You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zbirka medijskih objav<br />
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />
Število objav: 25<br />
Internet: 8<br />
Radio: 5<br />
Televizija: 4<br />
Tisk: 8<br />
Spremljane teme:<br />
Janša Janez (Ivan): 16<br />
Odbor - ... politiko: 1<br />
Tanko Jože: 1<br />
Službe DZ RS: 1<br />
Ustavna komisija: 7<br />
Horvat Jožef: 1<br />
PS NSi: 2<br />
Predsednica DZ RS: 3<br />
Grims Branko: 3<br />
Sajovic Borut: 2<br />
PS SDS: 2<br />
PS SD: 2<br />
Irgl Eva: 1<br />
Komisija - ... služb: 2<br />
DZ - ... Parlament: 9<br />
Generalni ... Tavčar: 1<br />
Dimic Iva: 1<br />
Tonin Matej: 4<br />
Vonta Tamara: 2<br />
DZ - ... komisija: 1<br />
Godec Jelka: 1<br />
Kordiš Miha: 1<br />
dr. Logar Anže : 6<br />
Mahnič Žan: 2<br />
Tašner Vatovec Matej: 1<br />
PS Levica: 1<br />
Bah Žibert Anja: 1<br />
Kaloh Dejan mag.: 1<br />
Horváth Ferenc: 1<br />
Furman Karmen mag.: 1<br />
Knežak Soniboj: 1<br />
Prednik Jani: 1<br />
Reberšek Aleksander: 2<br />
Rosec Franc: 1<br />
Vrtovec Jernej: 1<br />
Krajnc mag. Darko: 1<br />
Props Franc: 1<br />
Cigler Kralj Janez: 2<br />
Žakelj Janez mag.: 2<br />
Tacer Lucija: 1<br />
Lamut Miha: 1<br />
Šetinc Pašek Mojca: 4<br />
Janev Robert: 1<br />
Klakočar ... mag.: 2<br />
dr. Čadonič Špelič Vida: 2<br />
PS Gibanje Svoboda: 1<br />
...
Internet Naslov Pri preiskavi naleteli na Tino Gaber<br />
Zaporedna št.<br />
1<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Zurnal24.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor S. H. H.<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , Vonta Tamara , Mahnič Žan , Knežak Soniboj ,<br />
Reberšek Aleksander , Šetinc Pašek Mojca<br />
...brani z obtožbami na račun Tine Gaber. Preiskovalna komisija glede nezakonitega financiranja političnih strank, ki jo<br />
je doslej vodila poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, je v preiskavi naletela tudi na partnerico Roberta Goloba, Tino<br />
Gaber, je razkrila sinočnja oddaja Tarča na TV Slovenija. Gre za ugotovitve v delu poročila,...<br />
Internet Naslov Ustavna komisija DZ podprla predlog sprememb glede imenovanja sodnikov<br />
Zaporedna št.<br />
2<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
Tanko Jože , Ustavna komisija , Tonin Matej , Krajnc mag. Darko<br />
... Ustavna komisija je z <strong>12</strong> glasovi za in petimi proti podprla prvi razdelek predloga za začetek postopka za spremembo<br />
ustave. V postopek ga je dala koalicija, podpise so...<br />
Televizija Naslov Ovadba zoper Bobnarjevo in Lidnava<br />
Zaporedna št.<br />
3<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 23:08 Trajanje: 14 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur zvečer; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Žiga Bonča, Maja Kos<br />
Komisija - nadzor obveščevalnih in varnostnih služb , DZ - Državni zbor - Parlament , DZ -<br />
Preiskovalna komisija , Žakelj Janez mag. , Lamut Miha<br />
...razsežnosti. Na eni strani nekdanja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav, na drugi<br />
premier Golob in Sova. Vmes pa dve parlamentarni komisiji, ki iščeta odgovore - preiskovalna pod vodstvom Gibanja<br />
Svoboda, kjer se je za v določenem trenutku zaprtimi vrati vse skupaj začelo, in Komisija...<br />
Radio Naslov Postopek za spremembe ustave glede imenovanja sodnikov je v sklepni fazi<br />
Zaporedna št.<br />
4<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 15:36 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Gregor Budal<br />
Janša Janez (Ivan) , Ustavna komisija , Tonin Matej<br />
...01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, DOGODKI IN ODMEVI, 15:36 SARA LOTRIČ (voditeljica) Postopek za spremembe ustave je v delu, ki<br />
se nanaša na imenovanje sodnikov, v sklepni fazi. Parlamentarna ustavna komisija je po polemični in večurni razpravi<br />
že sprejela besedilo spremenjenih petih členov ustave, ni pa še odločila o drugem razdelku, kjer so členi obrazloženi....<br />
Radio Naslov DZ včeraj o priporočilih vladi za ustavitev nezakonitih migracij<br />
Zaporedna št.<br />
5<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:14 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Marta Jerebič<br />
Janša Janez (Ivan) , Grims Branko , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...RADIO OGNJIŠČE, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:14 MARJAN BUNIČ (voditelj) Državni zbor je na včerajšnji<br />
izredni seji skoraj 6 ur razpravljal o priporočilih vladi za ustavitev nezakonitih migracij, o učinkovitejših ukrepih za<br />
zaščito meje,...<br />
2
Radio Naslov Premier Golob se včeraj ni udeležil seje KNOVS-a<br />
Zaporedna št.<br />
6<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:17 Trajanje: 1 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Marjan Bunič<br />
Žakelj Janez mag.<br />
...RADIO OGNJIŠČE, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:17 MARJAN BUNIČ (voditelj) Predsednik Komisije za nadzor<br />
obveščevalnih in varnostnih služb Janez Žakelj, je na omrežju X sporočil, da se predsednik vlade Robert Golob ni<br />
udeležil včerajšnje seje na temo aretacije domnevnih ruskih vohunov. V kabinetu premierja...<br />
Radio Naslov Začetek postopka za spremembo ustave<br />
Zaporedna št.<br />
7<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 18:04 Trajanje: 1 min<br />
Rubrika, Datum Mozaik dneva; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Marjan Bunič<br />
Janša Janez (Ivan) , Ustavna komisija , Tonin Matej<br />
...RADIO OGNJIŠČE, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, MOZAIK DNEVA, 18:04 MARJAN BUNIČ (voditelj) Ustavna komisija državnega<br />
zbora je z <strong>12</strong> glasovi za in petimi proti podprla prvi razdelek predloga za začetek postopka za spremembo ustave. V<br />
postopek ga je dala koalicija, podpise so...<br />
Radio<br />
Zaporedna št.<br />
8<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
Ustavna komisija podprla prvi razdelek predloga za začetek postopka za spremembo<br />
ustave<br />
Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 22:03 Trajanje: 1 min<br />
Rubrika, Datum Zrcalo dneva; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
U.S. Urša Strle<br />
Ustavna komisija<br />
...RA SLOVENIJA 1, 1.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, ZRCALO DNEVA, 22:03 URŠA STRLE (voditeljica) Parlamentarna ustavna komisija je<br />
podprla prvi razdelek predloga za začetek postopka za spremembo ustave, ki se nanaša na imenovanje sodnikov. Ni<br />
pa še odločila o drugem razdelku, kjer...<br />
Televizija Naslov Nova Slovenija igra neko čudno dvojno igro<br />
Zaporedna št.<br />
9<br />
Povzetek<br />
Medij NOVA 24 TV, Slovenija 19:37 Trajanje: 2 min<br />
Rubrika, Datum Novice; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Aleksander Rant<br />
Janša Janez (Ivan) , Ustavna komisija , Horvat Jožef<br />
...nujnega postopka. To se je zgodilo danes na vrat na nos, ko je bila sklicana nujna seja ustavne komisije. Razlog?<br />
Vladajoči so si zaželeli, da Jožef Horvat čim prej skliče sejo, in jo tudi je. Resno se je potrebno vprašati kdo je tukaj<br />
hlapec komu? JOŽEF HORVAT (poslanec NSi in predsednik Ustavne komisije) Za sklic, vprašanje je na mestu, za<br />
sklic...<br />
Televizija Naslov Predsednik stranke NSi na delovnem obisku v Grosuplju<br />
Zaporedna št.<br />
10<br />
Povzetek<br />
Medij NOVA 24 TV, Slovenija 19:50 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Novice; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Tatjana Filipič<br />
Ustavna komisija , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej<br />
...TV, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, NOVICE, 19.50 ALEKSANDER RANT (voditelj) Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je danes<br />
obiskal občino Grosuplje. Obisk je bil precej zanimiv, saj so se v Ljubljani kresala mnenja med Novo Slovenijo in SDS<br />
na ustavni komisiji,<br />
v Grosupljem pa je predsednik NSi govoril o sodelovanju. Na jasno vprašanje, če so v...<br />
3
Internet Naslov DZ od predsednice Pirc Musarjeve zahteva pojasnila o izvajanju zakona o pomilostitvah<br />
Zaporedna št.<br />
11<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Politikis.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Urednistvo<br />
PS NSi , Grims Branko , Sajovic Borut , PS SDS , PS SD , Godec Jelka , Tašner Vatovec Matej ,<br />
Kaloh Dejan mag. , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...DZ je na predlog poslanske skupine SDS s prvopodpisano Jelko Godec brez glasu proti sprejel sklep, s katerim je<br />
pozval predsednico republike Natašo Pirc Musar, naj se izreče o izvajanju zakona o pomilostitvi...<br />
Internet Naslov Janša nezadovoljen, premaknil bi se še bolj desno<br />
Zaporedna št.<br />
<strong>12</strong><br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Zurnal24.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 2. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor S. H. H.<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan)<br />
...povezanih z migrantsko politiko. Zaradi tega v Bruslju na prihodnjih volitvah napovedujejo vzpon skrajnih strank.<br />
Vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je v nedavnem intervjuju za bruseljski portal Voice of Europe<br />
(Glas Evrope) ocenil, da bi se morala največja politična skupina v Evropskem parlamentu,...<br />
Tisk Naslov Skoraj enak delež za Golobov odstop kot za nadaljevanje<br />
Zaporedna št.<br />
13<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 774 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 2. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Suzana Kos<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...trende obrnila. Suzana Kos Povprečna ocena vlade Roberta Goloba je zdaj zelo podobna, kot je bila ocena tretje<br />
vlade Janeza Janše. Golobova vlada si je v zadnjem merjenju prislužila povprečno oceno 2,42, Janševa pa oktobra<br />
leta 2021 oceno 2,38. Gibanje Svoboda je v letu dni izgubilo kar dvajset odstotnih točk podpore in bi...<br />
Tisk Naslov Imenovanje sodnikov : Ustavna komisija bo nadaljevala predvidoma v ponedeljek<br />
Zaporedna št.<br />
14<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 3 Površina: 43 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 2. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor BA. E.<br />
Teme<br />
Ustavna komisija , DZ - Državni zbor - Parlament , Horváth Ferenc , Tacer Lucija<br />
...Imenovanje sodnikov Ustavna komisija bo nadaljevala predvidoma v ponedeljek Z <strong>12</strong> glasovi za in petimi proti je<br />
ustavna komisija podprla besedilo prvega razdelka ustavnega zakona, ki se nanaša na spremembo imenovanja<br />
sodnikov. V postopek gaje...<br />
Televizija Naslov Pregled dogajanja minulega tedna<br />
Zaporedna št.<br />
15<br />
Povzetek<br />
Medij TV Slovenija 1, Slovenija 19:30 Trajanje: 13 min<br />
Rubrika, Datum Dnevnik; 2. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Andreja Lešnik<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , Sajovic Borut , PS SD , Vonta Tamara , PS Levica ,<br />
Prednik Jani , Reberšek Aleksander , Props Franc , Šetinc Pašek Mojca , Klakočar Zupančič Urška<br />
mag. , PS Gibanje Svoboda<br />
...in predvsem, da bomo več tudi imeli. ANDREJA LEŠNIK (novinarka) Z nasveti za razbremenitev gospodarstva so<br />
postregli tudi nekdanji predsedniki vlad. JANEZ JANŠA (predsednik SDS-a) Če bo ambicija, da se karkoli uskladi, pa<br />
zmeni, morate povabiti sem še sindikate in nevladne organizacije, ker oni imajo močnejši glas...<br />
4
Tisk Naslov O pasteh boljših rešitev<br />
Zaporedna št.<br />
16<br />
Povzetek<br />
Medij Delo - Sobotna priloga, Slovenija Stran: 2 Površina: 339 cm 2<br />
Rubrika, Datum Sobotna priloga; 2. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Janez Markeš<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , Predsednica DZ RS , dr. Logar Anže<br />
...mnenja znašli na udaru vsesplošne kritike. V javnosti je nastal vtis nekompetentnosti, tako vlade kot premiera Goloba<br />
osebno. Opozicija je napela lok, Janša in njegova SDS tako rekoč že menjata vlado, kličeta k predčasnim volitvam. V<br />
NSi Goloba napol iz obupa, napol napadalno pozivajo k odstopu in sestavljanju...<br />
Tisk Naslov Poslanci v rokah političnih strank<br />
Zaporedna št.<br />
17<br />
Povzetek<br />
Medij Večer - V soboto, Slovenija Stran: 4<br />
Rubrika, Datum V soboto; 2. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Matej Grošelj<br />
Površina: 1.742 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , Službe DZ RS , Predsednica DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament ,<br />
Generalni sekretar DZ RS - Uršula Zore Tavčar , Šetinc Pašek Mojca , Klakočar Zupančič Urška<br />
mag.<br />
...(Ne)suverenost parlamentarcev Poslanci v rokah političnih strank Izbranci ljudstva pogosto glasujejo v nasprotju s<br />
svojo vestjo, da bi zadovoljili strankarske interese. To jih postavlja...<br />
Internet Naslov Kritični do štempljanja, a sami službenih obveznosti ne izpolnjujejo<br />
Zaporedna št.<br />
18<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor D. K.<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , PS NSi , Irgl Eva , DZ - Državni zbor - Parlament , Dimic Iva , dr. Logar Anže ,<br />
Mahnič Žan , Bah Žibert Anja , Furman Karmen mag. , Rosec Franc , Vrtovec Jernej , Cigler Kralj<br />
Janez , Janev Robert<br />
...delovnega časa smo preverili, kako marljivi so sami pri opravljanju svojih službenih obveznosti. Mednje med drugim<br />
sodi tudi udeležba na glasovanjih v državnem zboru, kjer se sprejemajo pomembne politične odločitve za prihodnost<br />
Slovenk in Slovencev. Meščev zakon o štempljanju, ki je stopil v veljavo 20. novembra,...<br />
Internet Naslov Vse o “štempljanju”: kako je v praksi, kaj počne inšpekcija in koliko je izjem<br />
Zaporedna št.<br />
19<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Manca Turk<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...pravi, da je zakon o evidentiranju pred več kot pol leta dobil vse tri najpomembnejše kljukice; potrjen je bil na vladi,<br />
na ekonomsko-socialnem svetu in v državnem zboru, kjer so ga ob družnem nasprotovanju opozicije (SDS in NSi)<br />
aprila izglasovali poslanci koalicije (GS, SD, Levica). Na ministrstvu za delo so za Poglobljeno...<br />
Internet Naslov Kako vroča je ljubezen med Janezom Janšo in Anžetom Logarjem?<br />
Zaporedna št.<br />
20<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 3. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Rok Čakš<br />
Janša Janez (Ivan) , dr. Logar Anže<br />
...POSLUŠAJ ČLANEK Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti.<br />
Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je odstopil...<br />
5
Tisk Naslov Kozmični dež in s(S)voboda v parlamentu<br />
Zaporedna št.<br />
21<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 11 Površina: 330 cm 2<br />
Rubrika, Datum Mnenja; 4. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Polona Jamnik<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...Kozmični dež in s(S) voboda v parlamentu Za uvod naj zapišem, da res živimo v prelomnem času. S tem ne mislim<br />
na vojne in na podnebne katastrofe, ampak na žalostno dejstvo, da nas politika, zlasti...<br />
Internet<br />
Zaporedna št.<br />
22<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
Medij<br />
Delajo napake za napako. Najnovejša: ovadba Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava ter<br />
nepovratna politizacija direktorja Sove<br />
Požareport.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 4. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Bojan Požar<br />
Komisija - nadzor obveščevalnih in varnostnih služb<br />
...laži verjetno ne morejo biti predmet ovadbe, vložene zaradi izdaje tajnih podatkov?!- Vse to je Golob potrdil tudi s<br />
tem, da se je izognil pričanju pred parlamentarno komisijo za nadzor nad obveščevalno-varnostnimi službami (Knovs),<br />
kjer ima večino opozicija (NSi), čeprav se je prej večkrat javno pridušal, kako bo on...<br />
Tisk Naslov Odstop po dogovoru<br />
Zaporedna št.<br />
23<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 16 Površina: 160 cm 2<br />
Rubrika, Datum Mnenji; 4. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Igor Kršinar<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , dr. Logar Anže<br />
...Odstop po dogovoru igorkršinar o politični prihodnosti Anžeta Logarja »K odstopu s čela SDS me je večkrat pozval<br />
Janša,« je v oddaji 24ur zvečer potrdil Anže Logar, poslanec SDS in predsednik Društva Platforma sodelovanja, ki je<br />
končno odstopil s položaja predsednika sveta stranke...<br />
Tisk Naslov nabodalo<br />
Zaporedna št.<br />
24<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 17 Površina: 201 cm 2<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 4. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Unknown<br />
Janša Janez (Ivan) , Grims Branko , Kordiš Miha , dr. Logar Anže , Šetinc Pašek Mojca<br />
...nabodalo | UROŠ URBANIJA bo postal novi odgovorni urednik Planet TV. Janšev politični propagandist v novo<br />
službo prihaja s TV Slovenija, kjer je do pred kratkim direktoroval in kjer se je izkazal z ukinitvijo gledanih<br />
informativnih...<br />
Tisk Naslov Ljudska fronta Janša-Logar<br />
Zaporedna št.<br />
25<br />
Povzetek<br />
Medij Reporter, Slovenija Stran: 26<br />
Rubrika, Datum Slovenija; 4. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ivan Puc<br />
Površina: 1.829 cm<br />
2<br />
Janša Janez (Ivan) , Odbor - finance in monetarno politiko , PS SDS , dr. Logar Anže , Cigler Kralj<br />
Janez<br />
...Ljudska fronta Janša-Logar Odstop Anžeta Logarja, predsednika Društva Platforma sodelovanja, s položaja<br />
predsednika sveta SDS ni razblinil dvomov o njegovi iskrenosti postati avtonomni politični akter....<br />
6
Zurnal24.si 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek, 11:45<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/pri-preiskavi-na...<br />
1 / 2<br />
Pri preiskavi naleteli na Tino<br />
Gaber<br />
Avtor S. H. H.<br />
Profimedia<br />
Rok Snežič se brani z obtožbami na račun Tine Gaber.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Preiskovalna komisija glede nezakonitega financiranja političnih<br />
strank, ki jo je doslej vodila poslanka Svobode Mojca Šetinc<br />
Pašek, je v preiskavi naletela tudi na partnerico Roberta<br />
Goloba, Tino Gaber, je razkrila sinočnja oddaja Tarča na<br />
TV Slovenija. Gre za ugotovitve v delu poročila, ki je tajen in so ga<br />
poslanci obravnavali na zaprti seji.<br />
Mahnič: To je razlog, da je morala Šetinc Pašek<br />
oditi<br />
Poslanec SDS Žan Mahnič je menil, da je ravno to razlog, da je<br />
Svoboda Mojco Šetinc Pašek izključila iz stranke, Šetinc Pašek<br />
pa je poudarila, da Tina Gaber ni predmet preiskave preiskovalne<br />
komisije. Tamara Vonta, ki je po odstavitvi Šetinc Pašek<br />
prevzela vodenje preiskovalne komisije pa je ugotavljala, da<br />
je "imela Golobova partnerica, preden sta se spoznala, svoje<br />
življenje".<br />
7
Zurnal24.si 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek, 11:45<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/pri-preiskavi-na...<br />
2 / 2<br />
Sinočnja Trača je bila namenjena predvsem<br />
financiranju političnih strank in s tem<br />
povezanim vmesnim poročilom preiskovalne<br />
komisije v državnem zboru ter povezavami<br />
Roka Snežiča s SDS. Sodelovali so Soniboj<br />
Knežak (SD), Mojca Pašek<br />
Šetinc (nepovezana poslanka), Tamara<br />
Vonta (Svoboda), Žan<br />
Mahnič (SDS), Aleksander Reberšek (NSi).<br />
Snežič se brani z obtožbami na račun Gaber<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Eden od zaslišanih na preiskovalni komisiji, Klemen Nicoletti,<br />
znan iz zgodbe s hitrimi testi za covid v času Janševe vlade, je<br />
na vprašanje, kdo mu je predstavil Roka Snežiča, odgovoril, da<br />
je bila to Tina Gaber, njegova nekdanja partnerka. Snežič se na<br />
zaslišanju pred preiskovalno komisijo konec februarja 2022 ni<br />
spomnil, da bi spoznal Nicolletija, za včerajšnjo Tarčo pa je dejal,<br />
da gospoda Nicolettija bežno pozna. "Predstavilo mi ga je celo<br />
njegovo takratno dekle, moja prijateljica Tina Gaber, ki je<br />
trenutno prva dama Slovenije." Ob tem je menil tudi, da je Tina<br />
Gaber povezana s posli pri piramidni shemi trženja nepremičnin<br />
BeReal.<br />
Nicoletti, ki je bil prokurist podjetja v Ljubljani, naj bi na tajnem<br />
zaslišanju povedal, da je bila v podjetju BeReal zaposlena tudi<br />
Tina Gaber, nastopala je v promocijskih posnetkih te piramidne<br />
sheme. Samo v slovensko podružnico naj bi se v pol leta steklo<br />
42 tisočakov, kam je šel denar po tem, ni znano.<br />
8
N1info.si 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek, 16:52<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/ustavna-komisij...<br />
1 / 3<br />
Ustavna komisija DZ podprla predlog sprememb<br />
glede imenovanja sodnikov<br />
Slovenija Avtor: STA 01. Dec <strong>2023</strong> 16:50 0 komentarjev<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: Matija Sušnik/DZ<br />
Ustavna komisija je z <strong>12</strong> glasovi za in petimi proti podprla prvi razdelek predloga za začetek<br />
postopka za spremembo ustave. V postopek ga je dala koalicija, podpise so prispevali tudi v NSi.<br />
Predlog se nanaša na štiri člene, ki določajo imenovanje sodnikov. Za potrditev besedila je bilo<br />
treba zbrati najmanj dve tretjini vseh članov komisije. Nujno sejo komisije DZ so zatem prekinili.<br />
Delovno besedilo ustavnega zakona je pripravila strokovna skupina ustavne komisije. Predlagane<br />
spremembe predvidevajo prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov na predlog Sodnega sveta z<br />
DZ na predsednika republike. Namen je depolitizacija postopka imenovanja sodnikov.<br />
9
N1info.si 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek, 16:52<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/ustavna-komisij...<br />
2 / 3<br />
Kolikšne bodo nove cene bencina in dizla: prihaja občutna sprememba<br />
Gospodarstvo <strong>12</strong>:55 5<br />
Koalicijske poslanske skupine so prepričane, da s predlaganimi spremembami umikajo politiko iz<br />
postopka imenovanja sodnikov. Predlagane spremembe sicer uvajajo tudi triletno preizkusno dobo,<br />
trajni mandat bi tako sodniki nastopili šele po preteku tega časa.<br />
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je povedala, da vlada podpira predlagane ustavne<br />
spremembe. Po njenem je zelo pomembno, da se natančno uredi prehodno obdobje, da ne bi<br />
prihajalo do blokad ali nejasnosti bodisi pri imenovanju sodnikov po razpisih v teku bodisi pri<br />
izvajanju drugih pristojnosti Sodnega sveta ali pri samem delu sveta.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: Matija Sušnik/DZ<br />
Predlog NSi za dopolnilo komisije, da bi se izvedbeno obdobje za uskladitev zakonov o Sodnem<br />
svetu in o sodniški službi z enega leta skrajšalo na šest mesecev, pa podpira. Želi namreč, da se čim<br />
prej izvede prehod na novi sistem in da je pri tem čim manj blokad ali nejasnosti v sistemu.<br />
10
N1info.si 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek, 16:52<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/ustavna-komisij...<br />
3 / 3<br />
“Predsednik države je direktno voljen, neko težo ima,” je v razpravi članov komisije dejal Darko<br />
Krajnc iz Svobode. Predlagana ureditev bo bolj transparentna, varovalk pa je dovolj, je poudaril.<br />
Sicer pa je opazil, da v Sloveniji “že 30 let sesuvamo institucije” in da smo “zastali v starem sistemu”.<br />
Zadnja vremenska napoved: koliko snega bo zapadlo<br />
Slovenija 11:07 1<br />
Matej Tonin iz NSi vidi zdajšnji sodni sistem kot slab, poskus ustavnih sprememb pa je po njegovem<br />
poskus za izboljšanje področja. Predlagane spremembe imajo veliko varovalk, je prepričan. Poleg<br />
tega bo jasno predpisano, kdo je lahko član sodnega sveta in kdo ne, podane bodo tudi obrazložitve<br />
odločitev sodnega sveta, je pojasnil. Sodni svet je treba po njegovi oceni profesionalizirati, da ne bi v<br />
njem delali ljudje v okviru popoldanskega dela.<br />
Jože Tanko iz SDS pa je bil kritičen do trditve predlagateljev, da bo predlagana ureditev pomenila<br />
depolitizacijo odločanja o sodnikih. “Ne vidim, da je bilo zdaj, ko je o sodnikih odločal DZ, kaj<br />
