nasprotovali, leto kasneje, v skupni 

izjavi, pa 55. člen, ki to pravico zagotavlja, 

označili za »trajni sramotni madež« v ustavi, ki 

»po eni strani prepoveduje mučiti živali, po drugi 

Površina: 2.299 cm 2 45 

pa omogoča svobodno ubijanje človeškega življenja«. 

O tem je prepričana tudi Urška Cankar 

Soares, vodja Pohoda 

za življenje, kije danes 

pri svojem izrekanju precej previdnejša; trdi 

na primer, da v njenem gibanju nikogar ne 

označujejo za morilke. Ato ni res. V intervjuju 

za 

spletni portal Iskreni.net je pred tremi leti 

zatrdila: » Uporabljamo zavajajoče besede, da 

prikrijemo realen pogled na to [splav]. Recimo 

umetna prekinitev nosečnosti. Kaj je to? Nekaj 

prekineš in potem nadaljuješ? Gre za končanje življenja. 

Stvari je treba poimenovati take, kot so.« 

In nadaljevala: »V črni kroniki tudi ne beremo, 

daje morilec umetno prekinil življenje. V pripravah 

na Pohod za življenje smo pozorni na to, kateri 

izrazi dejansko opisujejo, kaj splav je. Daje to 

dejanje, ki ubije otroka.« 

Instalacija pobudnikov 

Pohoda za življenje 

ni ostala neopažena. Od 

pojavila skupina deklet, ki 

nekod seje 

so odstranila blago 

z zastavic. Nič drugega niso storile, zastavic 

niso poteptale, jih uničile ali jih odtujile. 

V znak protesta sojih zgolj spustile na tla. In 

nato odšle. 

Ena od teh deklet je bila Sara Štiglic, 

študentka in do nedavnega članica Mladinskega 

posvetovalnega odbora predsednice 

republike. Posnetek njihove akcije je zakrožil 

po družbenih omrežjih in očitno pristal 

tudi na uradu predsednice Nataše Pirc 

Musar. Ki 

seje, zaradi domnevno »neprimernega 

načina komunikacije do drugače mislečih«, 

odločila Saro Štiglic razrešiti. » Sem velika zagovornica 

pravice do splava in velika zagovornica 

mladih. Vendar pa od članov Mladinskega 

posvetovalnega odbora pričakujem, da bodo z


Petek 


Kazalo 

Stran: 18 

Površina: 2.299 cm 2 3 / 6 


Vzpostavila seje dinamika, v kateri je pod pretvezo 

pravice do svobode govora upravičeno pravzaprav vse, 

tudi nasilje, a ga ni legitimno obsoditi. 


menoj delili skrb za kulturen dialog ,« je dejala 

na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala prav v 

ta namen. 

»Splavje umor« 

- 

grafit, ki seje pojavil na pročelju stavbe društva 

DIH, nevladne organizacije, ki 

»Debatiranje z’bullyjf ali celo fašistinam 

ne bo prineslo sprave, pač pa frustracije, « je ob 

tem prepričana zgodovinarka dr. Manca G. 

Renko. Obstaja namreč povsem »realna 

nevarnost, 

da se želijo iste roke, ki vtikajo zastavice 

v prst na Kongresnem trgu, vtikati tudi v naša 

telesa. Oprostite, teh rok nočem v sebi in s temi 

ljudmi se mi ni trebapogovarjati, in prav tako se 

ne bi bilo treba Sari Štiglic.« 

»Kaj to sploh pomeni ? Kakšen kulturen 

dialog ? Kdo je tisti, ki ga definiral« se ob tem 

deluje na področju LGBT-pravic 

sprašuje sociologinja dr. Tanja Rener. »Je tisto, 

kar je storila ta skupina deklet, kogarkoli 

žalilo, je bilo agresivno ali 

neprimerno? Jaz mislim, 

da ne. Dekleta so se povsem mimo in dostojno, 

s 

spontano, aktivistično gesto zgolj odzvala 

na veliko bolj problematično gesto nasprotnikov 

splava, na gesto, ki poskuša pod vprašaj 

postaviti pravico, kije ženskam zagotovljena v 

ustavi,« je neposredna. »Tiste zastavice morda 

ne delujejo tako strašne. A v resnici so del neke 

hude, 

strupene verige.« 

Neke hude, strupene verige? Te besede 

morda zvenijo 

kot preveč hude, a 

Tanja Rener ima prav. In to je nekaj, česar 

predsednica ni bila sposobna razumeti, ko je 

s svojo gesto posegla v vprašanje, kakšno delovanje 

je 

legitimno in kakšno ne. Pokazala 

je, med drugim, da se ne zaveda razmerij moči, 

ki so bile tistega dne v igri na Kongresnem 

trgu. Razmerja moči med tistimi, ki so prepričani, 

»da se bližamo času, ko bomo s skupnimi 

močmi odpravili zavajajočo razlago 55. 

