kliping_8_9_2023
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Zbirka medijskih objav<br />
Za DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE<br />
Število objav: 24<br />
Internet: 8<br />
Radio: 4<br />
Televizija: 4<br />
Tisk: 8<br />
Spremljane teme:<br />
Odbor za ... mladino: 1<br />
Janša Janez (Ivan): 8<br />
Odbor - obrambo: 3<br />
Odbor - ... okolje: 4<br />
Službe DZ RS: 5<br />
Horvat Jožef: 6<br />
PS NSi: 3<br />
Grims Branko: 1<br />
DZ - Državni ... seje: 1<br />
PS SDS: 1<br />
PS SD: 1<br />
Černač Zvonko: 1<br />
Irgl Eva: 1<br />
Zakonodajno - ... RS: 3<br />
DZ - ... Parlament: 9<br />
Jeraj Alenka: 1<br />
Breznik Franc: 1<br />
Dimic Iva: 4<br />
Tonin Matej: 6<br />
Godec Jelka: 2<br />
Kordiš Miha: 3<br />
dr. Logar Anže : 4<br />
Horváth Ferenc: 1<br />
Lisec Tomaž: 1<br />
Hot Meira mag.: 4<br />
Prednik Jani: 1<br />
Vrtovec Jernej: 2<br />
Odbor za kulturo: 4<br />
Zrim mag. Damijan: 2<br />
Cigler Kralj Janez: 1<br />
Žavbi Lenart: 1<br />
Čalušić Mateja: 3<br />
Gregorič Miroslav: 2<br />
Greif Tatjana: 1<br />
dr. Čadonič Špelič Vida:<br />
5<br />
...
Internet Naslov Šarec zagotavlja: Slovenija nikakor ne bo neverodostojna članica Nata<br />
Zaporedna št.<br />
1<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
A. K. , STA<br />
Odbor - obrambo , Tonin Matej , Kordiš Miha , Gregorič Miroslav<br />
...Člani odbora za obrambo so se seznanili s poročilom o izvajanju investicij v Slovenski vojski (SV) na podlagi zakona<br />
o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih 2021...<br />
Internet Naslov Odbor za kulturo potrdil predlog spremembe zakona o verski svobodi<br />
Zaporedna št.<br />
2<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor STA , D. K.<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , Horvat Jožef , Dimic Iva , Odbor za kulturo<br />
...so zavrnili dopolnila opozicijske NSi, ki je tudi zahtevala umik te točke s seje, kar ni bilo sprejeto. Že na začetku<br />
današnje seje je poslanec NSi Jožef Horvat predlagal, da se ta točka umakne z dnevnega reda seje, ker je vlada<br />
zakon v proceduro poslala po skrajšanem postopku, "kot da gre za manj zahtevno spremembo"....<br />
Internet Naslov Odbor DZ podprl noveli zakona o zaščiti živali ter o KGZS<br />
Zaporedna št.<br />
3<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Siol.net, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor STA , D. K.<br />
Teme<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , Hot Meira mag. , Čalušić Mateja , Greif Tatjana<br />
...Podprli so tudi predlog novele zakona o kmetijsko gozdarski zbornici. Predlog novele zakona o zaščiti živali so v<br />
parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Med drugim<br />
zakon predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja...<br />
Internet Naslov Minister Šarec: Ključna vlaganja v vojsko se bodo kljub poplavam nadaljevala<br />
Zaporedna št.<br />
4<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
Odbor - obrambo , Tonin Matej , Kordiš Miha , Gregorič Miroslav<br />
...V odboru za obrambo so se seznanili s poročilom o izvajanju investicij v Slovenski vojski v lanskem letu. Zakon o<br />
zagotavljanju sredstev za investicije v vojsko je za obdobje...<br />
Internet Naslov Odbor potrdil spremembe, ki znižujejo nadomestila za verske uslužbence<br />
Zaporedna št.<br />
5<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
N1info.si, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
STA<br />
Janša Janez (Ivan) , Horvat Jožef , Dimic Iva , Odbor za kulturo<br />
...Na odboru za kulturo so potrdili spremembo zakona o verski svobodi, s katerim se znižuje delež državnega<br />
nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev. Več pomislekov...<br />
Televizija Naslov Novela zakona o zaščiti živali<br />
Zaporedna št.<br />
6<br />
Povzetek<br />
Medij POP TV, Slovenija 19:11 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum 24 ur; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Tadej Grešovnik<br />
Hot Meira mag. , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...POP TV, 07.09.<strong>2023</strong>, 24 UR, 19.11 PETRA KERČMAR (voditeljica) Medtem pa pri nas nova maratonska<br />
parlamentarna razprava o predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki razburja predvsem veterinarsko stroko. Uvedba<br />
tako imenovanih kvalificiranih prijaviteljev, torej...<br />
2
Televizija Naslov Polemike glede zaščite živali<br />
Zaporedna št.<br />
7<br />
Povzetek<br />
Medij Kanal A, Slovenija 18:17 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Svet; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
U.V. Urša Vrečar<br />
Službe DZ RS , Zakonodajno - pravna služba DZ RS , Hot Meira mag. , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
...Urša Vrečar. URŠA VREČAR (novinarka) Iz koalicijskih vrst danes pomirljivi toni do tistih, ki noveli zakona o zaščiti<br />
živali najglasneje nasprotujejo. MEIRA HOT (SD) Naše čvrsto prepričanje je, da je absolutna večina kmetov tista, ki<br />
ravna z živalmi več kot zgledno, strpno, primerno. Veliko je zavržnih primerih...<br />
Televizija Naslov Odbor za kmetijstvo<br />
Zaporedna št.<br />
8<br />
Povzetek<br />
Medij TV Slovenija 1, Slovenija 19:10 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Dnevnik; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Gašper Petovar<br />
Odbor - kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje , Službe DZ RS , Horvat Jožef , Zrim mag.<br />
Damijan , Čalušić Mateja<br />
...TV SLOVENIJA 1, 07.09.<strong>2023</strong>, DNEVNIK, 19:10 SAŠA KRAJNC (voditelj) Člani parlamentarnega odbora za<br />
kmetijstvo obravnavajo dva zakona. Zakon o zaščiti živali in zakon o Kmetijsko-gozdarski zbornici. Oba sprožata<br />
številne odzive. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe državnega zbora sta ustavno sporne in bi lahko, po napovedih,<br />
končala na Ustavnem sodišču. Ju...<br />
Tisk Naslov Pogrešajo dolgoročno načrtovanje države<br />
Zaporedna št.<br />
9<br />
Povzetek<br />
Medij Vestnik Murska Sobota, Slovenija Stran: 4 Površina: 514 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ines Baler<br />
Horvat Jožef<br />
...Praznik Občine Tišina Pogrešajo dolgoročno načrtovanje države Priznanja poslancu Jožefu Horvatu, gasilcem,<br />
Štefanu Gumilarju in mladim - Najboljša športnika Jože Lapoši in Natalija Pavlinjek Občina Tišina je s slavnostno sejo<br />
zaznamovala 23. občinski...<br />
Tisk Naslov "Včasih te države res ne razumem"<br />
Zaporedna št.<br />
10<br />
Povzetek<br />
Medij Vestnik Murska Sobota, Slovenija Stran: 5 Površina: 954 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Rok Šavel<br />
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino , Odbor - obrambo , Odbor - kmetijstvo,<br />
gozdarstvo, prehrano in okolje , Horvat Jožef , PS SD , DZ - Državni zbor - Parlament , Horváth<br />
Ferenc , Prednik Jani , Zrim mag. Damijan<br />
...Poslanski obed »Včasih te države res ne razumem« Damijan Zrim je prepričan, da bi za dobrobit državljanov morala<br />
sodelovati oba politična pola, ne glede na ideološke razlike »Pobudo za Klub goričkih županov sva dala...<br />
Radio Naslov Odbor za kmetijstvo potrdil predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici<br />
Zaporedna št.<br />
11<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Slovenija 1, Slovenija 15:47 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Miranda Bratkič<br />
Odbor - kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje , Službe DZ RS , Horvat Jožef , Lisec Tomaž ,<br />
Žavbi Lenart , Čalušić Mateja<br />
...RADIO SLOVENIJA 1, 07.09.<strong>2023</strong>, DOGODKI IN ODMEVI, 15:47 BLAŽ PERNAT (voditelj) Parlamentarni odbor za<br />
kmetijstvo je, po pričakovanjih, z večino koalicijskih glasov potrdil predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski<br />
zbornici. MIRANDA BRATKIČ (voditeljica) S tem...<br />
3
Radio Naslov Odbor za kulturo o predlogu sprememb zakona o verski svobodi<br />
Zaporedna št.<br />
12<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:19 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
M.M. Maja Morela<br />
Dimic Iva , Odbor za kulturo<br />
...07.09.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:19 MATJAŽ MERLJAK (voditelj) Poleg številnih drugih interesnih skupin so vladi trn<br />
v peti, kot kaže, tudi verske skupnosti. Na odboru za kulturo so danes obravnavali predlog sprememb zakona o verski<br />
svobodi. Po predlaganih spremembah naj bi verskim skupnostim prenehal status splošne koristne organizacije....<br />
Radio Naslov Poslanka Čadonič Špelič opozarja na neustavnost dveh novel, ki ju je vložila vlada<br />
Zaporedna št.<br />
13<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 15:22 Trajanje: 4 min<br />
Rubrika, Datum Utrip dneva; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Robert Božič<br />
Službe DZ RS , PS NSi , Zakonodajno - pravna služba DZ RS , Hot Meira mag. , dr. Čadonič Špelič<br />
Vida<br />
...RADIO OGNJIŠČE, 07.09.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:22 MATJAŽ MERLJAK (voditelj) Člani odbora državnega zbora<br />
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na današnji seji med drugim obravnavajo predlog novele zakona o zaščiti živali,<br />
ki med drugim predvideva vzpostavitev...<br />
Radio Naslov Potrdili predlog sprememb zakona o verski svobodi<br />
Zaporedna št.<br />
14<br />
Povzetek<br />
Medij Radio Ognjišče, Slovenija 18:09 Trajanje: 8 min<br />
Rubrika, Datum Mozaik dneva; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Matjaž Merljak<br />
DZ - Državni zbor - Parlament , Odbor za kulturo<br />
...RADIO OGNJIŠČE, 07.09.<strong>2023</strong>, MOZAIK DNEVA, 18:09 MATJAŽ MERLJAK (voditelj) Parlamentarni odbor za<br />
kulturo je ob obstrukciji poslancev SDS potrdil predlog sprememb zakona o verski svobodi, s katerim delež državnega<br />
nadomestila za plačilo prispevkov verskih...<br />
Internet Naslov Poslanka NSi: »Zakon o zaščiti živali je v posmeh veterinarski, pravni in kmetijski stroki«<br />
Zaporedna št.<br />
15<br />
Povzetek<br />
Medij<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Urednistvo<br />
Odbor - kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje , PS NSi , dr. Čadonič Špelič Vida<br />
... Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes obravnaval predlog zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici in<br />
predlog zakona o zaščiti živali. V opozicijski Novi Sloveniji...<br />
Internet<br />
Zaporedna št.<br />
16<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
Medij<br />
Vroča tema z Markom Balažicem in Matejem Toninom: mlajša generacija desnosredinskih<br />
politikov naj naredi nov politični produkt za naslednje parlamentarne volitve<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor A. S.<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , dr. Logar Anže<br />
...zaprtih posvetih, so strnili glave, kako naprej, predvsem kako in s kom nastopiti na volitvah v evropski parlament<br />
prihodnje leto. Prvaka strank mag. Mateja Tonina in Marka Balažica smo vprašali ali gre pri klavzurah za notranjo<br />
konsolidacijo, utrjevanje lastnih vrst ali morebiti celo za preštevanje slednjih. Nismo...<br />
4
Internet<br />
Zaporedna št.<br />
17<br />
Povzetek<br />
Naslov<br />
Medij<br />
Poznavalci o dolgoročnem vplivu poplav na slovenski politični prostor in kdo od politikov bo<br />
iz njih izšel močnejši<br />
Domovina.je, Slovenija<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Rok Čakš<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , dr. Logar Anže<br />
...Manjše stranke in politiki, ki so se s svojimi dobrodelno aktivnostjo manj javno izpostavljali, so izgubili nekaj podpore:<br />
najbolj opazno se je to zgodilo Anžetu Logarju, med strankami pa je nekaj tovrstne »škode» utrpela NSi. Vse to je<br />
pomembno vplivalo na slovenski politični prostor. Za kako dolgo, smo vprašali ljudi,...<br />
Televizija Naslov Novela zakona o zaščiti živali<br />
Zaporedna št.<br />
18<br />
Povzetek<br />
Medij NOVA 24 TV, Slovenija 19:40 Trajanje: 3 min<br />
Rubrika, Datum Novice; 7. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Ines Kumalić<br />
Službe DZ RS , PS NSi , Zakonodajno - pravna služba DZ RS , DZ - Državni zbor - Parlament , dr.<br />
Čadonič Špelič Vida<br />
...NOVA 24 TV, 07.09.<strong>2023</strong>, NOVICE, 19:40 JANEZ HOČEVAR (novinar) Danes je potekala seja odbora državnega<br />
zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na kateri so obravnavali 2 predloga novele zakona. Zakon o kmetijsko<br />
gozdarski zbornici Slovenije in zakon o zaščiti...<br />
Tisk Naslov Janša danes pričakuje Logarjeva pojasnila<br />
Zaporedna št.<br />
19<br />
Povzetek<br />
Medij Delo, Slovenija Stran: 2 Površina: 791 cm 2<br />
Rubrika, Datum Aktualno; 8. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Suzana Kos<br />
Janša Janez (Ivan) , Grims Branko , DZ - Državni zbor - seje , PS SDS , Irgl Eva , Jeraj Alenka ,<br />
Breznik Franc , Tonin Matej , Godec Jelka , dr. Logar Anže<br />
... Janša danes pričakuje Logarjeva pojasnila SDS za zaprtimi vrati Predsednik in podpredsedniki stranke s poslanci<br />
tudi o nadaljnji politični poti Anžeta Logarja Če gre Anže Logar na evropske volitve zunaj svoje stranke in se torej<br />
odzove na vabilo...<br />
Tisk Naslov Jernej Vrtovec, novi predsednik NSi?<br />
Zaporedna št.<br />
20<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 1 Površina: 174 cm 2<br />
Rubrika, Datum Naslovna stran; 8. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Anja Hreščak<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , Tonin Matej , Vrtovec Jernej<br />
...POLITIKA / NSI Jernej Vrtovec, novi predsednik NSi? NSi se na evropske volitve podaja s svojo najmočnejšo<br />
postavo: po naših informacijah naj bi bil nosilec liste predsednik stranke...<br />
Tisk Naslov Jernej Vrtovec, prihodnji predsednik NSi?<br />
Zaporedna št.<br />
21<br />
Povzetek<br />
Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 2 Površina: 426 cm 2<br />
Rubrika, Datum V ospredju; 8. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Anja Hreščak<br />
Teme<br />
Tonin Matej , dr. Logar Anže , Vrtovec Jernej , Cigler Kralj Janez<br />
...POLITIKA / NSI Jernej Vrtovec, prihodnji predsednik NSi? O Nadaljevanje s strani 1 Toninova prihodnja usoda bo<br />
torej zapečatena z njegovo, (dokončno) odločitvijo za kandidaturo za evropskega...<br />
5
Tisk Naslov Svoboda, SDS in NSi proti konoplji<br />
Zaporedna št.<br />
22<br />
Povzetek<br />
Medij Večer, Slovenija Stran: 5 Površina: 598 cm 2<br />
Rubrika, Datum V žarišču; 8. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Matej Grošelj<br />
DZ - Državni zbor - Parlament<br />
...LEGALIZACIJA MARIHUANE Svoboda, SDS in NSi proti konoplji Velika večina v državnem zboru ohranja<br />
konservativno držo pri vprašanju legalizacije konoplje, ki ima izjemen industrijsko-tehnološki potencial Matej Grošelj<br />
Svet pospešeno spreminja...<br />
Tisk Naslov Vlado Miheljak: Na njihovi strani zgodovine<br />
Zaporedna št.<br />
23<br />
Povzetek<br />
Medij Mladina, Slovenija Stran: 6 Površina: 450 cm 2<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 8. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Vlado Miheljak<br />
Teme<br />
Janša Janez (Ivan) , DZ - Državni zbor - Parlament , Dimic Iva , Godec Jelka , Kordiš Miha<br />
...skupna država kulturno, subkulturno, športno, življenjskoslogovno ... zadovoljevala in inspirirala. Če odmislimo<br />
prozaično popoplavno slogaštvo Goloba in Janše, kije imelo kratek rok trajanja, seje slikovit primer notranjepolitične<br />
sloge demonstriral ob izteku volitev novega vodstva Levice. Ko sem oni dan videl...<br />
Tisk Naslov Populizem delodajalcev<br />
Zaporedna št.<br />
24<br />
Povzetek<br />
Medij Mladina, Slovenija Stran: 24<br />
Rubrika, Datum Ostalo; 8. 9. <strong>2023</strong><br />
Avtor<br />
Teme<br />
Jure Trampuš<br />
Janša Janez (Ivan) , Černač Zvonko<br />
Površina: 1.009 cm<br />
2<br />
...maksima, konec. Iz opozicijskih SDS in NSi so nemudoma sporočili, da vsak dodatni prispevek omejuje gospodarsko<br />
rast in podjetniško svobodo. Prosto po Janezu Janši bi lahko dodali, daje bolje postrgati po proračunu kot pa uvajati<br />
dodatna finančna bremena. Proračun pa naj bi skrival veliko nepotrebnih postavk, recimo...<br />
6
Siol.net 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 14:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/sarec-zagotavlja...<br />
