You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Mladina <strong>13</strong>.<strong>10</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 32<br />
Površina: 816 cm 2 2 / 2<br />
Poleti 2020 so protivladni protestniki posedli pred državni zbor in v protest proti avtokraciji na glas<br />
brali slovensko ustavo, temeljno zagotovilo človekovih pravic. Ko se ustava spreminja, bi se morala<br />
s soglasjem ljudi in ne zgolj s soglasjem med političnimi strankami. Foto: Borut Krajnc<br />
/<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
skupaj<br />
ministrov med mandatom) ministrske ekipe<br />
na premierov predlog torej ne bi več potrjeval<br />
državni zbor, pač pa tudi v tem primeru<br />
predsednik oziroma predsednica republike.<br />
Tudi tu kot pri imenovanju sodnikov, naj bi<br />
bila vloga naj višjega voljenega predstavnika<br />
ljudstva strogo formalna. V teoriji. Praksa se<br />
bo izoblikovala sčasoma. V tem primeru bi<br />
seveda odpadla tudi možnost opozicije, da v<br />
državnem zboru zoper ministre in ministrice<br />
vlaga interpelacije. Te so se resnici na ljubo<br />
izkazale predvsem kot politični šov za nabiranje<br />
opozicijskih točk, saj zakonitega namena<br />
odstavitve ministra ali ministrice ne<br />
dosegajo. Zoper ministre je bilo doslej<br />
vloženih 51 interpelacij, izglasovani sta<br />
bili le dve, trije ministri pa so med postopkom<br />
odstopili. Karkoli od tega seje zadnjič<br />
zgodilo pred več kot <strong>13</strong> leti. Opoziciji bi sicer<br />
na voljo še vedno ostala interpelacija celotne<br />
vlade.<br />
Dodatno bi se učinkovitost vladanja<br />
povečala z odpravo zakona o sestavi vlade.<br />
Premier oziroma koalicija bi lahko povečevala<br />
ali krčila število ministrstev po lastni<br />
presoji, ne da bi tvegala zastoje, kakršnemu<br />
smo bili priča pri oblikovanju sedanje vlade,<br />
ko je SDS z zahtevo po referendumu Golobu<br />
za slabega pol leta preprečila, da vlado oblikuje<br />
po svoji volji. Novi sistem imenovanja-<br />
Površina: 816 cm 2 51<br />
ministrov si lahko zamislimo kar na primeru<br />
sedanjega političnega položaja, ko premier<br />
Golob menja ministrico za<br />
kmetijstvo<br />
in ministra za prostor ter je prisiljen v menjavo<br />
ministrice za javno upravo. Ce bi sprememba<br />
ustave veljala že<br />
danes, bi Golob lahko<br />
ministre nadomestil z novimi, ne da bi v<br />
državnem zboru o njih potekalo zaslišanje<br />
in glasovanje za potrebe imenovanja ali (kot<br />
pri kmetijski ministrici) pred tem še celo<br />
glasovanje o<br />
Zamisel o<br />
razrešitvi.<br />
spremembi načina imenovanja<br />
vlade je sicer že spomladi posvojila tudi<br />
koalicija (izjema je za zdaj Levica), saj ji<br />
Koalicija svojim<br />
volivcem spremembo<br />
ustave predstavlja kot<br />
omejevanje vpliva politike<br />
na sodstvo, Nova Slovenija<br />
pa svojim kot povečevanje<br />
političnega vpliva na sodni<br />
svet in s tem na izbiro<br />
sodnikov.<br />
kaj drugega niti ni preostalo, če je želela začeti<br />
postopke za<br />
spremembo ustave. Gre kot<br />
rečeno za zahtevo NSi, brez njenih glasov<br />
ne bo in zato tudi še ni bila sprejeta nobena<br />
ustavna sprememba. Besedilo o imenovanju<br />
sodnikov bi se recimo lahko v ustavo vpisa<br />
lo v nekaj dneh, vsekakor tednih. Pravzaprav<br />
bi ustava v tem delu že lahko bila spremenjena,<br />
a je do tega dejansko še zelo dolga pot. Na<br />
koncu bodo<br />
vse ustavne spremembe, kolikor<br />
jih že bo, sprejete ali v svežnju ali pa sploh<br />
ne, saj bo NSi le tako lahko prepričana, da bo<br />
uveljavila izpogajano.<br />
V NSi sicer obstajajo zamisli tudi o več<br />
drugih ustavnih spremembah, ki se vse tičejo<br />
delovanja političnega sistema in njegovih<br />
demokratičnih struktur, kot je recimo obvezno<br />
objavljanje lokalnih predpisov v uradnem<br />
listu pa podaljšanje ustavnega roka<br />
za razpis volitev ali<br />
pa hitrejši dokončni volilni<br />
izidi in podobno. A vsaka dodatna sprememba<br />
ustave, ki bi se dejansko odprla v pogajanjih<br />
med omenjenimi štirimi strankami,<br />
bi še bolj oddaljila dokončni akt spreminjanja<br />
ustave in tudi zmanjšala možnosti, da<br />
to dejansko zgodi. Čeprav se zdi, da smo najbližje<br />
manjšemu remontu ustave v njeni več<br />
kot 30-letni zgodovini, smo vseeno še<br />
daleč. x<br />
se<br />
zelo
Change language