člena 

ustave, kije kontroverzna pravna podlaga za 

vsakodnevne usmrtitve nerojenih otrok v bolnišnicah«, 

kot so po sobotnem shodu zapisali 

pri Pohodu za življenje, in skupino deklet, 

ki se je temu uprla, niso enaka. Daleč od tega. 

Na eni strani je bila skupina naključno 

mimoidočih deklet, ki so se v tistem trenutku 

zaradi 

nekega notranjega vzgiba počutila 

poklicana, na drugi organizirano gibanje 

z jasno politično agendo - prepovedati 

splav ali pa ga vsaj kar se da otežiti 

-, ki uživa podporo znotraj katoliške cerkve 

in dveh parlamentarnih strank, SDS in 

Nove Slovenije, ter z njimi povezanih »medijev«, 

kot so Nova24TV, Demokracija, 

Domovina, Iskreni.net, 

Radio 

Časnik, Družina in 

Ognjišče, in je hkrati vpeto v mednarodno 

mrežo sorodnih organizacij. Še 

gre za 

več: 

širšo paleto neokonservativnih gibanj, 

ki nasprotujejo pravicam istospolnih 

parov 

in reproduktivnim pravicam žensk. 

Vanje pa se vsako leto stekajo enormne količine 

denarja. 

Neil Datta, dolgoletni predstavnik 

evropskega parlamentarnega foruma za 

spolne in reproduktivne pravice, je v raziskavi 

Vrh ledene gore na primer ugotavljal, 

da so tovrstna evropska gibanja med letoma 

2009 in 2018 iz različnih virov prejela več 

kot 700 milijonov ameriških dolarjev, financiranje 

neokonservativnih gibanj pa se iz leta 

v leto samo še povečuje. Med donatorji 

lahko najdemo ameriško konservativno 

krščansko 

desnico in njene možganske truste, 

ti so v preteklih letih prispevali okoli 10 odstotkov 

vseh sredstev. Ključno vlogo 

igrajo 

tudi ruski viri, ki pomenijo okoli 30 odstotkov 

vseh sredstev. Preostanek sredstev, 

kar 6o-odstotni delež, pa prispevajo različne 

evropske zasebne fundacije. Del sredstev 

pa podobna gibanja in organizacije prejmejo 

tudi zjavnim financiranjem. Tako je raziskava, 

objavljena predlani, med prejemnike na 

primer štela tudi slovenski Zavod Iskreni. 

je namreč prek ministrstva za delo, koje tega 

v času Janševe vlade vodil Janez Cigler Kralj , 

Ta


Petek 


Kazalo 

Stran: 18 

Površina: 2.299 cm 2 4 / 6 


Predsednica ni prepoznala razmerij moči: 

na eni strani so bila naključno mimoidoča dekleta, 

na drugi organizirano gibanje z jasno politično agendo. 


sicer bivši solastnik taistega zavoda, z razpisom 

prejel 130 tisoč evrov. 

V Evropi sicer obstajajo tudi številne 

transnacionalne mreže, znotraj katerih 

delujejo ta 

gibanja in katerih primarna 

naloga je lobiranje znotraj evropskih institucij. 

Ena takih je Agenda Europe, ki povezuje 

okoli 150 organizacij in posameznikov 

iz 30 različnih držav, vpletena pa je bila 

tudi v pripravo kampanje za referendum 

proti spremembam 

družinskega zakonika 

v Sloveniji leta 2015. Podobno deluje možganski 

trust Ordo Iuris, povezan s katoliško 

cerkvijo na Poljskem, kije leta 2016 

poljski 

vladi predlagal popolno prepoved splava, 

svoj vpliv pa je v preteklosti širil tudi na sosednjo 

Hrvaško. Z njim je tesno sodelovala 

Željka Markič, ki je že več let vodja Pohoda 

za življenje na Hrvaškem. In je bila tudi ena 

Sobotno dogajanje v Ljubljani. Na Prešernovem trgu so se srečali tisti, ki bi radi 

prepovedali splav, in tisti, ki to ustavno zagotovljeno pravico branijo. Foto: Željko stevanič 

/ 

od govork na sobotnem Pohodu za življenje 

v 

Ljubljani. 