politizirano,” je dejal. Po novem pa bo po njegovih besedah očitno dovolj, da bo kandidat za sodnika<br />
prestal interni postopek na Sodnem svetu.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
11
POP TV, 24 ur zvečer - 23:08 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
1 / 4<br />
Ovadba zoper Bobnarjevo in Lidnava<br />
POP TV, 1. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong>, 24 UR ZVEČER, 23:08<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Da je predsednik vlade Robert Golob vplival na Sovo, da se prestavi aretacija ruskih vohunov zaradi referendumskega<br />
trojčka je izjemno resna obtožba, ki zaradi določenih medijskih objav dobiva vedno večje, pa tudi zaskrbljujoče<br />
razsežnosti. Na eni strani nekdanja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav, na drugi<br />
premier Golob in Sova. Vmes pa dve parlamentarni komisiji, ki iščeta odgovore - preiskovalna pod vodstvom Gibanja<br />
Svoboda, kjer se je za v določenem trenutku zaprtimi vrati vse skupaj začelo, in Komisija za nadzor varnostno<br />
obveščevalnih služb, oziroma KNOVS pod vodstvom opozicijske Nove Slovenije, kamor se je vse skupaj za zaprta vrata<br />
preselilo in kjer kljub vabilu včeraj premierja Goloba poslanci niso dočakali. Je naključje, da danes eden od medijev<br />
objavi novico, da je Sova že pred dvema tednoma zaradi suma izdaje tajnih podatkov zoper Bobnarjevo in Lindava na<br />
državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo? Lahko obveščevalna služba, ki jo preiskuje parlamentarna komisija, to sploh<br />
stori, ali kak drug organ pregona? Z nami sta pravnik in strokovnjak za javno upravo Rajko Pirnat in strokovnjak za<br />
varnostna vprašanja in policijo Miroslav Žaberl, ki sta v začetku meseca že stopila pred poslance Knovsa. Najprej pa<br />
poglejmo kdo in kdaj je sploh podal kazensko ovadbo. Maja Kos.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Lahko Sova ukrepa zoper bivšo ministrico Tatjano Bobnar in bivšega šefa policije Boštjana Lindava, če sta pred dvema<br />
parlamentarnima komisijama domnevno izpričala, da naj bi premier Robert Golob vplival na Sovo pri zamiku datuma<br />
aretacije ruskih vohunov. Po poročanju Reporterja naj bi to Sova zaradi suma izdaje tajnih podatkov storila s podano<br />
kazensko ovadbo na državno tožilstvo, in to že pred dvema tednoma. Niti odvetnik Lindava, niti odvetnik Bobnarjeve, o<br />
tem ne vesta nič.<br />
LUKA ŠVAB (odvetnik)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Absolutno sem mnenja, da v kolikor bi prišlo do izdaje tajnih podatkov in je bila ta prijava zares podana in predvsem<br />
utemeljena, da je bil sum tako zelo utemeljen, bi nedvomno s strani pristojnih organov pregona pričakoval takojšnjo<br />
reakcijo, kar pomeni, da bi v roku 14 dni nedvomno že vedeli ne samo za prijavo, ampak bi bili izvedeni tudi osnovni<br />
postopkovni koraki.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Ali so seznanjeni z ovadbo in kdo je podal ovadbo, smo vprašali tudi tožilstvo, pri čemer nas je specializirano državno<br />
tožilstvo preusmerilo na poseben oddelek, kjer zanikajo, da bi prejeli morebitno kazensko ovadbo s Sove. Vprašanje je<br />
tudi, katero pričanje Bobnarjeve in Lindava je domnevna izdaja tajnih podatkov - tisto pred preiskovalno komisijo, ki jo<br />
vodi poslanec Gibanja Svoboda Miha Lamut in kjer se je vse začelo...<br />
TATJANA BOBNAR (nekdanja notranja ministrica)<br />
Ker me pa ravno sprašujete o določenem konkretnem operativnem postopku sem pa pač dobila eno informacijo, ampak v<br />
tem smislu bi želela, da se seja zapre.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Ali domnevno enaka izpoved Bobnarjeve in Lindava še za zaprtimi vrati KNOVS-a, oziroma Komisije za nadzor<br />
varnostnih in obveščevalnih služb, ki je pod vodstvom opozicijskega poslanca Nove Slovenije. Janez Žakelj vztraja na<br />
tem, da tajnih podatkov nista razkrila. Specifično, je bil Lindav vabljen po 26. členu zakona parlamentarnega nadzora, ki<br />
med drugim določa, da zaposleni v nadzorovani službi sme obvestiti komisijo o domnevni nezakonitosti, nadzorovanega<br />
ukrepa ali njegovega izvrševanja. Sova je sicer odvezo molčečnosti za pričanje Lindava pred KNOVS-om 11. 9. zavrnila.<br />
JANEZ ŽAKELJ (predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, NSi)<br />
Torej, tudi če ni povedal, pa ni dobil odveze molčečnosti ima naša komisija pravico to vedeti. Ker če tega ne bi bilo, če v<br />
zakonu tega ne bi bilo, smo Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb praktično brezzobi tiger, saj bi lahko<br />
predstojnik pač rekel tega nihče ne sme povedati in bi mi kaj, končali z delom?<br />
<strong>12</strong>
POP TV, 24 ur zvečer - 23:08 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
2 / 4<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Tudi zastopnik Lindava je danes opozoril, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno<br />
kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen. In<br />
še drug pomislek.<br />
LUKA ŠVAB (odvetnik)<br />
Če torej naj bi gospa Bobnar in pa gospod Lindav govorila neresnico, oziroma lagala, kako naj bi potem sploh izdala tajni<br />
podatek? Če sta izdala tajni podatek, torej če trdijo, da sta izdala tajni podatek torej pomeni da sta govorila resnico.<br />
MAJA KOS (novinarka)<br />
Sova je danes sicer ponovno preko Urada vlade za komuniciranje med drugim sporočila, da konkretnih postopkov v<br />
predmetni zadevi, ki je označena s stopnjo tajnosti, ne more pojasnjevati, zaradi tajnosti pa konkretnega primera tudi ne<br />
more komentirati policija.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Spoštovana gosta, dober večer obema. Gospod Žaberl. Ovadena o zadevi nevesta nič. Ali lahko policija sama vodi<br />
postopek že 14 dni, brez da bi jih usmerjalo tožilstvo?<br />
MIROSLAV ŽABERL (strokovnjak za varnostna vprašanja in Policijo)<br />
Načeloma lahko, če gre za razloge za sum, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje sme policija tudi po<br />
lastni iniciativi pričeti s policijskim preiskovanjem, ampak glede na to, da ste rekli, da naj bi bil osumljenec tudi delavec<br />
policije, oziroma policist, se pravi bivši generalni, oziroma v.d. generalnega direktorja policije, bi absolutno v preiskovanje<br />
kaznivih dejanj moralo biti vključeno specializirano državno tožilstvo, oziroma poseben oddelek za preiskovanje uradnih<br />
oseb s policijskimi pooblastili kajti samo oni so pristojni za preiskovanje policistov.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
No, informacijo, ali je ovadbo vložila Sova zaradi oznake tajnosti ni mogoče preveriti. Gospod Žaberl bi bilo nenavadno<br />
če bi se izkazalo da je res Sova vložila to kazensko ovadbo?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
MIROSLAV ŽABERL (strokovnjak za varnostna vprašanja in Policijo)<br />
Pravila ni, je pa res da če bi Sova prišla do nekega višjega dokaznega standarda, to je do utemeljenih razlogov za sum,<br />
da je pri svojem delu ugotovila, da gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je dolžnost direktorja Sove,<br />
da o tem obvesti policijo in državnega tožilca.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Gospod Pirnat, nekateri menijo da vložitev kazenske ovadbe na nek način pomeni priznanje oziroma pristnost informacij<br />
torej, da v javnosti krožijo tajne informacije o tem, kdo vse je imel vpliv pri aretaciji ruskih vohunov. Kako vi to vidite?<br />
RAJKO PIRNAT (pravnik in strokovnjak za javno upravo)<br />
No to bi bilo mogoče sklepati, seveda. Najbrž ne bi na lažne informacije sova če so res oni vložili to ovadbo reagirala.<br />
Tisto kar me v tej zadevi še posebno preseneča, pa je, kaj je tu še tajnega. Tista atacija se je zgodila že pred meseci in<br />
itak so vse javno povedali kaj se je zgodilo. Če pa je tajen podatek o tem, kdo je na kaj vplival se pa strinjam s kolegom<br />
odvetnikom, ki je povedal, da podatek, ki je zaradi prikritja nezakonitega ravnanja razglašen za tajnega ni vsebinsko<br />
zares tajen. Torej nima pravnega varstva tajnega podatka.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
No, kaj pa pravite na to...<br />
RAJKO PIRNAT (pravnik in strokovnjak za javno upravo)<br />
Tako da ne vem, kaj so tajni podatki.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Kaj pa pravite na to, izjemno resen očitek kroži v javnosti, da je premier vplival na datum aretacije ruskih vohunov? Ali<br />
ima premier to moč?<br />
13
POP TV, 24 ur zvečer - 23:08 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
3 / 4<br />
RAJKO PIRNAT (pravnik in strokovnjak za javno upravo)<br />
No, gotovo nima te pristojnosti, nima tega pooblastila. Pravno lahko to stori samo direktor Sove, ki mora predlog za tak<br />
vpliv, torej za spremembo časa nekega preiskovalnega ali drugega dejanja, ki izhaja iz pooblastil policije, predlagati<br />
državnemu tožilcu in to samo pod pogojem, če za to obstojijo utemeljeni razlogi državne varnosti in če s tem ne bi bili<br />
ogroženi, ogroženo življenje ljudi. Tako da to bi lahko samo direktor storil ali pa ima predsednik vlade moč vplivati na<br />
direktorja Sove, pa je drugo vprašanje. Gotovo je, sta v razmerju hierarhije, tako da... Ampak kakršnegakoli pooblastilo v<br />
zvezi s tem nima.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Gospod Žaberl, videli ste javno pričanje Bobnarjeve in Lindava. Govorila sta o svojih izkušnjah s premierjem. Bi za to<br />
potrebovala odvezo molčečnosti?<br />
MIROSLAV ŽABERL (strokovnjak za varnostna vprašanja in Policijo)<br />
Za tisto, kar sta govorila na javni seji, prav gotovo, ne. Veste, ampak ne vemo, kaj se je govorilo in pogovarjalo na zaprti,<br />
na zaprtem delu seje in mislim, da nas to more skrbeti. Veste, če je šlo za zaprto, za zaprti del seje, se pravi, ki je bil skrit<br />
javnosti in ne glede na to, ali sta oba akterja izdala podatke, ki so pod neko stopnjo tajnosti, je to drugotno vprašanje,<br />
ampak iz te zaprte seje, bodisi ene ali druge komisije ne bi smelo nič priti v javnost, če govorimo o nekih tajnih podatkih,<br />
ne. Tako da izgleda, da imamo še vedno zelo slab odnos do teh tajnih podatkih in danes govorimo hipotetično, ker niti ne<br />
vemo točno, o čem se sta tam govorila.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
No, in zdaj to je v javnosti. Premier je dejal, gospod Žaberl, da bo vse očitke zavrnil, da ima dokaze in priče. Včeraj pa se<br />
ni odzval na vabilo Knovsa, da zadevo pojasni. Se vam zdi, da je bila to napačna odločitev?<br />
MIROSLAV ŽABERL (strokovnjak za varnostna vprašanja in Policijo)<br />
To je njegova osebna njegova osebna odločitev. Imel je možnost, da na Knovsu pojasni te zadeve. Sem pa prepričan, da<br />
bo šel na to drugo komisijo in pojasnil te druge očitke, ki se tičejo morebitnega domnevnega vpliva na kadrovanje.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Enako vprašanje za vas, gospod Pirnat. Se vam zdi, da bi bilo prav, da bi premier tudi pred komisijo Knovs zavrnil vse<br />
očitke?<br />
RAJKO PIRNAT (pravnik in strokovnjak za javno upravo)<br />
Torej ne samo, da bi bilo prav, to bi bilo v skladu z zakonom, ker zakon zahteva za vse zaposlene v državnih organih in<br />
seveda tudi tudi predsednik vlade je zaposlen končno, da pridejo pred komisijo in dajejo pojasnila. Torej v bistvu pričajo.<br />
Torej zavrnejo lahko pričanje samo pod pogoji, ki veljajo za zavrnitev pričanja v kazenskem postopku. Tako da mislim, da<br />
bi bilo to seveda tudi tudi pametno za javno preglednost, kaj v resnici se je dogajalo.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Se torej strinjate, gospod Pirnat, da bi bilo dobro, da se zadevo čim prej razjasni? Imamo namreč čudno situacijo, ko se<br />
premier sooča z resnimi očitki, na drugi strani pa je svetovalka predsednici države, kot kaže, ovadena?<br />
RAJKO PIRNAT (pravnik in strokovnjak za javno upravo)<br />
Glejte, seveda ta situacija je nevzdržna. Mislim, zdaj eden ne govori resnice, ker so izjave popolnoma nasprotujoče si. In<br />
v tej zvezi je treba seveda ugotoviti resnico. Če to ne bodo mogle politične institucije, kot je, kot sta obe parlamentarni<br />
komisiji, potem more seveda to storiti na primer Komisija za preprečevanje korupcije ali pa seveda drugi državni organi,<br />
končno tudi organi pregona, ki, vidimo zdaj, bodo vključeni. Ampak stvar nikakor ne more ostati v zraku, ker močno<br />
izpodbija kredibilnost državnih organov.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
14
POP TV, 24 ur zvečer - 23:08 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 14:00<br />
4 / 4<br />
Gospod Žaberl, kaj pravite vi? Direktorja Sove ponavadi v javnosti nismo pogosto videvali. Zdaj je vpleten v do neke<br />
mere tudi medosebni spor med premierjem in njegovima nekdanjima sodelavcema. Kaj vsa ta zgodba pomeni za<br />
državno varnost in tudi, ko govorimo o uhajanju informacij iz zaprtih delov parlamentarnih komisij? Nekaj ste o tem že<br />
govorili.<br />
MIROSLAV ŽABERL (strokovnjak za varnostna vprašanja in Policijo)<br />
Ravno to je tisto, na kar sem opozoril, na kar sem opozarjal. Veste, to, da direktorja Sove pogosto ne vidimo pred<br />
kamerami, to edino pravilno. Dobra obveščevalna služba je tista, za katero se skorajda ne ve. In skozi to moramo<br />
nacionalno varnost gledati tudi skozi to, da znamo varovati tajne podatke, ne pa da se zaradi nekih tajnih podatkov, ki ali<br />
pa kobajagi tajnih podatkov, ki naj bi šli v javnost, zdaj v bistvu ukvarja cela država. Kar se pa tiče Knovsa. Žal je Knovs<br />
omejen pri svojih pristojnostih, ne. Bolj kot ne lahko preiskuje varnostne in obveščevalne službe v povezavi s prikritimi ali<br />
pa tajnimi preiskovalnimi ukrepi in tudi nima, Knovs nima možnosti prisiliti nekoga, tudi državnega uradnika, da se udeleži<br />
zaslišanja, za razliko od preiskovalne komisije pa, ki pa to možnost ima.<br />
ŽIGA BONČA (voditelj)<br />
Spoštovana gosta, najlepša hvala, da sta si nocoj vzela čas za nas.<br />
MIROSLAV ŽABERL (strokovnjak za varnostna vprašanja in Policijo)<br />
Hvala tudi vam.<br />
RAJKO PIRNAT (pravnik in strokovnjak za javno upravo)<br />
Hvala za povabilo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
15
Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:36 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Postopek za spremembe ustave glede<br />
imenovanja sodnikov je v sklepni fazi<br />
RADIO SLOVENIJA 1, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, DOGODKI IN ODMEVI, 15:36<br />
SARA LOTRIČ (voditeljica)<br />
Postopek za spremembe ustave je v delu, ki se nanaša na imenovanje sodnikov, v sklepni fazi. Parlamentarna ustavna<br />
komisija je po polemični in večurni razpravi že sprejela besedilo spremenjenih petih členov ustave, ni pa še odločila o<br />
drugem razdelku, kjer so členi obrazloženi.<br />
GREGOR BUDAL (voditelj)<br />
Predstavniki sodne veje oblasti so izrazili ostro nasprotovanje spremembam, ki se nanašajo na drugačen način<br />
imenovanja članov Sodnega sveta. Več Lucija Dimnik Rikić.<br />
LUCIJA DIMNIK RIKIĆ (novinarka)<br />
V skladu s predlogom ustavnih sprememb sodnikov po novem ne bi več imenoval državni zbor, ampak na predlog<br />
Sodnega sveta predsednik oziroma predsednica republike. Ta del sprememb v sodstvu podpirajo, ostro pa nasprotujejo<br />
predlagani spremenjeni sestavi Sodnega sveta, predvsem načinu imenovanja članov, ki niso iz vrst sodstva in jih voli<br />
državni zbor. Prav glede tega je bilo na seji ustavne komisije največ polemik. Predlog ne vsebuje zadostnih varovalk proti<br />
politizaciji sodstva, je prepričana podpredsednica Slovenskega sodniškega društva Helena Miklavčič.<br />
HELENA MIKLAVČIČ (podpredsednica Slovenskega sodniškega društva)<br />
Zato menimo v Slovenskem sodniškem društvu, da je predlagana sprememba tega določila lahko le izraz političnega<br />
kupčkanja, ter kot želja politike po kontroli neodvisnega delovanja sodstva.<br />
LUCIJA DIMNIK RIKIĆ (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ta bojazen sodstva je odveč, pa na kritike odgovarja poročevalec strokovne skupine Aleš Zalar.<br />
ALEŠ ZALAR (poročevalec strokovne skupine)<br />
Bodo vsa ta vprašanja, ki se kakorkoli dotikajo pristojnosti in delovanja in sestave Sodnega sveta, morala biti urejena v<br />
zakonu o Sodnem svetu, ki se sprejema z dvotretjinsko večino.<br />
LUCIJA DIMNIK RIKIĆ (novinarka)<br />
V<br />
SDS menijo, da ustavne spremembe ne prinašajo depolitizacije sodstva. Janez Janša.<br />
JANEZ JANŠA (SDS)<br />
Komično se sliši to zatrjevanje, kako je sodstvo depolitizirano, tukaj pa nek grdi politični parlament, ki pa zdaj odloča o<br />
imenovanju sodnikov.<br />
LUCIJA DIMNIK RIKIĆ (novinarka)<br />
V Novi Sloveniji so predlagali dopolnilo, po katerem bi se spremembe ustave lahko začele uporabljati šele, ko bi bil<br />
sprejet novi zakon o Sodnem svetu. To odpravlja vse dvome, meni Matej Tonin NSi.<br />
MATEJ TONIN (NSi)<br />
Dokler politika ne bo sposobna doseči dvotretjinske večine za korekten, tak kot mora biti zakon o Sodnem svetu, se bodo<br />
sodniki borili po sedanjem postopku. Kar pomeni jih bo še naprej volil državni zbor.<br />
LUCIJA DIMNIK RIKIĆ (novinarka)<br />
Ustavna komisija je današnjo sejo prekinila. Prihodnjič bodo člani komisije obravnavali razdelek, kjer so obrazloženi<br />
spremenjeni členi ustave.<br />
16
Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:36 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
17
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:14 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
DZ včeraj o priporočilih vladi za ustavitev<br />
nezakonitih migracij<br />
RADIO OGNJIŠČE, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:14<br />
MARJAN BUNIČ (voditelj)<br />
Državni zbor je na včerajšnji izredni seji skoraj 6 ur razpravljal o priporočilih vladi za ustavitev nezakonitih migracij, o<br />
učinkovitejših ukrepih za zaščito meje, ter krepitvi varnosti državljanov in njihovega premoženja. Poslanci SDS so<br />
poudarjali, da Slovenija zaradi nezakonitih migracij ni več varna država. Koalicijski poslanci so bili do njih kritični. Očitali<br />
so jim, da ta vprašanja izkoriščajo za populizem in demagogijo. O predlogu so razpravljali brez glasovanja. Več Marta<br />
Jerebič.<br />
MARTA JEREBIČ (novinarka)<br />
Številke so jasne. Nezakonitih prestopov meje je vse več, povečuje se tudi število kaznivih dejanj v prestolnici.<br />
BRANKO GRIMS (poslanec<br />
SDS)<br />
Za en predel tam na Viču je včeraj predstavnik policije navedel 66 odstotno povečanje. Povečalo se je tudi število<br />
najhujših kaznivih dejanj, vključno s posilstvi.<br />
MARTA JEREBIČ (novinarka)<br />
Je navedel poslanec SDS Branko Grims, predsednik SDS Janez Janša pa dodal.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ni človeka pri zdravi pameti, ki bi lahko trdil, da je Slovenija zaradi tega, ker je v času Golobove vlade čeznjo šlo 80.000<br />
ilegalnih migrantov ali pa jih je bilo procesiranih, čez Slovenijo je šlo verjetno trikrat toliko teh, ki niso bili registrirani, da<br />
smo zato bolj vrnil ali pa da smo enako varni. Nismo. Smo tudi padli na mednarodnih lestvicah varnosti.<br />
MARTA JEREBIČ (novinarka)<br />
Na globalnem indeksu miru smo s 4. mesta zdrsnili na 8. Kljub temu notranje ministrstvo še ni prepoznalo potrebe po<br />
sodelovanju Slovenske vojske pri širšem varovanju meje. Je pa Hrvaško večkrat pozvalo k dodatni okrepitvi nadzora na<br />
zunanji schengenski meji.<br />
BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve)<br />
V tem okviru smo Republiki Hrvaški večkrat predlagali, naj zaprosi za podporo agencije Frontex pri varovanju njene<br />
zelene meje z Bosno in Hercegovino.<br />
MARTA JEREBIČ (novinarka)<br />
Je pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar. S strani koalicijskih poslancev je bilo v razpravi večkrat slišati, kako SDS v<br />
zvezi z migracijami straši in laže, a so se našli tudi poslanci, kot je Damjan Zrim iz SD, ki je opozoril na politikantstvo na<br />
obeh straneh.<br />
DAMJAN ZRIM (poslanec SD)<br />
Dokler bodo migracije tema za politikanstvo in ne tema politike, bomo oškodovani vsi. Vsi tisti, ki si želimo varne države,<br />
vsi tisti, ki si želimo pomagati sočloveku, katerega življenje je ogroženo zaradi takšnih ali drugačnih dejanj.<br />
MARTA JEREBIČ (novinarka)<br />
Vida Čadonič Špelič NSi je opozorila, da ima Slovenija zaradi svoje majhnosti omejene možnosti za integracijo<br />
priseljencev. Ti pa na strošek davkoplačevalcev le zlorabljajo azilni postopek.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
18
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:14 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
Od vseh prošenj za mednarodno zaščito je bilo tako vsebinsko obravnavanih le nekaj okrog 5 %. Vsi ostali so zapustili<br />
našo državo in se izgubili neznano kam v Evropo. Tudi to ni dobro, je zaskrbljujoče z vidika varnosti.<br />
MARTA JEREBIČ (novinarka)<br />
Priporočila vladi je označila za korak v pravo smer. A ker že na matičnem odboru niso dobili zadostne podpore, so<br />
poslanci o njih razpravljali brez glasovanja. Medtem predsednica države Nataša Pirc Musar do torkovega nadaljevanja<br />
izredne seje obljublja, da se bo izrekla o izvajanju zakona o pomilostitvi in predlogih za spremembo zakona. K temu jo je<br />
pozval državni zbor, potem ko je pomilostila tri obsojene zaradi pomoči pri nezakonitem prečkanju meje.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
19
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:17 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 01:00<br />
1 / 1<br />
Premier Golob se včeraj ni udeležil seje KNOVSa<br />
RADIO OGNJIŠČE, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:17<br />
MARJAN BUNIČ (voditelj)<br />
Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Janez Žakelj, je na omrežju X sporočil, da se<br />
predsednik vlade Robert Golob ni udeležil včerajšnje seje na temo aretacije domnevnih ruskih vohunov. V kabinetu<br />
premierja so sicer navedli, da Golob spoštuje aktivnosti delovnih teles in učinkovito izvajanje funkcij, ki so jim zaupane.<br />
Nadzor komisije se nanaša na delovanje obveščevalnih in varnostnih služb, na kar pa Golob nima in ni imel vpliva, zato<br />
jih tudi ne more komentirati. Iz tega razloga se je predsednik vlade na prejeto vabilo KNOVS-a odzval z opravičilom.<br />
Žakelj je zapisal, da so ga na sejo povabili z namenom razčistiti več razhajanj in dvomov glede premierjevega vpliva na<br />
aretacijo domnevnih ruskih vohunov.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
20
Radio Ognjišče, Mozaik dneva - 18:04 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 01:00<br />
1 / 1<br />
Začetek postopka za spremembo ustave<br />
RADIO OGNJIŠČE, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, MOZAIK DNEVA, 18:04<br />
MARJAN BUNIČ (voditelj)<br />
Ustavna komisija državnega zbora je z <strong>12</strong> glasovi za in petimi proti podprla prvi razdelek predloga za začetek postopka<br />
za spremembo ustave. V postopek ga je dala koalicija, podpise so prispevali tudi v NSi. Predlagane spremembe<br />
predvidevajo prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta z državnega zbora na predsednika<br />
republike. Koalicijske poslanske skupine so prepričane, da bi se politika s tem umaknila iz postopka odločanja o sodnikih.<br />
V SDS-u to ne verjamejo. Prvak stranke Janez Janša je na omrežju X zapisal, da vlada s temi spremembami hiti s<br />
cementiranjem stoodstotnega monopola tranzicijske levice v sodstvu. Predsednik NSi Matej Tonin vidi zdajšnji sodni<br />
sistem kot slab. Poskus ustavnih sprememb pa je po njegovem poskus za izboljšanje področja. Prepričan je, da imajo<br />
predlagane spremembe veliko varovalk.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
21
Radio Slovenija 1, Zrcalo dneva - 22:03 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 01:00<br />
1 / 1<br />
Ustavna komisija podprla prvi razdelek<br />
predloga za začetek postopka za spremembo<br />
ustave<br />
RA SLOVENIJA 1, 1.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, ZRCALO DNEVA, 22:03<br />
URŠA STRLE (voditeljica)<br />
Parlamentarna ustavna komisija je podprla prvi razdelek predloga za začetek postopka za spremembo ustave, ki se<br />
nanaša na imenovanje sodnikov. Ni pa še odločila o drugem razdelku, kjer so členi obrazloženi. Predstavniki sodne veje<br />
