You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Mladina <strong>13</strong>.<strong>10</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 32<br />
Površina: 816 cm 2 1 / 2<br />
Ustava<br />
Kaj se skriva za ustavnimi<br />
spremembami?<br />
spremembo, ki uživa podporo vseh štirih<br />
strank in s tem 61 poslanskih glasov, ki jo bo<br />
torej koalicija svojim volivcem predstavljala<br />
kot omejevanje vpliva politike na sodstvo,<br />
NSi pa sočasno svojim kot povečevanje političnega<br />
vpliva na sodni svet in s tem na izbiro<br />
sodnikov.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Večja učinkovitost političnega sistema, za katero si<br />
ves čas prizadevajo politiki, gre pogosto z roko v roki z<br />
zmanjševanjem varovalk pred političnimi zlorabami<br />
Piše: Peter Petrovčič<br />
Kadar<br />
se spreminja ustava in ne<br />
gre za kako spremembo po navodilih<br />
Evropske unije ali siceršnje<br />
»usklajevanje« slovenskega<br />
Že zdaj je jasno: ustavne<br />
pravnega reda z mednaro-<br />
spremembe ne bodo ne<br />
dnim, smo priča nečemu izredno redkemu<br />
in tudi morda ne povsem nepomembnemu<br />
potrebni in ne optimalni<br />
za vsakdanje življenje. To se pravkar dogaja.<br />
popravki najvišjega<br />
Politika tokrat ne pripravlja sprememb ustave<br />
pravnega akta, ampak<br />
glede osnovnih človekovih pravic, pač pa izpogajani kompromis<br />
glede mehanizmov parlamentarne politične<br />
ureditve. Bo imela torej po novem politika<br />
med koalicijo in Novo<br />
manj ali več vpliva na imenovanje sodni-<br />
Slovenijo.<br />
kov? Bo dostop do ustavnega sodišča še bolj<br />
omejen? In ali bodo bodoče predsednice ali<br />
predsedniki vlade lahko kar sami menjali ministre?<br />
Politične stranke imajo na mizi tudi<br />
z njihovimi sorodniki ali prijatelji. Morebitnim<br />
spremembe volilnega sistema.<br />
podobnim »zlorabam« politične moči<br />
v razmerju do sodne veje oblasti se sicer ne<br />
Politični vpliv na sodstvo<br />
bo mogoče povsem izogniti niti v prihodnje,<br />
Koalicija, torej Svoboda, SD in Levica, v sodelovanju<br />
saj si glede na izkušnje iz drugih (tudi »zaho-<br />
z NSi že dlje pripravlja predloge za dnih«) držav v današnjem svetu sploh ni več<br />
spremembo ustave na nekaterih področjih, težko predstavljati predsednika države, ki bi<br />
pri čemer so se zdaj stranke zedinile o prvi<br />
iz lastnih ali političnih vzgibov odrekel podkov,<br />
točki, ki na novo ureja imenovanje sodnipis<br />
k imenovanju nekega sodnika.<br />
in dobile tudi zeleno luč strokovne posvetovalne<br />
Čeprav naj bi šlo v bistvu za spremem-<br />
skupine. Slovenija je pravzaprav bo, ki naj bi omejila politiko, torej zakono-<br />
zadnja članica EU, kjer sodnike rednega sodstva<br />
dajno ali izvršilno vejo oblasti v razmerju do<br />
volijo in s tem imenujejo poslanci dr-<br />
sodne, so se v NSi pri tem pohvalili prav z nadajno<br />
žavnega zbora, torej politiki. Dogovor predvideva,<br />
sprotnim. » Naše rešitve krepijo vlogo državnedat<br />
da po novem sodnikov v trajni manga<br />
zbora v razmerju do sodnega sveta, « so zapisprotnim.<br />
in tudi v nazive višjih in vrhovnih sodnikov<br />
sali. In sicer zato, ker državni zbor pri ime-<br />
nebi več volili poslanci, pač pa bi jih po novanju » svojih članov sodnega sveta ne bo<br />
zgledu predvsem Nemčije imenoval predsednik<br />
več vezan na predlog predsednice republike. So-<br />