1 / 3<br />
Šarec zagotavlja: Slovenija nikakor ne bo neverodostojna<br />
članica Nata<br />
Avtorji: A. K., STA 0<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Obrambni minister Marjan Šarec je zagotovil, da ključni projekti SV ostajajo aktualni, prav tako zaveza, da se odstotek BDP zanjo do leta<br />
2030 dvigne na dva odstotka. "Nikakor ne bomo v situaciji, ko bo Slovenija neverodostojna članica zveze Nato in bo pričakovala, da drugi<br />
vse naredijo za nas," je dejal obrambni minister. Foto: STA<br />
Člani odbora za obrambo so se seznanili s poročilom o izvajanju investicij v Slovenski<br />
vojski (SV) na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih 2021 do<br />
2026 za leto 2022. Zakon za ta namen predvideva 780 milijonov evrov, obrambno<br />
ministrstvo pa jih je v preteklih dveh letih porabilo 15 odstotkov.<br />
Novice<br />
Prelomni dogodek za Slovensko vojsko<br />
7
Siol.net 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 14:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/sarec-zagotavlja...<br />
2 / 3<br />
V preteklem letu je obrambno ministrstvo na podlagi omenjenega zakona za 50 milijonov evrov<br />
kupilo taktično transportno letalo spartan, za bojne osemkolesnike boxer je ministrstvo<br />
porabilo 14,3 milijona evrov, od tega je 11,3 milijona evrov šlo za radijska sredstva Harris, po<br />
programu OCCAR pa so plačali administrativne stroške v višini treh milijonov evrov, je naštel<br />
generalni direktor direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu Željko Kralj.<br />
Za lahka kolesna oklepna vozila so skupno namenili 19 milijonov evrov, za komunikacijskoinformacijski<br />
sistem kibernetske obrambe pa je ministrstvo porabilo 7,2 milijona evrov. Za<br />
projekt oprema bojevnika so porabili 10,4 milijona, za oborožitev in opremo specialnih sil pa 1,5<br />
milijona evrov. Za projekt Spike protioklepnih raketnih sistemov je ministrstvo plačalo štiri<br />
milijone evrov.<br />
Novice<br />
Poveljnik Natove bojne skupine: Slovenski vojaki ne postavljajo neumnih vprašanj<br />
Za vzdrževalna dela na osrednjem vadišču v Postojni so po zakonu namenili 5,5 milijona evrov,<br />
gre predvsem za vzdrževalna dela na strelišču Bač v Ilirski Bistrici. Za izgradnjo strelišča Apače<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
so nakupili tehnološko opremo v vrednosti 839.000 evrov, pri tem je Kralj razkril, da je<br />
ministrstvo za to strelišče pridobilo gradbeno dovoljenje, zato se bo kmalu začel postopek<br />
izvedbe naročila.<br />
V letih 2021 in 2022 je obrambno ministrstvo po zakonu porabilo 192 milijonov evrov, to je<br />
približno 15 odstotkov v zakonu navedenega zneska, ki znaša 780 milijonov evrov.<br />
Kordiš protestiral<br />
V razpravi je poslanec Levice Miha Kordiš protestiral zoper investicije v nakup vojaške tehnike,<br />
saj da se izvajajo po zakonu, glede katerega je Levica zbrala 30.000 podpisov za razpis<br />
referenduma in glede katerega se je vladna koalicija v pogodbi zavezala, da ga bo novelirala.<br />
Gregorič pohvalil uspešno proračunsko realizacijo<br />
Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je nasprotno pohvalil uspešno proračunsko realizacijo<br />
obrambnega ministrstva, ob tem pa se nadeja, da bo realizacija v prihodnjem letu vsaj 25<br />
odstotkov višja in se bo gibala pri 150 milijonih evrov. Pozval je predvsem k nakupu<br />
protibalističnih radarjev in protiletalskih raket ter k realizaciji projekta zagona proizvodnje<br />
8
Siol.net 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 14:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/sarec-zagotavlja...<br />
3 / 3<br />
montažnih mostov, saj da v Sloveniji imamo industrijo, ki je kos takšni nalogi.<br />
V preteklih proračunskih krizah je bila prav vojska prva žrtev, meni poslanec NSi Matej Tonin,<br />
zato pozdravlja, da se investicije po tem zakonu še vedno izvajajo.<br />
Novice<br />
Filmska akcija slovenskih specialcev<br />
Šarec zagotovil, da ključni projekti SV ostajajo aktualni<br />
Obrambni minister Marjan Šarec je zagotovil, da ključni projekti SV ostajajo aktualni, prav tako<br />
zaveza, da se odstotek BDP zanjo do leta 2030 dvigne na dva odstotka. "Nikakor ne bomo v<br />
situaciji, ko bo Slovenija neverodostojna članica zveze Nato in bo pričakovala, da drugi vse<br />
naredijo za nas," je dejal obrambni minister.<br />
Po ministrovih besedah bo tudi obrambno ministrstvo prispevalo v solidarnostni sklad za<br />
obnovo po poplavah, vendar zaveze za ključne projekte, kot jih predvideva resolucija o razvoju<br />
SV, ostajajo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
9
Siol.net 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 18:23<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/odbor-za-kulturo...<br />
1 / 2<br />
Odbor za kulturo potrdil predlog spremembe zakona o<br />
verski svobodi<br />
Avtorji: D.K., STA 0,28<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: STA<br />
Odbor DZ za kulturo je danes ob obstrukciji poslancev SDS potrdil predlog sprememb<br />
zakona o verski svobodi, s katerim delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov<br />
verskih uslužbencev z zdajšnjih 100 znižuje na 60 odstotkov. Na seji so zavrnili dopolnila<br />
opozicijske NSi, ki je tudi zahtevala umik te točke s seje, kar ni bilo sprejeto.<br />
Že na začetku današnje seje je poslanec NSi Jožef Horvat predlagal, da se ta točka umakne z<br />
dnevnega reda seje, ker je vlada zakon v postopek poslala po skrajšanem postopku, "kot da gre<br />
za manj zahtevno spremembo". Predlogu zakona je med drugim očital pomanjkanje<br />
predhodnega dialoga z verskimi skupnostmi, čeprav se bistveno posega v njihove že pridobljene<br />
pravice, kratek, 10-dnevni rok javne razprave, opozoril je tudi na mnenje zakonodajnopravne<br />
službe DZ, ki je opozorila, da je predlog pravno sporen.<br />
10
Siol.net 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 18:23<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/odbor-za-kulturo...<br />
2 / 2<br />
Državni sekretar ministrstva za kulturo Marko Rusjan je očitke zavrnil in povedal, da z<br />
zakonom popravljajo nezakonito stanje prejšnje vlade Janeza Janše . Omenil je maja lani sprejeto<br />
uredbo, s katero je višino kritja socialnih prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100<br />
odstotkov, kar je bilo v nasprotju z zakonom, je dejal. Torej popravljajo nezakonito uredbo z<br />
zakonom, tudi v skladu z ustavo, je dodal.<br />
Glede podlage za določitev višine socialnega prispevka pa je spomnil, da je pred letom 2012<br />
zakon o verski skupnosti določal kritje 60 odstotkov socialnih prispevkov, po sprejetju<br />
varčevalnih ukrepov istega leta se je to znižalo na 48 odstotkov in zdaj vlada po njegovih<br />
besedah vrača ureditev v čas pred varčevalnimi ukrepi. Zakon po njegovem prepričanju ne<br />
posega v pridobljene pravice statusa splošno koristne organizacije.<br />
Odbor zavrnil predlog NSi<br />
Poslanec SDS Andrej Hoivik je povedal, da bodo podprli predlog NSi za umik te točke, ker so<br />
razumeli stališče zakonodajno-pravne službe DZ, ki pravi, da je "vlada pristojna in odgovorna,<br />
da so njeni izvršilni predpisi skladni z ustavo, zato jih mora spremeniti ali razveljaviti sama, če<br />
oceni, da niso skladni z ustavo in zakonom, in te svoje pristojnosti ne sme prenašati na drug<br />
organ, DZ pa prenosa pristojnosti ne sme prevzemati".<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Odbor je nato glasoval in zavrnil predlog NSi za umik, nato pa so poslanci opozicijske SDS<br />
zapustili sejo.<br />
Člani odbora so nato nadaljevali obravnavo zakonskega predloga. Številne pripombe na predlog<br />
zakona je podala predstavnica zakonodajnopravne službe DZ. Povedala je, da predlog med<br />
drugim krši načelo zaupanja v pravo pri ureditvi in načelo delitve oblasti in da je v neskladju z<br />
ustavo. "Vlada ukinja uredbo, tega ne more, ker je to poseg v drugo vejo oblasti," je dejala.<br />
Da predlogu zakona nasprotujejo, so opozorili tudi predstavniki verskih skupnosti. Gabriel<br />
Kavčič iz Slovenske škofovske konference je poudaril, da so jih predlagane spremembe<br />
negativno presenetile. Pri pripravi zakona je pogrešal dialog z verskimi skupnostmi. Da je<br />
predlog zakona pripravljen brez pogovora z verskimi skupnostmi, je poudaril tudi Haris<br />
Muratagić iz Islamske skupnosti v Sloveniji.<br />
V nadaljevanju seje so člani odbora glasovali o treh dopolnilih, ki jih je vložila NSi. Tako bi<br />
zakon po navedbah poslanke Ive Dimic "vsaj ohranil osnovne pravice in bil vsaj malo boljši tudi<br />
za verske skupnosti in posledično za vse ljudi različnih verskih pripadnosti". Z devetimi<br />
koalicijskimi glasovi proti in enim opozicijskim za so dopolnila zavrnili.<br />
11
Siol.net 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 21:27<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/odbor-dz-podprl-...<br />
1 / 3<br />
Odbor DZ podprl noveli zakona o zaščiti živali ter o KGZS<br />
Avtorji: D.K., STA 0,01<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: STA<br />
Člani odbora DZ za kmetijstvo so na današnji seji podprli predlog novele zakona o zaščiti<br />
živali. Ob tem so sprejeli dopolnila koalicije, s katerimi se institut pooblaščenega<br />
svetovalca spreminja v institut kvalificiranega prijavitelja ter ukinja obvezno čipiranje<br />
mačk. Podprli so tudi predlog novele zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici.<br />
Predlog novele zakona o zaščiti živali so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih<br />
poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Med drugim zakon predvideva ustanovitev<br />
prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe<br />
živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah.<br />
Ena izmed predlagateljic zakona, poslanka Levice Tatjana Greif , je pojasnila, da sta glavna cilja<br />
večja zaščita živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja.<br />
12
Siol.net 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 21:27<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/odbor-dz-podprl-...<br />
2 / 3<br />
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je spomnila, da vlada osnovna<br />
izhodišča zakona podpira, so pa potrebne spremembe oziroma dopolnitve nekaterih<br />
predlaganih rešitev.<br />
Člani odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na seji podprli več dopolnil<br />
koalicijskih poslanskih skupin, s katerimi so predlagatelji naslovili številne pripombe<br />
zakonodajnopravne službe DZ. Vloženi predlogi po besedah predstavnice zakonodajnopravne<br />
službe Sladjane Ješić sicer ne odpravljajo njihovih pomislekov v zadostni meri. Besedilo zakona<br />
je tako na več mestih preveč nejasno, nekatere predlagane rešitve pa so sporne tudi z ustavnega<br />
vidika, so menili.<br />
Prijavitelj ne sme vstopiti na zasebno zemljišče<br />
S sprejetimi dopolnili se institut pooblaščenega svetovalca spreminja v institut kvalificiranega<br />
prijavitelja. Tako je že iz imena razvidno, da gre za osebe, katerih naloge bodo primarno<br />
odkrivanje ter prijavljanje mučenja in zanemarjanja živali, ozaveščanje in sodelovanje v<br />
inšpekcijskih postopkih, je dopolnilo obrazložila koalicija. Ob tem določa, da prijavitelj ne sme<br />
vstopiti na zasebno zemljišče, zaradi varstva osebnih podatkov pa so lahko na fotografijah<br />
zajete samo živali, ne pa tudi ljudje.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Predlog zakona po novem določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo<br />
opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju vse države.<br />
Posebno enoto bo po predhodnem soglasju pristojnega ministra imenoval direktor upravnega<br />
organa pristojnega za veterinarstvo v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.<br />
Prvotno je predlog zakona predvideval tudi obvezno čipiranje mačk, a so člani odbora s<br />
sprejetimi dopolnili to ureditev iz zakona umaknili.<br />
Predstavniki veterinarske stroke in kmetijstva predlagani noveli kljub sprejetim dopolnilom<br />
niso naklonjeni, saj menijo, da v pravni red vnaša veliko nejasnosti in odpira možnosti za<br />
nesporazume.<br />
V zavetiščih so do predlaganega zakona skeptični, saj se, kot so opozorili, premalo pozornosti<br />
posveča vprašanju finančnih posledic zakona. Opozorili so tudi na težave s prepolnimi zavetišči.<br />
Predstavniki društev za zaščito živali pozdravljajo uvedbo kvalificiranega prijavitelja. Kot<br />
poudarjajo, s tem zgolj dobivajo pravno podlago za dejavnosti, ki jih izvajajo že vrsto let.<br />
Naklonjeni so tudi videonadzoru v klavnicah, ki je, kot so pojasnili, uveden že v številnih drugih<br />
državah.<br />
13
Siol.net 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 21:27<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://siol.net/novice/slovenija/odbor-dz-podprl-...<br />
3 / 3<br />
Predloge novele in dopolnil so podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin. V opozicijskih<br />
SDS in NSi predloga novele in vloženih dopolnil niso podprli, saj pritrjujejo ocenam strokovnih<br />
organizacij, da je zakon pomanjkljiv in v praksi neizvedljiv. Po mnenju opozicijskih poslancev bi<br />
bilo treba predlog novele umakniti in pripraviti novega.<br />
Predlog novele zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici dobil podporo<br />
Člani odbora so danes podprli tudi predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici<br />
Slovenije (KGZS), ki predvsem posega v volitve organov zbornice. Predlog novele so v<br />
parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo<br />
Čalušić (Svoboda).<br />
Po njenih besedah želijo s predlagano novelo preprečiti poseganje politike v delovanje zbornice.<br />
KGZS je namreč v predvsem cehovsko združenje, po njihovem mnenju pa javni funkcionarji in<br />
politiki nimajo kaj početi v organih zbornice, je poudarila.<br />
Na današnjem odboru sta bili sprejeti dopolnili koalicijskih poslanskih skupin Svobode in<br />
Levice, s katerima se omejitev imenovanja osredotoča le na ključne organe zbornice, torej svet,<br />
upravni odbor ter predsednika in podpredsednike.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Žveglič: Predlagane spremembe so neizvedljive<br />
V KGZS so kritični, da je zakon kljub sprejetim dopolnilom nesprejemljiv, saj posega v<br />
avtonomijo zbornice, ne odpravlja neskladnosti z ustavo, obenem pa so predlagane spremembe<br />
neizvedljive, je predstavil predsednik KGZS Roman Žveglič . Predlagane novele zakona prav tako<br />
ni podprla komisija državnega sveta za kmetijstvo.<br />
Več pomislekov glede predlagane novele so izrazili tudi v zakonodajnopravni službi, kjer so med<br />
drugim poudarili, da elementi, bistveni za oceno skladnosti predlagane rešitve s splošnim<br />
načelom sorazmernosti, v zakonodajnem gradivu niso pojasnjeni.<br />
Tudi predlogu novele zakona o KGZS so nasprotovali opozicijski poslanci, ki so se pridružili<br />
kritikam zakonodajnopravne službe in KGZS.<br />
14
N1info.si 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 15:29<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/minister-sarec-...<br />
1 / 3<br />
Minister Šarec: Ključna vlaganja v vojsko se bodo<br />
kljub poplavam nadaljevala<br />
Slovenija Avtor: STA 07. Sep <strong>2023</strong> 15:26 0 komentarjev<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Luka Dakskobler/BOBO<br />
V odboru za obrambo so se seznanili s poročilom o izvajanju investicij v Slovenski vojski v<br />
lanskem letu. Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v vojsko je za obdobje od leta 2021 do<br />
2026 predvidel 780 milijonov evrov za investicije. V prvih dveh letih je ministrstvo za obrambo<br />
porabilo 25 odstotkov namenjenega denarja. Po besedah ministra Šarca bo tudi obrambno<br />
ministrstvo prispevalo v solidarnostni sklad za obnovo po poplavah, vendar zaveze za ključne<br />
razvojne projekte v SV ostajajo.<br />
V preteklem letu je obrambno ministrstvo na podlagi omenjenega zakona za 50 milijonov evrov<br />
kupilo taktično transportno letalo spartan, za bojne osemkolesnike boxer je ministrstvo porabilo<br />
14,3 milijona evrov, od tega je 11,3 milijona evrov šlo za radijska sredstva Harris, po programu OCCAR<br />
pa so plačali administrativne stroške v višini treh milijonov evrov, je naštel generalni direktor<br />
direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu Željko Kralj.<br />
15
N1info.si 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 15:29<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/minister-sarec-...<br />
2 / 3<br />
Pri Pagu zaznali nenavaden pojav: kaj pravijo strokovnjaki?<br />
Magazin 12:04 0<br />
Za lahka kolesna oklepna vozila so skupno namenili 19 milijonov evrov, za komunikacijskoinformacijski<br />
sistem kibernetske obrambe pa je ministrstvo porabilo 7,2 milijona evrov. Za projekt<br />
oprema bojevnika so porabili 10,4 milijona, za oborožitev in opremo specialnih sil pa 1,5 milijona<br />
evrov. Za projekt Spike protioklepnih raketnih sistemov je ministrstvo plačalo štiri milijone evrov.<br />
Za vzdrževalna dela na osrednjem vadišču v Postojni so po zakonu namenili 5,5 milijona evrov, gre<br />
predvsem za vzdrževalna dela na strelišču Bač v Ilirski Bistrici. Za izgradnjo strelišča Apače so<br />
nakupili tehnološko opremo v vrednosti 839.000 evrov, pri tem je Kralj razkril, da je ministrstvo za to<br />
strelišče pridobilo gradbeno dovoljenje, zato se bo kmalu začel postopek izvedbe naročila.<br />
V letih 2021 in 2022 je obrambno ministrstvo po zakonu porabilo 192 milijonov evrov, to je približno<br />
25 odstotkov v zakonu navedenega zneska, ki znaša 780 milijonov evrov.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V razpravi je poslanec Levice Miha Kordiš protestiral zoper investicije v nakup vojaške tehnike, saj<br />
da se izvajajo po zakonu, glede katerega je Levica zbrala 30.000 podpisov za razpis referenduma in<br />
glede katerega se je vladna koalicija v pogodbi zavezala, da ga bo novelirala.<br />
Slovenija 05. Sep <strong>2023</strong> 36<br />
Izživljanje dijakinje: tudi šola bi ukrepala, a preverja, do kod lahko gre<br />
Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je nasprotno pohvalil uspešno proračunsko realizacijo<br />
obrambnega ministrstva, ob tem pa se nadeja, da bo realizacija v prihodnjem letu vsaj 25 odstotkov<br />
višja in se bo gibala pri 150 milijonih evrov. Pozval je predvsem k nakupu protibalističnih radarjev in<br />
protiletalskih raket ter k realizaciji projekta zagona proizvodnje montažnih mostov, saj da v Sloveniji<br />
imamo industrijo, ki je kos takšni nalogi.<br />
V preteklih proračunskih krizah je bila prav vojska prva žrtev, meni poslanec NSi Matej Tonin, zato<br />
pozdravlja, da se investicije po tem zakonu še vedno izvajajo.<br />
16
N1info.si 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 15:29<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/minister-sarec-...<br />
3 / 3<br />
Obrambni minister Marjan Šarec je zagotovil, da ključni projekti SV ostajajo aktualni, prav tako<br />
zaveza, da se odstotek BDP zanjo do leta 2030 dvigne na dva odstotka. “Nikakor ne bomo v situaciji,<br />
ko bo Slovenija neverodostojna članica zveze Nato in bo pričakovala, da drugi vse naredijo za nas,” je<br />
dejal obrambni minister.<br />
Po ministrovih besedah bo tudi obrambno ministrstvo prispevalo v solidarnostni sklad za obnovo po<br />
poplavah, vendar zaveze za ključne projekte, kot jih predvideva resolucija o razvoju SV, ostajajo.<br />
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook , Instagram in X .<br />
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS .<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
17
N1info.si 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 16:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/odbor-potrdili-...<br />
1 / 3<br />
Odbor potrdil spremembe, ki znižujejo nadomestila<br />
za verske uslužbence<br />
Slovenija Avtor: STA 07. Sep <strong>2023</strong> 16:57 0 komentarjev<br />
Delite :<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
PROFIMEDIA<br />
Na odboru za kulturo so potrdili spremembo zakona o verski svobodi, s katerim se znižuje delež<br />
državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev. Več pomislekov so imeli<br />
opozicijski poslanci, številne pripombe pa je podala tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Po<br />
njihovem mnenju predlog med drugim krši načelo zaupanja v pravo pri ureditvi in načelo delitve<br />
oblasti.<br />
Odbor DZ za kulturo je ob obstrukciji poslancev SDS potrdil predlog sprememb zakona o verski<br />
svobodi, s katerim delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z<br />
zdajšnjih 100 znižuje na 60 odstotkov. Na seji so zavrnili dopolnila opozicijske NSi, ki je tudi<br />
zahtevala umik te točke s seje, kar ni bilo sprejeto.<br />
18
N1info.si 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 16:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/odbor-potrdili-...<br />
2 / 3<br />
Pri Pagu zaznali nenavaden pojav: kaj pravijo strokovnjaki?<br />
Magazin 12:04 0<br />
Že na začetku današnje seje je poslanec NSi Jožef Horvat predlagal, da se ta točka umakne z<br />
dnevnega reda seje, ker je vlada zakon v proceduro poslala po skrajšanem postopku, “kot da gre za<br />
manj zahtevno spremembo”. Predlogu zakona je med drugim očital pomanjkanje predhodnega<br />
dialoga z verskimi skupnostmi, čeprav se bistveno posega v njihove že pridobljene pravice, kratek,<br />
10-dnevni rok javne razprave, izpostavil je tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je<br />
opozorila, da je predlog pravno sporen.<br />
Državni sekretar ministrstva za kulturo Marko Rusjan je očitke zavrnil in povedal, da z zakonom<br />
popravljajo nezakonito stanje prejšnje Janševe vlade. Omenil je maja lani sprejeto uredbo, s katero<br />
je višino kritja socialnih prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 odstotkov, kar je bilo v<br />
nasprotju z zakonom, je dejal. Torej, popravljajo nezakonito uredbo z zakonom, tudi v skladu z<br />
ustavo, je dodal.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Glede podlage za določitev višine socialnega prispevka pa je spomnil, da je pred letom 2012 zakon o<br />
verski skupnosti določal kritje 60 odstotkov socialnih prispevkov, po sprejetju varčevalnih ukrepov<br />
istega leta se je to znižalo na 48 odstotkov in zdaj vlada po njegovih besedah vrača ureditev v čas<br />
pred varčevalnimi ukrepi. Zakon po njegovem prepričanju ne posega v pridobljene pravice statusa<br />
splošno koristne organizacije.<br />
Poslanec SDS Andrej Hoivik je povedal, da bodo podprli predlog NSi za umik te točke, ker so<br />
razumeli stališče zakonodajno-pravne službe DZ, ki pravi, da je “vlada pristojna in odgovorna, da so<br />
njeni izvršilni predpisi skladni z ustavo, zato jih mora spremeniti ali razveljaviti sama, če oceni, da<br />
niso skladni z ustavo in zakonom in te svoje pristojnosti ne sme prenašati na drug organ, DZ pa<br />
prenosa pristojnosti ne sme prevzemati”.<br />
Sportklub<br />
pred 43 minutami<br />
Dončićeva filipinska zabava z grenkim priokusom<br />
Odbor je nato glasoval in zavrnil predlog NSi za umik, nato pa so poslanci opozicijske SDS zapustili<br />
sejo.<br />
19
N1info.si 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 16:58<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://n1info.si/novice/slovenija/odbor-potrdili-...<br />
3 / 3<br />
Člani odbora so nato nadaljevali obravnavo zakonskega predloga. Številne pripombe na predlog<br />
zakona je podala predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ. Povedala je, da predlog med drugim<br />
krši načelo zaupanja v pravo pri ureditvi in načelo delitve oblasti in da je v neskladju z ustavo. “Vlada<br />
ukinja uredbo, tega ne more, ker je to poseg v drugo vejo oblasti”, je dejala.<br />
Da predlogu zakona nasprotujejo, so opozorili tudi predstavniki verskih skupnosti. Gabriel Kavčič iz<br />
Slovenske škofovske konference je izpostavil, da so jih predlagane spremembe negativno<br />
presenetile. Pri pripravi zakona je pogrešal dialog z verskimi skupnostmi. Da je predlog zakona<br />
pripravljen brez pogovora z verskimi skupnostmi, je izpostavil tudi Haris Muratagić iz Islamske<br />
skupnosti v Sloveniji.<br />
V nadaljevanju seje so člani odbora glasovali o treh dopolnilih, ki jih je vložila NSi. Tako bi zakon po<br />
navedbah poslanke Ive Dimic “vsaj ohranil osnovne pravice in bil vsaj malo bolj dober tudi za verske<br />
skupnosti in posledično za vse ljudi različnih verskih pripadnosti”. Z devetimi koalicijskimi glasovi<br />
proti in enim opozicijskim za so dopolnila zavrnili.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
20
POP TV, 24 ur - 19:11 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Novela zakona o zaščiti živali<br />
POP TV, 07.09.<strong>2023</strong>, 24 UR, 19.11<br />
PETRA KERČMAR (voditeljica)<br />
Medtem pa pri nas nova maratonska parlamentarna razprava o predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki razburja<br />
predvsem veterinarsko stroko. Uvedba tako imenovanih kvalificiranih prijaviteljev, torej posameznikov, ki bi lahko ob<br />
opravljenem zgolj 40 urnem tečaju nadzirali delo inšpektorjev, bi so prepričani veterinarji, razvrednotila njihov poklic. Ali je<br />
predsednik vlade Robert Golob, da bi zakon dobil podporo uprave za zaščito živali, na čelo te pomembne institucije res<br />
želel imenovati izbranko nevladnikov? Premier me je obiskal, pogovarjala so se tudi o tem, priznava predsednica Društva<br />
za zaščito konj Natalija Nedeljko. Več Tadej Grešovnik.<br />
TADEJ GREŠOVNIK (novinar)<br />
Omejevanje privezovanja psov, prepoved uporabe živali v cirkusih, videonadzor v klavnicah, to so le nekatere zakonske<br />
rešitve, ki so jih spisali koalicijski poslanci. Za mnoge spornega obveznega čipiranja mačk, pa naposled tako kaže ne bo.<br />
MEIRA HOT (poslanka SD)<br />
Ta zakon naslavlja tiste, ki mučijo živali. Mi moramo sankcionirati deviantna dejanja, mi moramo preprečiti huda mučenja.<br />
TADEJ GREŠOVNIK (novinar)<br />
Veterinarsko stroko, ki že napoveduje ustavno presojo zakona, sicer najbolj razburja člen, ki uvaja tako imenovane<br />
kvalificirane prijavitelje, v praksi to pomeni, da bi lahko kdorkoli ob opravljenem 40 urnem tečaju nadziral delo<br />
veterinarskih inšpektorjev.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Joško in Jožica bosta skupaj na dvorišču in eden od teh je inšpektor, drugi je prijavitelj, bo lahko slikal in bo dal to sliko<br />
veterinarskemu inšpektorju. Ne piše pa, da bi mu torbico nosil, kar bi bilo mogoče edino koristno.<br />
TADEJ GREŠOVNIK (novinar)<br />
Inšpektorji so ko smo skupaj na terenu, veseli naše pomoči, tako pa zagovornico zakona Natalija Nedeljko sicer<br />
predsednica Društva za zaščito konj.<br />
NATALIJA NEDELJKO (Društvo za zaščito konj)<br />
Morate vedeti, da ljudje ko delamo recimo 10, 15 ali 20 let recimo v dobrobit živali, reševanju živali, da smo si tudi<br />
pridobili neke izkušnje, tako da ker torbice jim ne nosimo tam zraven.<br />
TADEJ GREŠOVNIK (novinar)<br />
Pomisleke glede novele zakona so sprva delili tudi na kmetijskem ministrstvu, prav tako na upravi za varno hrano in<br />
veterinarstvo. Tudi zato naj bi nedavno premier skušal na direktorsko mesto imenovati novomeško inšpektorico Danušo<br />
Štiglic. Ta je kot nam je takrat zaupala nov zakon v tej obliki zagovarjala. "Jaz sem dobila povabilo premierja. Prijazno<br />
povabilo". Za imenovanje Štigličeve naj bi sicer pri Golobu lobirala prav Nedeljkova, ki je tudi ob Golobovi izbranki večkrat<br />
kritizirala delo inšpektorjev. Je Golob pri izbiri šefa tako pomembne institucije z več 100 zaposlenimi, res sledil nasvetu<br />
predsednice nevladne organizacije? Ali drži to ali ne drži, kako je s tem?<br />
NATALIJA NEDELJKO (Društvo za zaščito konj)<br />
Mene so vprašali, ker vejo, da jaz delam izključno z inšpekcijo, so me vprašali če poznam dobro inšpektorje pa kdo bi bili<br />
in jaz priznam jaz sem rekla prvo je Danuša Štiglic, potem pa gredo še vsi ostali za njo. Tudi premier me je vprašal, on je<br />
bil pri meni na obisku, je prišel je sicer nepričakovano en ful deževen dan, pa jaz sem bila ful presenečena in sva se tudi<br />
o tem pogovarjala.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Kot političarka se samo lahko čudim tej predrznosti premierja, ki gre kadrirat tako zelo nizko v stroko.<br />
21
POP TV, 24 ur - 19:11 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
TADEJ GREŠOVNIK (novinar)<br />
Štigličeva na koncu sicer ni bila imenovana na čelo uprave, neuradno zato, ker naj ne bi imela dovolj izkušenj na<br />
vodstvenih položajih.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
22
Kanal A, Svet - 18:17 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
Polemike glede zaščite živali<br />
KANAL A, 07.09.<strong>2023</strong>, SVET, 18:17<br />
SUZANA PERMAN (voditeljica)<br />
Zakon je slab, nepotreben in škodljiv. Tako kritično danes na predlog novele zakona o zaščiti živali iz vrst Nove Slovenije.<br />
Proti pa so tudi veterinarska stroka, ter kmetje, na drugi strani pa koalicija, živali je treba zaščititi, primerov mučenja živali<br />
je enostavno preveč. No največ prahu še vedno dvigujejo tako imenovani pooblaščeni svetovalci za zaščito živali iz vrst<br />
nevladnih organizacij, po novem kvalificirani prijavitelji, ki bi po 40-urnem tečaju lahko spremljali veterinarske inšpektorje.<br />
Ob tem pa še vprašanje političnega kadrovanja na vrhu Uprave za varno hrano. Predsednica Društva za zaščito živali<br />
Natalija Nedeljko danes prizna, res je, premier Golob je prišel k meni na obisk in me vprašal, če poznam kakšne dobre<br />
inšpektorje. Urša Vrečar.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
Iz koalicijskih vrst danes pomirljivi toni do tistih, ki noveli zakona o zaščiti živali najglasneje nasprotujejo.<br />
MEIRA HOT (SD)<br />
Naše čvrsto prepričanje je, da je absolutna večina kmetov tista, ki ravna z živalmi več kot zgledno, strpno, primerno.<br />
Veliko je zavržnih primerih v mestih, v bistvu so najbolj okrutna dejanja bila videna ravno v mestih in ta zakon naslavlja<br />
tiste, ki mučijo živali, ne pa tiste, ki ravnate absolutno zgledno.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
Kmete, tako kot veterinarsko stroko, daleč najbolj razburjajo kvalificirani prijavitelji.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Hodili bodo z veterinarskimi inšpektorji po terenu in tako amandma, jim bojo lahko dajali prijave. Torej Jožko in Jožica<br />
bosta skupaj na dvorišču in eden od teh je inšpektor, drugi je kvalificirani prijavitelj in onadva bosta na tem kmečkem<br />
dvorišču se usklajevala in eden drugemu dajala prijavo. Tudi ta kvalificiran prijavitelj bo lahko slikal in bo dal to sliko<br />
veterinarskem inšpektorju. Ne piše pa, da bi mu torbico nosil, kar bi bilo mogoče edino koristno.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
Da gre za hud poseg v inšpekcijski nadzor dodaja.<br />
NATALIJA NEDELJKO (Društvo za zaščito konj)<br />
Mi nismo tako nas imajo recimo za neke manjvredne ljudi tukaj noter, ne. Nismo neki aktivisti, mi se pač borimo čisto na<br />
drugi strani.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
In da bi morali na drugi strani tudi ostati, meni tudi pravna služba državnega zbora, ki je v svojem mnenju med drugim<br />
zapisala, da se s tem nevladnim organizacijam podeljuje pristojnosti, ki sicer sodijo v državno upravo. To pa je ustavno<br />
sporno.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (NSi)<br />
Je napisan tako slabo in na enih delih celo škodljivo, da res je bilo upanje, da ga bodo umaknili.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
In medtem, ko veterinarska stroka zakonu nasprotuje, naj bi mu bila naklonjena novomeška inšpektorica Danuša Štiglic.<br />
Da naj ta tako prevzame vodstvo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, naj bi se zavzemal sam premier.<br />
NATALIJA NEDELJKO (Društvo za zaščito konj)<br />
23
Kanal A, Svet - 18:17 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
Mene so vprašali, ker vedo, da jaz delam izključno z inšpekcijo, so me vprašali, če poznam dobre inšpektorje pa kdo bi<br />
bili. In jaz priznam, jaz sem rekla prvo je Danuša Štiglic, tudi premier me je vprašal, on je bil pri me obisku, prišel je sicer<br />
nepričakovano en ful deževen dan, pa sem bila ful presenečena in sva se tudi o tem pogovarjala.<br />
URŠA VREČAR (novinarka)<br />
A Štigličeva vodenja ni prevzela, sredi avgusta je vršilka dolžnosti postala Vida Znoj.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
24
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:10 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Odbor za kmetijstvo<br />