oblasti namreč ostro nasprotujejo spremembam, ki se nanašajo na drugačen način imenovanja članov Sodnega sveta,<br />
češ da predlog ne vsebuje zadostnih varovalk proti politizaciji sodstva. Podpredsednica Slovenskega sodniškega društva<br />
Helena Miklavčič.<br />
HELENA MIKLAVČIČ (podpredsednica Slovenskega sodniškega društva)<br />
Zato menimo v Slovenskem sodniškem društvu, da je predlagana sprememba tega določila lahko le izraz političnega<br />
kupčkanja ter kot želja politike po kontroli neodvisnega delovanja sodstva.<br />
URŠA STRLE (voditeljica)<br />
Da ustavne spremembe ne prinašajo depolitizacije sodstva, menijo v stranki SDS. V NSi pa so predlagali dopolnilo, po<br />
katerem bi se spremembe ustave lahko začele uporabljati šele, ko bi bil sprejet novi zakon o Sodnem svetu. Drugi<br />
razdelek bodo člani komisije obravnavali prihodnjič.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
22
NOVA 24 TV, Novice - 19:37 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 02:00<br />
1 / 1<br />
Nova Slovenija igra neko čudno dvojno igro<br />
NOVA 24 TV, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, NOVICE, 19.37<br />
ALEKSANDER RANT (voditelj)<br />
Nova Slovenija pa igra neko čudno dvojno igro. Po eni strani je dobila politično klofuto s strani koalicije z afero DARS,<br />
sedaj pa spet asistira koaliciji pri utrjevanju postkomunističnih monopolov v sodnem sistemu. Nikoli pa si nismo mislili, da<br />
bo tudi Nova Slovenija postala kot vladajoči in sicer, da bo zlorabljala institut sklica nujne seje oziroma nujnega postopka.<br />
To se je zgodilo danes na vrat na nos, ko je bila sklicana nujna seja ustavne komisije. Razlog? Vladajoči so si zaželeli, da<br />
Jožef Horvat čim prej skliče sejo, in jo tudi je. Resno se je potrebno vprašati kdo je tukaj hlapec komu?<br />
JOŽEF HORVAT (poslanec NSi in predsednik Ustavne komisije)<br />
Za sklic, vprašanje je na mestu, za sklic redne seje v skladu s poslovnikom potrebujem 14 dni. Ta pogoj ni bil izpolnjen,<br />
zato nujna seja.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS)<br />
Ampak to je samo poslovniška obrazložitev. Sprašujem za vsebinsko obrazložitev, zakaj ni možno čakat 14 dni? Mislim<br />
ni niti konec mandata blizu, formalno niti ni nekih izrednih razmer, zakaj pol nujna seja ustavne komisije? To smo imeli<br />
junija 91., ko se je mudilo s temeljno ustavno listo.<br />
JOŽEF HORVAT (poslanec NSi in predsednik Ustavne komisije)<br />
Kakšne posebne vsebinske, vsebinske sploh ne, vsebinskega razloga ni, je pa bila želja predlagatelja, da gre, če bodo<br />
danes te spremembe potrjene na ustavni komisiji, da gredo na redno decembrsko sejo.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS)<br />
No samo, da midva končava..., se pravi želja predlagatelja je dovolj za sklic nujne seje? Ja?!<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
JOŽEF HORVAT (poslanec NSi in predsednik Ustavne komisije)<br />
Tako sem se odločil, gospod Janša.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS)<br />
No, samo, da so stvari jasne.<br />
23
NOVA 24 TV, Novice - 19:50 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
Predsednik stranke NSi na delovnem obisku v<br />
Grosuplju<br />
NOVA 24 TV, 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, NOVICE, 19.50<br />
ALEKSANDER RANT (voditelj)<br />
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je danes obiskal občino Grosuplje. Obisk je bil precej zanimiv, saj so se v<br />
Ljubljani kresala mnenja med Novo Slovenijo in SDS na ustavni komisiji, v Grosupljem pa je predsednik NSi govoril o<br />
sodelovanju. Na jasno vprašanje, če so v stranki zmožni sodelovati s SDS brez pogojevanja, je predsednik Nove<br />
Slovenije odgovoril pritrdilno. Tam je bila Tatjana Filipič.<br />
TATJANA FILIPIČ (novinarka)<br />
Predsednik stranke Nove Slovenije Matej Tonin se je mudil na delovnem obisku v občini Grosuplje, kjer se je seznanil z<br />
več tamkajšnjimi projekti, med drugim tudi z gradnjo novega kulturnega centra. Po besedah Tonina je v občini viden velik<br />
razvojni preskok, dela so v teku in se razvijajo v pravo smer, kar kaže na to, kako pomembno je, če med seboj sodelujejo<br />
pravi ljudje.<br />
MATEJ TONIN (predsednik NSi)<br />
Tukaj vsekakor čestitam županu za izjemno delo in nenazadnje za županom stoji močna ekipa, katere del sta tako Nova<br />
Slovenija kot tudi SDS in tudi današnje inavguriranje novega podžupana Matjaža Trotna, ki je vsekakor izjemen človek,<br />
predvsem pa bo dober sodelavec županu in bo pripomogel k še hitrejšim razvojnim korakom občine Grosuplje, kaže na<br />
to, da sodelovanje med Novo Sl<br />
ovenijo in SDS-om obstaja, da je dobro in da prinaša dobre rezultate.<br />
TATJANA FILIPIČ (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poleg lokalne samouprave je pomembno tudi sodelovanje sorodnih političnih strani na državnem nivoju. Ob zadnjih<br />
pretresih na desni sredini Tonin zagotavlja, da so pripravljeni kljub razlikam sodelovati z vsemi prijateljskimi strankami.<br />
MATEJ TONIN (predsednik NSi)<br />
Nova Slovenija se je vedno po vseh volitvah pogovarjala z vsemi, se bo tudi po naslednjih volitvah. Vsekakor so pa<br />
vedno bili in bodo naši naravni partnerji tisti, s katerimi smo si najbolj programsko sorodni. V tem primeru sta zagotovo to<br />
dve desnosredinski stranki SDS in pa SLS.<br />
TATJANA FILIPIČ (novinarka)<br />
Županu občine Grosuplje je čestital za razvojne dosežke in dodal, da se občina razvija v pravo smer, ob tem pa postaja<br />
pravo urbano središče prepleteno z elementi ruralnih struktur. Kot dodaja župan Grosuplja, je trenutno v občini največji<br />
izziv gradnja kulturnega centra in glasbene šole z novim upravnim poslovnim objektom.<br />
DR. PETER VERLIČ (župan Občine Grosuplje)<br />
Skratka bodoče srce občine Grosuplje v vseh smislih in če še povem, da smo ravno pred kratkim dobili tudi gradbeno<br />
dovoljenje za prizidek k Osnovni šoli Brinje. Dela za občino Grosuplje in za oba podžupana ne bo zmanjkalo.<br />
TATJANA FILIPIČ (novinarka)<br />
Po besedah Verliča so velika pomanjkljivost v naši državi pokrajine. Če bi se občine organizirale tudi v pokrajinskem<br />
smislu, dodaja, bi bilo veliko lažje tako na državni kot lokalni ravni.<br />
DR. PETER VERLIČ (župan Občine Grosuplje)<br />
Zadnje poplave so to jasno pokazale, da so bile občine tiste, ki so se prve odzvale, da bi bile pokrajine tiste, ki bi prve<br />
znale najbolje razrešiti vse težave ljudi, tudi finančne. Žal jaz mislim, da je to po moje velik projekt za prihodnjo ureditev<br />
Slovenije.<br />
24
NOVA 24 TV, Novice - 19:50 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
TATJANA FILIPIČ (novinarka)<br />
Občine se soočajo z razvojnimi problemi, zato je lahko brez pravega sodelovanja tudi na ravni ministrstev in vlade,<br />
napredek otežen. Na občinski ravni teh težav nimajo, saj so z Novo Slovenijo programsko sorodni.<br />
DR. PETER VERLIČ (župan Občine Grosuplje)<br />
Če ravno je Nova Slovenija v opoziciji tako kot Slovenska demokratska stranka, pa so lahko ti dve stranki in ljudje, ki so v<br />
parlamentu, tisti glas treznega razuma in ne glas kozmičnih žarkov.<br />
TATJANA FILIPIČ (novinarka)<br />
Matej Tonin je ta dogodek označil kot dober obet za prihodnost na ravni Slovenije.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
25
Politikis.si 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek, 09:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.politikis.si/<strong>2023</strong>/<strong>12</strong>/dz-od-predsednice...<br />
1 / 2<br />
DZ od predsednice Pirc Musarjeve zahteva<br />
pojasnila o izvajanju zakona o pomilostitvah<br />
Avtor: Urednistvo Posodobljeno: 1. Dec <strong>2023</strong><br />
DRŽAVNI ZBOR POLITIKA SLOVENIJA<br />
DZ je na predlog poslanske skupine SDS s prvopodpisano Jelko Godec brez glasu<br />
proti sprejel sklep, s katerim je pozval predsednico republike Natašo Pirc Musar,<br />
naj se izreče o izvajanju zakona o pomilostitvi in predlogih za spremembo<br />
zakona. Razlog je njena pomilostitev treh obsojenih zaradi pomoči pri<br />
nezakonitem prečkanju meje.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V imenu predlagatelja je Branko Grims v obrazložitvi predloga sklepa ocenil, da Slovenija<br />
zaradi povečanega števila migrantov, čemur pripisuje porast števila kaznivih dejanj, ni več<br />
varna država. Odločitev predsednice republike, da v takšnih razmerah pomilosti tri “obsojene<br />
tihotapce ljudi”, javnosti daje “zelo čudno sporočilo”, je dejal.<br />
Slovenija je in ostaja varna država, je v imenu poslanske skupine Svoboda zatrdil njen vodja<br />
Borut Sajovic. Po njegovih besedah želi SDS z lažnimi sporočili o migracijah zavajati, deliti in<br />
strašiti državljane, za kar ima ta stranka političen motiv. “Mi v tej zgodi seveda ne želimo in<br />
ne bomo sodelovali,” je bil jasen. A se v poslanski skupini kljub temu veselijo odgovora Pirc<br />
Musarjeve, ki bo imela priložnost pojasniti svoje odločitve.<br />
Velja, da se predsednica republike za pomilostitev načeloma odloči, če soglasje temu dajo<br />
vse vpletene institucije, je v imenu poslanske skupine SDS dejal Dejan Kaloh. Temu sta po<br />
njegovih besedah v primeru ukrajinskega državljana nasprotovalo koprsko tožilstvo in<br />
sodišče, v primeru druge pomilostitve pa je temu nasprotovalo tožilstvo na Ptuju.<br />
Predsednica republike ima sicer diskrecijsko pravico in ji teh mnenj ni treba upoštevati, a<br />
ima hkrati moralno in etično dolžnost do državljanov, še zlasti ko gre za njihovo varnost, je<br />
dodal.<br />
Sklep so podprli tudi v poslanski skupini NSi, saj so se v javnosti pojavile številne<br />
informacije in interpretacije teh pomilostitev, je dejala Vida Čadonič Špelič.<br />
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je ocenil, da stranka SDS vprašanj o<br />
migracijah ne odpira dobronamerno, temveč na “najbolj nizkoten način, kako zlorabljati<br />
nesreče posamičnih ljudi za neke lastne ali pa širše politične interese”. Sklep s pozivom<br />
predsednici republike so kljub temu podprli, da poslanci Pirc Musarjevi dajo možnost bolj<br />
natančno in v pisni obliki obrazložiti njen vidik, je navedel.<br />
26
Politikis.si 01.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek, 09:57<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.politikis.si/<strong>2023</strong>/<strong>12</strong>/dz-od-predsednice...<br />
2 / 2<br />
V poslanski skupini SD se do predloga sklepa niso opredelili.<br />
Poslanci bodo razpravo o predlogu SDS za priporočilo vladi, naj zakon o pomilostitvah<br />
spremeni na način, da bi morala predsednica republike obrazložiti svoje odločitve o<br />
pomilostitvah, nadaljevali v torek, ko bodo po besedah podpredsednika DZ Danijela Krivca<br />
(SDS) prejeli tudi mnenje predsednice republike. Glasovanja o predlogu ne bo, saj je matični<br />
odbor predlog priporočila zavrnil.<br />
Predsednica republike odločitev DZ spoštuje in bo skladno s predvidenim postopkom in v<br />
okviru določenih rokov podala mnenje, so za STA odgovorili v uradu predsednice republike.<br />
Prejšnji teden so iz njenega urada sporočili, da predsednica pri pomilostitvah deluje skladno<br />
z zakonom. Doslej je odločala o 27 pomilostitvah, od tega je ugodila le štirim prošnjam. Pirc<br />
Musar je dodala, da je zloraba migracijske problematike in težkih osebnih zgodb z namenom<br />
poceni pridobivanja političnih točk zavržno dejanje.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
27
Zurnal24.si 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 06:37<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-nezadovolj...<br />
1 / 3<br />
Janša nezadovoljen, premaknil bi<br />
se še bolj desno<br />
Avtor Sergeja Hadner Hvala<br />
Profimedia<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Evropski Uniji vse od leta 2015 ni uspelo rešiti<br />
vprašanj, povezanih z migrantsko politiko. Zaradi tega<br />
v Bruslju na prihodnjih volitvah napovedujejo vzpon<br />
skrajnih strank.<br />
Vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je v<br />
nedavnem intervjuju za bruseljski portal Voice of Europe (Glas<br />
Evrope) ocenil, da bi se morala največja politična skupina v<br />
Evropskem parlamentu, Evropska ljudska stranka (EPP), katere<br />
član je tudi njegov SDS, povezovati v "pravo desnosredinsko<br />
koalicijo z ECR". V Evropskem parlamentu sicer ni uradne<br />
koalicije, neformalno pa so v to povezane največje politične<br />
skupine, poleg EPP še D&S ter Renew.<br />
Janša: Potreben bo razmislek<br />
Janša pričakuje, da bi EPP stališče o povezovanju z desno ERC,<br />
sprejel na kongresu prihodnjo pomlad, v nasprotnem primeru bi<br />
v SDS razmislili, ali bodo v EPP še vztrajali. SDS ima v Evropskem<br />
28
Zurnal24.si 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 06:37<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-nezadovolj...<br />
2 / 3<br />
parlamentu največ poslancev, poleg Romane Tomc in Milana<br />
Zvera je bil na njihovi listi izvoljen še Franc Bogovič iz SLS.<br />
Slovenija bo v prihodnji sestavi imela devet poslancev, torej<br />
enega več kot sedaj, SDS pa se, tudi zaradi notranjepolitičnega<br />
dogajanja, obeta izvolitev štirih, morda celo petih poslancev.<br />
Politična skupina Evropskih konservativcev<br />
in reformistov ECR združuje desne<br />
konservativne in evrokritične stranke. V njej<br />
so tako poslanci iz stranke Bratje Italije<br />
italijanske premierke Giorgie Meloni,<br />
zmagovalka poljskih volitev desna Zakon in<br />
pravičnost, španski neofašisti Vox. V skupini<br />
ID pa so med drugimi poslanci skrajno desnih<br />
strank, kot je Nacionalni zbor Marine Le Pen<br />
in Lige Mattea Salvinija.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Janša ocenjuje, da bi ukrepe, kot je pomorska blokada migracij<br />
ter ukrepi za okrepitev varovanja zunanjih meja (SDS se je<br />
nedavno zavzel, da na slovensko hrvaško mejo pošljemo vojsko)<br />
lažje uresničili v koaliciji z ERC in delom še bolj desne skupine<br />
znotraj parlamenta ID.<br />
"Srčno upam, da bodo evropske volitve naslednje leto v evropske<br />
institucije pripeljale drugačne, bolj razumne ljudi in tiste, ki so se<br />
sposobni soočiti z migrantsko to situacijo. Ne samo blabla in<br />
pisati nove strategije in potem iskati kompromis, ampak resno<br />
vzeti posel, zavarovati zunanje meje in jih obravnavati kot meje,<br />
ne kot dobrodošlico vsem, ki mislijo, da je življenje v Evropi veliko<br />
boljše," pravi Janša.<br />
Migracije glavna tema volitev<br />
Čeprav je do evropskih volitev, ki bodo junija prihodnje leto, še<br />
veliko časa, je že jasno, da bodo glavna tema prav migracije. V<br />
Bruslju se že porajajo vprašanja, kako bo ta tema oblikovala<br />
29
Zurnal24.si 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota, 06:37<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-nezadovolj...<br />
3 / 3<br />
prihodnjo sestavo parlamenta.<br />
"EU se je znašla v težavah, je precej dezorientirana in zelo<br />
pomembno bo, kam se bo obrnila v naslednjih petih letih in kam<br />
se bo obrnila odločujoča večina v parlamentu," pravi poslanka<br />
Romana Tomc (SDS). "Vprašanje je, ali bomo po petih letih še<br />
prepoznali našo Evropsko unijo in bo še podobna tistemu, kar so<br />
si zamislili ustanovni očetje ali bo nekaj popolnoma drugačnega<br />
obsega, kar si predstavljamo. Želim, da ohranimo tisto, kar je<br />
dobrega, tega je veliko in da bi glede tem, kjer smo šibki<br />
in neenotni, našli neko pot naprej," dodaja Tomc.<br />
Tema, ki glede migracij najbolj razdvaja, je sprejem oziroma<br />
relokacija migrantov iz najbolj obremenjenih držav v druge. Temu<br />
nasprotujeta predvsem Madžarka in Poljska.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
"Žal doslej tudi zaradi egoizma držav, ki se odločajo na situacijo<br />
doma, nismo uspeli zadovoljivo reševati vprašanja migracij,"<br />
pravi poslanka NSi Ljudmila Novak. "Gre za stvari, glede katerih<br />
smo si v Evropi predolgo zatiskali oči, menili, da so samoumevne<br />
in ni treba narediti nič. Države, ki so vodile politiko odprtih vrat,<br />
imajo danes popolnoma drugačne vlade," pa opozarja poslanec<br />
SLS, ki je bil izvoljen na listi SDS, Franc Bogovič.<br />
"O glavnih dokumentih v Evropskem parlamentu odločajo tri<br />
skupine, EPP, SD in Renew. Čeprav ne gre za formalno koalicijo,<br />
so vse tri proevropsko usmerjene, medtem pa skrajna levica<br />
in skrajna desnica gradita na populizmu, na nacionalnem<br />
egoizmu in zato je vprašanje prihodosti politike EU, če bi te<br />
skrajnosti prevladovale," opozarja Ljudmila Novak.<br />
"Populizem oziroma stranke, ki imajo radikalna stališča, imajo<br />
prostor, ko vmesne stranke ne opravijo svojega dela. Na<br />
področju migracij ga niso," dodaja Bogovič.<br />
30
Delo 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 774 cm 2 1 / 2<br />
Skoraj enak delež za Golobov odstop kot za nadaljevanje<br />
Anketa Preverili smo,<br />
ali bi volilno telo želelo na predčasne volitve in<br />
kaj ga moti pri delu ekipe Roberta Goloba<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 774 cm 2 31<br />
Nova anketa, ki jo je inštitut Mediana<br />
pripravil za Delo, je nova<br />
hladna prha za vlado Roberta<br />
Goloba. Anketirancem smo postavili<br />
tri vprašanja in pri vseh je<br />
iz<br />
odgovorov mogoče razbrati,<br />
da si je Golobova ekipa zapravila<br />
zaupanje volilnega telesa in da<br />
se bo morala res potruditi, da bo<br />
padajoče trende obrnila.<br />
Suzana Kos<br />
Povprečna ocena vlade Roberta<br />
Goloba je zdaj zelo podobna, kot<br />
je bila ocena tretje vlade Janeza<br />
Janše. Golobova vlada si je v zadnjem<br />
merjenju prislužila povprečno<br />
oceno 2,42, Janševa pa oktobra<br />
leta 2021 oceno 2,38.<br />
Gibanje Svoboda je v letu dni<br />
izgubilo kar dvajset odstotnih<br />
točk podpore in bi ga zdaj volilo<br />
le okoli 14 odstotkov vprašanih.<br />
Razloge smo poskušali določiti<br />
v posebni anketi. Preverjali smo,<br />
kaj je anketirane najbolj razočaralo.<br />
Več kot polovica (skoraj 54<br />
odstotkov) jih je ocenila, da ima<br />
največji vpliv na zmanjševanje<br />
javnomnenjske podpore<br />
Svoboda<br />
Gibanju<br />
neučinkovitost oziroma<br />
neizpolnjevanje obljub o reformah.<br />
Da je za slabe rezultate anket<br />
kriv predsednik vlade osebno,<br />
je ocenil vsak peti vprašani<br />
(dobrih 21 odstotkov); pri tem<br />
odgovoru pričakovano izstopajo<br />
• Javnost je razdeljena pri<br />
vprašanju, ali naj Robert<br />
Golob ostane premier.<br />
• Najbolj kritični so zaradi<br />
vtisa neučinkovitosti<br />
vlade.<br />
• Večina pričakovanj vprašanih<br />
je<br />
ostala neizpolničnih<br />
73<br />
odstotkov podpornikov<br />
Gibanja Svoboda<br />
odgovarja, daje vlada<br />
njihova pričakovanja<br />
izpolnila le<br />
delno<br />
volivci SDS.<br />
Več kot 90 odstotkov<br />
ni zadovoljnih<br />
Pogled v zgodovino kaže, da so<br />
bila pričakovanja do vlade Roberta<br />
Goloba ob<br />
nastopu njegove<br />
ekipe pred poldrugim letom precej<br />
nižja od pričakovanj do njene<br />
predhodnice. Obe vladi sta nato<br />
po prevzemu oblasti strmoglavili,<br />
obe bolj kot vlade Mira Cerarja,<br />
Marjana Šarca in Alenke Bratušek.<br />
Je pa tudi res, da se je podpora<br />
Janezu Janši ob protestih, ki so<br />
se začeli, še preden je bila vlada<br />
v parlamentu sploh potrjena, in<br />
nato ob<br />
odločnem nasprotovanju<br />
takratne opozicije vsaki njegovi<br />
potezi, ves čas zrcalila v slabih rezultatih,<br />
medtem ko<br />
je Robert Golob<br />
prvi javnomnenjski padec<br />
doživel<br />
po razhodu z ministrico za<br />
notranje zadeve Tatjano Bobnar.<br />
V odgovorih na vprašanje, ali<br />
je sedanja vlada izpolnila pričakovanja,<br />
je več kot 60 odstotkov<br />
anketiranih odgovorilo, da jih ni,<br />
dobrih trideset odstotkov vprašanih<br />
pa, da le delno. Manj kot štiri<br />
odstotke vprašanih je zadovoljnih<br />
in ti odgovarjajo, da<br />
so njihova pričakovanja<br />
izpolnjena.<br />
Obstajajo seveda razlike glede<br />
na strankarsko opredelitev anketirancev.<br />
Skoraj vsi volivci SDS (89<br />
odstotkov) so do Golobove vlade<br />
kritični, prav tako volivci NSi (83<br />
odstotkov). Ob<br />
križanju podatkov<br />
s strankarskimi preferencami je<br />
poveden tudi<br />
odgovor podpornikov<br />
Gibanja Svoboda, saj jih kar<br />
73 odstotkov odgovarja, da je Golobova<br />
vlada njihova pričakovanja<br />
izpolnila le delno. Prav tako odgovarja<br />
polovica volivcev Levice.<br />
Naj torej vlada sploh nadaljuje<br />
delo? Skoraj 39 odstotkov jih pravi,<br />
da bi vlada morala odstopiti, dobrih<br />
<strong>12</strong> odstotkov pa, da bi moral<br />
Golob po zaupnico v parlament.<br />
Skoraj 38 odstotkov anketirancev<br />
pa si sprememb ne želi in odgovarjajo,<br />
da bi morala sedanja vlada<br />
končati svoj<br />
mandat. Odstop vlade<br />
so izpostavili anketiranci z osnovnošolsko<br />
izobrazbo in anketiranci,<br />
stari od 35 do 44 let (v obeh segmentih<br />
je tako odgovorila več kot<br />
polovica vprašanih). Po strankarskih<br />
preferencah v oceni, da bi se<br />
moral Golob posloviti,<br />
prednjačijo<br />
podporniki SDS in NSi (več kot 80<br />
odstotkov jih meni tako). Pri tistih,<br />
ki pravijo, naj konča redni mandat,<br />
pričakovano večinsko prevladujejo<br />
podporniki Gibanja Svoboda. Tako<br />
opredeljenih pa je le 66 odstotkov<br />
podpornikov SD in 58 odstotkov<br />
podpornikov Levice.<br />
Med neopredeljenimi<br />
jih<br />
skoraj polovica ocenjuje,<br />
naj vlada ostane.
Delo 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 774 cm 2 2 / 2<br />
Površina: 774 cm 2 32<br />
»<br />
• ' * - « . • • I •<br />
<<br />
1<br />
•<br />
" *•<br />
»IM<br />
• • •<br />
<<br />
1 # (Aij<br />
#<br />
•<br />
<<br />
> i<br />
• •<br />
1 # ■■ • •<br />
i<br />
m J •<br />
Vlada Roberta Goloba bo morala močneje poprijeti za delo, da bo prišla do rednih volitev in popravila kritične ocene javnosti. Foto Voranc Vogi<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kaj ima<br />
največji vpliv na padanje<br />
javnomnenjske podpore Gibanju Svoboda?<br />
v<br />
odstotkih<br />
21,5<br />
Robert Golob<br />
53,8<br />
neučinkovitost<br />
8.2 oziroma<br />
drugo A neizpolnjevanje<br />
ne<br />
7.o<br />
vem<br />
9,5<br />
ministrska ekipa<br />
<br />
obljub o reformah<br />
Ali je vlada Roberta Goloba v dobrem letu<br />
svojega delovanja izpolnila vaša pričakovanja?<br />
v<br />
odstotkih<br />
30.2<br />
pričakovanja je<br />
izpolnila le<br />
delno<br />
3 7<br />
da, v celoti je<br />
izpolnila pričakovanja<br />
5,0<br />
ne vem, ne morem<br />
oceniti<br />
61,2<br />
pričakovanj<br />
ni izpolnila<br />
Kaj bi vlada morala storiti v prihodnje?<br />
v<br />
odstotkih<br />
37,8 38,7<br />
dokončati svoj mandat odstopiti<br />
/k<br />
drugo 7,1 <strong>12</strong>,2<br />
ne vem vlada naj preveri podporo<br />
z zaupnico v državnem zboru<br />
Za uporabo in povzemanje rezultatov oziroma ponatis javnomnenjske ankete je potrebno soglasje<br />
Dela, d. o. o. Po 18, uri na dan prve objave soglasje ni več potrebno.<br />
DiiLO Vir: Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana, d. o. o., 28. 30. ll. <strong>2023</strong>, N - 513
Delo 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 3<br />
Površina: 43 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 43 cm 2 33<br />
Imenovanje sodnikov<br />
Ustavna komisija bo<br />
nadaljevala predvidoma<br />
v<br />
ponedeljek<br />
Z <strong>12</strong> glasovi za in petimi<br />
proti je<br />
ustavna komisija<br />
podprla besedilo<br />
razdelka<br />
prvega<br />
ustavnega zakona,<br />
ki se nanaša na spremembo<br />
imenovanja sodnikov. V postopek<br />
gaje dala koalicija,<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
pod pogojem, da se spremeni<br />
tudi sestava sodnega<br />
sveta in imenovanje članov,<br />
pa ga podpira tudi NSi. Nujno<br />
sejo komisije državnega<br />
zbora so<br />
zatem pred glasovanjem<br />
o drugem razdelku<br />
in amandmajih na predlog<br />
poslanke Gibanja Svobode<br />
Lucije<br />
Tacer prekinili. Zaradi<br />
odhoda predstavnika madžarske<br />
manjšine Ferenca<br />
Horvata glasov za potrditev<br />
sprememb tako<br />
ni bilo<br />
več dovolj. Zasedanje naj<br />
bi nadaljevali predvidoma<br />
v ponedeljek. Zakaj je<br />
Horvat zapustil sejo, nam ni<br />
odgovoril. Ba. E.