Vse te skupine delujejo usklaj eno, nosijo 

enako podobo, njihovi mehanizmi, jezik, ki 

ga uporabljajo, je povsod enak. Pravijo, da so 

»pro-life«, da so »za življenje«, šc več, da so 

celo nosilci »kulture življenja«. Druge, tiste, 

ki jim nasprotujejo, pa označujejo za nosilce 

»kulture smrti«. Vendar ali to tudi res drži? 

Odkar je leta 2020 ustavno sodišče 

na Poljskem, ki ga v celoti obvladuje naj večja 

vladna stranka Zakon 

in pravičnost (PiS), 

z razsodbo praktično v celoti prepovedalo 

splav, svet pretresajo zgodbe o ženskah, ki 

umirajo po bolnišnicah. Poljsko je lani pretresla 

zgodba umrle 37-letnice, Agnieszke iz 

Čenstohove. Bila je v 

prvem trimesečju nosečnosti 

z dvojčki, a je bila zaradi vse hujših 

bolečin v trebuhu pripeljana v bolnišnico. Po 

pregledu so ugotovili, daje eden od dveh plodov 

umrl. A zaradi zakonodaje niso dovolili 

njegove odstranitve. V trebuhu je bila zato 

prisiljena naslednjih sedem 

dni nositi mrtvega 

otroka, dokler ni umrl še drugi dvojček. 

Do ročne ekstrakcije plodov je prišlo šele dva 

dni kasneje. Njene življenjske funkcije so se 

zatem poslabšale. Manj kot mesec kasneje jc 

njena družina prejela klic, 

daje umrla. 

Primer se morda zdi radikalen. A to 

dejansko v družbo prinaša prepoved ali omejitev 

splava. Ko si »pro-life« gibanja nadevajo 

oznake, da so »za življenje« in da so nosilci 

»kulture 

življenja«, gre pravzaprav za 

naravnost perverzno mimikrijo. In to je tista 

»strupena veriga «, o kateri govori Tanja 

Rener. In kaj je v resnici tisto, kar je, domnevno 

v imenu svobode govora, s svojim 

nastopom legitimirala predsednica?


Petek 


Kazalo 

Stran: 18 

Površina: 2.299 cm 2 5 / 6 


Nasprotniki splava so postavili grobišče »umoijenih« 

nerojenih otrok. Ženske, ki so že kdaj opravile splav 

ali bodo to kdaj storile, pa označili za - morilke. 


Predsednica 

Nataša Pirc Musarje pretekli 

teden poskusila postaviti meje dostojnega 

in meje svobode govora. In če je te meje 

v 

primeru skupine deklet postavila zelo ozko, 

je bila do druge strani veliko bolj prizanesljiva. 

Je s svojo potezo dejansko legitimirala 

nasilje, nasilje idej tistih, ki si zamišljajo, 

da lahko nadzorujejo telesa žensk, ki 

nadlegujejo 

ženske pred porodnišnicami, jih, 

na primer na Madžarskem, silijo, da morajo 

pred splavom poslušati bitje srca 

nerojenega 

otroka, nasilje tistih, zaradi katerih ženske 

po svetu umirajo? 

Kje so meje svobode govora in kaj vse 

lahko razumemo kot nasilje, je seveda kompleksno 

vprašanje. » Dokler se nekdo zavzema 

za spremembo sicer ustavno zagotovljene 

pravice, to še ni nasilje v kazenskopravnem 

pomenu besede, čeprav celotno ideologijo, ki si 

Sorodne neokonservativne skupine delujejo usklajeno, njihovi mehanizmi, jezik, ki ga 

Foto: 

uporabljajo, so povsod enaki. Pravijo, da so »za življenje«. Pa to res drži? Željko stevamč 

/ 

želi prepovedati ali vsaj močno omejiti pravico 

do splava, lahko označimo za 

nasilno do žensk,« 

razlaga penolog dr. Dragan Petrovec. Do 

težav 

pride, kadar gre za 

specifično vedenje, ki 

bi ga lahko šteli kot nasilje, naj bo to postavljanje 

zastavic v 

opomin nerojenim otrokom 

ali pa predvajanje filmov o poteku splava, 

kot se je to leta 2016 dogajalo na pročelju 

frančiškanske cerkve v središču Ljubljane. 

Vendar pa bi 

sodišče temu, pravi Petrovec, 

najverjetneje težko pritrdilo. 