TV SLOVENIJA 1, 07.09.<strong>2023</strong>, DNEVNIK, 19:10<br />
SAŠA KRAJNC (voditelj)<br />
Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo obravnavajo dva zakona. Zakon o zaščiti živali in zakon o Kmetijskogozdarski<br />
zbornici. Oba sprožata številne odzive. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe državnega zbora sta ustavno<br />
sporne in bi lahko, po napovedih, končala na Ustavnem sodišču. Ju bodo poslanci kljub temu podprli?<br />
GAŠPER PETOVAR (novinar)<br />
Novela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije preprečuje kandidaturo v določene organe zbornice vsem, ki so<br />
tako ali drugače povezani s politiko na lokalnem in državnem nivoju.<br />
MATEJA ČALUŠIĆ (predlagateljica zakona, Svoboda)<br />
Se uvaja depolitizacija v organih zbornice in ji s tem zagotavlja avtonomijo v odnosu do aktualne politike.<br />
GAŠPER PETOVAR (novinar)<br />
Predsednik zbornice je glede novele jasen.<br />
ROMAN ŽVEGLIČ (predsednik KGZS-ja)<br />
Ne zagotavlja avtonomije, ampak posega v avtonomijo Kmetijsko-gozdarske zbornice. Zakon je po našem mnenju,<br />
mnenju zakonodajno-pravne službe kot smo slišali in seveda po mnenju Inštituta za ustavno upravo, neustaven.<br />
GAŠPER PETOVAR (novinar)<br />
Nasprotujejo mu tudi v državnem svetu. Uživa pa podporo vlade.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
IRENA ŠINKO (ministrica za kmetijstvo)<br />
Vlada Republike Slovenije podpira osnovna izhodišča predloga zakona.<br />
GAŠPER PETOVAR (novinar)<br />
Zakonu pa ostro nasprotujeta opozicijski SDS in Nova Slovenija. Na odboru pa se je glasovanja o vseh členih zakona<br />
vzdržal tudi poslanec SD.<br />
DAMIJAN ZRIM (SD)<br />
Jaz bi vas samo spomnil na vse skupaj, na prejšnji mandat pa se že naprej opravičujem kolegicam in kolegom iz SDS-a,<br />
vi če bi zdaj prišli s tem zakonom, verjemite, da bi vsi skočili v luft in na ulicah imeli direndaj.<br />
GAŠPER PETOVAR (novinar)<br />
A kljub neenotni koaliciji je, po mnenju Jožefa Horvata, znano kako bodo odločili poslanci.<br />
JOŽEF HORVAT (NSi)<br />
Ta politična moč gre naprej, povaljal vsa mnenja in izglasuje slabe rešitve.<br />
GAŠPER PETOVAR (novinar)<br />
Zakon je na odboru dobil podporo. Podobno je bilo z novim zakonom o zaščiti živali, ki si prav tako ni pridobil zelene luči<br />
pravne službe.<br />
SLADJANA JEŠIĆ (Zakonoodajno-pravna služba državnega zbora)<br />
Ta novela bo razgradila to kar veljavna ureditev že zagotavlja oziroma vzpostavlja.<br />
GAŠPER PETOVAR (novinar)<br />
25
TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:10 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Oba zakona, ki burita duhove več mesecev, morata prestati še glasovanje vseh 90 poslank in poslancev preden stopita v<br />
veljavo.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
26
Vestnik Murska Sobota 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 514 cm 2 1 / 2<br />
Praznik Občine Tišina<br />
Pogrešajo dolgoročno načrtovanje države<br />
Priznanja poslancu Jožefu Horvatu ,<br />
gasilcem, Štefanu Gumilarju<br />
in mladim<br />
- Najboljša športnika Jože Lapoši in Natalija Pavlinjek<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Občina Tišina je s slavnostno sejo zaznamovala<br />
23. občinski praznik. Na<br />
prireditvenem prostoru v Rankovcih<br />
jo je odprl župan Franc Horvat in<br />
predstavil največje projekte minulega<br />
leta in pogled usmeril tudi v prihodnost.<br />
Dejal je, da so nadaljevali dva velika<br />
projekta iz prejšnjega mandata.<br />
Prvi je rekonstrukcija državne ceste<br />
med Mursko Soboto in Gederovci,<br />
ki se bliža h koncu in v sklopu katere<br />
je bilo obnovljeno cestišče, zgrajena<br />
kolesarska steza<br />
od začetka naselja<br />
Vanča vas do bencinskega servisa<br />
v Gederovcih in od krožišča v Gederovcih<br />
do meje z Avstrijo na eni strani<br />
in pločniki na drugi .strani. Prav tako<br />
je bila urejena ulična razsvetljava, položeni<br />
so bili novi vodi za telekomunikacije<br />
in elektriko. »Del ceste med<br />
bencinskim servisom in krožiščem v<br />
Gederovcih je žal ostal neobnovljen,<br />
državi je zmanjkalo denarja. Nemogoče<br />
je razumeti državo, da se<br />
ne najde<br />
500 tisoč evrov za<br />
dokončanje ceste<br />
v gradnji, a se najdejo milijoni za<br />
nov projekt v državnem proračunu, ki<br />
nima še niti gradbenega dovoljenja,«<br />
je bil kritičen. Je pa<br />
obljubljeno, da se<br />
manjkajoči del in krožišče obnovita<br />
drugo leto. Horvat je še dejal, da kot<br />
župan, ki to funkcijo opravlja četrti<br />
mandat, pogreša dolgoročno načrtovanje<br />
države, saj da se s spremembo<br />
vsake vlade prioritete spreminjajo,<br />
občine pa iščejo pomoč, da neki projekt<br />
postane prioriteta.<br />
Površina: 514 cm 2 27<br />
je<br />
Drubi projekt, ki<br />
bo končan letos,<br />
nadgradnja vodovodnega sistema<br />
B. V tišinski občini bo skupno položenih<br />
več kot 42 kilometrov novih<br />
vodovodnih cevi,<br />
še<br />
občina pa financira<br />
vgradnjo vodomernih jaškov, kije<br />
vredna dobrih 600 tisoč evrov. Horvat<br />
je poudaril, da se v občini zavedajo<br />
težav z obnovo cest, zato imajo<br />
pripravljen projekt obnove. »Odločitev,<br />
kje, kako, kdaj in v kakšni meri,<br />
bomo sprejeli v občinskem svetu.<br />
Finančno bo nekoliko lažja obnova<br />
cest v romskem naselju Vanča vas<br />
-<br />
Borejci, saj smo na razpisu ministrstva<br />
za kohezijo in regionalni razvoj<br />
prejeli 125 tisoč evrov za sofinanciranje.«<br />
Uredili bodo vodotoke<br />
V luči nedavnih poplav je povedal,<br />
da je večina lastnikov zemljišč<br />
že prejela v podpis pogodbe za odkup<br />
zemljišča ali služnosti za nadaljevanje<br />
projekta dograditve in povišanja<br />
visokovodnih nasipov ob reki<br />
Muri med Krogom in Petanjci. Tisti,<br />
ki jih še nišo, jih bodo prejeli do sredine<br />
septembra. Prav tako je navedel,<br />
da bodo v letošnjem proračunu namenili<br />
dodatna sredstva za ureditev<br />
kritičnih odsekov vodotokov v<br />
občini.<br />
Kot realizirane projekte je Horvat navedel<br />
še postavitev štirih javnih polnilnic<br />
za električne avtomobile na<br />
parkirišču poslovno-stanovanjskega<br />
objekta na Tišini, kar je bilo sofinancirano<br />
z evropskimi sredstvi, in projekt<br />
Natura Mura. Prioriteti v<br />
naslednjih<br />
letih pa bosta ureditev kritičnih<br />
odsekov vodotokov, ki so v domeni<br />
občine, ter obnova cest.<br />
Podeljena so bila tudi županova<br />
priznanja. Med prejemniki so<br />
bili pomurski<br />
poslanec Jožef Horvat za pobudo,<br />
vztrajanje in v zahvalo, da se je<br />
rekonstrukcija državne ceste<br />
Murska<br />
Sobota- Gederovci uvrstila med prednostne<br />
investicije v<br />
državi, poveljnik<br />
civilne zaščite Občine Tišina Štefan<br />
Gumilar za<br />
opravljeno delo, požrtvovalnost,<br />
nesebično pomoč, strokovnost<br />
ter pripravljenost pomagati ter<br />
gasilke in gasilci Občine Tišina za vsa<br />
posredovanja ob<br />
naravnih nesrečah,<br />
prostovoljno delo, pomoč sočloveku,<br />
požrtvovalnost in strokovnost.<br />
Priznanje župana so prejeli še Sara<br />
Omar, Rene Žižek in Jaka<br />
z<br />
Kočar, ki so<br />
izjemnim uspehom končali srednješolsko<br />
izobraževanje.<br />
Razglasili so<br />
tudi najboljša športnika<br />
v občini v letu 2022. To sta Jože Lapoši<br />
in Natalija Pavlinjek.<br />
Oba sta člana<br />
Atletskega kluba Pomurje. Lapoši<br />
je v minulem letu izboljšal osebne rekorde<br />
ter se razvil v enega najuspešnejših<br />
slovenskih tekačev na dolge<br />
proge, Pavlinjekova pa je pomurska<br />
in klubska rekorderka v teku z ovirami<br />
na krajše razdalje. Je članica klubskih<br />
štafet 4 x 100 in 4 x 400 metrov,<br />
ki si je večkrat priborila status kategorizirane<br />
športnice mladinskega in<br />
članskega razreda Olimpijskega komiteja<br />
Slovenije.<br />
Ines<br />
Baler<br />
Frar c<br />
Horvat:<br />
»Nemogoče Je<br />
razi meti državo, da<br />
se<br />
ne najde 500 tisoč<br />
evrov za dokončanje<br />
ceste v<br />
gradnji, a<br />
najdejo se milijoni za<br />
nov projekt v<br />
proračunu; ki<br />
državnem<br />
nima<br />
še niti gradbenega<br />
dovoljenja,«
Vestnik Murska Sobota 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 4<br />
Površina: 514 cm 2 2 / 2<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 514 cm 2<br />
Županovo priznanje je v imenu vseh gasilcev prevzel predsednik Gasilske zveze Tišina Vinko Gajšt. Več fotografij na<br />
spletni strani Vestnik.si foto jure zauneker<br />
28
Vestnik Murska Sobota 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 5<br />
Površina: 954 cm 2 1 / 3<br />
Poslanski obed<br />
»Včasih te države<br />
res ne razumem«<br />
Damijan Zrim je prepričan, da bi za dobrobit državljanov morala<br />
sodelovati oba politična pola, ne glede na ideološke razlike<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 954 cm 2<br />
»Pobudo za Klub goričkih županov sva dala<br />
jaz in puconski župan Uroš Kamenšek, kajti<br />
regije tako hitro še ne bomo dobili, do takrat<br />
bosta minila še vsaj dva mandata, zato je čas<br />
da Goričko kot tako promoviramo skupaj in<br />
zaženemo skupne projekte.«<br />
Nadaljevanje s 1. strani<br />
nica Slovenije - treba je skrbeti, da to<br />
Vedno pa sem čutil dolžnost do domačega<br />
kraja, Občine Kuzma, kjer mo nekatere stvari premakniti na bo-<br />
država ne pozabi, in tudi tukaj skuša-<br />
sem bil v mandatu 2018-2022 tudi lje. Lahko povem, da imam s predsednico<br />
odbora, ki je sicer članica NSi,<br />
občinski svetnik. To je nekako tudi<br />
moj temelj pri delu v državnem zboru,<br />
kjer vedno poudarjam, da prihalujemo<br />
neideološko in v korist kme-<br />
zelo dobre odnose. Tam poslanci dejam<br />
z Goričkega.«<br />
tov. Hkrati sem še član komisije za<br />
Vaša izvolitev za poslanca je bila rahlo<br />
presenečenje, saj ste nekako iz lujem s Ferencem Horvathom in Fe-<br />
narodnosti -<br />
tudi tukaj dobro sodedržavnega<br />
zbora izrinili strankarskega<br />
kolega in dolgoletnega pos-<br />
z romsko problematiko. V Pomurju<br />
Iicem Žižo -, v katerem se ukvarjamo<br />
lanca Dejana Židana. Je bilo zaradi smo lahko veseli, da imamo socializirane<br />
Rome in nimamo takšnih te-<br />
tega kaj hude krvi med vama?<br />
»Ne, saj kandidati za poslance zmeraj<br />
delujejo skupaj. Tudi jaz in Dejan še podpredsednik preiskovalne kožav<br />
kot drugod po Sloveniji. Sem pa<br />
sva v času volilne kampanje sodelovala,<br />
rezultat volitev pa je pač pokazal nja politike v policijo, ki bo vsak čas<br />
misije glede problematike vmešava-<br />
svoje. Goričko je tokrat pretehtalo in začela aktivno delovati, ter član preiskovalne<br />
komisije glede financiranja<br />
prvič dobilo svojega zastopnika v državnem<br />
zboru.«<br />
kampanje SDS v času državnozborskih<br />
volitev. To je nekako moje pos-<br />
Potegniva črto po dobrem letu dela<br />
v poslanskih klopeh. Kaj so vaša lansko delo.«<br />
področja delovanja?<br />
Omenili ste dve preiskovalni komisiji.<br />
Gre za izrazito, vsaj tako je vide-<br />
»Delo zna biti naporno, si ga pa lahko<br />
olajšaš, če poznaš problematiko, o ti, politično naravnani delovni telesi.<br />
kateri odločaš. Imam to srečo, da sem »Ne bi rekel. V preiskovalni komisiji<br />
glede vmešavanja politike v poli-<br />
v odborih, ki so mi blizu. Sem podpredsednik<br />
odbora za izobraževanje, cijo nas je pet članov in vsaka stranka<br />
ima po enega člana. Težko bi trdili,<br />
kar je primerno, saj imam dokončan<br />
pedagoški magisterij sociologije in da bomo politično delovali. Vsi imajo<br />
možnost izpraševanja, priče pa se<br />
zgodovine, kar pomeni, da bi lahko<br />
bil profesor v srednji ali osnovni šoli. ne smejo zlagati, sicer sledijo sankcije.<br />
Že nazadnje seje pokazalo, da mo-<br />
Sem član odbora za obrambo„ob tem<br />
pa predsednik Prostovoljnega gasilskega<br />
društva Dolič, ki ravno sedaj povsem istega mnenja, saj sem podprl<br />
goče tudi koalicijski partnerji nismo<br />
kupuje novo gasilsko vozilo, medtem predlog NSi, opozicijske stranke.«<br />
pa smo v državnem zboru sprejeli interventni<br />
zakon, v katerem smo uvedde<br />
odnosov v vladni koaliciji. SD<br />
Postavili ste dobro izhodišče gleli<br />
ukrep manjšega davka na dodano je nekako v senci največje vladne<br />
vrednost za tovrstne nakupe. Sem stranke, pri čemer je zaznati precej<br />
tudi član odbora za kmetijstvo, gozdarstvo<br />
in prehrano. Prekmurje je žit-<br />
29<br />
nezadovoljstva zaradi politične nemoči<br />
vaše stranke. Predvsem pri kadrovskih<br />
zadevah.<br />
»V svetu ne poznam organizacije,<br />
kjer bi bili zadovoljni prav vsi. Res<br />
poslanska skupina SD šteje zgolj sedem<br />
poslancev, Svoboda pa jih ima 41.<br />
To so velike razlike, a SD v državnem<br />
zboru nikakor ni nemočna. Prav nasprotno.<br />
Prvo leto smo složno delovali<br />
in bomo tudi naprej, se pa vedno bolj<br />
kaže moč SD, ki izvira iz 30-letnih izkušenj,<br />
ko je stranka vodila vlado, številne<br />
resorje v več vladah in so se naši<br />
ministri zmeraj dobro odrezali. Mogoče<br />
se na prvi pogled zdi, da je SD nemočna,<br />
a pustimo času čas. Po zadnjih<br />
poplavah bomo denimo skupaj z Levico<br />
ključni pri obnovi države. Tu mislim<br />
na gospodarsko ministrstvo Matjaža<br />
Hana, kohezijsko ministrstvo<br />
Aleksandra Jevška in ministrstvo za<br />
delo Luke Mesca. Tehtnica se bo tako<br />
prevesila na manjši koalicijski stranki,<br />
ki bosta diktirali tempo obnove. Tako<br />
ne vidim razloga, da bi bil položaj SD<br />
znotraj te<br />
vlade ogrožen. Verjamem,<br />
da se bo delo naših ministrov in tudi<br />
poslanske skupine prepoznalo.«<br />
No,<br />
je,<br />
glede poplav je premier Robert<br />
Golob imenoval novo posvetovalno<br />
telo in državnega sekretarja v<br />
svojem<br />
kabinetu prav za ta namen. Moč<br />
odločanja je tako<br />
prenesel nase.<br />
nekako povsem<br />
»Morda na prvi pogled res deluje<br />
tako, a bo konec koncev vsa zakonodaja,<br />
ki se bo za ta namen pripravljala,<br />
šla skozi sito državnega zbora. Tukaj<br />
imamo pa moč poslanci, da skupaj<br />
pretehtamo, kaj je najboljše. Glede<br />
poplavne sanacije obstaja kar širok<br />
konsenz tako koalicije kot opozicije.«<br />
Pri ureditvi nasipov ob reki Muri tega<br />
konsenza ni niti znotraj koalicije.<br />
»Žal nikoli ni enostavno posegati v<br />
prostor, ampak v tem primeru ne preostane<br />
drugega, kajti kmetijstvo v<br />
Pomurju<br />
moramo ohraniti. To je dolgoročna<br />
rešitev, da preprečimo škodo<br />
tako na poljščinah kot na nepremičninah<br />
prebivalcev. Ne razumem, zakaj<br />
nekateri poslanski kolegi temu naši-
Vestnik Murska Sobota 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 5<br />
Površina: 954 cm 2 2 / 3<br />
pu nasprotujejo. Kar zadeva nasip, bo<br />
kovski občini, kjer pričakujemo tudi<br />
že z interventnim zakonom možno<br />
državnega sekretarja Matevža Fran-<br />
zgraditi prvih 26 kilometrov. Za pro-<br />
geža, ki je pristojen za turizem. Go-<br />
jekt imamo rezerviranih 50<br />
milijonov<br />
evrov in nima smisla, da se čaka in<br />
ričko<br />
vidimo kot butično destinacijo<br />
z visokim potencialom. Pripeljemo<br />
čaka. Sedaj ne bodo potrebna vsa soglasja,<br />
zato je smiselno, da se to izvede.<br />
Če bomo poslušali vsakega, ki ima<br />
pet minut časa, tega nasipa ne bomo<br />
nikoli zgradili.«<br />
Bi v primeru poslanskega amandmaja<br />
lahko zagotovili dovolj podpore?<br />
»Ocenjujem, da bi se dalo dobiti<br />
dovolj glasov. Tukaj sem bil že v navezi<br />
z Jožefom Horvatom iz NSi, tudi<br />
v naši poslanski skupini bomo dali<br />
glasove, zato računam predvsem na<br />
nom, a tega še ne moremo vložiti,<br />
ker ni zagotovljenih dovolj glasov za<br />
njegov sprejem. Če obmejni poslanci<br />
to problematiko razumejo, pa jo<br />
težko prodamo nekomu iz mestnih<br />
lahko dodatna sredstva za promocijo<br />
Goričkega, vsi župani pa so zainteresirani<br />
za vzpostavitev perspektivne<br />
turistične destinacije. Del<br />
tega<br />
niso samo goričke občine, ampak tudi<br />
tišinska. Enkrat na mesec se oglasim<br />
pri vsakem županu v<br />
okraju, novonastali<br />
klub pa je naše sodelovanje še<br />
okrepil.«<br />
Obstaja pa projekt, pomemben tudi<br />
za Goričko, pri katerem je prišlo do<br />
zdravo kmečko pamet.« (Amandma<br />