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:30 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 13:00<br />
1 / 5<br />
Pregled dogajanja minulega tedna<br />
TV SLOVENIJA 1, 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong>, UTRIP, 19:30<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Prižigi prazničnih luči in okrašena mesta naznanjajo, da se turbulentno leto, ki so ga najbolj<br />
zaznamovale katastrofalne poplave in plazovi, počasi poslavlja.<br />
NOVINAR<br />
Kaj ti je najbolj všeč decembra?<br />
SOGOVORNICA<br />
Ker pade sneg.<br />
SOGOVORNICA 1<br />
Ker so pač lepi prazniki, pa obdarovanja.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
V nič kaj prazničnem, prej zaskrbljenem vzdušju je potekal vrh gospodarstva pod sloganom<br />
Uglašeni v razvoju, ki se ga je po krajši bolniški odsotnosti udeležil tudi predsednik vlade Robert<br />
Golob. Gospodarstveniki niso skrivali razočaranja, da jim vladajoča politika ne prisluhne in<br />
omogoči stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje.<br />
TIBOR ŠIMONKA (predsednik Gospodarske zbornice Slovenije)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zato se bomo morali otresti regulativnega balasta in pa še posebej davčnega balasta, ki nas<br />
pritiska k tlom. Če želimo tekmovati z najbolj razvitimi v svetu, potrebujemo več znanja, več<br />
raziskav in razvoja.<br />
Dr.<br />
MARK PLEŠKO (direktor Cosylaba)<br />
Smo tudi že s kakšnimi finančnimi ministri govorili, pa nismo uspeli, ampak z ministrom<br />
Boštjančičem pa še nismo, tako da jaz sem prepričan, če bova šla zdajle po konferenci nam pir<br />
se bova vse zmenila.<br />
GOVORNIK<br />
Iz naših ust v božja ušesa.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Premier gospodarstvu ponuja obuditev socialnega dialoga s spremembo obveznega<br />
evidentiranja delovnega časa in mesečna usklajevanja, kjer bo na mizi nova reforma. Tokrat<br />
davčna.<br />
Dr. ROBERT GOLOB (predsednik vlade)<br />
Zaveza je, da začnemo delat in da pridemo do konca prvega četrtletja do izhodišč, ki jih bomo<br />
skupaj sestavili, kako naj izpeljemo davčno reformo, zato, da bomo lahko na koncu ustvarili več<br />
in predvsem, da bomo več tudi imeli.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Z nasveti za razbremenitev gospodarstva so postregli tudi nekdanji predsedniki vlad.<br />
JANEZ JANŠA (predsednik SDS-a)<br />
34
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:30 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 13:00<br />
2 / 5<br />
Če bo ambicija, da se karkoli uskladi, pa zmeni, morate povabiti sem še sindikate in nevladne<br />
organizacije, ker oni imajo močnejši glas v tej državi in bolj vplivajo na odločevalce kot pa vi.<br />
TONE ROP (nekdanji predsednik vlade)<br />
Ko spreminjamo davčni sistem, ne smemo biti kot slon v trgovini s porcelanom, ampak moramo<br />
to delat s pametjo. Previdno, strokovno in z znanjem.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Okrnjena vladna posadka, ki ji že tri mesece upada javnomnenjska podpora, bo po odhodu treh<br />
ministrov v kratkem popolnjena. Premier Golob je v državni zbor poslal imeni dveh ministrskih<br />
kandidatov. Za ministra za javno upravo predlaga poslanca Svobode in ekonomista Franca<br />
Propsa, za ministra za naravne vire in prostor pa državnega sekretarja in krajinskega arhitekta<br />
Jožeta Novaka. V igri za vodenje tega resorja je bil sicer tudi Jure Leben, okoljski minister v<br />
Šarčevi vladi, ki ga je odnesla afera Maketa drugi tir. Kandidature za kmetijskega ministra pa v<br />
parlamentu še ni, čeprav je Golob koalicijo seznanil, da je njegov izbor Vojko Adamič, sicer<br />
upokojeni vojak in zoolog, ki je trenutno še v tujini.<br />
JANI PREDNIK (vodja poslanske skupine SD)<br />
Nekateri so bolj izkušeni, nekateri manj, vsi trije pa verjamem, da se bodo na svojih ministrstvih<br />
znašli in iz tega vidika imajo podporo tudi Socialnih demokratov.<br />
MATEJ V. TAŠLER (vodja poslanske skupine Levica)<br />
Mislim, da so imena ustrezna in da bodo tudi vsi kandidati tudi potrjeni kot ministri.<br />
BORUT SAJOVIC (vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda)<br />
Mi bomo pa seveda stvari v predpisanih zakonskih rokih pripeljali do zaslišanj in potem tudi do<br />
potrditve v državnem zboru.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Bodoči ministri bodo morali zagristi v več kislih jabolk. Od popoplavne obnove do prenove<br />
plačnega sistema v javnem sektorju. Največ nezadovoljstva je med kmetijci.<br />
ANTON MEDVED (predsednik Sindikata kmetov Slovenije)<br />
Mi smo pričakovali da bomo dobili ministra, ki bo z stroke, ker v Sloveniji imamo veliko stroke.<br />
Sedaj je seveda prišel vojak na ta položaj in nas malo skrbi.<br />
JAKOB POČIVAVŠEK (vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja)<br />
No jaz kandidata za ministra ne poznam, tako da bomo videli kako bo se lotil celotne zadeve.<br />
ROMANA LESJAK (županja Občine Črna na Koroškem)<br />
Jaz mislim, da bo gospod Novak prevzel verjetno najzahtevnejši resor. Upam, da mu bo uspelo,<br />
da se bodo dela na terenu pohitrila.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Slovenijo je stresel eden največjih kibernetskih napadov doslej. Tarča hekerskega vdora v<br />
informacijski sistem pa je bil največji proizvajalec in trgovec z elektriko Holding Slovenske<br />
elektrarne. Napad, ki so ga zaznali že pred dobrim tednom, je eskaliral prejšnjo soboto, ko so<br />
hekerji zaklenili dostop do datotek. V reševanje družbe so se vključili strokovnjaki za kibernetsko<br />
varnost, SI-CERT in policija.<br />
UROŠ SVETE (direktor vladnega Urada za informacijsko varnost)<br />
To smo zlasti zelo resno pristopili k situaciji, da preprečimo morebitno širjenje seveda samega<br />
incidentu na katerekoli druge sistemu.<br />
35
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:30 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 13:00<br />
3 / 5<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Kdo stoji v ozadju vdora v sistem HSE-ja uradno še ni znano, so pa energetske družbe po<br />
Evropi vse pogostejša tarča kibernetskih napadov in izsiljevanj.<br />
UROŠ SVETE (direktor vladnega Urada za informacijsko varnost)<br />
Je absolutno še prehitro, da bi dejansko identificirali samo izvor kibernetskega incidenta. Na<br />
uradu kakršnikoli seveda zahtevi po odkupnini tudi nismo nobene informacije o tem prejeli.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Po neuradnih podatkih so HSE napadli z izsiljevalskim virusom Risida, za ukradene podatke pa<br />
zahtevali milijonsko odkupnino v bitcoinih. Primeri iz tujine kažejo, da podjetja tudi po plačilu<br />
odškodnine še niso varna.<br />
MILAN GABOR (etični heker)<br />
Imajo te platforme na katerih to prodajo in tudi lahko kdorkoli na črnem trgu pride, recimo kupi in<br />
potem tudi s tem služi.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Odjemalci elektrike na srečo posledic niso občutili. V HSE-ju, pa zagotavljajo, da so razmere pod<br />
nadzorom in da večje poslovne škode ne bo.<br />
TOMAŽ ŠTOKELJ (generalni direktor HSE)<br />
Pri tem sistem, ki služi za nadzor obratovanja elektrarn, je v večji meri funkcionalen in naše<br />
elektrarne se vodijo daljinsko in iz tega naslova ne pričakujemo večje ekonomske škode.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da nobeno podjetje ni popolnoma varno pred kibernetskimi napadi,<br />
najšibkejši člen v varnostni verigi pa je vedno človek.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Dr. DENIS ČALETA (strokovnjak za varnostna vprašanja)<br />
Potrebujemo ustrezen kader, ustrezne sistemske pristope in tudi ustrezno podporo države, da<br />
bo na sistemski način pomagala gospodarstvu in tem ključnim subjektom, da bodo zagotavljali<br />
varnost teh ključnih informacijskih sistemov.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Poslanci državnega zbora so s 55 glasovi za potrdili vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki<br />
preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Poročilo, ki so ga obravnavali za<br />
zaprtimi vrati in je obremenjujoče za stranko SDS, ki naj bi imela razvejano mrežo obvodnih<br />
računov, so podprli tudi poslanci NSi-ja.<br />
ALEKSANDER REBERŠEK (poslanec NSi)<br />
Če bi narod to vedel, kar se je dogajalo danes na zaprti seji, sem prepričan, da bi bila podpora<br />
določenem strankam drugačna, drugačna pa bi bila tudi Slovenija.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Mojca Šetinc Pašek, ki jo je na čelu preiskovalne komisije zamenjala Tamara Vonta, pa je<br />
sporočila, da je njena zgodba z Gibanjem Svoboda končana. Potem, ko jo je stranka brez<br />
obrazložitve izključila iz svojih vrst, je izstopila tudi iz njene poslanske skupine. Ta je namreč<br />
predlagala, da Šetinc Paškovo izključijo iz vseh delovnih teles. V njen bran pa je stopila<br />
predsednica Državnega zbora.<br />
MOJCA ŠETINC PAŠEK (samostojna poslanka)<br />
36
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:30 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 13:00<br />
4 / 5<br />
To zgodbo z Gibanjem Svoboda in stranko sem že vrgla za hrbet, kot se temu reče. Skratka od<br />
danes naprej sem samostojna poslanka.<br />
URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (predsednica Državnega zbora)<br />
Ima vsak izvoljeni predstavnik ljudstva, to se pravi vsaka poslanka ali poslanec, ne glede na to,<br />
ali je ali ni v poslanski skupini, pravico in tudi dolžnost, da je član vsaj enega delovnega telesa.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Veliko ogorčenje v zdravstvenih krogih pa je požel interventni zakon o nujnih ukrepih v<br />
zdravstvenem varstvu. Ta bo omogočil preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja<br />
v obvezni zdravstveni prispevek, zato ga je vlada sprejela kar na dopisni seji. Največ prahu je<br />
dvignil 45. člen zakona, ki bi v izrednih razmerah, kakršne niso le naravne nesreče, ampak tudi<br />
pomanjkanje kadrov, omogočil nekakšno prisilno delo.<br />
DAMJAN POLH (predsednik Sindikata Fides)<br />
In s tem predlogom zakona je vlada priznala, da v javnem zdravstvu obstajajo kritične razmere.<br />
BOJANA BEOVIĆ (predsednica Zdravniške zbornice Slovenije)<br />
In se nam zdi popolnoma nesorazmerno, da bi zdaj pa morali biti mi nekako predmet enega<br />
nasilnega prerazporejanja prepovedi dopustov, stavk.<br />
IGOR MUŽEVIČ (predsednik Sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um)<br />
Sporno v tem členu je predvsem, da je bistveno razširil možnost izrednih razmer, tako da se tiče<br />
že rednih razmer.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Ministrica za zdravje je po burnih odzivih stopila korak nazaj.<br />
VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Moramo premisliti in člen ustrezno zapisati, da bo to dvoumje izginilo in da bomo dejansko<br />
vedeli, da gre za izredni izredni ukrep.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Roboti sicer lahko omilijo kadrovsko stisko v zdravstvu, ne morejo pa rešiti osnovne težave. To<br />
je vse težji dostop ljudi do zdravnika. V ambulantah družinske medicine telefoni marsikje zvonijo<br />
v prazno, na elektronsko pošto ne odgovarjajo, ugotavlja varuh človekovih pravic v analizi 46<br />
javnih zdravstvenih domov.<br />
PETER SVETINA (varuh človekovih pravic)<br />
Imamo občutek iz vsega tega, da je fokus na pacienta oziroma na človeka izgubljen. Imamo<br />
zdravstveni dom, kjer v ambulanti A vse funkcionira, v ambulanti B pa nič ne funkcionira.<br />
VALENTINA PREVOLNIK RUPEL (ministrica za zdravje)<br />
Dokončnih rešitev v tem trenutku še nimamo. Bomo jih pač ustrezno jih usklajujemo.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Ljubljanski župan Janković je najlepšemu mestu na svetu po novem letu napovedal hude čase.<br />
Zaradi načrtovanega novega potniškega centra bo treba zgraditi nadomesten železniški nadvoz<br />
čez Dunajsko cesto. Popolne in delne prometne zapore pa bodo še bolj ohromile promet v<br />
Ljubljani.<br />
ZORAN JANKOVIĆ (ljubljanski župan)<br />
Grozni časi bodo, celo leto. To zdaj kar povem. Moja napoved je, da bo praktično ves svetli del<br />
dneva špica, to kar je zdaj med 15. pa 17. uro.<br />
37
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:30 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 13:00<br />
5 / 5<br />
ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo)<br />
Da bo situacija v naslednjih mesecih težka, naporna za vse.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
In kako se izogniti prometnemu kolapsu?<br />
ZORAN JANKOVIĆ (ljubljanski župan)<br />
Če se le da ne z avtom. Če se le da več v avtu. Pa predvsem brez telefona, pa brez računalnika,<br />
brez šminkanja.<br />
ANDREJA LEŠNIK (novinarka)<br />
Slabi šefi jemljejo slabe delavce, da so lahko še naprej šefi. Tako je tudi v glasbi, je nekoč<br />
preroško dejal Prekmurec s črnim klobukom in kitaro Vlado Kreslin. Skupaj s prijatelji je<br />
praznoval 70. rojstni dan. Številne njegove pesmi so ponarodele in kot obljublja, ostaja z nami. In<br />
bo še muziciral.<br />
VLADO KRESLIN<br />
Koncertirali sigurno bomo, zdaj pa glej kam bo zapeljala stvar v katero smer, s kom bomo vse<br />
sodelovali, kako bo to pa, to je pa najlepše, najboljše da ne veš.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
38
Delo - Sobotna priloga 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 339 cm 2 1 / 2<br />
O pasteh boljših rešitev<br />
Površina: 339 cm 2 39<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
JANEZ MARKEŠ<br />
judje so v Sloveniji samodejno že sprejeli<br />
dejstvo, da je ekonomizem smer, vera in<br />
največja ideologija časa, v katerem živimo.<br />
Hkrati ne sprejemajo, da bi jim zaradi<br />
ekonomskega razslojevanja padel življenjski<br />
standard, da bi se tisti, ki so v tranziciji prišli<br />
do denarja in presežne lastnine, dvigovali<br />
nad druge, posebej nad reveže, da bi se<br />
privatizirale institucije zdravja, izobrazbe,<br />
sociale, naravnih virov (na primer vode).<br />
V tem je precej protislovij in ta so<br />
pripeljala do politične slike, ki se v Golobovem<br />
trenutnem umiku iz<br />
ravno<br />
javnosti kaže<br />
toliko kontroverzna kot sama narava<br />
ekonomizma. Toda bodimo praktični in<br />
povejmo nekaj o<br />
konkretnih političnih in<br />
gospodarskih dilemah Slovenije. Golobova<br />
vlada in koalicija sta se<br />
po nenadnem padcu<br />
popularnosti v raziskavah mnenja znašli<br />
na udaru vsesplošne kritike. V javnosti je<br />
nastal vtis nekompetentnosti, tako vlade<br />
kot<br />
premiera Goloba osebno.<br />
Opozicija je napela lok, Janša in njegova<br />
SDS tako rekoč že menjata vlado, kličeta<br />
k predčasnim volitvam. V NSi Goloba<br />
napol iz obupa, napol napadalno pozivajo<br />
k<br />
odstopu in sestavljanju nove desnosredinske<br />
vlade z<br />
(neo)liberalnimi elementi in<br />
Logarjevo »platformo«, seveda brez Janše. V<br />
skorajda gerontološki maniri se s smešnimi<br />
predlogi spet oglaša Jambrekova Katedrala<br />
svobode. Najpomembnejši vidik kot da so<br />
postala temna ozadja »centrov moči«, strici<br />
iz ozadja, o katerih sta za medije javno<br />
spregovorila tudi dva<br />
nekdanja predsednika<br />
vlade, Borut Pahor in Miro Cerar,<br />
neformalno pa potrdil tudi Robert Golob.<br />
Toda nihče od njih iz neznanih razlogov<br />
ne izreče njihovih imen. Teza nekdanjih<br />
in zdajšnjega premiera je, da so na oblast<br />
prišli z lastno sposobnostjo, iz nje pa so jih<br />
po krivici odstranili centri moči, strici iz<br />
ozadja, zle sile ...<br />
Interpretacije teh sil so različne. Pri Janši<br />
je veliki stric iz ozadja še kar naprej eden in<br />
nedvoumen: Milan Kučan. Tako je enostavneje,<br />
kajti zapletene kapitalsko »prihvatizacijske«<br />
procese je na personaliziran,<br />
četudi lažniv način lažje razložiti preprostim<br />
ljudem. Mitska govorica je bila vedno<br />
učinkovitejša. Interpretacija je tudi, da so<br />
stric iz<br />
ozadja pravzaprav tete, najmanj štiri,<br />
ena bivša ministrica, poslanka, predsednica<br />
DZ, njihova glava pa je predsednica države<br />
Nataša Pirc Musar, ki je brez utemeljitve za<br />
javnost (in to utegne res biti problem) celo<br />
pomilostila tihotapca beguncev.<br />
Med »centri moči« - in očitki o njih mestoma<br />
niso brez podlage<br />
- in ljudmi seveda<br />
stojijo mediji in Janša je vedno bil in je še<br />
naravnost obseden z<br />
njimi. Skorajda vsi v<br />
politiki so obsedeni z njimi, posebej kadar<br />
jim ne gre, kot so si zamislili. In nastopil je<br />
čas, ko nikomur ne gre, kot si je zamislil.<br />
Kako torej iz<br />
tega stanja?<br />
Če nas je načelo ekonomije kaj naučilo,<br />
je, da je treba iz obstoječega, s katerim<br />
očitno nihče ni zadovoljen, storiti nekaj optimalnega.<br />
Pri tem si<br />
vina. Če<br />
je treba naliti čistega<br />
bi hipotetično govorjeno Golobovo<br />
koalicijo zamenjala nova, v kateri bi zaradi<br />
nesprejemljivosti Janeza Janše oblast prevzel<br />
Anže Logar, potem z<br />
rečemo,<br />
gotovostjo lahko<br />
da bi bil konec javnega zdravstva<br />
zelo blizu. Logarjeva platforma bi namreč<br />
vase posrkala lobije, naklonjene NSi in<br />
SLS, podobno kot so to že počeli pri SD.<br />
Ne kaže si<br />
povrh delati utvare, da je Logar<br />
Vandotov Kekec, ki bi z dobrodušnostjo<br />
in dobronamernostjo ugnal Pehto (tete iz<br />
ozadja) in Bedanca (strice iz ozadja), temveč<br />
je bolj proizvod Fantoma iz opere (Janše),<br />
ki ga ta hoče iz kletnega podzemlja spraviti<br />
na operni oder, da bi zakril svoj iznakaženi<br />
obraz.<br />
bi<br />
Menjava Golobove z novo Janševo vlado<br />
tudi prinašala enake učinke konca<br />
socialne države, le da z<br />
novimi medijskimi<br />
prevzemi, ukinjanjem svobode govora, zaplinjevanjem<br />
ulic, vedno novimi izrednimi<br />
stanji ... Tu je še alternativa novih meteorskih<br />
strank in novih obrazov, prerazporeditve<br />
starih, morebitnega prevzema oblasti<br />
od SD, kar bi pomenilo ponavljanje že<br />
nekajkrat ponovljenega, toda hkrati nadaljevanje<br />
in zaključek privatizacije zdravstva<br />
in dokončno fevdalizacijo gospodarskih<br />
sistemov.<br />
Kakor koli obračamo stvari in kakor koli<br />
si priznavamo, da je Robert Golob zažgal<br />
svojega jokerja, se zdi, da še vedno ostaja<br />
odprt program rešitve zdravstva,<br />
gradbene<br />
politike stanovanj za mlade družine,<br />
potencialna obdavčitev tistih, ki sedijo na<br />
nepremičninah in mesta spreminjajo v veliki<br />
airbnb namesto v domovanje delovnih<br />
ljudi ... Preden bi javno mnenje (mogoče<br />
upravičeno) pokopalo Roberta Goloba, bi<br />
torej kazalo premisliti, ah so slabše rešitve<br />
res boljše.<br />
•<br />
Če nas<br />
je načelo ekonomije<br />
kaj naučilo, je, da je treba iz<br />
obstoječega, s katerim očitno<br />
nihče ni zadovoljen, storiti<br />
nekaj optimalnega. Pri tem si je
Delo - Sobotna priloga 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 339 cm 2 2 / 2<br />
Površina: 339 cm 2 treba naliti čistega vina.<br />
40<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Večer - V soboto 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.742 cm 2 1 / 5<br />
(Ne)suverenost parlamentarcev<br />
Površina: 1.742 cm 2 41<br />
Poslanci v rokah<br />
političnih strank<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Izbranci ljudstva<br />
pogosto glasujejo<br />
v nasprotju s svojo<br />
vestjo, da bi zadovoljili<br />
strankarske interese.<br />
To jih postavlja v vlogo<br />
glasovalnega stroja. Ce<br />
se poslanci ne uklonijo<br />
stranki, tvegajo kazen.<br />
To je včasih veljalo<br />
samo za SDS, sedaj<br />
tovrstno delovanje<br />
kopirajo tudi<br />
v Gibanju Svoboda<br />
Matej Grošelj<br />
Politični<br />
novinci<br />
moči. Kakšna je<br />
v največji<br />
meri zaznamujejo podobo<br />
devetega sklica državnega<br />
zbora, kjer so se po lanskih<br />
volitvah temeljito spremenila<br />
razmerja političnih<br />
sestava parlamentarne arene po<br />
kvaliteti? Kakšno moč in koliko ugleda uživa zakonodajna<br />
veja oblasti? Kako odgovorni so poslanci<br />
do visokega političnega zbora in lastnih<br />
volivcev? Nekdaj prepoznavni<br />
in izkušeni parlamentarci,<br />
s katerimi smo se pogovarjali o utripu<br />
državnega zbora, menijo, da so poslanci preveč podrejeni<br />
interesom političnih strank, kar zmanjšuje<br />
njihovo suverenost pri sprejemanju zakonodajnih<br />
aktov.<br />
FoutiK mora aeiovau v aoDro ijuastva<br />
"Tudi če boste vprašali starejše uslužbence državnega<br />
zbora, vam bodo znali povedati, da je kvaliteta<br />
poslank in poslancev v vsakem sklicu slabša.<br />
Ne gre samo za sedanji sklic državnega zbora,<br />
ampak tudi za pretekle. Izkazalo se je, da poslanci<br />
z vsakim sklicem manj vedo, manj znajo in se premalo<br />
poglabljajo v zadeve. To ni politika, ampak<br />
politikantstvo," ocenjuje nekdanja izolska županja<br />
Breda Pečan, ki je bila po osamosvojitvi države<br />
pod zastavo Združene liste socialnih demokratov<br />
izvoljena v prvi sklic državnega zbora. Po njenem<br />
mnenju se ljudje vse bolj oddaljujejo od politike,<br />
ker vanjo ne verjamejo v isti meri kot nekoč. "Kvalitetni<br />
ljudje se običajno ne odločajo več za poslansko<br />
kandidaturo, ker nimajo občutka, da bi lahko<br />
naredili kar koli dobrega. Beseda politika nam<br />
pove, da<br />
mora politik delovati v dobro ljudstva, a<br />
praksa marsikdaj kaže drugačno sliko,"<br />
meni nekdanja<br />
poslanka, ki je mandat v državnem zboru<br />
ponovila leta 2004, ko se je na oblast prvič zavihtel<br />
prvak SDS in eden od poslancev z najdaljšim<br />
stažem Janez Janša.<br />
Tudi njena stanovska kolegica Majda Potrata,<br />
je bila od preloma tisočletja štirinajst let zapored<br />
poslanka državnega zbora, pri spremljanju dogodkov<br />
v državnem zboru opaža manjšo izkušenost<br />
in slabše izražene politične kompetence poslancev.<br />
"Zdi se, da se ogromno politikov drenja v sredino,<br />
pri čemer ni povsem jasno, kaj jim ta sredina<br />
pomeni. Nekateri pravijo, da<br />
ki<br />
je v politiki moteča<br />
ideologija, toda sama jo razumem kot skupek<br />
vrednot, ki predstavljajo vodilo določene skupine<br />
ljudi. V večstrankarskem sistemu vsak lahko<br />
izbere tisto skupino ljudi, ki je<br />
v največjem sozvočju<br />
osebnih vrednot posameznika. Za dobro delovanje<br />
družbe je nujno soglasje o tem, v kakšni<br />
družbi želimo živeti. Ena<br />
od temeljnih prvin skupnega<br />
življenja je namreč odnos do javnega. Sem<br />
vneta zagovornica javnega zdravstva, šolstva,<br />
prostora ..., vendar opažam, da se ti javni prostori<br />
ožijo in postajajo rezervirani za zaprte skupine<br />
ljudi. Skupnostno življenje bi morali utrjevati, da<br />
se<br />
bomo lažje razumeli med seboj. Politika je veščina,<br />
ki jo mora človek obvladati, če želi v njej<br />
dobro delovati. Rešitve, ki se na prvi pogled zdijo<br />
dobre in hitre, se pri političnem delovanju pogosto<br />
izkažejo kot parcialne in rušijo celoto," pravi<br />
Majda Potrata, ki<br />
pri sedanjih politikih pogreša<br />
več poguma pri sprejemanju odločitev.<br />
“Poslanci niso niti samostojni<br />
niti svobodni"<br />
V tem mandatu so šli skozi parlamentarno sito
Večer - V soboto 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.742 cm 2 2 / 5<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.742<br />
prav vsi zakoni, ki jih je vlada poslala v državni<br />
zbor in so nato prispeli do glasovanja. V neformalnih<br />
pogovorih z nekaterimi novimi poslanci je slišati,<br />
da se zavedajo svoje vloge glasovalnega stroja.<br />
Delovanje po navodilih stranke razumejo kot običajen<br />
del posla, kar jih postavlja v podrejen položaj<br />
v odnosu do stranke. Ob tem je ključnega pomena,<br />