»Lahko pa se take ideje opremijo z dodatnim 

govorom, na primer s tem, da so ženske, 

ki splavijo, morilke. V tem primeru so izjave 

po mojem mnenju v polju kaznivega.« Odziv 

na 

tak govor je nujen, je prepričan Petrovec, 

civilen in 

od pristojnih organov. »Svoboda 

govora ima vselej meje pri svobodi drugega, ki 

je ne smemo prizadeti. Seveda pa se v praksi 

dogaja, da se 

včasih tudi kazniva ravnanja 'pokrijejo’ 

s svobodo govora. Kar se ne bi smelo 

dogajati.« 

Sociologinja dr. Vesna Leskošek razlaga, 

daje pravica do delovanja temeljna pravica, 

ki jo imamo vsi - torej pravica, da lahko 

izražamo neka mnenja, stališča, da lahko 

družbeno delujemo. » Druga stvar pa je, 

kako preprečiti delovanje, ki stremi proti kršenju 

človekovih pravic. Ni vse 

dovoljeno. Meja, 

kdaj z govorom poškoduješ drugega, kdajposežeš 

v njegovo temeljno pravico, brez katere bi bila 

njegova avtonomija ogrožena, bi morala biti 

jasna.« Pravice do delovanja tako ne gre razumeti 

kot nekaj absolutnega, to 

bi bilo malomarno. 

»Vzemimo kot primer nacistično delovanje. 

Najprej so bile samo besede, nato dejanja. 

Ljudje se, če postane neki govor legitimen, če 

postane legitimen govor 

demokratične svobode,


Petek 


Kazalo 

Stran: 18 

Površina: 2.299 cm 2 6 / 6 

Bi morala biti zavoljo ohranjanja 

»kulturnega dialoga« dekleta raje tiho? 

Moramo biti res strpni do tistih, ki so nestrpni? 



lahko počutijo povabljene k delovanju, tudi k 

nasilnemu .« 

»Začelo seje z molitvami pred porodnišnico 

med letoma 2 016 in 2018. In takrat se država 

kljub pozivom ni odzvala s prepovedjo 

pravzaprav direktnega poseganja v pravice 

žensk do 

zdravstvenega varstva, do reproduktivnih 

pravic,« razmišlja Vesna Leskošek. 

» Država se ni odzvala, češ da gre za minorno 

zadevo, da gre za peščico ljudi, ki to počnejo. 

Zdaj lahko vidimo, kaj se zgodi, če se ne odzovemo 

že na začetku. Vidimo, kako se lahko zadeve 

stopnjujejo, kako ljudje dobijo hrabrost, da se 

vključijo v tovrstna gibanja. To nas je pripeljalo 

do tega, da imamo danes množične shode, ki se 

jih udeležuje 

vedno več ljudi.« 

In stvari se res stopnjujejo. Prav danes, 

13. oktobra, na dan izida Mladine, je Zavod 

Katoliška mladina na Kongresnem 

trgu v 

Ljubljani prvič organiziral javno molitev rožnega 

venca. Kot so zapisali, gre za molitev 

za »uspešen začetek študijskega leta, za domovino 

in vero slovenske mladine«, tja pa so bili povabljeni 

čisto vsi, še posebej » mladi možje in 

fantje«, ki so po njihovem »prvi poklicani biti 

voditelji in zgled pri pričevanju vere«. 

Molitev v Ljubljani je bila napovedana 

leto po tem, ko so se takšne molitve pojavile 

na Hrvaškem: oktobra 2022 se je 

na Trgu bana 

Josipa Jelačiča v Zagrebu prvič zbrala skupina 

moških, ki so takisto molili rožni venec 

k blaženi Devici Mariji 

- 

da bi se vrnile prave, 

tradicionalne vrednote, kot so predzakonska 

čistost ter spodobno oblačenje in vedenje 

žensk na javnih mestih. Vse od tedaj se 

molivci, imenovani Vitezi brezmadežnega 

srca Marijinega, tam zbirajo vsako 

prvo soboto. 

Nazadnje prejšnji konec tedna. 

Gre za, spet, na prvi pogled morda nedolžno 

gesto? Dogajanje je treba videti v širšem 

kontekstu. Molitev, sicer prvič organizirana 

v Sloveniji, je »zgolj kamenček v mozaiku 

vseevropskega retradicionalističnega vala, 

v katerem katoliške skupnosti širši družbi 

vse bolj odločno vsiljujejo svoje poglede in norme«, 

je prepričan religiolog dr. Aleš Črnič s 

Fakultete za družbene vede. V tem primeru 

»je to sicer skrito v primarnem nagovarjanju 

mladih mož in fantov, ’ki so prvi poklicani biti 

voditelji’ - a vseeno to jasno kaže na sorodnost 

s tovrstnimi dogodki na Hrvaškem in Poljskem, 

kjer je vsiljevanje konservativnih pogledov 

vloge spolov veliko bolj jasno in 

brezkompromisno. 