k interventnemu zakonu v zvezi z<br />
ureditvijo protipoplavnih nasipov ob<br />
reki Muri je bil nato tudi sprejet z<br />
glasovi<br />
poslanskih skupin SD, SDS, NSi in<br />
poslancev narodnih skupnosti, op. a.)<br />
S<br />
kmetijstvom je povezana tudi letalska<br />
protitočna obramba, kjer se<br />
vsako leto vrtimo v začaranem krogu<br />
pred podpisom pogodbe z enim<br />
in istim izvajalcem. Pred<br />
časom je<br />
bil govor o sistemski ureditvi tovr-<br />
središč ali krajev, ki niso blizu meje.<br />
Tukaj moram skupaj s sindikatom poiskati<br />
tiste poslance v Gibanju Svoboda,<br />
ki bi nas bili pripravljeni poslušati<br />
in takšno zakonodajo podpreti. Ta<br />
zakon bi moral biti namreč sprejet že<br />
zdavnaj. V<br />
recimo v<br />
prejšnjem mandatu sta ga<br />
resornem odboru podprla le<br />
naš Jani Prednik in Zmago Jelinčič.«<br />
Vrniva se h kmetijstvu. Sprejemali<br />
boste novelo zakona o kmetijstvu,<br />
ki<br />
zajema sporno depolitiza-<br />
zamikov. Govorim o<br />
soboški vzhodni<br />
obvoznici.<br />
»O tem smo se nazadnje pogovarjali<br />
v Klubu pomurskih poslancev. Za<br />
vzhodni del Goričkega je ta obvoznica<br />
ključnega pomena, kar opažam<br />
tudi sam, ko se vozim iz Kuzme proti<br />
Ljubljani. Včasih te države res ne razumem,<br />
pa naj bo na oblasti leva ali<br />
desna vlada, da se ne drži dogovorov<br />
in<br />
venomer nekaj prestavlja. Poslanci<br />
moramo biti čim bolj<br />
vztrajni pri re-<br />
stne problematike, po<br />
drugi strani<br />
pa stroka dvomi o učinkovitosti tovrstne<br />
obrambe pred točo.<br />
»Moje mnenje glede tega<br />
je jasno.<br />
Nekateri deli zahodnega Goričkega<br />
toče praktično ne poznajo, kajti naši<br />
cijo kmetijske zbornice. Do takšne<br />
rešitve ste bili kritični. Je vaše stališče<br />
nespremenjeno?<br />
»Moje mnenje ostaja enako, pri čemer<br />
mi je uspelo prepričati tudi druge<br />
kolege iz naše poslanske skupine.<br />
sorni ministrici, da se ta projekt pospeši.«<br />
Iz vaših nastopov je zaznati, da bi<br />
želeli presegati tradicionalne ideološke<br />
delitve. Menite, daje v bližnji<br />
prihodnosti možna velika koalicija<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 954 cm 2 30<br />
severni sosedje Avstrijci to zaščito s<br />
pridom uporabljajo že vrsto let. Včasih<br />
birokratov v Sloveniji ne razumem,<br />
da vedno čakamo na pripravo<br />
razpisa in pogodbe. Če<br />
mi je vmes<br />
toča že dvakrat uničila pridelek, mi<br />
prav veliko ne pomaga podpis pogodbe<br />
z izvajalcem zaščite šele junija.<br />
Tudi občine si morajo za to rezervirati<br />
denar. Menim, da sta november<br />
in december primerna meseca za ureditev<br />
protitočne obrambe za prihodnje<br />
leto, prelaganje na spomladanske<br />
mesece pa je že prepozno. Tu še posebej<br />
velja pregovor, daje po<br />
toči zvoniti<br />
prepozno.«<br />
Zelo blizu vam je tudi problematika<br />
delavcev migrantov, saj<br />
ste se nekajkrat<br />
sestali s sindikatom delavcev<br />
migrantov. Je prišlo do kakšnega<br />
napredka pri urejanju njihove problematike?<br />
»S predsednikom in podpredsednikom<br />
sindikata smo bili na<br />
sestanku<br />
na finančnem ministrstvu pri zdaj<br />
že nekdanjem državnem sekretarju<br />
Božiču, a smo dobili občutek, da nimamo<br />
posluha. Padla je ideja, da bi<br />
skušali problematiko delavcev migrantov<br />
urediti s poslanskim zako-<br />
Zakon je dobil negativno mnenje zakonodajno-pravne<br />
službe, tudi nekdanji<br />
ustavni sodniki so jasno rekli, da ni<br />
ustaven. Ne moremo se iti revanšizma<br />
zoper neko nevladno organizacijo.<br />
Če<br />
tak zakon sprejmemo, moramo<br />
depolitizacijo uvesti tudi za vse druge<br />
nevladne organizacije. Upam pa,<br />
da bodo predlagatelji umaknili zakon<br />
iz<br />
zakonodajnega postopka.«<br />
Precej aktivni ste na lokalni ravni,<br />
med drugim ste z Urošem Kamenškom,<br />
županom Občine Puconci,<br />
sodelovali<br />
pri ustanovitvi Kluba goričkih<br />
županov.<br />
»Sem te sreče, da imamo na Goričkem<br />
same dobre župane in županjo,<br />
ki so sedaj začeli tudi bolj aktivno sodelovati.<br />
Pobudo za Klub goričkih županov<br />
sva dala jaz in puconski župan<br />
Uroš<br />
Kamenšek, kajti regije tako hitro<br />
še ne bomo dobili, do takrat bosta<br />
minila še vsaj dva mandata, zato je<br />
čas, da Goričko kot tako promoviramo<br />
skupaj in zaženemo skupne projekte.<br />
Posamezne občine so namreč<br />
premajhne in<br />
tudi kadrovsko šibke.<br />
Klub se sestaja enkrat mesečno, vsakič<br />
v drugi občini, in ima vizijo in ideje.<br />
Naslednjič se bomo sestali v can-<br />
med SD<br />
in SDS?<br />
»Če si pripravljen sodelovati za<br />
dobrobit naroda, ni pomembno, ali<br />
glasovi prihajajo z leve ali desne. To<br />
se največkrat vidi v primerih dobrih<br />
praks na lokalni ravni. Take primere<br />
poznamo v Moravskih Toplicah, v Občini<br />
Kuzma in še drugod, kjer v občinskem<br />
svetu SD in SDS dobro sodelujeta.<br />
Tudi NSi. Moji nastopi v državnem<br />
zboru so zmeraj usmerjeni v željo, da<br />
se prenehamo kregati o dogodkih<br />
izpred 30 let in več ter se lotimo težav,<br />
ki so pred nami. Tukaj vidim priložnost,<br />
pri čemer se lahko marsikaj<br />
naučimo od Avstrijcev in<br />
Nemcev.<br />
Najprej moramo urediti državo, šele<br />
nato lahko pridejo na vrsto ideološke<br />
razprtije.«<br />
Kakšno pa je stanje v stranki SD? Po<br />
slabem rezultatu<br />
na lanskih državnozborskih<br />
volitvah sta se kot morebitna<br />
naslednika omenjala Jani<br />
Prednik, Matjaž Han ... V zadnjem<br />
obdobju se je položaj Tanje Fajon<br />
sicer nekoliko utrdil, a<br />
neke praske<br />
so v stranki verjetno še zmeraj prisotne.<br />
»Kot sem dejal že prej. Na svetu ni<br />
organizacije, kjer bi bili prav vsi zadovoljni.<br />
Tako je tudi v stranki, kjer
Vestnik Murska Sobota 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 5<br />
Površina: 954 cm 2 3 / 3<br />
Površina: 954 cm 2 31<br />
imamo nekateri bolj liberalne poglede,<br />
drugi pa bolj levičarske. Temu ne<br />
gre nasprotovati, imamo pač različna<br />
mnenja. Če je Jani Prednik dejal, da<br />
včasih nimamo ne barve, ne vonja in<br />
ne<br />
okusa, jaz pravim, da ima socialna<br />
demokracija več barv, več vonjev in<br />
več okusov, na nas pa je, da izberemo<br />
najboljšo pot, ki bo delovala v dobrobit<br />
vseh. Menim, da se je stranka<br />
konsolidirala in ima jasno vizijo, da<br />
prepričamo državljane, da smo stabilen<br />
dejavnik v<br />
vladi, imamo izkušnje<br />
in kilometrino ter lahko koristimo v<br />
tej vladi. Če je pa kdo nezadovoljen,<br />
zmeraj obstaja možnost predčasnega<br />
kongresa, a tega za zdaj ni na vidiku.«<br />
Prihodnje leto so<br />
evropske volitve.<br />
Bo Damijan Zrim kandidat za evropskega<br />
poslanca?<br />
»Damijan Zrim si je zadal nalogo,<br />
da bo v prvi vrsti gorički poslanec, da<br />
se bo v državnem zboru slišal glas Goričank<br />
in<br />
Goričancev. Kakšna bo lista<br />
SD na evropskih volitvah, še ni jasno,<br />
seveda pa bom aktivno vključen<br />
v<br />
Rok<br />
kampanjo.«<br />
Šavel<br />
»Žal nikoli ni<br />
posegati v<br />
ampak v<br />
enostavne<br />
prostor,<br />
tem primeru<br />
ne preostane drugega,<br />
kajti kmetijstvo v<br />
Pomurju moramo<br />
ohraniti. To je<br />
dolgoročna rešitev,<br />
da preprečimo škodo<br />
tako na<br />
kot na<br />
prebivalcev.«<br />
poljščinah<br />
nepremičninah<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kljub burnemu dogajanju v taboru SD v zadnjem obdobju je Damijan Zrim<br />
prepričan, da predčasnega kongresa ne bo, Socialni demokrati pa bodo v<br />
prihodnje okrepili svojo vlogo znotraj vladne koalicije, foto jure kljajič
Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:47 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 1<br />
Odbor za kmetijstvo potrdil predlog novele<br />
zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici<br />
RADIO SLOVENIJA 1, 07.09.<strong>2023</strong>, DOGODKI IN ODMEVI, 15:47<br />
BLAŽ PERNAT (voditelj)<br />
Parlamentarni odbor za kmetijstvo je, po pričakovanjih, z večino koalicijskih glasov potrdil predlog novele zakona o<br />
Kmetijsko-gozdarski zbornici.<br />
MIRANDA BRATKIČ (voditeljica)<br />
S tem je koalicija poteptala vsa pravna mnenja, ki so ugotavljala, da je zakon neustaven in v praksi neizvedljiv. Jernejka<br />
Drolec.<br />
JERNEJKA DROLEC (novinarka)<br />
Predlog zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici uvaja institut nezdružljivosti, cilj pa je depolitizacija organov Kmetijskogozdarske<br />
zbornice, je v imenu predlagateljev povedala Mateja Čalušić iz poslanske skupine Svoboda.<br />
MATEJA ČALUŠIĆ (Gibanje Svoboda)<br />
Predlagana ureditev z omenjeno omejitvijo pasivne volilne pravice navedenih subjektov ni več skrivnost, da sledi po<br />
vzoru ureditve 1. odstavka 17. člena zakona o Radioteleviziji Slovenija.<br />
JERNEJKA DROLEC (novinarka)<br />
Kmetijsko-gozdarska zbornica zakonu nasprotuje iz več razlogov. Njihov predsednik Roman Žveglič.<br />
ROMAN ŽVEGLIČ (predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Zakon po našem mnenju povzroča ravno tisto, proti čemer naj bi bil namenjen. Ne zagotavlja avtonomije, ampak posega<br />
v avtonomijo Kmetijsko-gozdarske zbornice.<br />
JERNEJKA DROLEC (novinarka)<br />
Poleg tega je zakon neizvedljiv in posega v pasivno volilno pravico. Kar tri pravna mnenja, mnenje pravne službe<br />
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in mnenje dr. Cirila Ribičiča pri<br />
Inštitutu za ustavno pravo govorijo, da je predlog novele neustaven. Razprava je bila burna. Lenart Žavbi iz Svobode je<br />
dejal, da je osrednji organ Kmetijsko-gozdarske zbornice do obisti prepleten s člani politične stranke, ki je že 10 let ni v<br />
parlamentu. To je SLS. Tomaž Lisec iz SDS pa je novelo ocenil kot politkomisarsko akcijo za utišanje slovenskega<br />
kmeta. Jožef Horvat Nova Slovenija.<br />
JOŽEF HORVAT (Nova Slovenija)<br />
Ni prav, da sicer izjemna politična moč zgazi, potepta vsa pravna mnenja, strokovna mnenja.<br />
JERNEJKA DROLEC (novinarka)<br />
Člani odbora za kmetijstvo zdaj nadaljujejo s polemično razpravo o predlogu zakona o zaščiti živali, ki je nastal z<br />
najboljšimi nameni. Toda raztrgale so ga veterinarska, kmetijska in pravna stroka.<br />
32
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:19 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 2<br />
Odbor za kulturo o predlogu sprememb zakona<br />
o verski svobodi<br />
RADIO OGNJIŠČE, 07.09.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:19<br />
MATJAŽ MERLJAK (voditelj)<br />
Poleg številnih drugih interesnih skupin so vladi trn v peti, kot kaže, tudi verske skupnosti. Na odboru za kulturo so danes<br />
obravnavali predlog sprememb zakona o verski svobodi. Po predlaganih spremembah naj bi verskim skupnostim<br />
prenehal status splošne koristne organizacije. Uslužbencem pa naj bi znižali državno finančno pomoč za plačilo<br />
prispevkov za socialno varnost. Sejo odbora je spremljala Maja Morela.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
V Sloveniji deluje nekaj manj kot 1000 katoliških duhovnikov, približno 400 redovnic, ter množica vernikov, ki si<br />
prizadevajo za dobrobit ljudi na različnih področjih in to počnejo skoraj v celoti prostovoljno, je na seji izpostavil tiskovni<br />
predstavnik Slovenske škofovske konference Gabrijel Kavčič.<br />
GABRIJEL KAVČIČ (tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference)<br />
To je vzgoja, to je skrb za duhovno življenje, gre tudi za skrb za ranljive, za starejše, za vzgojo za ljubezen do domovine<br />
in to je navsezadnje tudi v našem konkretnem primeru skrb za 2901 cerkev in mnoge druge objekte, ki so mnogi<br />
spomeniki kulturnega pomena in pa sploh skrb za slovensko zgodovino.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Spomnil je tudi na izjemen trud prostovoljcev in solidarnost, ki sta se pokazala v nedavnih poplavah prav pri delu<br />
Slovenske Karitas, ki je dobrodelna ustanova Katoliške cerkve. Kavčič ogorčenja nad spremembo statusa organizacije,<br />
kot tudi nad nižanjem prispevkov, ne skriva.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
GABRIJEL KAVČIČ (tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference)<br />
Vse to zveni kot posmeh vsem našim iskrenim prizadevanjem za skupno dobro vseh prebivalcev naše domovine. Da ne<br />
bo pomote, ne gre za kakšno nabiranje državnih sredstev in pomoči, ne glede na spremembe do katerih lahko pride ob<br />
sprejemu tega zakona, se vsa ta prizadevanja, ki sem jih omenil ne bodo zmanjšala.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Po njegovih besedah sta karitativna dejavnost in skrb za duhovnost po definiciji zastonjska in tako bo ostalo, ne glede na<br />
spremembe. Zdajšnja vlada ne razume poslanstva Cerkve, je prepričan Kavčič. Na seji pa je opozoril tudi na pravne<br />
argumente, na mednarodni sporazum iz leta 2004 med Slovenijo in Svetim sedežem, ki navaja, da bosta naša država in<br />
Katoliška cerkev tovrstne spore reševala sporazumno in z dialogom. Spomnil je tudi na 41. člen ustave, ki vsebuje<br />
pravico do.<br />
GABRIJEL KAVČIČ (tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference)<br />
Kolektivnega uresničevanja verske svobode, potem iz tega izhaja tudi trenutna finančna pomoč države za zagotavljanje<br />
socialne varnosti verskih uslužbencev, ki imajo pri izvrševanju uresničevanja verske svobode vendarle velik, velikanski<br />
pomen.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
Proti predlogom sprememb zakona o verski svobodi sta tudi največja opozicijska stranka<br />
IVA DIMIC (poslanka NSi)<br />
SDS in Nova Slovenija.<br />
Upam si trdit in tako je povedala tudi zakonodajno-pravna služba, da je družbeno neodgovorno sprejemanje tega zakona.<br />
MAJA MORELA (novinarka)<br />
33
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:19 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
2 / 2<br />
Je na seji povedala poslanka NSi Iva Dimic.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
34
Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:22 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 04:00<br />
1 / 1<br />
Poslanka Čadonič Špelič opozarja na<br />
neustavnost dveh novel, ki ju je vložila vlada<br />
RADIO OGNJIŠČE, 07.09.<strong>2023</strong>, UTRIP DNEVA, 15:22<br />
MATJAŽ MERLJAK (voditelj)<br />
Člani odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na današnji seji med drugim obravnavajo predlog<br />
novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva vzpostavitev instituta, tako imenovanega kvalificiranega<br />
prijavitelja in ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali. Po skrajšanem postopku pa tudi predlog novele<br />
zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Prispevek Roberta Božiča.<br />
ROBERT BOŽIČ (novinar)<br />
Predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki uvaja omejitev pasivne volilne pravice na volitvah v<br />
organe te organizacije, je v neskladju z ustavo, so že 12. maja opozorili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Na<br />
ustavno nedopustnost predlaganih rešitev v pravnem mnenju opozarjata tudi dr. Ciril Ribičič in dr. Domen Končan z<br />
Inštituta za ustavno pravo. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič pa pravi.<br />
ROMAN ŽVEGLIČ (predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije)<br />
Zato bo seveda Kmetijsko-gozdarska zbornica vztrajala pri tem, da bo zaščitila ustavnost, demokracijo. Če so začeli z<br />
kršenjem človekovih pravic pasivne volilne pravice pri kmetih, se bojimo, da se bo to nadaljevalo tudi na druge sfere v<br />
naši družbi. Mi bomo to zaščitili seveda ali začeli z vetom pri državnem svetu in potem, če ne bo drugače tudi z Ustavnim<br />
sodiščem ali pa z Evropskim sodiščem za človekove pravice.<br />
ROBERT BOŽIČ (novinar)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Člani odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na današnji seji vršijo tudi drugo obravnavo<br />
predloga novele zakona o zaščiti živali, ki so jo v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s<br />
prvopodpisano Meiro Hot. Včeraj, tik pred zdajci, so k noveli vložili še kup amandmajev, med katerimi posebej bode v oči<br />