da pravice poslancev ščiti ustava, v kateri je zapisano,<br />
da so "poslanci predstavniki vsega ljudstva in<br />
niso vezani na kakršnakoli navodila". V praksi se<br />
pogosto zgodi, da poslanec podpre zakon, čeprav<br />
se z njim glede na osebna prepričanja ne strinja.<br />
Če poslanec glasuje v nasprotju z mnenjem stranke,<br />
tvega posledice. Lahko ga izključijo iz stranke,<br />
javno oblatijo ali mu vržejo pod nos, da strelja avtogole.<br />
' Politične stranke imajo zaradi centralizacije<br />
tako veliko moč, da odločajo malodane o vsem, poslanci<br />
pa nimajo skoraj nobenih možnosti, čeprav<br />
so izvoljeni na zakonitih volitvah. Sedanji parlamentarci<br />
so pristali v rokah političnih strank. Niso<br />
niti samostojni niti svobodni," meni nekdanji dolgoletni<br />
poslanec Rudi Moge, ki je leta 2009 izstopil<br />
iz LDS, ker se ni strinjal s takratno koalicijo pod<br />
vodstvom predsednika vlade Boruta Pahorja.<br />
Po strankarski disciplini v državnem zboru najbolj<br />
slovi opozicijska stranka SDS, kjer poslanci<br />
zvesto sledijo strankarskim idejam in večnemu voditelju<br />
Janezu Janši. Da si želijo poslušnih poslancev,<br />
dokazujejo tudi v stranki Gibanje Svoboda, ki<br />
je nastala tik pred volitvami in na enem kupu v<br />
zelo hitrem času združila dolgo vrsto ljudi z vseh<br />
vetrov. "Če je predlog zakona slab in lahko škoduje<br />
ljudem, ga poslanec seveda ne bo podprl, ne glede<br />
na to, kakšno stališče ima stranka. V mojih poslanskih<br />
časih se nismo pustili pohoditi. Ko smo glasovali<br />
drugače od pričakovanj naših vodij, smo prišli<br />
v spor z vodstvom stranke. Predvsem ženske smo<br />
se znale upreti. Ko sem vstopila v politiko, sem si<br />
rekla, da ne bom nikoli lagala. Če bi glasovala v nasprotju<br />
s svojimi prepričanji, bi lagala ljudem, kar<br />
je zame nesprejemljivo. Ko sem drugače glasovala<br />
kot stranka, smo se odkrito pogovorili in dali na<br />
mizo argumente," je dejala Breda Pečan.<br />
Nedavno je imela predsednica državnega zbora<br />
Urška Klakočar Zupančič preglavice v stranki, ker<br />
se je vzdržala pri glasovanju o predlogu premierja<br />
Roberta Goloba o razrešitvi kmetijske ministrice<br />
Irene Šinko. Neuradno so jo na sestanku poslanske<br />
skupine celo pozvali k odstopu, nato se je poslovila<br />
z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda, pri čemer<br />
je kot enega od razlogov navedla preobremenjenost.<br />
Mnogi ocenjujejo, da je to poceni izgovor, navsezadnje<br />
je pred dnevi izdala svojo drugo knjigo. Zaradi<br />
"večkratnega ravnanja v neskladju z usmeritvami<br />
in kolektivnimi dogovori na ravni stranke" je bila to<br />
jesen iz največje vladne stranke izključena poslanka<br />
Mojca Šetinc Pašek, ki so ji očitali, da je v parlamentarni<br />
razpravi branila kmetijsko ministrico, čeprav<br />
je na glasovanju podprla njeno razrešitev. Stranka<br />
jo je med drugim kaznovala tudi zaradi zapisa na<br />
družbenem omrežju Facebook, kjer je izrazila pričakovanje,<br />
da bodo za vse člane vladne ekipe veljala<br />
enaka merila kot pri ministrici za javno upravo<br />
Sanji Ajanovič Hovnik, ki se je poslovila po plazu<br />
cm 2 42<br />
obtožb na njen račun. Poslanka v času izključitve ni<br />
imela možnosti zagovora, kar po njeni oceni kaže<br />
na "porazno stanje notranje demokracije in razumevanja<br />
demokracije v stranki".<br />
"Včasih je samo za SDS veljalo, da so se morali poslanci<br />
prilagoditi in ukloniti stranki. V<br />
nasprotnem<br />
primeru je sledila kazen. Sedaj to očitno velja<br />
tudi za Gibanje Svoboda. To so napačna sporočila.<br />
Poslanec mora delovati v skladu s svojim etično-<br />
-moralnim prepričanjem, nikakor ne sme delovati<br />
po komandi stranke. Nihče nima pravice vplivati<br />
na odločitve poslancev. Žalostno je gledati, kako se<br />
nekateri pokorijo. Kar težko si je predstavljati, da<br />
bi predsednico državnega zbora zamenjali, ker<br />
glasovala drugače, kot pričakuje šef njene stranke,"<br />
je dodala Breda Pečan.<br />
Od forenzične preiskave<br />
do kozmičnega dežja<br />
V<br />
državnem zboru je minuli teden najbolj razburjalo<br />
glasovanje o<br />
amandmaju opozicije glede<br />
100-odstotne uskladitve socialnih transferjev z<br />
inflacijo<br />
pri sprejemanju proračuna. Ker so nekateri<br />
koalicijski poslanci iz reže namerno izvlekli ali<br />
premaknili svoje kartice, so se avtomatsko izločili<br />
iz prisotnosti v državnem zboru, zato sistem ni<br />
upošteval njihovega glasu. To je vodilo do sprejetja<br />
opozicijskega amandmaja, česar si<br />
je<br />
v vrhu vodilne<br />
parlamentarne stranke niso želeli. V Svobodi je v<br />
izrazito nenavadnih okoliščinah nastal vik in krik;<br />
vrstili so se očitki, da je zatajila tehnika, poslanci<br />
največje stranke so<br />
zahtevali forenzično preiskavo<br />
glasovalnih naprav. Govorilo se je celo o vplivu<br />
kozmičnega dežja na glasovanje, karkoli naj bi to<br />
že pomenilo. Nekateri poslanci Svobode so bentili,<br />
da naprava ni upoštevala njihovega glasu, čeprav<br />
tistem trenutku sploh še<br />
ni bilo znano, kateri glasovi<br />
poslancev so bili upoštevani in<br />
kateri ne.<br />
Dva dni kasneje je predsednica državnega zbora<br />
Urška Klakočar Zupančič brez soglasja z vodji poslanskih<br />
skupin ponovila glasovanje, pri čemer se<br />
je celotna opozicija odločila za obstrukcijo, saj<br />
poslanci SDS in NSi menili, da je predsednica brez<br />
podlage razveljavila sprejeti amandma. Na<br />
v<br />
so<br />
ponovljenem<br />
glasovanju je koalicija obrnila igro na<br />
način, da je spremenila stališče in v celoti podprla<br />
predlog opozicije s populistično obrazložitvijo, da<br />
je treba prisluhniti najšibkejšim skupinam državljanom,<br />
čeprav jim je pred tem nameravala znižati<br />
socialne pravice. V državni zbor smo v začetku<br />
tedna poslali številna vprašanja v povezavi s ponovitvijo<br />
glasovanja, a odgovorov do konca redakcije<br />
Večerove sobotne priloge nismo prejeli. V kabinetu<br />
predsednice pravijo, da je za odgovore pristojna<br />
generalna sekretarka državnega zbora Uršula<br />
Zore Tavčar, vendar v službi za odnose z javnostmi<br />
vračajo žogico in pravijo, da bi morala pojasnila<br />
podati predsednica parlamenta, ki se je samostojno<br />
odločila za<br />
ponovitev glasovanja.<br />
Med drugim še vedno ni jasno, ali je na dan ponovitve<br />
glasovanja obstajal uradni dokument s<br />
podpisom odgovorne osebe, ki bi potrdila, da je<br />
šlo pri prvem glasovanju za<br />
tehnično napako. Po
Večer - V soboto 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.742 cm 2 3 / 5<br />
Površina: 1.742 cm 2 43<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
naših informacijah tega dokumenta ni videl nihče.<br />
Kot je prejšnji teden povedala predsednica parlamenta,<br />
naj bi<br />
tehnično napako potrdila zakonodajnopravna<br />
služba državnega zbora, vendar se<br />
to mnenje v javnosti (še) ni pojavilo. Pri celotni<br />
zgodbi velja podčrtati, da<br />
je potek glasovanja v<br />
državnem zboru minulo sredo potekal brezhibno<br />
pri skoraj vseh glasovanjih, zataknilo se<br />
najbolj kočljivem, ko se<br />
je le pri<br />
je konservativna opozicija<br />
na podlagi vsebine predlaganega amandmaja izkazala<br />
z več socialnega čuta kot liberalno-socialna<br />
koalicija. Naši sogovorniki pravijo, da so se nekateri<br />
poslanci koalicije prav zaradi tega znašli v hudi<br />
dilemi, zato so vlekli kartice iz reže, nato pa razburjeno<br />
razlagali, da njihov glas ni bil upoštevan.<br />
V zunajparlamentarni stranki Pirati menijo, da<br />
Urška Klakočar Zupančič odprla Pandorino skrinjico<br />
izkoriščanja parlamentarnih postopkov. "Za<br />
delovanje demokratičnega sistema je ključno, da<br />
glas poslanca obvelja, ko je oddan. To poslance zavaruje<br />
pred morebitnimi pritiski. Parlamentarni<br />
sistemi po<br />
svetu dovoljujejo ponovitve glasovanj v<br />
izrednih primerih, a so pravila vnaprej jasna, odločitev<br />
predsednice državnega zbora pa je<br />
bila arbitrarna.<br />
Neodvisno od tega, ali je<br />
je<br />
res nastala napaka<br />
v glasovalnem sistemu ali ne, so poslanci Svobode<br />
ponovitev glasovanja izkoristili za spremembo<br />
svojih glasov, kar pa ne bi smel biti namen ponovitve<br />
glasovanja. Sporno pa je tudi dejstvo, da je o ponovljenem<br />
glasovanju odločila predsednica DZ,<br />
prihaja iz iste politične stranke, ki je ponovitev glasovanja<br />
zlorabila. Tovrstne 'napake' v glasovanju in<br />
ponovitve glasovanj doslej niso bile parlamentarna<br />
praksa, so pa pogoste na lokalnem nivoju. Po<br />
njih se prepoznajo svetniške skupine, ki delujejo<br />
po nareku župana. Ko županovi občinski svetniki<br />
narobe razumejo katero izmed navodil župana,<br />
jim ta omogoči ponovna glasovanja, vse dokler ni<br />
rezultat tak, kot si ga je župan želel," pravijo Pirati<br />
in<br />
dodajajo, da bi pogostejše pojavljanje tovrstnih<br />
praks na državni ravni pomenilo dokončni razkroj<br />
demokratičnega sistema, kot ga<br />
poznamo.<br />
Igranje s kartico ni junaško dejanje<br />
Za Rudija Mogeta so tovrstni zapleti v državnem<br />
zboru nedostojni. Po njegovem mnenju se je seja<br />
izrodila v "poceni demagoško cirkuško predstavo",<br />
poslanci pa s tovrstnim načinom delovanja pljuvajo<br />
volivcem v obraz. "V vseh razvitih demokracijah<br />
obstajajo stopničke v politiki. Če je želel nekdo<br />
po<br />
strankarski liniji priti do politične funkcije na<br />
državni ravni, se<br />
lokalnem okolju, potem se<br />
je moral najprej kaliti v svojem<br />
je preizkusil na regijski<br />
ravni in šele nato na nacionalni. Pri nas tega ni. V<br />
Sloveniji se<br />
nekaterim poslancem zdi prikladno,<br />
da imajo dobro službo," ocenjuje<br />
Moge.<br />
Majda Potrata pravi, da se je v preteklosti že zgodila<br />
tehnična napaka pri glasovanju v državnem<br />
zboru, a so jo po mirni poti in brez teatralnih vložkov<br />
rešili s ponovitvijo oddaje glasu: "Hudo je, ko<br />
mora poslanec iztakniti svojo kartico, kar pomeni,<br />
ki<br />
da niti kvoruma ne izpolni. To ni junaško in pogumno<br />
dejanje. Ko sem bila poslanka, sem glasovanja<br />
doživljala kot izjemno veliko odgovornost. Vedno<br />
je potreben temeljit razmislek, kaj boš kot poslanec<br />
naredil s svojim glasom. Najbolj grozno je, da<br />
nekateri pravijo, da so se pri glasovanjih zmotili,<br />
čeprav je glasovanje bistvena naloga za<br />
vsakega<br />
poslanca. Ko nekdo reče, da se je zmotil pri glasovanju,<br />
gre za<br />
ušiv izgovor. Ponovitev glasovanja je<br />
vedno zelo delikatna zadeva. Ponovitvam glasovanja<br />
sem običajno nasprotovala, saj nikoli ne veš,<br />
komu ustreza takšen manever."<br />
Pod črto glasovanja o loo-odstotni uskladitvi socialnih<br />
transferjev z inflacijo pravi, da je bila legitimnost<br />
glasovanja na koncu vendarle zagotovljena,<br />
saj so poslanci tako v prvem kot drugem poskusu<br />
predlog opozicije podprli. Naša sogovornica ob<br />
tem sicer poudarja, da mora biti glasovanje v državnem<br />
zboru razrešeno sleherne sence dvoma.<br />
“Politiki, naredite nekaj za ljudi"<br />
Rudi Moge je zaradi političnega krča prepričan,<br />
da bi morala Slovenija temeljito spremeniti zakonodajo,<br />
ki bi prinesla decentralizacijo države. Po<br />
njegovi oceni je to ključno za nov zagon države<br />
na vseh ravneh. "Praksa kaže, da politične stranke<br />
delujejo na<br />
svojih centralah v Ljubljani, kjer odločitve<br />
sprejema peščica ljudi, nato pa se pojavijo<br />
težave, ker politične stranke v<br />
brez moči. Vmes ni ničesar. Morali bi se<br />
občinah ostanejo<br />
zgledovati<br />
po državah v tujini in uvesti pokrajine, ki bi se<br />
jim lahko reklo tudi dežele ali regije. Tako bi dobili<br />
pogoje za politični in gospodarski razvoj. Sedaj so<br />
v nemogočem položaju ravno poslanci državnega<br />
zbora, saj nobena politična stranka že več kot<br />
deset let ni sposobna premakniti 143. člena ustave,<br />
ki bi omogočil decentralizacijo države. V Nemčiji<br />
se visoki politiki bolj bojijo neuspeha na deželnih<br />
kot nacionalnih volitvah, saj<br />
imajo regije veliko<br />
politično težo. Če bi imeli decentraliziran politični<br />
sistem tudi v Sloveniji, bi imela država več koristi.<br />
Namesto tega smo razprodali skoraj vso Slovenijo<br />
in skoraj o ničemer več ne odločamo suvereno."<br />
Po oceni nekdanjega vidnega poslanca LDS Mogeta<br />
je Slovenija prepuščena na<br />
milost in nemilost<br />
tujega kapitala. "O bistvenih stvareh se v državnem<br />
zboru sploh ne glasuje. Očitno se nihče več ne<br />
vpraša, zakaj prestolnica cveti, okolica pa<br />
umira,<br />
čeprav je nekoč nekaj pomenila in državi prinašala<br />
velike koristi. Večkrat se vprašam, kako lahko<br />
politiki mirno gledajo, da so iz<br />
Maribora odšli elektro<br />
gospodarstvo, zavarovalnica, banka, sedaj<br />
hočejo v županove prostore seliti še Večer. Politične<br />
stranke so<br />
preveč centralistično usmerjene.<br />
Nekatere imajo v svojem imenu celo besedo demokracija,<br />
a<br />
so najmanj demokratične. Preseneča me,<br />
da na izsušenem političnem polju ni ene ali dveh<br />
strank, ki bi delale v korist države in za ekonomski<br />
napredek. Država ne<br />
more biti plen posameznikov,<br />
saj je od vseh nas. Ljudje vse težje gledajo
Večer - V soboto 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.742 cm 2 4 / 5<br />
Površina: 1.742 cm 2 44<br />
naše politike, ki postajajo podobni politikom iz<br />
stare sovjetske šole. Ti so 40 let sedeli na položajih<br />
in državo vodili v propad. Ker se brezizhodna<br />
politična situacija v Sloveniji ne<br />
more vleči v nedogled,<br />
vam povem, da bo nezadovoljstvo med<br />
ljudmi počasi izbruhnilo. Bomo<br />
v Ljubljano in politikom pokazati, da<br />
morali vsi priti<br />
jih imamo<br />
dovolj? Kar politiki počnejo sedaj, ni več ničemur<br />
podobno. Sporočam jim - naredite nekaj za ljudi,<br />
iz<br />
državnega zbora pa nehajte delati komedijo," je<br />
zaključil Moge.<br />
Neodvisno od tega, ali<br />
je res nastala napaka v<br />
glasovalnem sistemu ali<br />
ne, so poslanci Svobode<br />
ponovitev glasovanja<br />
izkoristili za spremembo<br />
svojih glasov, kar pa ne bi<br />
smel biti namen ponovitve<br />
glasovanja<br />
ju<br />
-<br />
4- t<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Večer - V soboto 02.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Sobota<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 1.742 cm 2 5 / 5<br />
Majda Potrata je običajno nasprotovala ponovitvam glasovanja v državnem zboru. Kot pravi, se nikoli ne ve, komu ustreza<br />
takšen manever. Foto' Robert Balen<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.742 cm 2 Breda Pečan pravi, da poslanci z vsakim sklicem manj vedo, manj znajo in se premalo poglabljajo v zadeve, ho c : I i<br />
Rudi Moge je bil dolgoletni poslanec državnega zbora. Sedanje poslance poziva, naj iz parlamenta nehajo delati komedijo.<br />
45
Siol.net 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 22:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/kriticni-do-stem...<br />
1 / 3<br />
3. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong>; 22.15 Osveženo: 41 minut<br />
Kritični do štempljanja, a sami službenih obveznosti ne<br />
izpolnjujejo<br />
Avtor: D.K. 0,00<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je doslej največkrat manjkala na glasovanjih v državnem zboru. Foto: STA<br />
Medtem ko so opozicijski poslanci izjemno kritični do novega zakona o evidentiranju<br />
delovnega časa smo preverili, kako marljivi so sami pri opravljanju svojih službenih<br />
obveznosti. Mednje med drugim sodi tudi udeležba na glasovanjih v državnem zboru, kjer<br />
se sprejemajo pomembne politične odločitve za prihodnost Slovenk in Slovencev.<br />
Meščev zakon o štempljanju, ki je stopil v veljavo 20. novembra, od delavcev med drugim<br />
zahteva beleženja časa prihoda in odhoda z dela. Čeprav poslanci sodijo med izjeme, za katere<br />
ta zakon ne velja, bi bilo sodeč po udeležbi pri glasovanju v hramu demokracije zanje smiselno<br />
črtati ta privilegij.<br />
46
Siol.net 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 22:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/kriticni-do-stem...<br />
2 / 3<br />
Novice<br />
Ministrstvo: Gre za zaščito delavcev, ne preživeto štempljanje<br />
Kot namreč razkrivajo podatki spletnega orodja Parlameter, so prav poslanci strank SDS in NSi<br />
največkrat manjkali na glasovanjih v parlamentu. Na lestvici prisotnosti pri udeležbi na<br />
glasovanjih namreč zasedajo zadnjih deset mest.<br />
Med neslavnimi rekorderji tudi Anže Logar<br />
Najmanj vestna pri opravljanju svojih obveznosti sta poslanca SDS Anja Bah Žibert in Anže<br />
Logar , saj sta glasovala le na dobri polovici vseh glasovanj. Prva beleži 57-odstotno prisotnost,<br />
drugi 59-odstotno.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: Parlameter<br />
Sledijo jim poslanec NSi Jernej Vrtovec in poslanka SDS Eva Irgl (oba 61-odstotna udeležba),<br />
Žan Mahnič iz SDS (62-odstotna udeležba), Franc Rosec iz SDS (64-odstotna udeležba),<br />
47
Siol.net 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 22:16<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/kriticni-do-stem...<br />
3 / 3<br />
Karmen Furman iz SDS (65-odstotna udeležba) in Iva Dimic iz NSi (67-odstotna udeležba).<br />
Lestvico zaključujeta predsednik stranke SDS Janez Janša in vodja poslanske skupine NSi Janez<br />
Cigler Kralj , ki sta bila prisotna na 68 odstotkih glasovanj.<br />
Le en poslanec ni manjkal nikoli<br />
Na vseh glasovanjih v DZ je bil prisoten le poslanec Svobode Robert Janev . Tudi sicer so bili med<br />
deset najbolj vestnimi udeleženci glasovanj poslanci največje vladne stranke Svoboda.<br />
Novice<br />
"Štempljanje": inšpektorat bo nadzor zamaknil v leto 2024<br />
Osnovne bruto plače predstavnikov ljudstva, brez dodatkov, znašajo od 3900 do 5200 evrov, o<br />
čemer lahko velika večina zaposlenih v Sloveniji le sanja. Prav bi bilo, da poslanci, če ne<br />
drugače, spoštovanje do vestnih, marljivih in slabo plačanih delavcev izkažejo vsaj s pritiskom<br />
na glasovalni gumb.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
48
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
1 / 21<br />
Vse o “štempljanju”: kako je v praksi, kaj počne<br />
inšpekcija in koliko je izjem<br />
Poglobljeno Avtor: Manca Turk 03. Dec <strong>2023</strong> 05:45 0 komentarjev<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: Denis Sadiković/N1<br />
Ne le razvojniki, profesorji, pedagogi in raziskovalci, tudi v kulturi imajo težave z novimi pravili<br />
zelo natančnega vodenja evidenc delovnega časa. Kako naj beležimo osebne priprave igralca na<br />
predstavo, se denimo sprašujejo v ljubljanski Drami in upajo, da se bodo med izjeme lahko uvrstili<br />
tudi umetniški poklici. Podobno je v Slovenski filharmoniji. "Morali bi se pogovarjati o tem, da<br />
lahko delaš kjerkoli in kadarkoli, tako pa se le omejuje svoboda ljudi in ruši zaupanje med<br />
delodajalcem in zaposlenimi," je prepričan eden najbolj uglednih slovenskih podjetnikov Jure<br />
Knez. A kaj se medtem dogaja v praksi? Inšpekcija je do zdaj izdala že 25 pravnomočnih odločb<br />
zoper kršitelje. Med njimi je tudi Mestno gledališče ljubljansko, ki so mu našli 15-minutno kršitev<br />
počitka.<br />
Po dveh tednih, odkar je novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti zaživela<br />
tudi v praksi, se prah med delodajalci še ni polegel. Nasprotno.<br />
49
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
2 / 21<br />
Niti eno pivo ne bo več dovoljeno: za volan bi šli lahko le pod pogojem 0,0<br />
N1 video 30. Nov <strong>2023</strong> 62<br />
Soočenje o štempljanju: “Zakon velja, treba ga je upoštevati.” “Nismo leta<br />
1895”<br />
N1 video 16. Nov <strong>2023</strong> 30<br />
“Za nas ta zgodba ni zaključena,” je jasna Nataša Cvetek , generalna sekretarka Združenja<br />
delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ. Ni edina. Delodajalci se tudi zdaj, ko nova pravila še<br />
spravljajo v življenje, borijo denimo z vprašanji, kako naj vodijo terensko delo, ali morajo evidentirati<br />
tudi delovni čas študentov in praktikantov, kako naj pravilno beležijo službene poti in predvsem pa<br />
odmore.<br />
Obenem pa se borijo tudi za to, da bi odločevalci zakon vendarle popravili. Na vprašanje, kako,<br />
Nataša Cvetek odgovarja, da teh aktivnosti za zdaj ne razkrivajo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Nekaj upanja, da bo vlada zmehčala zakon o evidencah, ki ga je še zlasti v razvojnih, intelektualnih in<br />
kreativnih poklicih brez negativnih posledic težko dosledno spoštovati, je bilo v sredo mogoče slišati<br />
na Vrhu slovenskega gospodarstva.<br />
Tam je premier Robert Golob gospodarstvu med drugim obljubil spopad z birokratskimi ovirami, ki<br />
dušijo gospodarstvo. In nadaljeval: “Primer je vodenje evidenc delovnega časa, ki zagotovo<br />
potrebuje izboljšave. Na eni strani moramo doseči varnost zaposlenih, kar je bil tudi namen tega, na<br />
drugi strani pa razbremeniti kreativni del gospodarstva, da bo lažje opravljal svoje poslanstvo.”<br />
50
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
3 / 21<br />
Predsednik vlade na Vrhu slovenskega gospodarstva to sredo (Foto: Borut Živulović/Bobo)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
A dejstvo je, da ima nosilec tega zakona, minister za delo Luka Mesec prav, ko pravi, da je zakon o<br />
evidentiranju pred več kot pol leta dobil vse tri najpomembnejše kljukice; potrjen je bil na vladi, na<br />
ekonomsko-socialnem svetu in v državnem zboru, kjer so ga ob družnem nasprotovanju opozicije<br />
(SDS in NSi) aprila izglasovali poslanci koalicije (GS, SD, Levica).<br />
Na ministrstvu za delo so za Poglobljeno na N1 zdaj poudarili, da so med pripombami, ki jih v teh<br />
dneh dobivajo na zakon, tudi pohvale, “ker spremembe bolje ščitijo zaposlene”.<br />
Na elektronski naslov evidence.mddsz@gov.si , ki so ga na ministrstvu odprli zaradi hudega<br />
razburjenja tik pred uveljavitvijo zakona in na katerem bodo še dva meseca in pol zbirali vprašanja<br />
in pobude, je v prvih dveh tednih, odkar zakon velja, prispelo 119 sporočil.<br />
51
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
4 / 21<br />
Luka Mesec, minister za delo iz vrst Levice in podpredsednik vlade (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
“V veliki meri se pripombe nanašajo na že obstoječe evidentiranje, ki je v veljavi od leta 2006,<br />
obenem pa ugotavljamo, da se veliko pripomb nanaša na ureditev delovnega časa, odmorov in<br />
počitkov, ki niso vsebina konkretnega zakona, temveč gre za ureditev iz zakona o delovnih<br />
razmerjih,” pojasnjujejo na ministrstvu.<br />
Tri mesece po uveljavitvi sprememb zakona o “štempljanju”, kar bo v drugi polovici februarja, bodo<br />
na ministrstvu Luke Mesca tudi na podlagi prejetih vprašanj in pobud razmislili, ali je zakon treba<br />
popraviti ali pa smo se z njim v tem času navadili živeti in sprememb zato ne bo.<br />
Ni pa v tem trenutku še povsem jasno, kako bo na ta načrt ministrstva za delo vplivala sredina<br />
obljuba premierja Goloba na Vrhu slovenskega gospodarstva.<br />
52
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
5 / 21<br />
Nekaj ključnih novosti pri vodenju evidenc delovnega časa<br />
Pavšalne evidence delovnega časa, denimo od 8.00 do 16.00, za inšpekcijo ne bodo več<br />
verodostojne. Kot verodostojno bodo inšpektorji šteli tisto evidenco, kjer je prihod in odhod z<br />
dela vsak dan zabeležen do minute natančno. Denimo: zaposleni je v ponedeljek prišel v<br />
službo ob 7.57 in odšel z dela ob 15.57, v torek je prišel ob 8.03 in odšel ob 16.03 …<br />