oziroma predsednica republike. Ocena dni svet pa predloga za imenovanje sodnikov po<br />
strokovne primernosti kandidatov za sodnike<br />
ustavi ne bo mogel določiti brez članov, imenogana,<br />
bi ostala v rokah edinega primernega orvanih<br />
s strani državnega zbora«, saj bo za ime-<br />
sodnega sveta.<br />
novanje sodnika potrebna dvotretjinska večina<br />
Novost sc zdi predvsem simbolnega<br />
v sodnem svetu. Na zahtevo NSi se so-<br />
pomena, a deloma tudi praktičnega, saj poslanci<br />
dni svet s sedanjih n članov širi na kar 15,<br />
v preteklosti niso imenovali ali omo-<br />
od tega bo državni zbor vanj po lastni predni<br />
gočili napredovanja nekaterih sodnikov, ker soji imenoval sedem članov, sodniki pa iz<br />
sojih zmotile njihove razsodbe v povezavi svojih vrst osem. Gre za usklajeno ustavno<br />
Površina: 816 cm 2 50<br />
Omejevanje dostopa do<br />
ustavnega sodišča?<br />
Druga ustavna sprememba, za katero se tudi<br />
že kaže, da bo pridobila višjo stopnjo soglasja,<br />
je razbremenitev<br />
ustavnega sodišča.<br />
Tak je vsaj namen. Po zgledu iz tujine naj bi<br />
se uvedla tako imenovana prosta izbira zadev,<br />
ki bi ustavnemu sodišču omogočila, da<br />
se ne ukvarja z »nepomembnimi« ali »manj<br />
pomembnimi« zadevami,<br />
zaradi česar bi se<br />
lahko kakovostneje in predvsem bolj<br />
sproti<br />
ukvarjalo z zares pomembnimi vprašanji.<br />
Tako teorija. Dejstvo je, daje dostop do<br />
ustavnega sodišča, vsaj po črki zakona, v Sloveniji<br />
eden izmed najširših, s tem pa je velika<br />
tudi obremenjenost sodišča s številnimi<br />
zadevami. K zmanjšanju obremenjenosti<br />
bi gotovo pripomogla predvidena novost,<br />
da se ustavnim sodnikom ne bi bilo več treba<br />
ukvarjati s spori glede pristojnosti med<br />
državo in lokalnimi skupnostmi ter med<br />
samimi<br />
lokalnimi skupnostmi, pa tudi s presojo<br />
ustavnosti in zakonitosti prostorskih podzakonskih<br />
aktov. To<br />
na upravno sodišče.<br />
odločanje bi se preneslo<br />
Kar pa se prostih rok ustavnih sodnic<br />
in sodnikov pri izbiri zadev, o katerih bodo<br />
odločali, tiče, naj se v praksi poslovanje<br />
ustavnega sodišča ne bi prav veliko spremenilo.<br />
Ustavno sodišče namreč že danes glede<br />
velike večine zadev, torej ustavnih pritožb,<br />
samo izbira zadeve, kijih bo obravnavalo.<br />
Tudi po novem bi vsako zadevo na začetku<br />
moralo pregledati strokovno osebje in<br />
potem o sprejetju ali nesprejetju v obravnavo<br />
odločiti senat treh sodnikov. To velja že<br />
danes in je tveganje, da pomembna zadeva<br />
ne bo sprejeta v obravnavo ali da bo ustavno<br />
sodišče vsebinsko odločalo o nepomembni<br />
zadevi, ki se zdi ključna neki politični ali interesni<br />
po novem.<br />
skupini, približno enako/kot bi bilo<br />
Učinkovitejše vladanje?<br />
Obe opisani in morebitne druge ustavne<br />
spremembe, predvsem glede volilnega sistema<br />
oziroma volilnih okrajev, pa bodo<br />
odvisne<br />
zlasti od zahteve NSi, da se spremeni način<br />
imenovanja vlade. Spet gre za pogledovanje<br />
k nemški ureditvi, po kateri je le premier<br />
izvoljen v državnem zboru, za ministrsko<br />
ekipo, za<br />
izbiro posameznih ministric in<br />
ministrov, pa ne potrebuje vsakokratne podpore<br />
večine v državnem zboru.<br />
Z<br />
namenom večje učinkovitosti izvršilne<br />
veje<br />
oblasti, predvsem hitrejšega oblikovanja<br />
vlade (in tudi enostavnejših menjav