vzpostavitev inštituta kvalificiranega prijavitelja. Predsednica odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in<br />
prehrano, ter poslanka Nove Slovenije, veterinarka dr. Vida Čadonič Špelič je pred sejo povedala.<br />
Dr. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (predsednica Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, NSi)<br />
Za poslansko skupino Nove Slovenije sta oba zakona slaba, nepotrebna, škodljiva in seveda tudi ustavno sporna. Tako<br />
meni tudi pravna služba državnega zbora, ki je dala obsežno mnenje k obema zakonoma in k zakonu o zaščiti živali celo<br />
zapisala stavek, da ga v procesu sprejema tudi z amandmaji ne bo možno popraviti tako, da bi služil svojemu namenu.<br />
ROBERT BOŽIČ (novinar)<br />
Dr. Vida Čadonič Špelič trdi, da je predlog zakona klofuta stroki, ter dodaja.<br />
Dr. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (predsednica Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, NSi)<br />
Od kmetijske ministrice pričakujem, da bo stopila v brani stroki. Absolutno pričakujem.<br />
ROBERT BOŽIČ (novinar)<br />
Poglobljen prispevek o obeh novelah boste slišali o nedeljski kmetijski oddaji.<br />
35
Radio Ognjišče, Mozaik dneva - 18:09 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 08:00<br />
1 / 2<br />
Potrdili predlog sprememb zakona o verski<br />
svobodi<br />
RADIO OGNJIŠČE, 07.09.<strong>2023</strong>, MOZAIK DNEVA, 18:09<br />
MATJAŽ MERLJAK (voditelj)<br />
Parlamentarni odbor za kulturo je ob obstrukciji poslancev SDS potrdil predlog sprememb zakona o verski svobodi, s<br />
katerim delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 100 % znižuje na 60 %. Na<br />
seji so zavrnili dopolnila opozicijske NSi, ki je zahtevala umik te točke s seje, kar ni bilo sprejeto. Stališče Slovenske<br />
škofovske konference je na pristojnem odboru podal njen tiskovni predstavnik Gabrijel Kavčič, ki mu bomo prisluhnili v<br />
naslednjih minutah.<br />
GABRIJEL KAVČIČ (tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
V Katoliški cerkvi so nas predlagane spremembe Zakona o verski svobodi, predvsem predlog prenehanja statusa<br />
splošne koristne organizacije, pa nižanje višine državne finančne pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost<br />
njihovih uslužbencev, negativno presenetile. Torej v Sloveniji je nekaj manj kot tisoč katoliških duhovnikov in okrog 400<br />
redovnic ter seveda ena množica vernikov, ki se sicer nekoliko razlikuje po cerkvah, pa zunaj, pa bolj ali manj tudi v<br />
karitativnih organizacijah in tako naprej, se mi zdi, da to vendarle kaže eno dobrobit našemu narodu na vseh možnih<br />
področjih. Praktično gre v celoti za prostovoljno delo. Tu je vzgoja, tu je skrb za duhovno življenje, gre tudi za skrb za<br />
ranljive, za starejše, za vzgojo za ljubezen do domovine in to je navsezadnje tudi v napšem konkretnem primeru skrb za<br />
2.901 cerkev in mnoge druge objekte, ki so mnogi spomeniki kulturnega pomena in pa sploh skrb za slovensko<br />
zgodovino. Ko smo ravno v času okrevanja in iskanja rešitev sedaj po uničujočih poplavah, lahko denimo takoj spomnimo<br />
na izjemen trud prostovoljcev in solidarnost, ki sta se pokazala prav n primer, če omenimo samo delo Karitasa, ki je<br />
dobrodelna ustanova Katoliške cerkve. Sicer pa si v Letnem poročilu Cerkve na Slovenskem, tudi tukaj sem videl med<br />
temi papirji ga že, se pravi je preštudirano poročilo, lahko preberemo ogromno o prostovoljskem delu za najrazličnejše<br />
prekarne skupine. Do tega, vse te pomoči, do vsega tega dela ne pride kar tako, to ne kar pade z neba, ampak gre skozi<br />
mrežo oziroma hierarhijo, če želite, Katoliške cerkve, torej skozi župnije in škofije oziroma skozi duhovnike, skozi<br />
župnike, kot običajno ljudje rečejo, in škofe. Konkretno to pomeni, da je samo za trenutno okrevanje, takih primerov pa je<br />
bilo samo zdaj v zadnjih 30 letih kar nekaj, torej od prizadetih posameznikov po naravnih nesrečah v župniščih, pa enaka<br />
pomoč v času ruske agresije na Ukrajino, potem nudenje župnijskih učilnic šolam in tako naprej, tu bi lahko naštevali<br />
predolgo, je tukaj zmeraj znova bistvena vloga župnikov, torej duhovnikov, verskih delavcev, pa tudi redovnic,<br />
redovnikov, ki se jim sedaj skuša zmanjšati te prispevke za socialno varnost. Da sploh ne omenjamo vsakodnevnega<br />
reševanja socialnih stisk, pa dela na kulturnem področju in tako naprej, kar sem že omenil. Zato ponavljam, da na strani<br />
Katoliške cerkve obe spremembi, torej tako sprememba statusa, kot tudi nižanje prispevkov, se opravičujem, bom<br />
nekoliko bolj oster, vse to zveni kot posmeh vsem našim iskrenim prizadevanjem za skupno dobro vseh prebivalcev naše<br />
domovine, čeprav so seveda naša prepričanja .precej različna na tem področju. Da ne bo pomote, ne gre za kakšno<br />
nabiranje državnih sredstev in pomoči, ne glede na spremembe, do katerih lahko pride ob sprejemu tega zakona, se vsa<br />
ta prizadevanja, ki sem jih omenil, ne bodo zmanjšala. Karitativna dejavnost in skrb za duhovno življenje v našem narodu<br />
sta najpomembnejši dejavnosti Katoliške cerkve in sta po definiciji zastonjska. Tako da ne glede na to, kakšne bodo<br />
spremembe, naše delo gre naprej v našem narodu in tako je prav. Naši župniki, duhovniki, redovnice, verniki in sploh<br />
katoličani bodo,, sem prepričan, tudi v prihodnje z enako vnemo zasledovali to skupno dobro v naši državi, ker naš<br />
namen ni kopičenje subvencij, pomoči ali karkoli takega. Pušča pa vse skupaj vtis in grem proti koncu, da niti na simbolni<br />
ravni ni enega pravega odgovora, nekega bomo rekli osnovnega razumevanja za ta poslanstvo Cerkve, predvsem s<br />
strani tistih, ki so prvi odgovorni za skrb za skupno dobro; to pa so, ste pravzaprav tukaj izbrani, tudi izvoljeni predstavniki<br />
našega naroda. Torej ta točka, kar sem zdaj povedal, je zelo se mi zdi enostavna za razumevanje, daleč tudi<br />
najpomembnejša: skrb za skupno dobro se gradi na vseh ravneh in država lahko z eno osnovno naklonjenostjo to<br />
podpira ali pa tudi ignorira navsezadnje in menimo, da gredo te predlagane spremembe nekoliko v smer zaviranja.<br />
Razlogi za to nam žal niso znani. Še nekaj drugih argumentov čisto na kratko, na katere bi rad opozoril, so bolj pravne<br />
narave, bi jih bilo vredno upoštevati. Mnogo smo že slišali, tudi večkrat danes, ne bi ponavljal, bi samo še spomnil, ker<br />
sem ravno predstavnik Katoliške cerkve, da imamo mednarodni sporazum iz leta 2004 med Republiko Slovenijo in<br />
Svetim sedežem, kjer je navedeno, da bosta naša država in pa Katoliška cerkev vse tovrstne spore reševala sporazumno<br />
in z dialogom. Tukaj je bilo, čeprav je, kot je gospod državni sekretar omenil, sta bila dva sestanka, pa vendar bi si želeli<br />
36
Radio Ognjišče, Mozaik dneva - 18:09 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 08:00<br />
2 / 2<br />
nekoliko več dialoga. Ne bom ponavljal še enkrat argumentov zakonodajno-pravne službe, to smo že slišali. Bi samo še<br />
zaključil, da 41. člen Ustave vendarle vsebuje to pravico do kolektivnega uresničevanja verske svobode in če razumemo<br />
vse tisto, kar sem povedal prej v prvem delu, potem iz tega izhaja tudi trenutna finančna pomoč države za zagotavljanje<br />
socialne varnosti verskih uslužbencev, ki imajo pri izvrševanju uresničevanja verske svobode vendarle velik, velikanski<br />
pomen. Končujem, imamo torej pravno gledano glede socialnih prispevkov opravka s tako imenovanimi pridobljenimi<br />
pravicami, tudi to smo slišali in zdaj se tukaj zadeve spreminjajo. To seveda prepuščamo našim predstavnikom ljudstva,<br />
predlagamo, da odbor predlog zakona zavrne in se vam samo še zahvaljujem za besedo. Vse skupaj spodbujam k<br />
premisleku o predlaganih spremembah, hkrati pa še enkrat obljubljam, da bo tudi s Katoliške cerkve, se pravi od<br />
Škofovske konference navzdol Katoliška cerkev ne glede na spremembe ostala pomemben člen naše družbe, posebej,<br />
ko gre za karitativno dejavnost, ki jo vedno znova žal potrebujemo zaradi dogodkov v naši državi, zasledovanje skupnega<br />
dobrega, predvsem pa skrb za duhovnost, bosta tudi ostali naši glavni nalogi.<br />
MATJAŽ MERLJAK (voditelj)<br />
To je bilo stališče tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference, Gabrijela Kavčiča, ki ga je podal na<br />
današnjem parlamentarnem odboru za kulturo o spremembah zakona o verski svobodi.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
37
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 16:14<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/poslanka-nsi-zakon-o-zasci...<br />
1 / 2<br />
Poslanka NSi: »Zakon o zaščiti živali je v<br />
posmeh veterinarski, pravni in kmetijski<br />
stroki«<br />
Uredništvo<br />
07. 09. <strong>2023</strong> 0 komentarjev<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Vir: X @NovaSlovenija<br />
POSLUŠAJ ČLANEK<br />
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes obravnaval predlog zakona o<br />
Kmetijsko gozdarski zbornici in predlog zakona o zaščiti živali. V opozicijski Novi<br />
Sloveniji so do obeh zakonov kritični. Poslanka Vida Čadonič Špelič je v izjavi za<br />
javnost dejala, da je kot predsednica odbora in kot veterinarka pričakovala, da bo na<br />
koncu prevladala modrost in da bodo oba zakona umaknili in spisali nova.<br />
38
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 16:14<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/poslanka-nsi-zakon-o-zasci...<br />
2 / 2<br />
Po besedah poslanke zakon o zaščiti živali ni napisan ne za lastnike živali, ne za<br />
uradne veterinarje ali veterinarske inšpektorje, ki bodo morali ta zakon izvajati<br />
oziroma ga kontrolirati. »Za ene in za druge je napisan slabo, v določenih delih celo<br />
škodljivo.«<br />
Kot pravi, nasprotuje zakonu veterinarska, kmetijska in tudi pravna stroka. »Kljub<br />
temu se koalicija ne ustavlja. Pripravila je amandmaje, s katerimi je kozmetično<br />
posegla v zakon, v nekaterih predelih pa zakon celo poslabšala,« je prepričana<br />
Čadonič Špeličeva.<br />
Najbolj v nebo vpijoče je po njenih besedah dejstvo, da naj bi nevladne organizacije,<br />
katerih predstavniki se bodo 40 ur izobraževali, nadzirale lastnike živali (kmete) in<br />
tudi uradne veterinarje. »Gre torej za izkazovanje nezaupanja veterinarski stroki in za<br />
hud poseg v inšpekcijski nadzor.«<br />
Glede zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici pa pravi: »Vsebinski je samo drugi člen,<br />
ki omejuje kandidiranje v organe zbornice. Kmetom je tako v skladu z ustavo kršena<br />
njihova osnovna pravica. Zato so tudi upravičeno jezni šli na proteste.«<br />
Če bo zakon sprejet, v poslanski skupini NSi podpirajo pobudo o ustavni presoji.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
39
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 17:18<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/vroca-tema-z-markom-balazi...<br />
1 / 3<br />
Vroča tema z Markom Balažicem in<br />
Matejem Toninom: mlajša generacija<br />
desnosredinskih politikov naj naredi nov<br />
politični produkt za naslednje<br />
parlamentarne volitve<br />
Alen Salihović<br />
07. 09. <strong>2023</strong> 0 komentarjev<br />
POSLUŠAJ ČLANEK<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Politična jesen se je za opozicijsko NSi in zunajparlamentarno SLS začela s<br />
klavzurama. Na internih, za javnost zaprtih posvetih, so strnili glave, kako<br />
naprej, predvsem kako in s kom nastopiti na volitvah v evropski parlament<br />
prihodnje leto. Prvaka strank mag. Mateja Tonina in Marka Balažica smo<br />
vprašali ali gre pri klavzurah za notranjo konsolidacijo, utrjevanje lastnih vrst<br />
ali morebiti celo za preštevanje slednjih.<br />
Nismo mogli mimo vprašanja, kaj bo za obe stranki pomenil vstop dr. Anžeta<br />
Logarja na samostojno pot in tudi kakšno je sodelovanje z največjo opozicijsko<br />
stranko SDS. Komentirala sta tudi prve ukrepe za pomoč gospodarstvu in<br />
prebivalcem po katastrofalnih neurjih.<br />
40
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 17:18<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/vroca-tema-z-markom-balazi...<br />
2 / 3<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Predsednik NSi Tonin je o pobudi povezovanja na desni sredini pred evropskimi<br />
volitvami dejal, da je ta pobuda namenjena prenovi slovenske desne sredine »zato,<br />
da resnično naredimo nek nov politični produkt in, da enostavno nekoliko mlajša<br />
generacija desnosredinskih politikov pokaže, da poleg trenutnih dveh največjih strank<br />
v Sloveniji, Golobove in Janševe, obstaja tukaj tudi neka tretja politična identiteta, ki<br />
lahko predstavljala kredibilno alternativo predvsem za prihodnje državnozborske<br />
volitve leta 2026«.<br />
Predsednik SLS Balažic pa verjame, da se lahko do evropskih volitev še marsikaj<br />
spremeni. »Primerjate to s poplavami in lahko vidite, kako so v mesecu in pol<br />
spremenile politično krajino. V desetih mesecih verjemite, da se bo spremenilo še<br />
marsikaj in tudi prihodnje leto, ko bo ta pomoč začela prihajati do ljudi, upam, da čim<br />
prej, boste videli, da bo kar nekaj zapletov in kar nekaj ljudi, ki bodo zelo razočarani<br />
in to bo vplivalo na politično dogajanje,« je povedal Balažic.<br />
Tonin je bil v pogovoru na temo poplav odločno proti uvajanju socializma. »Ne<br />
pristajamo na uvajanje socializma v Sloveniji pod krinko solidarnosti. O čem<br />
govorim? Ta kriza se ne sme zlorabljati. Levičarji so v času covid krize očitali Janševi<br />
vladi, da vlada avtoritarno z odloki, zdaj pa se mi zdi, da bomo zelo kmalu lahko tej<br />
vladi mi očitali, da pod krinko te krize uvaja socialistične principe iz programa levice,<br />
ti so pa zelo nevarni,« meni Tonin.<br />
41
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 17:18<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/vroca-tema-z-markom-balazi...<br />
3 / 3<br />
Balažic pa je izrazil bojazen po odtekanju denarja pri sanaciji poplav. Spomnil je na<br />
besede znanega slovenskega sociologa iz leta 2013, dr. Urbana Vehovarja, ki je<br />
zapisal, da so v Sloveniji vse elite »grozljivo skorumpirane«. »In te elite, verjemite mi,<br />
da tudi te priložnosti ne bodo izpustile, da ne bi želele zaslužiti. Kaj se nam sedaj<br />
dogaja pred očmi? Ustanovi se sklad za obnovo Slovenije. Ne ustanovi se ga kot<br />
proračunsko postavko, ampak se ga nekam umakne. Umakne se ga čudežno na SID<br />
banko, kjer je šef uprave Borut Jamnik. Vemo, kaj to pomeni. Če stvar ni proračunska<br />
postavka, pomeni, da proračunskega nadzora ni, pomeni, da ni nadzora, kako se bo<br />
ta denar porabljal, da ni nadzora nad sistemom javnega naročanja... Upravlja pa ga<br />
bo nekdo, ki se v preteklosti pri teh poslih ni izkazal,« je bil kritičen Balažic.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
42
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 20:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/poznavalci-o-dolgorocnem-v...<br />
1 / 5<br />
Poznavalci o dolgoročnem vplivu poplav<br />
na slovenski politični prostor in kdo od<br />
politikov bo iz njih izšel močnejši<br />
Rok Čakš<br />
07. 09. <strong>2023</strong> 1 komentar<br />
Slovenija<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si<br />
POSLUŠAJ ČLANEK<br />
Mesec dni je minilo od največje naravne katastrofe v zgodovini samostojne<br />
Slovenije in (politično) življenje v državi se vrača v vsakdanje tirnice. Politika<br />
sprejema interventne ukrepe, okoli njihove ustreznosti, predvsem prisilne<br />
solidarnosti, ki uvaja »začasne« nove davčne obremenitve, pa je vse manj<br />
politične enotnosti, ki je vladala v »intervencijskih« popoplavnih dneh.<br />
Pa tudi v tem obdobju smo videli različne politične pristope; predsednik vlade<br />
43
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 20:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/poznavalci-o-dolgorocnem-v...<br />
2 / 5<br />
in pristojni ministri so bili med ljudmi in pred kamerami po »uradni dolžnosti« ,<br />
opozicijski politiki pa so prijeli za lopate ali drugače fizično pomagali na terenu.<br />
Javnomnenjske raziskave so pokazale, da so bili tisti, ki so svojo dobrodelnost<br />
intenzivneje medijsko oglaševali, od anketirancev nagrajeni.<br />
Kaj pa o tem pravijo poznavalci politike, sodelujoči v našem rednem<br />
ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov? Zastavili smo jim dve<br />