Po novem morajo biti v evidenci zabeleženi tudi odmori zaposlenega (odmor za malico, ki<br />
lahko traja 30 minut na dan, je pri nas sicer plačan), natančno morajo biti zabeležene tudi ure,<br />
opravljene v posebnih pogojih (denimo izmensko in nočno delo, pa delo med prazniki in<br />
vikendi, kar so v precej poklicih dežurstva).<br />
Natančno morajo biti zabeležene tudi opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem<br />
času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, pa tekoči seštevek ur v tednu, mesecu<br />
oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno<br />
razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa. Zaposlenemu mora biti<br />
omogočen vpogled v njegovo evidenco delovnega časa, na zahtevo zaposlenega tudi enkrat<br />
tedensko.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kaj se medtem dogaja v praksi …<br />
Inšpektorji za delo so kljub kasnejši “zavori” in obljubi, da bodo poostren nadzor začeli opravljati<br />
šele v začetku prihodnjega leta , že bili na delu, odkar je 20. maja novela zakona o evidentiranju<br />
začela veljati, uporabljati pa se je morala začeti z 20. novembrom.<br />
Poglobljeno 29. Jan <strong>2023</strong><br />
Gospodarstvo 01. Dec <strong>2023</strong> 11<br />
Hodite v službo s cmokom v grlu?<br />
Kolikšne bodo nove cene bencina in dizla: prihaja občutna sprememba<br />
V tem času je namreč po podatkih inšpekcije pravnomočnih že 25 odločb zoper podjetja, ki morajo<br />
poleg plačila globe zdaj zaradi novele zakona o evidentiranju delovni čas naslednji dve leti obvezno<br />
beležiti elektronsko. To je namreč zdaj avtomatična sankcija za kršitelje.<br />
53
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
6 / 21<br />
Na seznamu kršiteljev prevladujejo samostojni podjetniki s področja gostinstva in čiščenja, nekaj je<br />
tudi podjetij, ki izvajajo različne vrste montaže.<br />
Nekoliko pa preseneča, da so na seznamu kršiteljev, ki so nam ga posredovali z inšpektorata za<br />
delo, tudi Adria Mobil, Sončni Kanin, ki upravlja smučišče Kanin, in trije javni zavodi: Mestno<br />
gledališče ljubljansko (MGL), Zdravstveni dom Grosuplje ter Dijaški dom Nova Gorica. Zakaj?<br />
Zgolj 15 minut prekratek počitek je bil dovolj za kaznovanje<br />
Pravnica Mestnega gledališča ljubljanskega Nada Bjelica je za N1 povedala, da v MGL delovni čas v<br />
kombinaciji z ročnim evidentiranjem elektronsko vodijo že leta.<br />
Polona Juh in usode, strašnejše od smrti<br />
Kultura 29. Apr <strong>2023</strong><br />
Prav zaradi “skrbno in natančno vodene evidence delovnega časa” pravi Bjelica, so inšpektorji pri<br />
njih lahko naleteli na dva primera odstopanja pri zagotavljanju počitka med dvema zaporednima<br />
delovnima dnevoma, kot ga zapoveduje zakon o delovnih razmerjih.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kaznovali so jih, ker počitek med enim in drugim delovnim dnem v dveh primerih ni trajal <strong>12</strong> ur, pač<br />
pa 11 ur in 45 minut, pojasnjuje. “Zakona nismo kršili namenoma, ampak se je zgodila enkratna<br />
napaka pri prerazporejanju zaposlenih in usklajevanju ter spoštovanju tedenskih urnikov,” pravi<br />
pravnica tega znanega slovenskega gledališča.<br />
54
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
7 / 21<br />
Foto: PROFIMEDIA<br />
Inšpektorji so MGL naložili minimalno globo, ker je takrat že veljala tudi novela zakona o<br />
evidentiranju, pa tudi zanje avtomatično velja dveletno obvezno elektronsko beleženje delovnega<br />
časa, kar v MGL sicer tako in tako že počnejo.<br />
Podobno se je zgodilo tudi v Dijaškem domu Nova Gorica. Tudi tam so inšpektorji prešteli premalo<br />
minut v obveznem <strong>12</strong>-urnem počitku med enim in drugim delovnim dnem.<br />
Ravnatelj dijaškega doma Dragan Kojić pojasnjuje, da so bili “odkloni glede dnevnega počitka, tukaj<br />
se osredotočam na strokovne sodelavce oziroma na vzgojitelje, evidentirani na podlagi elektronsko<br />
vodenih evidenc in izpisov v minimalnem obsegu minut”. Zdaj bodo elektronsko beleženje delovnega<br />
časa, ki ga torej že uporabljajo, nadgradili, in sicer tako, da bo mogoče zabeležiti prav vse, tudi<br />
malico in odmore.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zakaj na seznamu ni znanih serijskih kršiteljev?<br />
Na seznamu 25 kršiteljev, katerih odločbe so že pravnomočne, in ki so jih inšpektorji “ujeli” po<br />
20. maju, ni najbolj znanih serijskih kršiteljev delavskih pravic, kot sta denimo Marinblu in<br />
goričanska Moda Mi&Lan . Na vprašanje, zakaj ne, so na inšpektoratu za delo za N1 pojasnili,<br />
da so tem kršiteljem na prste stopili že prej, zato niso navedeni med kršitelji po 20. maju,<br />
odkar torej velja novela zakona o evidencah.<br />
55
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
8 / 21<br />
Podjetje Moda Mi&Lan. (Foto: Egon Parteli/N1)<br />
Gradbeništvo, gostinstvo in predelovalna dejavnost so bile že v preteklosti panoge, kjer so<br />
inšpektorji odkrivali največ kršitev delovnega časa: evidence so redko prikazovale realno število<br />
opravljenih ur, delavci pa so delali tudi takrat, ko imeli zapisano, da so na odmoru.<br />
Razkrivamo: ponižane in razvrednotene že desetletje molče trpijo kršitve<br />
Gospodarstvo 22. Apr <strong>2023</strong><br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
“Nov zakon o evidencah zdaj uvaja višje globe za kršitelje ter med drugim delodajalcem nalaga, da<br />
morajo evidence delovnega časa hraniti na delovišču oziroma na sedežu podjetja. Običajno so<br />
namreč te shranjene pri računovodskih servisih. Ko smo v nadzoru povprašali po evidencah, so nam<br />
jih delodajalci pošiljali zelo pozno, s čimer so imeli tudi več možnosti za njihovo morebitno<br />
prirejanje. Pa tudi naši inšpekcijski postopki so bili zaradi tega daljši,” pojasnjujejo na inšpektoratu<br />
za delo.<br />
Ni skrivnost, da so si za strožje pogoje evidentiranja delovnega časa že dlje časa prizadevali prav na<br />
Inšpektoratu za delo, a edina vlada, ki je to uslišala, je sedanja. Kaj bo torej drugače? Inšpektorji<br />
bodo kršitelje predvsem lažje in strožje sankcionirali.<br />
56
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
9 / 21<br />
Foto: Denis Sadiković/N1<br />
Do zdaj je lahko inšpektor delodajalcu, ki mu evidenc delovnega časa ni izročil, izrekel zgolj sankcijo<br />
zaradi oviranja postopka, po novem ga bo po prstih udarila od 1.500 do 20.000 evrov težka globa.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
“V preteklosti so imeli inšpektorji v takih primerih zvezane roke, saj delodajalci načrtno niso imeli<br />
evidenc na delovišču, sedaj jih morajo hraniti na delovišču oziroma na sedežu delodajalca,” pravijo<br />
na inšpektoratu.<br />
Jure Knez: V razvoju je čas najmanj pomembna stvar<br />
Če delodajalci zakonodajo kršijo, je prav, da so kaznovani, meni soustanovitelj in predsednik<br />
trboveljskega visoko tehnološkega podjetja Dewesoft ter eden najuglednejših slovenskih<br />
podjetnikov Jure Knez .<br />
Ni pa prav, dodaja za rubriko Poglobljeno na N1 , da so z beleženjem delovnega časa, kot ga narekuje<br />
novela, zdaj obremenjena vsa podjetja. “Beleženje delovnega časa je po mojem mnenju precej<br />
zastarelo, učinkovitost dela in uspešnost družbe sta namreč odvisna od drugih faktorjev,” pravi<br />
Knez in to ponazori s konkretnim primerom iz Dewesofta, kjer prakticirajo dva načina merjenja<br />
produktivnosti.<br />
57
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
10 / 21<br />
Prvi mož Dewesofta: Zaposlenim so moja vrata odprta, prav tako finančne<br />
knjige<br />
Gospodarstvo <strong>12</strong>. Feb <strong>2023</strong><br />
Kdo je Igor Lah, novi najbogatejši Slovenec?<br />
Forbes Slovenija 23. Nov <strong>2023</strong><br />
V razvojnem delu je čas najmanj relevantna stvar, šteje uspešno in dobro opravljeno delo. “V<br />
proizvodnji pa je situacija seveda drugačna, stvari so bolj merljive in povezane s časom. Proizvodni<br />
delavci so celo sami izrazili željo, da delovni čas evidentiramo in tako imamo v podjetju dvojni<br />
sistem: tisti, ki si hočejo ure beležiti, si jih lahko, drugim pa ni treba. To je njihova prosta izbira, gremo<br />
na zaupanje in to, da je delo na koncu dneva opravljeno.”<br />
Tega ne želi spreminjati, zato v podjetju tudi nikogar ne bodo silili, da se “štemplja”, pravi. “Mi imamo<br />
beleženje dela urejeno na drugačen način, bomo pa sistemsko stvari uredili tako, da bodo skladne z<br />
zakonom.”<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zaradi balasta smo manj učinkoviti in manj konkurenčni<br />
Generalna sekretarka združenja delodajalcev obrti in podjetnikov GIZ Nataša Cvetek pravi, da<br />
podjetja že tarnajo, da je novela zakona o “štempljanju” gospodarstvu prinesla velike<br />
administrativne obremenitve. “Prezgodaj je še za oceno, kako se evidentiranje po novem<br />
odraža na produktivnosti, glede na odzive in samo administracijo pa menimo, da bo<br />
produktivnost in s tem konkurenčnost padla.”<br />
Jure Knez ji prikimava. Pravi, da s tem zakonom ne bomo naredili koraka naprej, pač pa<br />
kvečjemu korak nazaj – podjetja so že zdaj obremenjena z “balastom”, ki je v današnjem času<br />
popolnoma odveč, pravi. “Temu se nameni ogromno časa, posledično pa smo manj učinkoviti,<br />
manj moderni in manj konkurenčni na trgu.”<br />
58
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
11 / 21<br />
Dr. Jure Knez, soustanovitelj in predsednik Dewesofta. (Foto: Borut Živulovič/ BOBO)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kontrola, ki krha zaupanje med delodajalcem in zaposlenimi<br />
Ne le Jure Knez, mnogi v gospodarstvu poudarjajo, da sploh v razvojnih, intelektualnih in kreativnih<br />
panogah odnos med delodajalcem in zaposlenim temelji na medsebojnem zaupanju.<br />
Forbes Slovenija 16. Nov <strong>2023</strong><br />
Slovenija 30. Nov <strong>2023</strong> 26<br />
“Zaključek, da funkcionarjem ni treba voditi evidenc, je preuranjen”<br />
Logar: Janša je vedel, da bom odstopil. Kako komentira njegove besede o<br />
ločitvi?<br />
59
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
<strong>12</strong> / 21<br />
Delodajalca ne zanima, kako si zaposleni razporedi čas v dnevu, pomembno mu je, da je delo dobro<br />
opravljeno do dogovorjenega roka. Dokler je tako, tudi nihče ne nadzira, kaj vse zaposleni počne čez<br />
dan, koliko časa presedi na kavah in ali je njegov odmor za malico morda daljši od 30 minut.<br />
Pomembna je kakovost opravljenega dela, ne pa to, koliko minut se zaposleni kje zadržuje.<br />
Kot že omenjeno, je elektronsko vodenje evidenc obvezno samo za kršitelje. Toda zakon, ki zdaj<br />
zahteva tako natančne evidence, v resnici tudi nekršitelje sili k uvedbi elektronskega beleženja<br />
delovnega časa. Težko si je namreč predstavljati, da imajo podjetja posebej zaposlene ljudi za to, da<br />
stojijo na vratih in za vsakega zaposlenega na roke popisujejo, kdaj točno je prišel, koliko časa je<br />
jedel, koliko minut je bil na “čik pavzah” in kdaj točno je z dela odšel.<br />
Bolj kot ne bodo podjetja zdaj lahko imela natančne evidence le s “štempljanjem” ali evidencami<br />
prek aplikacij, s čimer pa bodo lahko tudi bolj nadzorovala, koliko časa so zaposleni dejansko delali<br />
in koliko časa so porabili za malico, cigareto ali pa kavo. In ali so zaposleni vse, kar morajo, tudi<br />
“poštempljali”.<br />
“Ljudje gredo tudi trikrat ali štirikrat na dan na kavo – enako velja za kadilske odmore – ne da bi to<br />
zabeležili. Pa ne govorim o polurnem odmoru za malico,” pravi dr. Eva Boštjančič , ki na ljubljanski<br />
filozofski fakulteti vodi katedro za psihologijo dela in organizacije. Pozna veliko podjetij, kjer<br />
zaposleni zagotovo ne delajo osem ur na dan.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Gospodarstvo 26. Jun 2022 0<br />
Delo od doma: smiselno tudi zaradi cen goriva, a ga je manj kot lani<br />
“Mogoče pa bi kot delodajalec res rad videl, kako dolgi so denimo odmori za malico. Ampak to<br />
pomeni, bo šel ukrep v škodo zaposlenih, ki bodo na koncu samo še bolj obremenjeni,” dodaja Jure<br />
Knez.<br />
Tako Knez kot Eva Boštjančič pravita tudi, da se lahko izkaže, da nekateri delavci zaradi vseh<br />
odmorov v resnici delajo manj kot osem ur na dan, na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da<br />
marsikdo določene naloge opravi tudi izven delovnega časa. In tudi to bi bilo treba evidentirati.<br />
60
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
13 / 21<br />
Foto: Denis Sadiković/N1<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
“To je res absurdno. Tako se omejuje svoboda ljudi. Morali bi se pogovarjati o tem, da lahko delaš<br />
kjerkoli in kadarkoli želiš. Dokler je usklajevanje korektno in dokler je delo opravljeno, je to v redu.<br />
Konec koncev pa zakon delodajalcem – če ga dobesedno upoštevamo – vsiljuje, da resnično vsako<br />
minuto nadzorujemo zaposlene. A je to smiselno? Kje je tukaj zaupanje,” še se sprašuje Jure Knez.<br />
Epidemija je razgrnila cel spekter fleksibilnih oblik dela<br />
Podlago za evidentiranje delovnega časa je prinesla evropska direktiva iz leta 2003, dodatno<br />
podlago za natančnejše evidentiranje pa je pred štirimi leti dalo še Sodišče EU, ki je v sodbi zoper<br />
Deutsche Bank v Španiji razsodilo, da je delodajalec dolžan podatke voditi tako, da se iz njih lahko<br />
razbere, ali se pravice zaposlenih spoštuje ali ne.<br />
Forbes Slovenija 25. Nov <strong>2023</strong><br />
Na trg dela vstopajo “nemogoči zoomerji”, ki si ne želijo več delati samo za<br />
denar<br />
A kot poudarja Eva Boštjančič iz ljubljanske filozofske fakultete, je treba znotraj te direktive za vsako<br />
posamezno panogo iskati najboljše možnosti. “V manjših kolektivih, kjer je delo intelektualno –<br />
61
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
14 / 21<br />
denimo pri novinarjih ali univerzitetnih profesorjih – se mi zdi evidentiranje popolnoma nepotrebno.<br />
Veliko poklicev je takšnih, da po osmih urah dela ne moreš kar izklopiti in nehati razmišljati, kaj te<br />
čaka jutri. Tudi redki menedžerji delajo samo osem ur na dan.”<br />
Foto: Denis Sadiković/N1<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Beleženje delovnega časa je po njenih besedah smiselno v večjih sistemih, kjer je težje imeti pregled<br />
nad delom vseh zaposlenih in je zaupanje težje vzpostaviti.<br />
Slovenija 01. Dec <strong>2023</strong> 1<br />
Zadnja vremenska napoved: koliko snega bo zapadlo<br />
“Delodajalec v teh primerih ne more zgolj reči, da je nekoga videl zamuditi v službo, ampak mora<br />
imeti objektivne podatke, ali so ljudje na delu prisotni, saj lahko tako tudi lažje organizira delo.<br />
Vendar ne govorim o beleženju, kot smo ga poznali v času socializma, ko so vsi delali od 7. do 15.<br />
ure.”<br />
62
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
15 / 21<br />
Eva Boštjančič tudi opominja, da epidemija covida-19 razgrnila cel spekter fleksibilnih oblik dela in<br />
delovnega časa. “Tudi zdaj lahko prakticiramo podobno. Lahko uvedemo gibljiv delovni čas, dan<br />
lahko razdelimo na čas, ko moramo biti na delovnem mestu prisotni vsi, in na čas, ki ga zaposleni<br />
razporejajo glede na navade.” Tega, pravijo na ministrstvu za delo, tudi novela zakona o<br />
evidentiranju sicer ne omejuje.<br />
Drama: Kako naj beležimo osebne priprave igralca na predstavo?<br />
Nov način evidentiranja delovnega časa prav gotovo predstavlja problem tudi za umetniški poklic,<br />
pravijo v ljubljanski Drami .<br />
“V času študija nastajajoče uprizoritve je povprečen delovni dan igralca zelo intenziven, saj vaje<br />
potekajo v dopoldanskem času (od 10.00 do 14.00) in večernem času (od 19.00 do 22.00). Poleg tega<br />
igralci seveda še nastopajo v predstavah in v ponovitvah z rednega repertoarja ter občasno<br />
sodelujejo na gostovanjih Drame po Sloveniji in v tujini,” pravijo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Milena Zupančič v Antigoni (Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana)<br />
Obseg dela so v Drami že zdaj beležili v posebnem programu, kjer je vodja predstave tudi označil, ali<br />
je bil igralec na posameznem dogodku, zdaj pa bodo morali vnaprej načrtovati še odmore za malico.<br />
Podobno pripoveduje Matej Šarc , direktor in umetniški vodja Orkestra Slovenske filharmonije.<br />
Evidenco so vodili že prej, razlika pa je v tem, da zdaj delovni čas beležijo vsak dan sproti in da imajo<br />
zaposleni dostop do teh podatkov.<br />
63
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
16 / 21<br />
Težavo Šarc vidi ravno v vodenju evidenc, kakršne morajo biti po novem, in napoveduje, da bodo<br />
skupaj z inšpektoratom in ministrstvom iskali način, kako to poenostaviti.<br />
Slovenska filharmonija (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V SNG Drama pa opozarjajo tudi, da je delo umetnika težko vrednotiti enako kot v drugih poklicih in<br />
se sprašujejo, kako evidentirati osebne priprave igralcev na predstavo, ki vzamejo tudi polovico<br />
delovnega časa.<br />
Forbes Slovenija 01. Dec <strong>2023</strong><br />
Poglobljeno 25. Nov <strong>2023</strong> 2<br />
Zaživelo je evropsko podjetje, ki bo delilo milijarde<br />
Turizem po poplavah: “V gostilni zdaj namesto kuharja pomaga moja 81-<br />
letna mama”<br />
64
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
17 / 21<br />
“Tukaj govorimo tako o učenju besedila kot o psihofizičnih pripravah na predstavo. In tega res ni<br />
mogoče evidentirati oziroma formalizirati. Vsak ustvarjalec ima namreč svoj proces oziroma način,<br />
kako se uči, kako se sprošča in kako ohranja psihofizično kondicijo, ki jo za opravljanje svojega dela<br />
potrebuje,” opozarjajo.<br />
Edina večja kulturna ustanova od tistih, s katerimi smo govorili, ki nima težav z novim zakonom o<br />
evidencah, je SNG Maribor , kjer so elektronsko vodenje delovnega časa uvedli že pred časom. Kot so<br />
pojasnili za N1, jim prav to omogoča tudi lažjo in bolj pregledno organizacijo dela. Zato novela<br />
zakona o evidencah pri njih “sploh ni bila tema”.<br />
V ljubljanski Drami pa so medtem prepričani, da bi bilo treba evidentiranje delovnega časa za<br />
umetnike urediti drugače. Denimo z njihovo področno zakonodajo.<br />
Koalicija vzame, koalicija da …<br />
Prav to slednje je, kot je razkril Forbes Slovenija , uspelo visokošolskim učiteljem, ki so bili prvi, ki<br />
so šli zaradi zakona o evidencah v akcijo.<br />
Paradoks samooskrbe: Ko sončna elektrarna na strehi poveča porabo iz<br />
omrežja<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Gospodarstvo 05. Nov <strong>2023</strong> 14<br />
Forbes Slovenija 01. Dec <strong>2023</strong><br />
Bo hrvaški poslovnež lastnico Mercatorja odkupil z ogromnim popustom?<br />
Po informacijah N1 so profesorji najprej poskušali prepričati ministrstvo Luke Mesca, ki je nosilec<br />
zakona o evidencah, da zanje nova pravila evidentiranja delovnega časa enostavno niso ne<br />
življenjska ne vzdržna. A ta napor profesorjev je bil zaman.<br />
Ministrstvo za delo se je postavilo na stališče, naj se morebitne izjeme urejajo v področni<br />
zakonodaji, nikakor pa ne v zakonu o evidencah.<br />
Zato so profesorji svoj fokus preusmerili v spremembo zakona o visokem šolstvu. In uspeli.<br />
Parlament je septembra potrdil novelo tega zakona, po kateri so visokošolski učitelji, pedagogi in<br />
raziskovalci izvzeti iz novega striktnega načina vodenja evidenc.<br />
65
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
18 / 21<br />
Kot kaže izpisek glasovanja v državnem zboru, so izjemo visokošolskim učiteljem potrdili poslanci<br />
koalicije. Torej prav tisti poslanci, ki so še aprila izglasovali rigorozni zakon o evidencah, zaradi<br />
katerega so profesorji zase sploh terjali izjemo. Opozicija se je glasovanja o spremembah zakona o<br />
visokem šolstvu družno vzdržala.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Univerza v Ljubljani. (Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO)<br />
Rektor ljubljanske univerze prof. dr. Gregor Majdič za Poglobljeno na N1 razlaga, da visokošolski<br />
učitelji pedagoško in raziskovalno delo opravljajo na različnih lokacijah in v neenakomerno<br />
razporejenem delovnem času, ki je drugačen od klasičnega pisarniškega dela in poteka tudi ob<br />
vikendih.<br />
Zato bi bilo beleženje delovnega časa, kot ga narekuje novela zakona o evidencah, nemogoče, pravi.<br />
“Delovni čas visokošolskih učiteljev se razteza od jutra do večera in bi ob evidentiranju, ki ga zakon<br />
nalaga drugim, trpelo tako pedagoško kot raziskovalno delo,” pojasnjuje rektor in dodaja, da so si<br />
prav zaradi te specifike dela visokošolski učitelji lahko izpogajali izjemo.<br />
66
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
19 / 21<br />
Poznamo ga kot detektiva s sončnimi očali. Kako je igralec videti danes?<br />
(FOTO)<br />
Magazin 30. Nov <strong>2023</strong> 2<br />
Premier predlagal le dva nova ministra, Jure Leben se očitno ne seli v vlado<br />
Slovenija 01. Dec <strong>2023</strong> 3<br />
Gotovo pa bo ledina, ki so jo uspeli zorati visokošolski učitelji, zdaj koristila še komu, ki se bori za to,<br />
da tudi svoj poklic ali panogo izvije iz primeža novih pravil evidentiranja.<br />
A visokošolski učitelji niso edina izjema. Že zdaj med izjeme sodijo tudi samozaposleni, ki nimajo<br />
drugih zaposlenih, pa lastniki podjetij in funkcionarji, kar je javnost doživela še posebej burno.<br />
Približna ocena poznavalcev je, da je med izjemami že zdaj več kot 100.000 delovno aktivnih v<br />
Sloveniji. Pri čemer napori nekaterih poklicnih skupin, da bi med izjeme uvrstili tudi svoj poklic ali<br />
panogo, še trajajo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kje piše, da se funkcionarji ne rabijo “štempljati”?<br />
Kot že omenjeno, je precej razburjenja povzročilo dejstvo, da se ne rabijo “štempljati” funkcionarji.<br />
Torej poslanci, ministri, župani, državni sekretarji, sodniki, tožilci …<br />
Poglobljeno 14. Okt <strong>2023</strong> 8<br />
“Tisti, ki nimajo nekoga, ki bo 66-krat poklical ambulanto, ostajajo zadaj”<br />
Ni malo pravnikov, ki se sprašujejo, kje to pravzaprav piše? Na to je pred kratkim za Forbes<br />
Slovenija opozorila tudi strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik , ki je dejala,<br />
da je zaključek, da funkcionarjem ni treba voditi evidenc, preuranjen.<br />
A na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da pravni položaj funkcionarjev urejajo ustava,<br />
sistemska in področna zakonodaja, na njihovo delo pa da vplivajo tudi drugi akti.<br />
67
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
20 / 21<br />
“Zakon o funkcionarjih, ki je sistemski predpis, obveznega evidentiranja delovnega časa ne ureja. Vsi<br />
omenjeni predpisi pa tudi ne določajo, kdaj se javno delovanje funkcionarja konča in kdaj se začne<br />
njegovo zasebno življenje. Prav tako tudi zakon o evidencah ne ureja evidence o izrabi delovnega<br />
časa za funkcionarje,” pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Državni zbor (Foto: Borut Živulović/BOBO)<br />
Funkcionarji po besedah ministrstva za javno upravo tudi niso v delovnem razmerju, pač pa v<br />
službenem razmerju, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa.<br />
Poglobljeno 08. Okt <strong>2023</strong><br />
Oživljanje prepogosto prepreči dostojno smrt<br />
Nina Scortegagna Kavčnik meni, da to stališče resda izhaja tudi iz nekaj sodb upravnega sodišča, ki<br />
je razsodilo, da funkcionarji niso v delovnem razmerju kot delavci po delovnopravni zakonodaji. “A to<br />
še ne pomeni, da so izjema od vodenja evidence o izrabi delovnega časa,” dodaja.<br />
68
N1info.si 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 05:46<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/poglobljeno/vse-o-stempljanju-ka...<br />
21 / 21<br />