na 

Seveda imajo tudi neliberalni pogledi svoje 

mesto v družbi. Pomembno pa je, da se različni 

pogledi demokratično soočajo.« »Ko 

religijske 

skupnosti s tovrstnimi akcijami posegajo v javni 

prostorje to politično delovanje, za katero veljajo 

jasna pravila,« ob tem še dodaja Črnič. »To 

pomeni, da morajo sprejeti tudi kritične politične 

odgovore. Ne pa se potem skrivati za religijsko 

svobodo in se sklicevati na žalitve religijskih 

čustev, kotseneredko dogaja.« 

Zakaj bi bilo potem narobe, da so se 

proti nasprotnikom splava izrekla tudi tista 

dekleta? Bi 

morala biti zavoljo ohranjanja 

»kulturnega dialoga«, kot temu pravi predsednica, 

raje 

tiho? Seje nestrpnosti sploh mogoče 

postaviti po robu, ne da bi bili nestrpni 

tudi sami? 

Karl 

Popper, eden največjih filozofov 

znanosti 20. stoletja, je paradoks strpnosti 

prvič opisal leta 1945 v eni od opomb k delu 

Odprta družba in 

njeni sovražniki. Kot zapiše, 

neomajna toleranca lahko vodi do izginotja 

strpnosti, »če razširimo neomajno 

strpnost tudi do tistih, ki so nestrpni, če nismo 

pripravljeni braniti strpne družbe pred napadom 

nestrpnih, potem bodo tolerantni poraženi 

in toleranca z njimi«. Ali povedano drugače: 

če želimo ohraniti družbo strpno, mora 

biti ta do nestrpnosti v resnici nestrpna. Pri 

čemer gre Popper korak dlje. Ne pravi, da bi 

morali nestrpnost vselej zatreti, »dokler jim 

lahko racionalno ugovarjamo in jih nadzorujemo 

v javnem mnenju, bi bilo zatiranje zagotovo 

nespametno. Vendar bi morali uveljaviti pravico, 

da nestrpne zatremo«. Če je treba, tudi s silo. 

»Kajti lahko se zlahka izkaže, da nas niso pripravljeni 

spoznati na ravni racionalnih 

argumentov, 

ampak začnejo z odrekanjem vseh argumentov. 

Svojim sledilcem lahko prepovejo poslušanje 

racionalnih argumentov, ker je to varljivo, 

in jih naučijo, da na argumente odgovarjajo 

s pestmi ali pištolami.« 

Praktično vsa velika 

družbena gibanja, 

vsi družbeni boji so bili prav to - bili so boj 

i. Tudi nasilni boji. Hitlerja pač niso odstavili 

miroljubni protesti. Sufražetke, britanske 

borke za žensko volilno pravico, te prav tako 

niso dosegle po miroljubni poti. Tudi do 

odprave sužnjelastništva v Ameriki niso prišli 

tako. To seveda ni poziv k nasilju, to ni poskus 

njegove legitimizacije. Gre v prvi vrsti 

za dilemo: kako se upreti, kakšen upor zoper 

nestrpnost je 

družbeno sprejemljiv? 

»Zadoščenje je treba iskati po predvidenih 

poteh, kar je dolgotrajno, naporno, drago 

in ne vselej uspešno,« odgovarja Petrovec. »A 

pri tem se vselej spomnim Simona VJiesenthala, 

znamenitega lovca na naciste. Večkrat so mu 

predlagali, da bi kot žrtve ali njihovi bližnji sami 

obračunali z njimi, potem ko jih najdejo. Pa 

je vselej odgovoril, da se potem ne bi dosti razlikovali 

od njih.« 

Obstaja sicer vrsta učinkovitih odzivov, 

nadaljuje. »Najbolj uporabno je ignoriranje 

pojavov, ki so obrobni, čeprav jih občasno 

spremlja veliko hrupa. Pri nas, 

konkretno, 

ne vidim prav nobene možnosti, da bi se pravica 

do splava omejila. Ko bi se na primer zbrala 

skupina pri Prešernovem spomeniku in se nihče 

ne bi odzval, še najmanj parlamentarci, bi vse 

skupaj zlahka šteli za folkloro. 

Če pa se 

intenzivno 

odzovemo, 

jim pripade nezaslužena pozornost, 

dobijo argument nasilja ( domnevnega sicer) 

nasprotne strani, kar bi vse povsem umanjkalo 

brezprotiprotesta .« Druga pot je ironizacija, 

satira. »Predvsem pa bi morali imetipred 

očmi provokacije, na katere ne bi smeli nasesti in 

vračati spodobnim. Nikakor pa 

ni izključen resen 

odziv, kadar se nam zazdi, da gre za kazniva 

ravnanja, le daje v okvirih dopustnega.« 

Tanja Rener je 

drugačnega mnenja. 