vprašanji, in sicer, kakšen bo dolgoročni vpliv avgustovske naravne katastrofe<br />
na slovenski politični prostor ter kateri politiki so v njej okrepili, ohranili oz.<br />
ošibili svoj položaj.<br />
V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja<br />
slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo<br />
zgolj političnega delovanja v obče dobro.<br />
Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni,<br />
ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So<br />
izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih<br />
razmerah minimalizirati škodo? So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v<br />
trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Žiga<br />
Turk, Marko Pavlišič, dr. Matevž Tomšič, Igor Vovk, Alen Salihović, Sašo Ornik,<br />
Bojan Požar, Tino Mamić, Martin Nahtigal, Rok Čakš<br />
Nakopičenim problemom v zdravstvu, javnem sektorju, pokojninski zakonodaji in še<br />
kje navkljub je bila pozornost cele Slovenije v zadnjem mesecu uprta v interventno<br />
pomoč in odpravljanje posledic hude naravne ujme, ki je prizadela precejšen del<br />
naše države. Politiki so se z odgovornim pristopom in enotnostjo v očeh ljudi izkazali,<br />
podpora je poskočila tako vladi kot tudi največji opozicijski stranki SDS. Manjše<br />
stranke in politiki, ki so se s svojo dobrodelno aktivnostjo manj javno izpostavljali, so<br />
izgubili nekaj podpore: najbolj opazno se je to zgodilo Anžetu Logarju, med strankami<br />
pa je nekaj tovrstne "škode" utrpela NSi.<br />
Vse to je pomembno vplivalo na slovenski politični prostor. Za kako dolgo, smo<br />
vprašali ljudi, ki se na to spoznajo.<br />
44
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 20:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/poznavalci-o-dolgorocnem-v...<br />
3 / 5<br />
»Prihodnje volitve so šele čez dve leti in pol, ljudje imajo spomin zlate ribice, zlasti<br />
tipični slovenski volivci,« je glede tega neposreden Bojan Požar . Kot opozarja, se bo<br />
vmes zgodilo še marsikaj, saj »gre življenje naprej, poplave bodo kmalu medijsko<br />
passe, kmalu bodo prejkone medijsko nezanimive in (p)ostale predvsem problem<br />
posameznih ljudi, družin ter njihovih zavarovalniških pogodb ...«<br />
Urednik na TV Slovenija Martin Nahtigal opozarja na pomen medijske pozornosti<br />
poplavni obnovi, ki »bo tisti nož, ki bo delil anketno torto podpore vladi in opoziciji«.<br />
Tudi urednik na Radiu Ognjišče Alen Salihović razmišlja podobno: »Imel bo vpliv<br />
toliko časa, dokler bomo mediji opozarjali na težave, ki jih vlada ne rešuje. Ko se bo<br />
začelo pri večinskih medijih tiščati glavo v pesek, kot je to denimo bilo in je pri gradnji<br />
spornega kanala C0, bo imelo na vlado in politični prostor majhen vpliv.« V tem<br />
primeru Salihović vidi priložnost za bolj aktivno vlogo opozicije in tudi strank, ki so<br />
zunaj parlamenta. »S svojimi opozarjanji in sodelovanjem s terena lahko prispevajo k<br />
temu, da bodo napake pri sanaciji hitro odkrite in pravilno obravnavane,« zaključuje<br />
svojo misel.<br />
Žiga Turk : »Poplave so koalicijo zaenkrat rešile pred samo seboj. Jesen bo<br />
politično mirnejša.«<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Ob opisnih odgovorih so sodelujoči poznavalci politike odgovarjali tudi na povsem<br />
konkretno vprašanje z zaprtim tipom odgovora. Pet od dvanajstih jih meni, da bo<br />
dolgoročni vpliv avgustovskih poplav na slovenski politični prostor bolj pomemben,<br />
prav toliko, da bo ta vpliv nekaj srednjega, dva pa menita, da bo manj pomemben.<br />
45
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 20:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/poznavalci-o-dolgorocnem-v...<br />
4 / 5<br />
»Poplave in plazovi so prekrili večino drugega dogajanja, tako da beseda skorajda ne<br />
nanese na očiten vladni neuspeh na zdravstvenem področju ali na počasna<br />
pogajanja s sindikati javnega sektorja, da ne govorimo o dolgoročnih strateških<br />
vprašanjih, kakršno je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne,« na strmenje stran<br />
od problemov opozarja politični bloger Sašo Ornik . Kot dodaja, je vse to odletelo na<br />
obrobje. »Toda vpliv naravne katastrofe bo počasi pojenjal in politika se bo vrnila v<br />
stare tirnice in se bo morala soočiti s starimi problemi.«<br />
»Ne glede na ves obseg je voda že odtekla in počasi bo tudi pozornost.<br />
Napovedovanja pomoči bodo morali zamenjati konkretni ukrepi in konkreten denar,<br />
kjer pa ni nujno, da bo vse potekalo gladko,« podobno razmišlja nekdanji poslanec<br />
Državljanske liste Marko Pavlišič . Kot dodaja, si je opozicija z začetnim<br />
konstruktivnim delovanjem tudi prislužila kar nekaj pozitivnih točk, vendar to ne bo<br />
trajalo dolgo. »V roku meseca ali dveh bomo nazaj na ustaljenih političnih tirnicah,«<br />
zatrjuje.<br />
Odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić pa kot največjo žrtev poplav vidi<br />
gospodarstvo, »saj bo opravilno nesposobna vlada dvignila davke: za škodo in za<br />
svojo provizijo«.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Svoj položaj sta okrepili dominantni stranki<br />
Katere stranke so v avgustovski naravni katastrofi in vsem, kar iz nje sledi, okrepile<br />
položaj? Poznavalci politike so skoraj enotni, da sta to SDS z Janezom Janšo in<br />
Svoboda z Robertom Golobom. S pomembnim »odklonilnim ločenim mnenjem«<br />
Bojana Požarja, ki je eden od dveh analitikov s prepričanjem, da bo ta naravna<br />
katastrofa premierja Goloba dolgoročno oslabila . »Zdaj ni več merilo sama<br />
katastrofa, to je že mimo, ampak prva faza sanacije. Zato pravim, da si Golob realno<br />
poslabšuje položaj,« opozarja Požar.<br />
Večinsko prepričanje glede ostalih, manjših parlamentarnih strank je, da je<br />
avgustovska naravna katastrofa oslabila njihov položaj. Polovica analitikov tako meni<br />
za NSi, pet za stranko Levica in štirje za SD.<br />
46
Domovina.je 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek, 20:00<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
https://www.domovina.je/poznavalci-o-dolgorocnem-v...<br />
5 / 5<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
»Preprosto je. Tisti, ki so se med naravno katastrofo bolj oglašali, so več pridobili.<br />
Pojavljanje na terenu in fotografije in posnetki, ki so zaokrožili naokoli, so imeli svoj<br />
učinek, « razlaga Sašo Ornik. Kot nadaljuje, »je že žalostno, a takšne medijske<br />
manipulacije še kako dobro delujejo in tisti, ki so se raje držali v ozadju, pa tudi<br />
pomagali po svojih močeh, a pri tem niso proizvedli nobene fotografije svojih dobrih<br />
del, so ostali neopaženi.«<br />
Tino Mamić pa je prepričan, da bi Robert Golob brez poplav težko preživel jesen na<br />
čelu vlade. »Zdaj pa se je pokazal kot tisti, ki dela in pomaga ljudem.«<br />
47
NOVA 24 TV, Novice - 19:40 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
1 / 2<br />
Novela zakona o zaščiti živali<br />
NOVA 24 TV, 07.09.<strong>2023</strong>, NOVICE, 19:40<br />
JANEZ HOČEVAR (novinar)<br />
Danes je potekala seja odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na kateri so obravnavali 2<br />
predloga novele zakona. Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakon o zaščiti živali. O obeh zakonih je bilo v<br />
javnosti zelo veliko povedanega, stroka se je oglasila in svetovala, naj se zakon umakne, a temu ni tako. Poslanka nove<br />
Slovenije Vida Čadonič Špelič je kot predsednica odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter<br />
veterinarka pričakovala, da bo na koncu prevladala modrost in da bodo oba zakona umaknili ter spisali nova. Za<br />
poslanska skupino Nove Slovenije sta oba zakona slaba, nepotrebna, škodljiva in ustavno sporna. Prispevek je pripravila,<br />
Ines Kumalič.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Na četrtkovi seji odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poslanci obravnavali predlog novele<br />
zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije zaščito živali ter tudi predlog<br />
novele zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Za poslansko skupino Nove Slovenije sta oba zakona slaba, nepotrebna, škodljiva in seveda tudi ustavno sporna.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Kot pravi poslanka NSi, tako meni tudi pravna služba državnega zbora, ki je dala obsežno mnenje k obema zakonoma.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
In na k zakonu o zaščiti živali celo zapisala stavek, da ga v procesu sprejema tudi z amandmaji ne bo možno popraviti<br />
tako, da bi služil svojemu namenu.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Glede zakona o zaščiti živali je še dejala, da je žal napisan brez stroke.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Kljub temu se koalicija ne ustavlja. Pripravila je neke amandmaje, s katerimi je kozmetično posegla v zakon, v nekaterih<br />
predelih pa celo zakon celo poslabšala. Najbolj v nebo vpijoče je dejstvo, da naj bi nevladni organizacije, ki se bodo<br />
njihovi predstavniki 40 ur izobraževali, da bojo oni nadzirali kako lastniki živali, beri kmetje, ravnajo s svojimi živalmi,<br />
ampak oni ne bodo nadzirali samo kmetov, oni bodo nadzirali tudi uradne veterinarje.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Po njenih besedah ne gre le za zmedo in za nezaupanje veterinarski stroki, ampak gre tudi za hud poseg v inšpekcijski<br />
nadzor.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
Pozor, ti prijavitelji, to se pravi nevladniki, bodo lahko če ne bojo zadovoljni z ugotovitvami inšpektorjev in tu je absolutno<br />
poseg v njihovo samostojnost, se lahko pritožili tričlanski komisiji in ta tričlanska komisija bo lahko izdala odločbo na<br />
osnovi katerega zakona že, nekega imaginarnega in potem se na to odločbo ne bo mogel nihče pritožit.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Glede predloga novele zakona o KGZS, ki predvsem posega v volitve organov zbornice pa želi koalicija s predlagano<br />
novelo preprečiti poseganje politike v delovanje zbornice.<br />
VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (poslanka NSi)<br />
48
NOVA 24 TV, Novice - 19:40 07.09.<strong>2023</strong><br />
Četrtek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Trajanje: 03:00<br />
2 / 2<br />
Na negativno mnenje prof Ribičiča, če bojo ponovno sprejeli ta zakon v koaliciji, bojo ponovno šli proti kmetom, žal mi je,<br />
večkrat se to dogaja v tej vladi in mislim da zato res ni nobene potrebe in so kmetje upravičeno jezni, upravičeno so šli na<br />
proteste in mi kot poslanska skupina seveda podpiramo, da zakon ne bi bil sprejet, če pa bo pa podpiramo stroko da<br />
zakon v presojo na Ustavno sodišče.<br />
INES KUMALIĆ (voditeljica)<br />
Poslanka NSi še trdi, da bodo vladajoči prevzeli celotno odgovornost za neustavnost teh dveh zakonov. Odgovornosti pa<br />
se ne bo mogla izogniti niti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrica, Irena Šinko.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
49
Delo 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 791 cm 2 1 / 2<br />
Janša<br />
danes<br />
pričakuje<br />
Logarjeva<br />
pojasnila<br />
SDS za zaprtimi vrati Predsednik in<br />
podpredsedniki stranke s poslanci tudi<br />
o nadaljnji politični poti Anžeta Logarja<br />
Če gre Anže Logar na evropske<br />
SDS pa vodi le še svet stranke, naj-<br />
počutijo ogrožene in se bojijo za<br />
volitve zunaj svoje stranke in<br />
se<br />
torej odzove na vabilo Mateja<br />
Tonina, prvaka NSi, k skupnemu<br />
nastopu, bo moral zapustiti<br />
vrste SDS. Janez Janša je namreč<br />
izjavil, da je Logar poslanec SDS<br />
oziroma predsednik sveta stranke<br />
in kot tak ne more kandidirati<br />
na nobeni drugi listi. Kako je torej<br />
z Logarjevim obstankom v vr-<br />
višji organ med kongresoma. Svet<br />
stranke se bo sestal 22. septembra.<br />
Na vprašanje, ali obstaja možnost,<br />
da bi ga s funkcije predsednika<br />
sveta razrešili, sogovorniki ocenjujejo,<br />
da se to ne bo zgodilo, morda<br />
pa bi s funkcije odstopil sam.<br />
Janez Janša je na komercialni<br />
televiziji<br />
Pop TV ta teden na vprašanje,<br />
ali se z Logarjem pogovarjata,<br />
svoje<br />
premoženje.<br />
Na območjih obmejnih vasi naj<br />
bi vrelo, je zapisal v dopisu ministru.<br />
Prebivalci vasi Rigonce želijo<br />
postavitev panelne ograje.<br />
Sestanka<br />
z vaščani na to temo se je pred<br />
dobrim tednom udeležil tudi vodja<br />
oddelka za mejne zadeve in tujce<br />
v sektorju uniformirane policije<br />
novomeške policijske uprave Bo-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 791 cm 2 50<br />
stah SDS?<br />
Suzana Kos<br />
Janez Janša, oba podpredsednika<br />
stranke Romana Tomc ter Aleš<br />
Hojs ter podpredsednica Jelka<br />
Godec, ki vodi tudi 27-člansko poslansko<br />
skupino, ter vsi poslanci<br />
se bodo danes sestali na posvetu,<br />
na katerem bodo za zaprtimi vrati<br />
razpravljali o<br />
prihodnjih potezah.<br />
Janša pa danes, kot je slišati, pričakuje<br />
tudi pojasnila Anžeta Logarja<br />
o njegovih načrtih oziroma načrtih<br />
njegovega društva Platforma<br />
sodelovanja. Če se Logar današnjega<br />
posveta ne bo udeležil, bo to<br />
verjetno vsebinski signal, kako se<br />
je<br />
odločil.<br />
Anže Logar se o morebitnem političnem<br />
udejstvovanju zunaj<br />
SDS<br />
svojim strankarskim kolegom do<br />
zdaj še ni izrekel; vse, kar je pojasnjeval,<br />
je bilo napovedovanje začetka<br />
organiziranja javnih konferenc<br />
o<br />
družbenih vprašanjih.<br />
Sogovorniki iz SDS na vprašanje,<br />
ali znajo napovedati, kako se bo<br />
Logar odločil o svoji politični prihodnosti,<br />
odgovarjajo, da se o tem,<br />
kakšni so Logarjevi načrti in ali bi z<br />
njim poslansko skupino morda zapustil<br />
še kdo, morda res Eva Irgl in<br />
Alenka Jeraj ali še kdo, sprašujejo<br />
tudi sami.<br />
Sledi seja sveta stranke<br />
Logar je (zdaj) poslanec SDS, po<br />
odstopu s položaja predsednika<br />
ljubljanskega lokalnega odbora<br />
odgovoril, da »se je Logar udeležil<br />
seje izvršilnega odbora stranke«.<br />
Prav v sredo je SDS tudi začela postopek<br />
evidentiranja kandidatov<br />
za evropske volitve, ki bo potekal<br />
do 30. oktobra. Oba sedanja evropska<br />
poslanca SDS, Romana Tomc<br />
in Milan Zver, sta za kandidaturo<br />
zainteresirana tudi tokrat. Kdo vse<br />
bo na listi devetih kandidatov, še<br />
ni znano, kandidatura pa naj bi po<br />
neuradnih informacijah zanimala<br />
tudi Aleša Hojsa ter poslanca Branka<br />
Grimsa in Franca<br />
Breznika.<br />
Izredna seja državnega zbora<br />
Na današnjem posvetu vodstva<br />
stranke SDS in poslancev bodo<br />
določili tudi nekaj prihodnjih korakov<br />
in ne bi bilo presenetljivo,<br />
če se bo stranka zdaj fokusirala<br />
na migrantsko problematiko ter<br />
zahtevala sklic izredne seje državnega<br />
zbora na to temo. Če ujma<br />
in odpravljanje njenih posledic za<br />
zdaj politiko še sili k povezovanju<br />
oziroma nenapadanju, so namreč<br />
migranti gotovo ena od<br />
tem, na kateri<br />
bo SDS poskušala pridobivati<br />
politične točke in utrjevati svojo<br />
volilno bazo. Pri tem pa seveda<br />
uporabiti aktualno<br />
dogajanje.<br />
Župan občine Brežice Ivan Molan<br />
je ta teden namreč v dopisu ministra<br />
za notranje zadeve Boštjana<br />
Poklukarja pozval k<br />
ukrepanju, češ<br />
da se občani zaradi povečanega<br />
števila prihodov migrantov, predvsem<br />
skupin mlajših moških, ki<br />
iščejo primerne kraje za nočitev,<br />
jan Tomc. Povedal je, da je od vseh<br />
232 kilometrov slovensko-hrvaške<br />
meje prav na območju<br />
na vsega<br />
tega naselja,<br />
dobrih sedmih kilometrih<br />
meje, več kot 80 odstotkov migracij.<br />
Župan Brežic ministra Poklukarja<br />
poziva tudi k vnovični vzpostavitvi<br />
nadzora neposredno na<br />
meji, kjer bi<br />
skupine migrantov neposredno<br />
prestregli in jim onemogočili<br />
prosto gibanje v<br />
Danes je<br />
posvet vodstva<br />
Če bo Anže Logar<br />
manjkal, bo<br />
to verjetno<br />
notranjosti.<br />
signal, kako se je odločil.<br />
Odločitev o<br />
zahtevi za<br />
sklic izredne seje o<br />
SDS in poslanske skupine.<br />
migrantski<br />
problematiki.<br />
Anže Logarje<br />
poslanec SDS in<br />
predsednik sveta<br />
stranke ,<br />
zato ne more<br />
kandidirati na nobeni<br />
drugi listi.