Ministrstvo pa poudarja, da “poslanstvo funkcionarjev večinoma presega običajne okvire delovnega<br />
razmerja, zaradi česar funkcionarji pri izvrševanju svoje funkcije niso vezani zgolj na formalni<br />
delovni čas, poleg tega se od njih pričakuje, da svojo funkcijo opravljajo vedno, ko je to potrebno”.<br />
Kar pa je po vsebini zelo podobno temu, kar skušajo ministrstvu za delo in vladi dopovedati<br />
predvsem predstavniki razvojnih, kreativnih in intelektualnih poklicev ter panog.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
69
Domovina.je 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 19:48<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/kako-vroca-je-ljubezen-med...<br />
1 / 3<br />
Kako vroča je ljubezen med Janezom Janšo<br />
in Anžetom Logarjem?<br />
Rok Čakš<br />
3. <strong>12</strong>. <strong>2023</strong> ob 19:47 2 komentarja<br />
Pogledi<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vir foto: Flickr Vlade RS<br />
POSLUŠAJ ČLANEK<br />
Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti.<br />
Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je<br />
odstopil kot predsednik Sveta SDS. Pred tem je v parlamentu potegnil nekaj odmevnih potez<br />
v nasprotju s svojo stranko: vzdržal se je pri spremembah družinskega zakonika, s katerimi je<br />
leva večina omogočila posvojitve otrok v istospolne skupnosti, ni prispeval podpisa pod<br />
predlog SDS-a za referendum o Zakonu o dohodnini, podprl je postopek ustavnih sprememb<br />
glede imenovanja sodnikov, in še nekaj takšnih glasovanj je bilo.<br />
Vsega tega ni mogel spregledati niti Janez Janša: »Logar je preko aktivnosti v zadnjem letu<br />
70
Domovina.je 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 19:48<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/kako-vroca-je-ljubezen-med...<br />
2 / 3<br />
nadaljeval politiko delnega distanciranja od SDS s predsedniške kampanje. Brez<br />
posvetovanja oziroma usklajevanja timinga s SDS je ustanovil formalno obliko (društvo)<br />
Platforma sodelovanja, v kateri je politično mešana struktura. Logar ni z nobeno potezo<br />
nakazal interesa za krepitev SDS. Niti enega novega člana (kljub obvezi vseh poslancev),<br />
izstop dveh članic, ko je nastala PS, podpora spremembi ustave v nasprotju s stališčem<br />
SDS,« je, po pisanju Reporterja, predsednik SDS-a analiziral situacijo na zadnjem Svetu<br />
stranke.<br />
Za analizo z naslovom »Kapital Anžeta Logarja z volitev za predsednika republike,« si naj bi<br />
Janša vzel kar dobri dve uri. Pri tem početju do svojega kolega ni bil preveč naklonjen, češ,<br />
da ravna mimo posvetovanja in usklajevanja s SDS, obenem pa si Logarjev interes in interes<br />
SDS-a delno nasprotujeta, je ugotovil Janša. Ter razložil: »V interesu SDS-a namreč je, da<br />
Platforma sodelovanja zajema volilno telo neopredeljenih in levice in ne volivce, ki so v<br />
dosegu SDS.«<br />
Logarjev odstop z mesta predsednika Sveta SDS naj bi bil tako prej izsiljen kot prostovoljen,<br />
saj naj bi po Janševo razmerja med Logarjem, njegovo Platformo in stranko treba čim prej<br />
razčistiti.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Pristni spor ali igra za javnost?<br />
Politični analitiki se ob tem ukvarjajo, ali gre za pristna razhajanja med predsednikom SDS-a<br />
in politikom te stranke, ki, sicer z vso potrebno opreznostjo, rine na svoje, ali pa gre za<br />
dogovorjeno igro, v kateri bi distanciranje od SDS-a Logarju omogočilo, da zajame bazen<br />
volivcev izven dometa svoje sedanje stranke, jih pripelje na desno sredino in tako omogoči<br />
nastanek nove desnosredinske vlade.<br />
Odgovor o pristnosti razhajanja je ta trenutek težak in morda si nanj ne znata odkrito<br />
odgovoriti niti glavna akterja sama. A na srečo za politično dinamiko ta čas niti ni tako bistven.<br />
Bistveno je, da po internih anketah sodeč Logar za zdaj še ni posegel v nomadsko bazo<br />
liberalnih sredinskih volivcev, ki od Svobode bežijo med neopredeljene. Kaže pa, da se<br />
močno, kar tretjinsko, zažira v bazi obeh opozicijskih strank, SDS-a in NSi-ja. Slednje pa je<br />
problem za obe stranki, saj bi, ob realizaciji takšnega scenarija, Logar SDS-u skoraj zagotovo<br />
odnesel relativno volilno zmago, NSi pa potisnil nevarno blizu izpada iz parlamenta. V tem<br />
primeru njegov angažma desnemu polu kot celoti ne bi prinesel večjega volilnega presežka.<br />
Ni čudno torej, da pri Janši zvonijo vsi alarmi in da si je v izogib temu, da mu »strankin princ«<br />
na svoje odpelje tretjino volivcev, privoščil kar dvourno analizo, kako zadevo preprečiti. Janša<br />
seveda nima nič proti, če bi Logar s svojo stranko iz parlamenta izrinil nepokorno NSi,<br />
vsekakor pa mu ne misli prepustiti niti enega svojega volivca. Kdorkoli je do zdaj na tak način<br />
ogrozil interes njega in stranke, je slabo končal. Zadnji tak primer je Gregor Virant, ki ga je<br />
bilo treba sklestiti, četudi je desni sredini de facto omogočal doseg čez polovico volilnega<br />
telesa, kamor po njem ta ni več segla.<br />
A Virant je na svojo politično pot krenil brez dogovora z Janšo in če kaj, smo lahko prepričani,<br />
71
Domovina.je 03.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Nedelja, 19:48<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/kako-vroca-je-ljubezen-med...<br />
3 / 3<br />
da Anže Logar te napake ni ponovil. Pa vendar mu to mu še zdaleč ne zagotavlja mirnega<br />
spanca, vsaj dokler pri gradnji svoje volilne podpore bolj posega v bazo SDS-a kot kamorkoli<br />
drugam. Slednje bo moral Logar nujno popraviti in Janša mu bo pri tem nedvomno karseda<br />
pomagal, denimo s tihim dogovorom o postopnem distanciranju ter morda celo navideznim<br />
sporom, ki bi javnost vendarle prepričal, da Logar ni projekt SDS-a in glas za Platformo<br />
vendarle ni hkrati tudi glas za Janeza Janšo.<br />
Tiha ljubezen med prvakom SDS-a in prvakom Platforme sodelovanja je torej oportunistične<br />
narave. A če slednja ne bo prenehala ogrožati volilnega rezultata dominantne stranke<br />
desnega pola, ali pa bi celo izkazala potencial, da jo v vlogi hegemona zamenja, se bo hitro<br />
ohladila globoko pod ledišče. Takrat pa, glede na izkušnje dosedanjih disidentov, si v koži<br />
Anžeta Logarja ne bi želel biti nihče.<br />
#notranja politika #anže logar #janez janša<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
72
Dnevnik 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 11<br />
Površina: 330 cm 2 1 / 2<br />
Kozmični dež in<br />
s(S)<br />
voboda v parlamentu<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Za uvod naj zapišem, da res živimo<br />
v prelomnem času. S tem ne mislim<br />
na vojne in na podnebne katastrofe,<br />
ampak na žalostno dejstvo, da<br />
nas politika, zlasti nekatera, vedno<br />
bolj razdvaja in razslojuje. Socialne<br />
države je vedno manj, številni državljani<br />
komaj preživijo, na drugi<br />
strani pa narašča število pregrešno<br />
bogatih. Lahko smo prebrali, kakšno<br />
bogastvo so si »iznajdljivi« - med<br />
njimi tudi pokvarjeni nakopičili.<br />
-<br />
Zaboli me sprevrženost, ko mečejo<br />
revežem drobtinice v znak svoje<br />
dobrote oziroma dobrodelnosti in se<br />
sprašujem, če hočejo s tem preglasiti<br />
občutke krivde, ker so posegli v<br />
naše skupno dobro. Ali pa jih nimajo<br />
zaradi preveč kosmate vesti. Od<br />
jugoslovanske zapuščine je ostalo<br />
samo še nekoč vzorno javno zdravstvo<br />
in šolstvo, pa še to hočeta SDS<br />
in NSi podariti zasebnikom. Novo<br />
oblast smo izvolili ravno zato, da bi<br />
ju zavarovali.<br />
Še vedno upam v zavezanost k<br />
temu in v dobronamernost Golobove<br />
vlade ter koalicije. Delajo napake,<br />
zaradi katerih jih pribijajo na križ,<br />
na vsakem koraku jih ovirajo vsi, ki<br />
bi radi ohranili svoje privilegije. Pomembneži<br />
z močnimi, mogočnimi<br />
glasovi, s podporo desnice. Bije se<br />
boj za oblast in za socialno državo,<br />
čeprav mnogi tega ne razumejo in<br />
padajo na populistične finte za nabiranje<br />
za nabiranje političnih točk.<br />
Ena od mnogih zavajanj sta Logarjeva<br />
»povezovalnost« - poslanec se<br />
že pripravlja na »akcijo« za Janševo<br />
vrnitev - in dopolnilo za 100 % uskladitev<br />
socialnih transferjev strank SDS<br />
in NSi, ki sicer zastopata bogata ter<br />
RKC in ki radi najšibkejše imenujeta<br />
lenuhi. Če bi državljani ločili, kdo se<br />
najbolj daje za njihovo dobrobit, bi<br />
gotovo namenili Levici višje mesto<br />
na lestvicah priljubljenosti.<br />
In zaradi tega dopolnila smo spremljali<br />
resničnostni šov različnih režiserjev,<br />
s srečnim koncem, a s številnimi<br />
nepotrebnimi zapleti.<br />
Prvo dejanje s podnaslovom: Nas<br />
bo Golob izključil? Rezultat glasovanja<br />
s 34 glasovi za in 28 proti potrdi<br />
amandma in s tem nagajanje opozicije<br />
z rušenjem proračuna. Transferji<br />
so njim malo mar. Panika pri<br />
koaliciji: »Nismo tako glasovali, krive<br />
so glasovalne naprave. Tudi morda<br />
Površina: 330 cm 2 73<br />
kozmični dež.« Ne morem spregledati<br />
njihovih čustvenih reakcij. So<br />
razpeti<br />
med vladnim predlogom in<br />
svojim prepričanjem, da ne gre najbolj<br />
ranljivih prikrajšati še<br />
bolj? So se<br />
ustrašili (morebitne?) »nepokorščine«?<br />
Pa<br />
ne<br />
sestankujejo, najprej ničesar<br />
ugotovijo, napovedo forenzični<br />
pregled, preiskavo proizvajalca in<br />
dobavitelja, potem pa pride nenadno<br />
»razsvetljenje«: »Zatajila je tehnika<br />
in ne človek.« Si predstavljate,<br />
kakšno je<br />
tem glasovanju.<br />
naključje in to ravno pri<br />
Drugo dejanje: Nam se morate<br />
zahvalili za dodatke! Čez nekaj dni<br />
koalicija zaradi ugotovljene (?)<br />
tehnične<br />
napake glasuje ponovno, NSi in<br />
SDS pa ga obstruirata. (Kdaj bodo to<br />
sporno prakso ukinil#) Po<br />
zanosnem<br />
nagovoru predsednika največje poslanske<br />
skupine, da so za<br />
zagotovili denar,<br />
naj šibkejše<br />
složno glasuje za<br />
100 % uskladitev socialnih transferjev.<br />
Končno, si oddahnem. So počakali<br />
na<br />
žegen Goloba in finančnega ministra,<br />
ki sta z zamikom spoznala, daje<br />
samo to prava odločitev? Da<br />
zdrknili še niže? Zdi se že tako.<br />
ne bodo<br />
Tretje dejanje: Očitki, sprenevedanje<br />
in nadaljevanje rušenja vlade.<br />
»Koalicija ne glasuje po svoji vesti.<br />
Poglejte nas, ki se svobodno odločamo,«<br />
si SDS in NSi slednje gladko<br />
izmislita. Koalicija ima (včasih?<br />
pogosto?) res težave s svojo vestjo,<br />
veliko večje pa opozicija. Le kdaj ali<br />
kolikokrat so poslanci SDS in NSi<br />
glasovali neusklajeno s<br />
stranko ali z<br />
Janševo vlado? Složno so potrjevali<br />
vse vladne nezakonite in neustavne<br />
odloke. Tudi<br />
ugrabitev javne televizije.<br />
V vseh letih se<br />
spominjam samo<br />
posameznih odstopanj, še Logar, ki<br />
se rad s tem hvali, je kot vem, po<br />
svoje glasoval samo enkrat. Čeprav<br />
opisano odločanje koalicije<br />
deluje<br />
tragikomično, vseeno kaže na njeno<br />
manjšo podrejenost vodstvu in večjo<br />
demokratičnost kot pri desnici.<br />
Kaj bo še sledilo, ne vem. Gotovo<br />
bodo nadaljevali z nagajanjem<br />
in rušenjem vlade. To sporoča tudi<br />
shizofrena trditev njihovega novega<br />
predsednika sveta stranke Černača,<br />
da so glasovalne naprave v redu<br />
delovale, da je šlo samo za izgovor<br />
poslancev Svobode, hkrati pa bodo v<br />
SDS glasovanje še naprej bojkotirali,<br />
dokler preiskava ne potrdi njihovega<br />
dobrega delovanja.<br />
Epilog ali nauk dogajanja:Kar lahko<br />
storiš za najranljivejše danes, ne<br />
odlašaj na jutri.<br />
Polona Jamnik, Bled
Dnevnik 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 11<br />
Površina: 330 cm 2 2 / 2<br />
74<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Požareport.si 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek, 06:45<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://pozareport.si/post/811<strong>12</strong>8/delajo-napake-za...<br />
1 / 2<br />
Delajo napake za napako. Najnovejša: ovadba Tatjane Bobnar in Boštjana<br />
Lindava ter nepovratna politizacija direktorja Sove<br />
Tudi če bi se Joško Kadivnik tovrstni polititizaciji Sove kot direktor<br />
odločno uprl ter posledično takšne ovadbe ne bi podpisal, ga premier<br />
Golob v tej "nevzdržni situaciji" ne bi mogel, smel ali upal kar tako<br />
zamenjati ...<br />
Bojan Požar<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Odpri galerijo<br />
Da gre res za "črno operacijo" Damirja Črnčeca ("mehanika Damirja" alias "vohunčka Murčija", kot mu radi pravijo) verjetno dokazuje tudi to, da<br />
je neuradne informacije o tej ovadbi prvi objavil tednik Reporter, članek pa podpisal novinar Igor Kršinar. (foto: Bobo)<br />
" Ta situacija je nevzdržna ... nekdo laže. " Tako pravi profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji politik Rajko<br />
Pirnat ( minuli petek na 24ur zvečer ), med razpravo ob neuradnih informacijah, da je Sova kazensko ovadila Tatjano<br />
Bobnar in Boštjana Lindava , zaradi suma izdaje tajnih podatkov, med njunim pričanjem na zaprtem delu preiskovalne<br />
komisije državega zbora, ki preiskuje sum političnih zlorab na policiji, ko/kjer sta omenjena med drugim pričala o tem,<br />
da je predsednik vlade Robert Golob osebno vplival na datum znane aretacije ruskih vohunov.<br />
No, Pirnat s tem ni samo potrdil naše - že pred časom zapisane - napovedi, da je pričanje Bobnarjeve in Lindava za<br />
Goloba dobesedno uničujoče, da gre res za "afero desetletja" , ampak dal vedeti, da nekaj se bo zdaj moralo zgoditi, ker<br />
situacija je za pravno državo in kulturo demokracije res nevzdržna.<br />
Toda marsikaj se je pravzaprav zgodilo. Namreč, če so informacije o vloženi ovadbi resnične in točne (ker Sova tega<br />
uradno ne komentira, Bobnarjeva in Lindav pa tudi še nič vesta), potem je bolj ali manj že jasno vsaj naslednje:<br />
- Da Golob in njegovi svetovalci oziroma zaupniki delajo napake za napako, kar ta ovadba brez dvoma tudi je. Kot prvo,<br />
Golob s tem ničesar ni pridobil, saj z ovadbo predvsem dokazuje, da sta Bobnarjeva in Lindav izpovedala resnico. Kajti<br />
izrečene laži verjetno ne morejo biti predmet ovadbe, vložene zaradi izdaje tajnih podatkov?!<br />
75
Požareport.si 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek, 06:45<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://pozareport.si/post/811<strong>12</strong>8/delajo-napake-za...<br />
2 / 2<br />
- Vse to je Golob potrdil tudi s tem, da se je izognil pričanju pred parlamentarno komisijo za nadzor nad obveščevalnovarnostnimi<br />
službami ( Knovs ), kjer ima večino opozicija ( NSi ), čeprav se je prej večkrat javno pridušal, kako bo on z<br />
dokumenti ter pričami ovrgel "halucinacije" Bobnarjeve in Lindava. Hja, ko je za to dobil vso priložnost, pa je premier<br />
stisnil rep med noge.<br />
- Da za ovadbo Sove stojijo Golob in njegovi svetovalci, predvsem Damir Črnčec , državni sekretar na ministrstvu za<br />
obrambo , saj nihče resno ne verjame, da bi takšno ovadbo vložil direktor Sove Joško Kadivnik , kar sam od sebe.<br />
Da gre res za "črno operacijo" Damirja Črnčeca ("mehanika Damirja" alias "vohunčka Murčija", kot mu radi pravijo),<br />
boljkone dokazuje tudi to, da je neuradne informacije o tej ovadbi prvi objavil tednik Reporter , članek pa podpisal novinar<br />
Igor Kršinar . Danes sicer eni že govorijo, da na koncu "bosta Golobu ostala samo še Vesna Vuković ( generalna<br />
sekretarka Gibanja Svobode ) in Kršinar".<br />
Mimogrede: poteze (beri: napake) Goloba in sodelavcev so res zelo amaterske, vendar je treba vedeti, da - na<br />
primer - Črnčec na politični sceni velja za "močnega" na področju širjenja (dez)informacij ali teorij zarote, kjer je<br />
"dobra" tudi Vukovićeva, a hkrati za precej slabega stratega.<br />
Sicer pa bi verjetno tudi vsaka resna anketa javnega mnenja potrdila, da ljudje večinsko verjamejo Bobnarjevi in<br />
Lindavu, ne pa Golobu.<br />
- In da se je z vložitvijo takšne ovadbe direktor Sove Kadivnik tokrat nepovratno ujel znotraj vrtinca dnevnopolitičnih<br />
spopadov , vsem vidno na strani šefa vlade in Gibanja Svobode Goloba. Kar je za Kadivnika, glede na njegovo zgodovino<br />
kariernega obveščevalca, pa sploh zelo nenavadno. Nenazadnje, če bi se Kadivnik tovrstni polititizaciji Sove, tudi<br />
izjemno nevarni za varnostne razmere, demokratične standarde ter ugled države v tujini (pazite: ovadena Tatjana<br />
Bobnar je zaposlena kot svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar , ki Bobnarjevo popolnoma podpira!), kot<br />
prvi mož Sove odločno uprl ter posledično takšne ovadbe ne bi podpisal, ga Golob v tej "nevzdržni situaciji" ne bi mogel,<br />
smel ali upal kar tako zamenjati. A tudi, če bi ga Golob kljub vsemu zamenjal, bi Joško Kadivnik odšel pokončno, kot<br />
javnomenjski junak. Kot so na nek način padli ali odšli skoraj vsi, ki jih je spodil Golob, celo kmetijska ministrica Irena<br />
Šinko ...<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
76
Reporter 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 16<br />
Površina: 160 cm 2 1 / 1<br />
O,<br />
Odstop po dogovoru<br />
igor kršinar o<br />
politični prihodnosti Anžeta Logarja<br />
igor.krsinar@reporter.si<br />
»K odstopu s čela SDS me je večkrat pozval Janša,«<br />
dobno kot pred tem ankete, ki jih je naročila NSI,<br />
je v oddaji 24 ur zvečer potrdil Anže Logar, poslanec<br />
SDS in predsednik Društva Platforma sodelovanja,<br />
ki je končno odstopil s položaja predsednika<br />
da bi Logarjeva stranka največ<br />
kar SDS, in sicer kar tretjino.<br />
volivcev pobrala<br />
sveta stranke SDS. Da njegov odstop ni bil prosto-<br />
Janša je bil v razpravi precej kritičen do Logarja,<br />
voljen, ampak dogovorjen z Janšo, smo prvi po-<br />
ker se oddaljuje od stranke, ker je podprl ustavne<br />
ročali v Reporterju. Na zadnji seji stranke Logar-<br />
spremembe, ne krepi stranke SDS in ker ga ni ob-<br />
Janša je Logarju<br />
postavil pogoje,<br />
ja sploh ni bilo, čeprav je bilo tam veliko govora<br />
o njem in njegovi politični prihodnosti. Kar dve<br />
uri naj bi prvak Janez Janša razpravljal o Logar-<br />
vestil, da bo ustanovil Platformo. Po drugi strani<br />
pa se je po predsedniških volitvah hvalil, da je<br />
Logarju sam predlagal, naj nastopi kot samostoj-<br />
pod katerimi lahko<br />
jevi Platformi in jo primerjal z Državljansko listo<br />
ni kandidat brez podpore stranke. Hvalil ga je,<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ustanovi stranko.<br />
Sporočil mu je, da<br />
je lahko le njegov<br />
satelit in<br />
nič<br />
drugega!<br />
Gregorja Viranta iz leta 2011. Takrat se je na njeno<br />
ustanovitev odzval zelo besno in napadalno, tokrat<br />
pa je Logarju postavil pogoje, pod katerimi lahko<br />
ustanovi svojo stranko in z njo nastopi na volitvah.<br />
Odstopiti mora od vseh funkcij (kot predsednik<br />
sveta stranke je že odstopil), poravnati vse obveznosti<br />
do stranke (torej plačati sorazmerne stroške<br />
volilne kampanje za njegovo izvolitev), na svoji listi<br />
pa ne smejo kandidirati osebe, ki zavračajo sodelovanje<br />
z njim. Sporočil mu je, da je lahko le<br />
njegov satelit in nič drugega! Pričakuje, da bo pobiral<br />
volivce med<br />
neopredeljenimi, na sredini in<br />
levo od nje, ne pa stranki SDS. Janšev strah je utemeljen,<br />
saj so tudi njihove ankete pokazale, po-<br />
Površina: 160 cm 2 da lahko postane vse, kar želi, tudi predsednik<br />
stranke in predsednik vlade. Odkod nenadoma<br />
tak Janšev preobrat, če to sploh je? Če hoče volivce<br />
prepričati, da Logar ni njegova zgodba, ga mora<br />
bolj kritizirati kot hvaliti. Toda če ga bo preveč napadal,<br />
bo Logar doživel usodo Viranta. To bo storil<br />
le, če bo presodil, da ga lahko na volitvah preveč<br />
ogrozi. Kajti Janša ne bo nikoli dopustil, da bi<br />
vlado sestavil kdorkoli drug kot on sam. Vsi drugi<br />
mu lahko zgolj asistirajo in prikimavajo. A v tem<br />
je glavni problem slovenske politične desnice. Če<br />
želi vnovič priti na oblast, se mora Janša umakniti<br />
Logarju. To so mu nekako javno sporočili tudi<br />
Logarjevi simpatizerji v SD, ki so se udeležili prve<br />
javne tribune Platforme.<br />
■<br />
77
Reporter 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 17<br />
Površina: 201 cm 2 1 / 1<br />
nabodalo<br />
| UROŠ URBANIJA bo postal novi odgovorni urednik Planet TV. Janšev<br />
politični propagandist v novo službo prihaja s TV Slovenija, kjer je do<br />
pred kratkim direktoroval in kjer se je izkazal z ukinitvijo gledanih informativnih<br />
oddaj in uvajanjem novih, kijih ni nihče gledal. S takimi<br />
izkušnjami je seveda idealni novi šef Planeta teme.<br />
tem, da v okolici sedeža vlade v<br />
| V torek so v Mariboru izvajali<br />
nadzor voznikov z najetimi<br />
radarji, kar je že tretja tovrstna<br />
akcija letos. Mariborčani<br />
centru Ljubljane<br />
jumbo plakate.<br />
ni prostora za<br />
že brskajo po kleteh in podstrešjih<br />
ter iščejo transparente iz leta<br />
20<strong>12</strong><br />
- če je bil bojni klic »Gotof<br />
je!« dovolj dober za FRANCA<br />
KANGLERJA, bo tudi za SAŠA<br />
ARSENOVIČA.<br />
| Slovenska tiskovna agencija je<br />
ministru za delo in nekdanjemu<br />
| Poslanec SDS BRANKO GRIMS<br />
že pakira kovčke za selitev<br />
Kranja na Bled. Ker po občinskih<br />
odlokih v turistične namene<br />
ne sme oddajati<br />
iz<br />
več kot polovico<br />
svoje vile, se bo tja zdaj preselil<br />
s svojo celotno družino. Turistom<br />
pa bo oddajal še svoje dosedanje<br />
stanovanje v Kranju.<br />
prvaku Levice LUKI MESCU pomotoma<br />
pripisala udeležbo na zasedanju<br />
zunanjih<br />
ministrov Nata.<br />
| Poslanka MOJCA ŠETINC PAŠEK,<br />
ki sojo izključili iz Gibanja<br />
Svoboda, je izstopila tudi iz po-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Napako so pravočasno popravi-<br />
Površina: 201 cm 2 li in tako preprečili pokanje žil v slanske skupine in je zdaj samostojna<br />
glavah članov Levice.<br />
poslanka. Čaka, da<br />
se iz SDS poslovi ANŽE LOGAR, iz<br />
| Doktor davčnih utaj ROK Levice pa MIHA KORDIŠ, da bodo<br />
SNEŽIČ je pred časom razburil nato lahko skupaj ustanovili samostojno<br />
s plakati, na katerih seje hvalil,<br />
poslansko skupino.<br />
da ima dostop do vodstev<br />
več državnih družb pod nadzorom<br />
| Pravosodna ministrica<br />
NSI - plakate je za po-<br />
DOMINIKA ŠVARC PIPAN je sodni-<br />
vrh dal postaviti pred sedeže teh kom ponudila skoraj 600 evrov<br />
družb. Zdaj se Snežič hvali s povezavami<br />
dodatka, ki bo predpisan z noko<br />
s TINO GABER, partnervim<br />
zakonom. Če tokrat ne bo<br />
premierja ROBERTA GOLOBA, in »happy enda«, sodniki že grozijo<br />
na vladi se lahko tolažijo vsaj s<br />
s stavko.<br />
| Nekdanji Janšev minister BOŠTJAN KORITNIK ne bo minister v vladi<br />
ROBERTA GOLOBA. A zanj ni strahu, da ne bi bil pri koritu: še vedno je<br />
podžupan ljubljanskega župana ZORANA JANKOVIČA, razvpitima poslovnežema<br />
RAJKU HRVATIČU in MIHAELU KARNERJU pa pomaga pri<br />
njunem nepremičninskem projektu.<br />
78
Reporter 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 26<br />
Površina: 1.829 cm 2 1 / 5<br />
Površina: 1.829 cm 2 79<br />
i<br />
jRr.~<br />
Al''/<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ljudska fronta<br />
Janša-Logar<br />
IVAN PUC<br />
ivan.puc@reporter.si<br />
Odstop Anžeta Logarja, predsednika Društva Platforma sodelovanja, s<br />
položaja predsednika sveta SDS ni razblinil dvomov o njegovi iskrenosti<br />
postati avtonomni politični akter. Ni še prišel s kartami na<br />
dan. Tako Janša<br />
kot Logar imata njuno razmerje pod nadzorom. Kar je v pričakovanju volitev<br />
tudi sporočilo zadnjega nastopa predsednika SDS v<br />
svetu članom stranke.