»Brezbrižnost, preprosto ignoriranje zadev, ali 

pa umik v ironijo in humor ...Za to je že prepozno. 

Stvari so šle predaleč,« je prepričana. »Ne 

pozivam, daje treba delovati na enaki ravni kot 

oni. Jasno, da ne. Ampak pustiti geste, kijih lahko 

opazujemo, povsem pri miru, je skrajno kratkovidno. 

Treba se jim je upreti. Četudi bolj agresivno, 

kadar je potrebno.« , 

Odgovor na vprašanje, kako se upreti 

nasilju, ni enoznačen. A morda se še najbolj 

univerzalen odgovor skriva prav v gesti 

teh deklet, ki jo je uspela zamazati nesmotrna 

odločitev predsednice. Preprosto tako, da 

se na to nasilje vedno znova opozarja in da se 

poimenuje tako, kar je: nasilje. Brez 

zadržkov. 

vsakih 

Res v Sloveniji ni še nihče na takšen 

način posegel v nasilen protest, kot so to storila 

dekleta na 

In, kako 

Kongresnem trgu? Nekdo je. 

ironično, bilje predsednik republike. 

Janez Drnovšek je ob koncu leta 2006 v 

Ambrus hotel pripeljati dva bivalna zabojnika, 

da bi lahko v njih božične praznike preživela 

romska družina Strojan. A so njegovo 

namero grobo preprečili tamkajšnji krajani 

in pripravili protestni shod. A Drnovšek se 

jim je postavil po robu in stopil med njih. x


Petek 


Kazalo 

Stran: 32 


Ustava 

Kaj se skriva za ustavnimi 

spremembami? 

spremembo, ki uživa podporo vseh štirih 

strank in s tem 61 poslanskih glasov, ki jo bo 

torej koalicija svojim volivcem predstavljala 

kot omejevanje vpliva politike na sodstvo, 

NSi pa sočasno svojim kot povečevanje političnega 

vpliva na sodni svet in s tem na izbiro 

sodnikov. 


Večja učinkovitost političnega sistema, za katero si 

ves čas prizadevajo politiki, gre pogosto z roko v roki z 

zmanjševanjem varovalk pred političnimi zlorabami 

Piše: Peter Petrovčič 

Kadar 

se spreminja ustava in ne 

gre za kako spremembo po navodilih 

Evropske unije ali siceršnje 

»usklajevanje« slovenskega 

Že zdaj je jasno: ustavne 

pravnega reda z mednaro- 

spremembe ne bodo ne 

dnim, smo priča nečemu izredno redkemu 

in tudi morda ne povsem nepomembnemu 

potrebni in ne optimalni 

za vsakdanje življenje. To se pravkar dogaja. 

popravki najvišjega 

Politika tokrat ne pripravlja sprememb ustave 

pravnega akta, ampak 

glede osnovnih človekovih pravic, pač pa izpogajani kompromis 

glede mehanizmov parlamentarne politične 

ureditve. Bo imela torej po novem politika 

med koalicijo in Novo 

manj ali več vpliva na imenovanje sodni- 

Slovenijo. 

kov? Bo dostop do ustavnega sodišča še bolj 

omejen? In ali bodo bodoče predsednice ali 

predsedniki vlade lahko kar sami menjali ministre? 

Politične stranke imajo na mizi tudi 

z njihovimi sorodniki ali prijatelji. Morebitnim 

spremembe volilnega sistema. 

podobnim »zlorabam« politične moči 

v razmerju do sodne veje oblasti se sicer ne 

Politični vpliv na sodstvo 

bo mogoče povsem izogniti niti v prihodnje, 

Koalicija, torej Svoboda, SD in Levica, v sodelovanju 

saj si glede na izkušnje iz drugih (tudi »zaho- 

z NSi že dlje pripravlja predloge za dnih«) držav v današnjem svetu sploh ni več 

spremembo ustave na nekaterih področjih, težko predstavljati predsednika države, ki bi 

pri čemer so se zdaj stranke zedinile o prvi 

iz lastnih ali političnih vzgibov odrekel podkov, 

točki, ki na novo ureja imenovanje sodnipis 

k imenovanju nekega sodnika. 

in dobile tudi zeleno luč strokovne posvetovalne 

Čeprav naj bi šlo v bistvu za spremem- 

skupine. Slovenija je pravzaprav bo, ki naj bi omejila politiko, torej zakono- 

zadnja članica EU, kjer sodnike rednega sodstva 

dajno ali izvršilno vejo oblasti v razmerju do 

volijo in s tem imenujejo poslanci dr- 

sodne, so se v NSi pri tem pohvalili prav z nadajno 

žavnega zbora, torej politiki. Dogovor predvideva, 

sprotnim. » Naše rešitve krepijo vlogo državnedat 

da po novem sodnikov v trajni manga 

zbora v razmerju do sodnega sveta, « so zapisprotnim. 