Reporter 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 26<br />
Površina: 1.829 cm 2 2 / 5<br />
te moke ne bo kruha, smo vedeli. SDS med-<br />
voditelja je postal zunanji minister in bil<br />
ij<br />
'<br />
tem priključuje stranke in strančice oziroma<br />
liste, ki niso prestopile praga parlamenta,<br />
lahko pa prestopijo prag SDS. SLS<br />
kljub<br />
vabilu vztraja na samostojni poti, zaradi<br />
česar tokrat njihovemu evropskemu<br />
poslancu Francu Bogoviču tokrat ne bo da-<br />
eden ključnih ljudi predsedovanja EU. A<br />
s tem političnih ambicij ni izživel, kandidiral<br />
je za predsednika republike, njegovo<br />
neodvisno kandidaturo s podporo volivcev<br />
je podprla SDS. Bila je koordinirana<br />
z janšo; če prisluhnemo slednjemu ne<br />
no nastopiti na listi SDS za evropske volitve.<br />
Za evropske volitve se te dni ustana-<br />
Lako zelo, koL bi uslrezalo njemu in SDS.<br />
Postavil se je kot edini resni desnosredin-<br />
vlja tudi Ruparjeva stranka upokojencev.<br />
ski kandidat in povsem zasenčil nekdanje-<br />
Diverzifikacija politične ponudbe<br />
ga ministra Nove Slovenije Janeza Ciglerja<br />
Kralja - in začele so se težave NSI. Igor<br />
Janezu Janši, tudi če postane relativni zma-<br />
Lukšič v Delu meni, da gre za »kontrolira-<br />
govalec, manjka zaveznikovna<br />
politični sre-<br />
ne strateške premike na desnici« - na ško-<br />
dini, ki bi bili pripravljeni z njim v koalici-<br />
do NSI, ker ji jemlje glasove. No, kot je ugo-<br />
jo. Nazadnje je kompanjona našel v osebi<br />
novega predsednika SMC po odstopu Mira<br />
Lovila agencija Parsifal (raziskavo je najela<br />
SDS), bodo šli glasovi za Logarja na evrop-<br />
Cerarja - Zdravka Počivalška. On in njegovi<br />
skih volitvah tudi iz bazena volivcev SDS.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ali<br />
bo iz Logarjeve Platforme sodelovanja<br />
res nastala avtonomna<br />
stranka oziroma lista, s katero bo<br />
posegel v volilniboj na naslednjih<br />
volitvah, ali pa bo to le bolj ljudskofrontni<br />
sofisticirani satelit SDS Janeza<br />
Janše?<br />
O tej dilemi bodo imeli zadnjo besedo<br />
volivci v oddaji 24UR ZVEČER pa je potrdil,<br />
da ga je k odstopu s položaja predsednika<br />
sveta SDS<br />
večkrat pozval predsednik<br />
stranke potem, ko so uradno ustanovili<br />
Platformo sodelovanja -<br />
v izogib vtisu<br />
na članstvo stranke, da sedi na dveh stolih.<br />
Megla in<br />
spini<br />
Medtem pa ne bo manjkalo še več goste<br />
megle in raznoraznih spinov. Poleti je tako<br />
zakrožila domnevna informacija, da je<br />
pred letom (takoj po trojnem referendumu)<br />
Janez Janša napovedal, da bo na naslednjem<br />
kongresu SDS leta 2025 kandidiral<br />
za predsednika stranke in da je Logarja<br />
pozval, naj se odloči o nadaljnji politični<br />
poti oziroma prevzame vodenje SDS. Da iz<br />
poslanci nikakor niso hoteli na<br />
volitve, bili<br />
so pripravljeni za sodelovanje s komurkoli<br />
in prelomiti dano besedo. Počivalšek, stečajni<br />
upravitelj SMC , je zdaj kooptiran v stro -<br />
kovni svet SDS.<br />
Že pred leti so analitiki na desni sredini,<br />
denimo dr. Matevž Tomšič, ugotavljali,<br />
da desni pol slovenske politike za uspeh<br />
na volitvah potrebuje idejno in kadrovsko<br />
osvežitev, predvsem pa diverzifikacijo politične<br />
ponudbe. Ključna je pridobitev podpore<br />
sredinskih,<br />
bolj liberalno usmerjenih<br />
volivcev; tistih, ki jih je največji stranki tega<br />
tabora leta 200/1<br />
že uspelo pridobiti na svojo<br />
stran in jim prineslo zmago na volitvah.<br />
Glasovi za Logarja tudi iz bazena<br />
SDS<br />
Janša ima v rokah močno, izvrstno organizirano<br />
stranko, Logar le društvo ljubiteljev<br />
javnih razprav, vsakdo<br />
v ožjem gremiju<br />
Platforme sodelovanja ima svojo kariero.<br />
Njen predsednik je že 23 let Janšev sopotnik<br />
in podpornik. Prek SDS in njenega<br />
Površina: 1.829 cm 2 80<br />
Ne bo nas odrešil trpeči<br />
Janša temveč veseli, vedno<br />
nasmejani in<br />
Ta je v drugem krogu predsedniških volitev<br />
zbral več glasov kot SDS in NSI skupaj<br />
na državnozborskih volitvah. Od takral se<br />
ponavlja vprašanje načina in časovnice izrabe<br />
njegovega političnega kapitala. Kako<br />
ga bo upravljal v svoj prid in predvsem kako<br />
ga lahko uporabi njegov dolgoletni šef<br />
Janez Janša za vnovični prevzem oblasti.<br />
Analitik Janez Janša<br />
pozitivni<br />
poskočni pahorjanski Logar.<br />
V svetu SDS je stranka po odstopu predsednika<br />
Anžeta Logarja le tega zamenjala<br />
s poslancem Zvonetom Černačem. V daljši<br />
analizi Kapital Anžeta Logarja z volitev<br />
predsednika republike, ki smo jo pridobili,<br />
je Janez Janša spregovoril o razmerju<br />
med SDS in Logarjevo Platformo sodelovanja<br />
(PS). »V skupnem interesu je, da je
Reporter 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 26<br />
Površina: 1.829 cm 2 3 / 5<br />
ločitev izpeljana korektno, odstop s funkcij,<br />
poravnava obveznosti do stranke, ne<br />
kandidiranje oseb, ki javno izjavljajo, da<br />
ne bi sodelovali z SDS,« je sklenil razmišljanje<br />
Janša, ki je temeljne poudarke nastopa<br />
predstavljal na PovverPointu.<br />
Konec lanskega leta so na posvetu poslanske<br />
skupine SDS ugotovili, da je možno kapital<br />
Logarja s predsedniških volitev »investirati<br />
bodisi znotraj, v krepitev SDS, bodisi<br />
z ustanovitvijo nove, suverene, vendar kompatibilne<br />
oziroma neizključujoče stranke.«<br />
Kot je še analiziral Janša, je Logar nadaljeval<br />
politiko delnega distanciranja od SDS iz<br />
predsedniške kampanje in brez posvetovanja<br />
oziroma usklajevanja timinga z SDS je<br />
ustanovil formalno obliko (društvo)<br />
Platforma<br />
sodelovanja, v kateri je politično mešana<br />
struktura. »Logar ni z nobeno potezo<br />
nakazal interesa za krepitev SDS. Niti enega<br />
novega člana (kljub obvezi vseh poslancev),<br />
izstop dveh članic, ko je nastala PS,<br />
podpora spremembi ustave v nasprotju s<br />
stališčem SDS.«<br />
Janez Janša je v svetu SDS v daljši analizi Kapital Anžeta Logarja z volitev predsednika republike<br />
spregovoril o razmerju med SDS in Logarjevo Platformo sodelovanja. Razmišljanje je predstavil na<br />
PovverPointu.<br />
Odstopil sem kot predsednik sveta SDS - in to je to<br />
Anže Logar, predsednik Društva Platforma sodelovanja in nekdanji predsednik sveta SDS<br />
Veste kaj več o poteku zadnjega sveta<br />
Janez Janša je na Radiu Ognjišče dejal, da<br />
SDS? V njem so člani sprejeli vaš odstop in<br />
verjame, da bo iz Platforme nastala poli-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.829 cm 2 81<br />
izvolili novega predsednika<br />
tega najvišjega<br />
organa med kongresoma.<br />
0 dogajanju na svetu stranke vem le toliko, kot<br />
sem lahko prebral v tedniku Reporter. Nekdo<br />
od prisotnih v dvorani vam je očitno poslal tudi<br />
fotografijo zapisov prikazanih na PovverPointu.<br />
Nimate svojih<br />
virov informacij?<br />
Ne vidim smisla, zakaj bi si dodatno oteževal<br />
svoj vsakdan s poizvedovanjem, kaj je kdo tam<br />
rekel ali ni rekel. Odločil sem se, da odstopim<br />
kot predsednik sveta SDS - in to je to.<br />
Ali<br />
drži, da ste bili pravzaprav primorani<br />
odstopiti?<br />
Statut stranke je jasen: odstopiš s tem, ko podpišeš<br />
in oddaš odstopno izjavo, do razrešitve<br />
predsednika sveta stranke pa pride, ko to na<br />
predlog predsednika stranke storijo svetniki.<br />
Kaj menite o analizi predsednika stranke<br />
-<br />
predstavil jo je v svetu stranke - glede<br />
vašega distanciranja od SDS in nastopu<br />
Platforme na volitvah?<br />
Kot sem že večkrat dejal, internih stvari v<br />
stranki ne pojasnjujem in ne komentiram. To se<br />
mi zdi edinole korektno.<br />
Bo<br />
-<br />
tako napovedujejo analitiki<br />
-<br />
vaš naslednji<br />
korak izstop iz stranke?<br />
Kaj vse so že napovedovali in o čem vse so že<br />
špekulirali! SDS me je najprej nastavila za predsedniške<br />
volitve kot nestrankarskega kandidata,<br />
zdaj pa v Reporterju pišete, da naj bi bilo ravno<br />
obratno in naj bi me odstavila s položaja predsednika<br />
sveta. Vsa ta ugibanja oziroma takšne ali<br />
drugačne razlage so v pomanjkanju pravih oziroma<br />
zadostnih informacij normalne. Nekatere se<br />
izkažejo za točne, druge ne. 0 kakšnem izstopu iz<br />
stranke ne razmišljam in se s tem ne obremenjujem.<br />
Ostajam desnosredinski politik.<br />
Boste glede nastopa na<br />
evropskih volitvah<br />
v Platformi še rekli katero?<br />
Debato o tem smo enkrat že imeli, najbrž bomo<br />
opravili še kakšno. Nismo naredili kakih sklepov<br />
razen enega, da se ne odzovemo vabilu Nove<br />
Slovenije k skupnemu nastopu na volitvah za<br />
Evropski parlament prihodnje leto.<br />
tična lista ali stranka.<br />
»Stranka težje, lista<br />
za volitve pa lažje in zagotovo bo to<br />
nov faktor na naslednjih volitvah.« Tudi<br />
on špekulira?<br />
Kot rečeno, o tem. kakšen odnos do volitev<br />
bomo zavzeli v Platformi, še nismo niti dobro<br />
razmišljali. Vse izrečeno na to temo je precej<br />
preuranjeno.<br />
Minister za finance Klemen Boštjančič<br />
je vse poslance, tudi opozicijske, opozoril,<br />
da stoodstotno usklajevanje socialnih<br />
transferjev generira<br />
bi mu prisluhniti.<br />
del inflacije. Veljalo<br />
Minister Boštjančič je sam požrl svoje besede<br />
glede na to, daje koalicija podprla opozicijsko<br />
dopolnilo k proračunu. Bolj me skrbi zakon o<br />
obnovi, ki napoveduje, da bo deset milijard<br />
evrov, vrženih v popoplavno sanacijo, brez<br />
jasnega nadzora. V zakonu so predvidene<br />
možnosti razlastitve - kar na prvo žogo.<br />
Bi<br />
moral finančni minister odstopiti, ker<br />
so ga oziroma ste ga v državnem zboru<br />
preigrali?<br />
Odstopiti bi moral že zaradi mnenja fiskalnega<br />
sveta v odboru za finance o proračunskih<br />
dokumentih: za gospoda Kračuna so neverodo<br />
stojni. Česa takšnega v zgodovini načrtovanja<br />
proračunov še nismo doživeli.
Reporter 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 26<br />
Površina: 1.829 cm 2 4 / 5<br />
»Interesa Logarja in<br />
nasprotujeta«<br />
SDS si delno<br />
PETER SUŠNIK, NEKDANJI PREDSEDNIK MESTNEGA ODBORA SDS V LJUBLJANI<br />
Janša je prepričan,<br />
Odhaja iz SDS zaradi nestrinjanja s<br />
ali z<br />
vodstvom stranke?<br />
Društvo za razprave o sodelovanju je lahko<br />
sestavni del osebne promocijske kampanje,<br />
a prehod v resno politično stranko zahteva<br />
bistveno več: organizacijsko strukturo, denar<br />
in predvsem ljudi. Problem sta organizacijska<br />
struktura ter manko ljudi, ki bi bili pripravljeni<br />
prostovoljno delati v ozadju, kar je temelj<br />
resnih strank. Zakoniti viri denarja so redki in<br />
hkrati količinsko nezadostni za resen projekt.<br />
V Sloveniji se vsi poznamo, zato je velika<br />
nevarnost, daje bil kdo kdaj »ujet« z »napačnimi«<br />
programom<br />
da je kljub drugačnim izjavam<br />
v javnosti jasno, da je Platforma ustanovljena<br />
za nastop na volitvah v državni<br />
zbor in morebiti v Evropski parlament.<br />
»Logar se je za kandidaturo odločil marca<br />
2021, vodstvu SDS pa je to odločitev sporočil<br />
šele slabo leto kasneje,« je ugotavljal Janša.<br />
Njegov interes in vidna strategija Platforme<br />
je po Janševih besedah, da se formalno v<br />
stranko preoblikuje čim kasneje in se tako<br />
izogne daljši medijski fronti. »Nastanek<br />
nove stranke<br />
pod vodstvom vidnega člana,<br />
funkcionarja in poslanca SDS ne more miniti<br />
brez posledic za stranko. Zato si interesa<br />
Logarja in SDS delno nasprotujeta. 1. V<br />
interesu SDS je, da se situacija razčisti čim<br />
prej in da je dovolj časa za konsolidacijo. 2.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
ljudmi, v »napačnih« poslih, v »napačnih« okoljih<br />
ali z »napačnimi« zapisanimi ali izrečenimi izjavami<br />
glede na podobo, ki jo želi prikazati novi obraz.<br />
Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si, je<br />
v slovenskem političnem prostoru preverjena<br />
formula za diskreditacijo. Če k temu dodamo<br />
še vire denarja, je zgodba zapečatena. Najožji<br />
krog znanih sodelavcev je lahko kritični faktor v<br />
uspehu ali potopu novega političnega projekta.<br />
Anže Logar bo moral priti s kartami na dan: ali<br />
gre za odhod iz SDS zaradi nestrinjanja s programom<br />
ali zaradi nestrinjanja z vodstvom stranke?<br />
Če je prvo, kaj novega prinaša? Če drugo, je<br />
tako in tako samo »SDS brez Janeza Janše«. V<br />
obeh primerih ga čaka vprašanje: kdaj in kako je<br />
spoznal, daje politično kariero gradil na vodilnih<br />
in odločilnih funkcijah v napačni stranki oziroma<br />
ob podpori napačnega predsednika stranke?<br />
Sposobnost odgovora na to vprašanje bo določilo<br />
njegovo uspešnost nagovarjanja volivcev<br />
in sklepanja koalicije v primeru uspeha. Tvega,<br />
da mu ciljni glasovi odrečejo podporo in da si<br />
nakoplje motiviranega tekmeca v SDS. Oboje je<br />
pot na politično smetišče.<br />
Površina: 1.829 cm 2 V interesu SDS je, da Platforma sodelovanja<br />
zajema volilno telo neopredeljenih in levice<br />
in ne volivce, ki so v dosegu SDS. 3. V interesu<br />
SDS je, da je PS dodana in ne odvzeta<br />
vrednost.« Logarjeva naloga torej je nabirati<br />
glasove med neopredeljenimi in privabiti<br />
tiste, ki sicer ne bi odšli na volišča.<br />
Izhod iz [pre]dolgega<br />
tranzicijskega cikla<br />
Teza, ki se večkrat ponavlja, je, da dokler bo<br />
edina alternativa Janez Janša, se vladi ni<br />
treba bati. Govorili smo z nekaj mnenjskimi<br />
vplivneži desno od sredine, ki nočejo bi-<br />
82
Reporter 04.<strong>12</strong>.<strong>2023</strong><br />
Ponedeljek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 26<br />
Površina: 1.829 cm 2 5 / 5<br />
ti imenovani. Povedo, bolj potihoma in oprezujoč<br />
nagnjeni čez mizo, de je že napočil čas<br />
za Janšev umik. Ker bi bil koristen izhod iz<br />
(pre)dolgega tranzicijskega cikla. Kot je nekdo<br />
dejal že pred leti: Janša je preteklost, ki<br />
vztraja. Drugače rečeno, ne bo nas odrešil<br />
ALEŠ MAVER, ZGODOVINAR IN LATINIST, POLITIČNI ANALITIK<br />
Logar bi naredil napako, če bi se preveč trudil<br />
za »urbani elektorat«<br />
trpeči Janša, temveč veseli, vedno nasmejani<br />
in pozitivni poskočni pahorjanski Logar.<br />
Sporočilo predstavljene Janševe analize<br />
članom SDS, ki že postrani gledajo na sobranje<br />
Anžeta Logarja, je kontroverzno: predsednik<br />
SDS nadzira položaj, daje pospešeni<br />
takt, definira pravila politične igre. Noče v<br />
konflikt z njim, a hkrati da vedeti, da mu je<br />
dovolj megle, v katero se zavija Logar - tudi<br />
zato, ker so volitve tako daleč, a Janša meni,<br />
da so lahko tudi vse hliže. Logar je v nedavnem<br />
pogovoru za Demokracijo dejal, da bo<br />
sicer predsednik vlade Golob gotovo odšel, a<br />
bo namesto njega nastopil tehnični premier.<br />
»Kar je bilo, je bilo, kar je, je in kar<br />
bo pa bo«<br />
»Ko se pogovarjam z ljudmi, je kar precej<br />
takšnih, ki jim nista všeč ne Janša in ne<br />
Tonin - šli pa bi za Logarjem,« ugotavlja<br />
zgodovinar in publicist Stane Granda. A ga<br />
tudi moti, ker pravzaprav nima svojih stališč,<br />
ideologiji se odreka, nima odnosa do<br />
preteklosti pa tudi do prihodnosti. »Ko sem<br />
pri grobnici narodnih herojev nekoč srečal<br />
podpredsednika zveznega izvršnega sveta<br />
Živka Pregla, sem ga pobaral, kako kaj kaže.<br />
Odvrnil mi je. ‘Kar je bilo, je bilo, kar je,<br />
Doslej je bilo uspešnih sorazmerno malo političnih<br />
projektov, pri katerih so akterji zapičili<br />
zastavico in rekli, mi smo sredina. Izjemi sta<br />
predvsem dve, lista Gregorja Viranta leta 2011<br />
in politični fenomen Boruta Pahorja, a Pahor<br />
se je vendarle potegoval za precej drugačno<br />
funkcijo. Virant pa je bil sorazmerno uspešen,<br />
ker se je pojavil v začetnem obdobju »novih<br />
obrazov, ko je izbranec levega bloka Zoran<br />
ralen. Bolj bi nam koristila prava leva socialistična<br />
oziroma socialdemokratska stran-<br />
Jankovič vendarle marsikoga odbijal in je kot<br />
sprejemljiva vmesna pot med Janšo in njim<br />
marsikoga<br />
nagovarjal.<br />
Vprašanje je, ali lahko Anže Logar sedaj računa<br />
na podoben učinek. Morda mu lahko koristi,<br />
da je levi blok dolgoletna negativna selekcija<br />
močno načela in bi bil morda kdo, kije sicer<br />
volil »nove obraze«, pripravljen pomisliti nanj<br />
kot sprejemljivo izbiro, kot je bilo deloma pri<br />
Virantu. Bi pa po mojem mnenju Logar naredil<br />
napako, če bi se preveč trudil za tako imenovani<br />
»urbani elektorat«, volivce predvsem v Ljubljani<br />
in še nekaterih mestnih središčih. V trenutnem<br />
stanju, ki je posledica dolgoletne Jankovičeve<br />
vladavine v prestolnici in deloma tudi strukture<br />
volivcev, tam ne bi bila uspešna niti Angela<br />
Merkel. Pc mojem mnenju bi si moral prizadevati<br />
za okrepitev podpore na podeželju, predvsem<br />
na vzhodu Slovenije, kjer je že zmagoval na<br />
predsedniških volitvah, in ponekod v osrednji<br />
Sloveniji, kjer je na istih volitvah dosegel slabši<br />
izid kot Barbara Brezigar leta 2002.<br />
je dejal v pogovoru za Demokracijo. Ge sledimo<br />
sopomenkam, ki po Slovarju sloven-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.829<br />
je in kar bo pa bo. Nimamo pojma, kaj narediti.’<br />
ka; takšna, ki bi pritegnila mlade, priznavaskega<br />
knjižnega jezika ustrezajo rabi izraza<br />
Prav tak je tudi Logar,« si z anekla<br />
parlamentarizem in evropsko realnost.« nenačelnost, je Janša pri njem zaznal eleka;<br />
doto pomaga Granda in opozarja na to, da Ne gre pozabiti, kako je Janez Janša videl mente prilagodljivosti, pragmatičnosti, nedoslednosti,<br />
je v vodstvo Platforme sodelovanja vključil Anžeta Logarja takoj po predsedniških volitvah:<br />
popustljivosti, nezanesljivosti,<br />
Jerneja Pikala (SD), človeka, ki je izdal svojega<br />
lahko je ne le predsednik SDS, ampak nestanovitnosti ... A tako jebilo vedno z ljud-<br />
mentorja Igorja Lukšiča. »Logar je libe-<br />
tudi vlade in države - v kolikor bo načelen, skofrontnimi zavezniki in sopotniki. ■<br />
■■ ■■ ■ Majsko ustanovno srečanje društva Platforma<br />
{<br />
t- v, < -<br />
-lij<br />
cm 2 83
Change language