in tudi v nazive višjih in vrhovnih sodnikov 

sali. In sicer zato, ker državni zbor pri ime- 

nebi več volili poslanci, pač pa bi jih po novanju » svojih članov sodnega sveta ne bo 

zgledu predvsem Nemčije imenoval predsednik 

več vezan na predlog predsednice republike. So- 

oziroma predsednica republike. Ocena dni svet pa predloga za imenovanje sodnikov po 

strokovne primernosti kandidatov za sodnike 

ustavi ne bo mogel določiti brez članov, imenogana, 

bi ostala v rokah edinega primernega orvanih 

s strani državnega zbora«, saj bo za ime- 

sodnega sveta. 

novanje sodnika potrebna dvotretjinska večina 

Novost sc zdi predvsem simbolnega 

v sodnem svetu. Na zahtevo NSi se so- 

pomena, a deloma tudi praktičnega, saj poslanci 

dni svet s sedanjih n članov širi na kar 15, 

v preteklosti niso imenovali ali omo- 

od tega bo državni zbor vanj po lastni predni 

gočili napredovanja nekaterih sodnikov, ker soji imenoval sedem članov, sodniki pa iz 

sojih zmotile njihove razsodbe v povezavi svojih vrst osem. Gre za usklajeno ustavno 


Omejevanje dostopa do 

ustavnega sodišča? 

Druga ustavna sprememba, za katero se tudi 

že kaže, da bo pridobila višjo stopnjo soglasja, 

je razbremenitev 

ustavnega sodišča. 

Tak je vsaj namen. Po zgledu iz tujine naj bi 

se uvedla tako imenovana prosta izbira zadev, 

ki bi ustavnemu sodišču omogočila, da 

se ne ukvarja z »nepomembnimi« ali »manj 

pomembnimi« zadevami, 

zaradi česar bi se 

lahko kakovostneje in predvsem bolj 

sproti 

ukvarjalo z zares pomembnimi vprašanji. 

Tako teorija. Dejstvo je, daje dostop do 

ustavnega sodišča, vsaj po črki zakona, v Sloveniji 

eden izmed najširših, s tem pa je velika 

tudi obremenjenost sodišča s številnimi 

zadevami. K zmanjšanju obremenjenosti 

bi gotovo pripomogla predvidena novost, 

da se ustavnim sodnikom ne bi bilo več treba 

ukvarjati s spori glede pristojnosti med 

državo in lokalnimi skupnostmi ter med 

samimi 

lokalnimi skupnostmi, pa tudi s presojo 

ustavnosti in zakonitosti prostorskih podzakonskih 

aktov. To 

na upravno sodišče. 

odločanje bi se preneslo 

Kar pa se prostih rok ustavnih sodnic 

in sodnikov pri izbiri zadev, o katerih bodo 

odločali, tiče, naj se v praksi poslovanje 

ustavnega sodišča ne bi prav veliko spremenilo. 

Ustavno sodišče namreč že danes glede 

velike večine zadev, torej ustavnih pritožb, 

samo izbira zadeve, kijih bo obravnavalo. 

Tudi po novem bi vsako zadevo na začetku 

moralo pregledati strokovno osebje in 

potem o sprejetju ali nesprejetju v obravnavo 

odločiti senat treh sodnikov. To velja že 

danes in je tveganje, da pomembna zadeva 

ne bo sprejeta v obravnavo ali da bo ustavno 

sodišče vsebinsko odločalo o nepomembni 

zadevi, ki se zdi ključna neki politični ali interesni 

po novem. 

skupini, približno enako/kot bi bilo 

Učinkovitejše vladanje? 

Obe opisani in morebitne druge ustavne 

spremembe, predvsem glede volilnega sistema 

oziroma volilnih okrajev, pa bodo 

odvisne 

zlasti od zahteve NSi, da se spremeni način 

imenovanja vlade. Spet gre za pogledovanje 

k nemški ureditvi, po kateri je le premier 

izvoljen v državnem zboru, za ministrsko 

ekipo, za 

izbiro posameznih ministric in 

ministrov, pa ne potrebuje vsakokratne podpore 

večine v državnem zboru. 

Z 

namenom večje učinkovitosti izvršilne 

veje 

oblasti, predvsem hitrejšega oblikovanja 

vlade (in tudi enostavnejših menjav


Petek 


Kazalo 

Stran: 32 


Poleti 2020 so protivladni protestniki posedli pred državni zbor in v protest proti avtokraciji na glas 

brali slovensko ustavo, temeljno zagotovilo človekovih pravic. Ko se ustava spreminja, bi se morala 

s soglasjem ljudi in ne zgolj s soglasjem med političnimi strankami. Foto: Borut Krajnc 

/ 


skupaj 

ministrov med mandatom) ministrske ekipe 

na premierov predlog torej ne bi več potrjeval 

državni zbor, pač pa tudi v tem primeru 

predsednik oziroma predsednica republike. 

Tudi tu kot pri imenovanju sodnikov, naj bi 

bila vloga naj višjega voljenega predstavnika 

ljudstva strogo formalna. V teoriji. Praksa se 

bo izoblikovala sčasoma. V tem primeru bi 

seveda odpadla tudi možnost opozicije, da v 

državnem zboru zoper ministre in ministrice 

vlaga interpelacije. Te so se resnici na ljubo 

izkazale predvsem kot politični šov za nabiranje 

opozicijskih točk, saj zakonitega namena 

odstavitve ministra ali ministrice ne 

dosegajo. Zoper ministre je bilo doslej 

vloženih 51 interpelacij, izglasovani sta 

bili le dve, trije ministri pa so med postopkom 

odstopili. Karkoli od tega seje zadnjič 

zgodilo pred več kot 13 leti. Opoziciji bi sicer 

na voljo še vedno ostala interpelacija celotne 

vlade. 

Dodatno bi se učinkovitost vladanja 

povečala z odpravo zakona o sestavi vlade. 

Premier oziroma koalicija bi lahko povečevala 

ali krčila število ministrstev po lastni 

presoji, ne da bi tvegala zastoje, kakršnemu 

smo bili priča pri oblikovanju sedanje vlade, 

ko je SDS z zahtevo po referendumu Golobu 

za slabega pol leta preprečila, da vlado oblikuje 

po svoji volji. Novi sistem imenovanja- 


ministrov si lahko zamislimo kar na primeru 

sedanjega političnega položaja, ko premier 

Golob menja ministrico za 

kmetijstvo 

in ministra za prostor ter je prisiljen v menjavo 

ministrice za javno upravo. Ce bi sprememba 

ustave veljala že 

danes, bi Golob lahko 

ministre nadomestil z novimi, ne da bi v 

državnem zboru o njih potekalo zaslišanje 

in glasovanje za potrebe imenovanja ali (kot 

pri kmetijski ministrici) pred tem še celo 

glasovanje o 

Zamisel o 

razrešitvi. 

spremembi načina imenovanja 

vlade je sicer že spomladi posvojila tudi 

koalicija (izjema je za zdaj Levica), saj ji 

Koalicija svojim 

volivcem spremembo 

ustave predstavlja kot 

omejevanje vpliva politike 

na sodstvo, Nova Slovenija 

pa svojim kot povečevanje 

političnega vpliva na sodni 

svet in s tem na izbiro 

sodnikov. 

kaj drugega niti ni preostalo, če je želela začeti 

postopke za 

spremembo ustave. Gre kot 

rečeno za zahtevo NSi, brez njenih glasov 

ne bo in zato tudi še ni bila sprejeta nobena 

ustavna sprememba. Besedilo o imenovanju 

sodnikov bi se recimo lahko v ustavo vpisa 

lo v nekaj dneh, vsekakor tednih. Pravzaprav 

bi ustava v tem delu že lahko bila spremenjena, 

a je do tega dejansko še zelo dolga pot. Na 

koncu bodo 

vse ustavne spremembe, kolikor 

jih že bo, sprejete ali v svežnju ali pa sploh 

ne, saj bo NSi le tako lahko prepričana, da bo 

uveljavila izpogajano. 

V NSi sicer obstajajo zamisli tudi o več 

drugih ustavnih spremembah, ki se vse tičejo 

delovanja političnega sistema in njegovih 

demokratičnih struktur, kot je recimo obvezno 

objavljanje lokalnih predpisov v uradnem 

listu pa podaljšanje ustavnega roka 

za razpis volitev ali 

pa hitrejši dokončni volilni 

izidi in podobno. A vsaka dodatna sprememba 

ustave, ki bi se dejansko odprla v pogajanjih 

med omenjenimi štirimi strankami, 

bi še bolj oddaljila dokončni akt spreminjanja 

ustave in tudi zmanjšala možnosti, da 

to dejansko zgodi. Čeprav se zdi, da smo najbližje 

manjšemu remontu ustave v njeni več 

kot 30-letni zgodovini, smo vseeno še 

daleč. x 

se 

zelo

kliping_13_10_2023

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?