Delo 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 791 cm 2 2 / 2<br />
Pahorja ne zanima vodenje Platforme sodelovanja<br />
»Borut Pahor ne načrtuje niti vključitve v Platformo sodelovanja niti vrnitve v strankarsko življenje,« odgovarjajo<br />
v pisarni nekdanjega predsednika republike. Razširile so se namreč špekulacije, da naj bi Pahor prevzel<br />
vodenje Logarjeve Platforme. Bivši predsednik je bil ta teden uvrščen na londonsko listo govornikov, London<br />
Speaker Bureau. Za organizacijo njegovih govorov bo tako od zdaj skrbela največja in ena od dveh najuglednejših<br />
tovrstnih agencij na svetu. Nastopi so honorirani, koliko dobijo zanje, je poslovna skrivnost. Na londonski<br />
listi govornikov je ob vrsti nekdanjih predsednikov vlad in drugih politikov ter šefov obveščevalnih služb,<br />
poslovnežev in novinarjev, tudi Arnold Schvvarzenegger, nekdanji kalifornijski guverner, poslovnež in igralec.<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Tudi zaradi miru v poslanski skupini SDS bo moral Anže Logar pojasniti svoje načrte. Za zdaj je strankarskim kolegom govoril le o javnih konferencah. Foto Leon Vidic<br />
Površina: 791 cm 2 51
Dnevnik 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 1<br />
Površina: 174 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 174 cm 2 52<br />
POLITIKA / NSI<br />
Jernej Vrtovec, novi predsednik NSi?<br />
NSi se na evropske volitve podaja s<br />
svojo najmočnejšo<br />
postavo: po<br />
naših informacijah naj bi bil nosilec liste<br />
predsednik stranke Matej Tonin. Ne glede na to, ali bo<br />
izvoljen za evropskega poslanca ali ne, naj bi stranka<br />
prihodnje leto dobila novega predsednika. Edini kandidat,<br />
ki bi lahko zbral dovolj podpore, je nekdanji minister<br />
in poslanec Jernej Vrtovec.<br />
/ Anja Hreščak<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Na pravkar končani klavzuri stranke<br />
NSi naj<br />
prevladalo stališče, da<br />
bi po naših informacijah<br />
mora stranka<br />
narediti vse, da bo njen izplen na<br />
evropskih volitvah, ki bodo junija<br />
prihodnje leto, kar najboljši. Poraza<br />
si nikakor ne morejo privoščiti.<br />
Med drugim zato, ker je najvišji organ<br />
stranke, to je izvršni odbor, lani<br />
pozimi soglasno sklenil, da v koaliciji<br />
s SDS pod vodstvom Janeza Janše<br />
stranka ne bo več sodelovala. Prvi<br />
pogoj, da bi lahko v NSi ostali zvesti<br />
tej odločitvi, je dober rezultat na<br />
evropskih volitvah. Vsaj en<br />
mandat<br />
evropskega poslanca morajo' obdržati,<br />
so soglasni člani. Tako bi tudi<br />
ohranili dovolj političnega kapitala<br />
za<br />
suveren nastop na prihodnjih državnozborskih<br />
volitvah. Zato<br />
naj<br />
bi bil po naših neuradnih informacijah<br />
nosilec liste kar<br />
predsednik<br />
stranke Matej Tonin, ki naj bi imel<br />
po javnomnenjski anketi - za stranko<br />
jo je izvedla agencija Ninamedia<br />
- med desnosredinskimi volilci tudi<br />
največ podpore.<br />
Če bo predsednik NSi Matej Tonin<br />
kot nosilec liste naposled kandidiral<br />
za<br />
evropskega poslanca, bo<br />
to bržkone - ne glede na njegov<br />
rezultat prelomna odločitev tudi<br />
-<br />
za nadaljnjo usodo stranke in zanj<br />
kot njenega predsednika. Če se bo<br />
namreč potegoval za<br />
evropskega poslanca<br />
in bo izvoljen ter bo nazadnje<br />
odšel v Bruselj, se bo s tem fizično<br />
preveč odmaknil od svoje volilne<br />
baze, terena in stranke, da bi lahko<br />
še<br />
naprej zadovoljivo opravljal funkcijo<br />
predsednika stranke, ki si bo na<br />
prihodnjih parlamentarnih volitvah<br />
znova prizadevala za rezultat, ki bi<br />
ji omogočil pot iz opozicije. A tudi<br />
če Tonin ne bi bil izvoljen v evropski<br />
parlament, bi članstvo bržkone pričakovalo,<br />
da za neuspeh kot predsednik<br />
NSi prevzame politično odgovornost.<br />
Nadaljevanje O 2
Dnevnik 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 426 cm 2 1 / 2<br />
POLITIKA / NSI<br />
Jernej Vrtovec, prihodnji predsednik NSi?<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
O Nadaljevanje s strani 1<br />
Toninova prihodnja usoda bo torej<br />
zapečatena z<br />
njegovo, (dokončno)<br />
odločitvijo za kandidaturo za evropskega<br />
poslanca, ne<br />
glede na rezultat<br />
na evropskih volitvah pa se naslednje<br />
leto ne bo še četrtič potegoval za mesto<br />
predsednika stranke.<br />
V<br />
strukturah vodstva stranke naj bi<br />
sicer po besedah naših sogovornikov,<br />
vidnih članov NSi, že<br />
sedaj dozorelo<br />
spoznanje, da stranka na vrhu potrebuje<br />
spremembo. Mateju Toninu<br />
se mandat predsednika NSi izteče<br />
oktobra prihodnje leto. Po<br />
naših neuradnih<br />
informacijah je edini, ki ima<br />
med članstvom visoko podporo za<br />
novega predsednika, nekdanji minister<br />
za infrastrukturo in poslanec<br />
Jernej Vrtovec. Slednji nam je dejal<br />
le, da dogajanja znotraj stranke ne<br />
želi komentirati.<br />
Devet kandidatov<br />
Toninova (neuradno že<br />
sprejeta) odločitev,<br />
da kot nosilec liste kandidira<br />
za<br />
evropskega poslanca, posredno<br />
napoveduje tudi usodo nekdanje<br />
predsednice stranke in trenutno<br />
edine evropske poslanke iz<br />
vrst NSi<br />
Ljudmile Novak. Sama naj bi namreč<br />
po neuradnih informacijah vodstvu<br />
Površina: 426 cm 2 53<br />
stranke dala vedeti, daje pripravljena<br />
znova kandidirati le<br />
kot nosilka liste,<br />
sicer pa se h kandidaturi »za vsako<br />
ceno« ne nagiba. Omenjena anketa,<br />
kot jo povzemajo naši sogovorniki iz<br />
vrst NSi, naj bi med desnosredinskimi<br />
volilci izmerila visoko podporo<br />
nekdanjim ministrom iz vrst NSi, ne<br />
pa Novakovi, zato v<br />
ne podpirajo ideje, da<br />
predsednico spet umestili na<br />
vodstvu stranke<br />
bi nekdanjo<br />
vrh svoje<br />
liste. Anketa naj bi med drugim pokazala,<br />
da visoko podporo med desnosredinskimi<br />
volilci uživata denimo<br />
podpredsednik stranke in<br />
nekdanji<br />
minister za delo Janez Cigler Kralj<br />
ter nekdanji infrastrukturni minister<br />
Jernej Vrtovec. Po<br />
naših informacijah<br />
sta oba pripravljena kandidirati, noben<br />
od njiju pa ni osebno navdušen<br />
nad odhodom v Bruselj. Za Tonina<br />
to ne velja.<br />
na<br />
Novakova je v<br />
tem trenutku sicer še<br />
seznamu skupno devetih evidentiranih<br />
kandidatov, ki naj bi se potegovali<br />
za evropski poslanski mandat:<br />
poleg omenjenih so to še župan občine<br />
Sveta Trojica David Klobasa, predsednica<br />
podmladka NSi Katja Berk<br />
Bevc, ljubljanska mestna svetnica<br />
Mojca Sojar in občinska svetnica na<br />
Ravnah na<br />
Koroškem Mojca Erjavec.<br />
Kot je znano, je Tonin že pred<br />
mesecem<br />
k sodelovanju in oblikovanju<br />
skupne liste povabil Anžeta Logarja<br />
oziroma njegovo Platformo sodelovanja<br />
ter SLS, a na njuno odločitev<br />
še čakajo. x<br />
Anja Hreščak<br />
Na volitve tudi<br />
Vladimir Prebilič?<br />
Po<br />
nekaterih neuradnih informacijah<br />
naj bi o kandidaturi na evropskih<br />
volitvah resno razmišljal tudi kočevski<br />
župan Vladimir Prebilič, ki<br />
pa tega<br />
za Dnevnik ni želel uradno potrditi.<br />
»Trenutno se povsem posvečam vodenju<br />
občine Kočevje, predsedovanju<br />
Skupnosti občin Slovenije, kjer je veliko<br />
za<br />
postoriti pri odpravljanju posledic<br />
p'oplav, svoje terja tudi delo s študenti.<br />
Je pa vloga poslanca evropskega parlamenta<br />
zelo pomembna, zato možnosti<br />
sodelovanja na prihajajočih evropskih<br />
Volitvah ne izključujem. A vsekakor je<br />
trenutno o tem prezgodaj govoriti,« je<br />
Vladimir Prebilič povedal za Dnevnik.<br />
Kot<br />
je znano, je Prebilič na lanskoletnih<br />
predsedniških volitvah sicer kandidiral s<br />
podporo zelene stranke Vesna.<br />
Sopredsednica<br />
Vesne UršaZgojznik informacije<br />
o morebitnem vnovičnem sodelovanju<br />
stranke in Prebiliča na evropskih<br />
volitvah še ni želela komentirati.
Dnevnik 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 2<br />
Površina: 426 cm 2 2 / 2<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Bo Jernej Vrtovec na čelu stranke NSi nasledil Mateja Tonina? & Luka Cjuha DNEVNIKA<br />
Površina: 426 cm 2 54
Večer 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 5<br />
Površina: 598 cm 2 1 / 2<br />
LEGALIZACIJA MARIHUANE<br />
Svoboda, SDS in NSi<br />
proti konoplji<br />
Velika večina v<br />
državnem zboru ohranja konservativno<br />
držo pri vprašanju legalizacije konoplje, ki ima izjemen<br />
industrijsko-tehnološki potencial<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 598 cm 2 55<br />
Matej Grošelj<br />
Svet<br />
pospešeno spreminja odnos<br />
do konoplje, ki ostaja z naskokom<br />
najbolj priljubljena prepovedana<br />
droga. Trendi gredo v<br />
legalizacije konoplje, ki<br />
smer<br />
ima izjemen industrijsko-tehnološki<br />
potencial. Nemčija<br />
bo prihodnje leto postala prva velika<br />
država Evropske unije, ki<br />
bo uzakonila<br />
legalizacijo konoplje tudi za osebno rekreativno<br />
uporabo. Izračuni kažejo, da<br />
bi ta evropska gospodarska velesila z<br />
uvedbo drugačne politike do mamil na<br />
letni ravni privarčevala okoli pet milijard<br />
evrov. In pri nas? V parlamentu so<br />
se<br />
na področju marihuane v neformalno<br />
koalicijo združili Gibanje Svoboda,<br />
SDS in NSi, ki nasprotujejo legalizaciji<br />
konoplje v rekreativne namene. Veliko<br />
bolj liberalno držo sta zavzeli vladni<br />
stranki SD in Levica.<br />
V Sloveniji idealne razmere za vzpon<br />
konoplje<br />
Na<br />
Bledu ravno danes poteka zaključek<br />
dvodnevne strokovne konference s področja<br />
konoplje, ki prvič gostuje v Sloveniji.<br />
Številni domači in mednarodni<br />
gostje bodo razpravljali o nastajajoči industriji<br />
konoplje s poudarkom na razvoju<br />
znanosti in tehnologije, ki obsega ekološko<br />
remediacijo, biologijo, hortikulturo,<br />
kemijo, zdravstvo in druga področja<br />
znanstvenega raziskovanja. Udeležence<br />
konference bo<br />
med drugim nagovorila<br />
mikrobiologinja Metka Paragi, sekretarka<br />
za zdravstvo v kabinetu predsednika<br />
vlade, ki je neuradno naklonjena odprtju<br />
trga s konopljo. Organizatorji iz ZDA<br />
napovedujejo, da bodo v sklopu konference<br />
predstavili znanstvene, tehnološke<br />
in politične vidike te razvijajoče se<br />
industrije. Generalni direktor konference<br />
je podjetnik in aktivist Alex Rogers,<br />
ki prihaja iz Minnesote, a si je življenje<br />
uredil v Sloveniji. Kot pravi, ima naša<br />
država idealne razmere<br />
za vzpon industrije<br />
konoplje.<br />
Leta 2014 je vlada Alenke Bratušek<br />
sprejela ureditev za<br />
uporabo učinkovin<br />
iz konoplje v medicinske namene,<br />
od tod naprej pa so številne pobude<br />
padle v vodo. Leta 2018 je SMC denimo<br />
predlagala uvedbo zakona o<br />
in izdelkih z<br />
kanabisu<br />
višjo vsebnostjo THC, ki<br />
bi dovolil uporabo konoplje v<br />
osebne<br />
namene, gojenje v majhnih količinah in<br />
prodajo, vendar za sprejetje zakona ni<br />
bilo dovolj posluha v državnem zboru.<br />
Pred dvema letoma je ministrstvo za<br />
gospodarstvo pod vodstvom Zdravka<br />
Počivalška ustanovilo strokovno skupino<br />
za gospodarjenje s konopljo, ki jo<br />
je brezplačno vodil lobist Miloš Čirič.<br />
Trenutni politični vrh je v koalicijsko<br />
pogodbo zapisal, da bodo sprejeli podzakonske<br />
akte za pridelavo in predelavo<br />
ter nadzorovano rabo konoplje v medicinske<br />
namene. O legalizaciji konoplje<br />
po vzoru nemškega modela niso<br />
zapisali<br />
ničesar, o tem prav tako ne poteka<br />
razprava med koalicijskimi partnerji.<br />
SD: Napredek je prepočasen<br />
Med peterico parlamentarnih strank je<br />
Levica<br />
konoplje. "Več<br />
največja zagovornica legalizacije<br />
desetletij dolga politika<br />
prohibicije je kriminalizirala in stigmatizirala<br />
uporabnike, hkrati pa ni preprečila<br />
niti širitve konoplje med splošno<br />
populacijo (zlasti med mladimi) niti ni<br />
pripomogla k zmanjšanju morebitnih<br />
negativnih učinkov uživanja konoplje.<br />
Negativna posledica je<br />
tudi onemogočanje<br />
razvoja znanosti in<br />
tehnologij na<br />
področju pridelave konoplje. Z vztrajanjem<br />
pri zgrešenem zakonskem okviru<br />
Slovenija še naprej zaostaja za državami,<br />
ki so<br />
v Levici,<br />
konopljo legalizirale," pravijo<br />
kjer menijo, da bi morala biti<br />
konoplja prosto dostopna za<br />
vse polnoletne<br />
državljane s podobnimi omejitvami,<br />
kot že veljajo za najbolj razširjeni<br />
drogi alkohol in<br />
tobak.<br />
Socialni demokrati so<br />
prepričani,<br />
da so veljavni predpisi na področju<br />
rabe konoplje zastareli in neprimerni<br />
celo na področjih, kjer so nevarnosti<br />
zlorab nične ali minimalne, kot so industrija,<br />
prehrana, razvoj, proizvodnja<br />
zdravil ... "Ker predpisi ne sledijo potrebam<br />
družbe ter dognanjem znanosti in<br />
gospodarstva, se<br />
napredek stalno spotika<br />
ob zastarelo ureditev, v kateri niti<br />
osnovni pojmi niso ustrezno definirani.<br />
To je tudi razlog za širjenje mnogih neresnic<br />
o naravi in potencialu konoplje.<br />
Z zakonskimi predlogi bi bilo mogoče<br />
razširiti polje zakonite in varne rabe konoplje<br />
tako na področju zdravljenja in<br />
proizvodnje zdravil kot tudi na osebno<br />
rabo. Napredek v Sloveniji je na tem področju<br />
prepočasen.<br />
Naloga politike je,<br />
da omogoči in podpre znanstvene raziskave<br />
in uporabo izsledkov v praksi,"<br />
menijo v<br />
SD.<br />
Največja<br />
vladna stranka Gibanje<br />
Svoboda za zdaj ne podpira legalizacije<br />
konoplje v rekreativne namene, so pa<br />
odprti za razpravo s strokovnimi argumenti.<br />
Kot so zapisali, so se tako v svoji<br />
viziji kot<br />
predvolilnem programu zavzeli<br />
za sprejetje zakonodajnega okvira,<br />
ki bo omogočil medicinsko rabo konoplje.<br />
Za največjo opozicijsko stranko SDS<br />
je legalizacija konoplje za osebno uporabo<br />
nesprejemljiva, tovrstne pobude<br />
ne podpirajo niti v NSi. "Takšna uporaba<br />
s seboj prinaša različna zdravstvena<br />
tveganja, zlasti med mladimi." Ob tem<br />
velja dodati, da v svetu še niso zabeležili<br />
smrti, ki<br />
bi nastala kot neposredna<br />
posledica uživanja konoplje.<br />
"Naloga politike je, da<br />
omogoči in podpre<br />
znanstvene raziskave<br />
in uporabo izsledkov v<br />
praksi"
*.<br />
Večer 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 5<br />
Površina: 598 cm 2 2 / 2<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 598 cm 2 ’■<br />
Uporaba konoplje v Sloveniji ostaja<br />
kriminalizirana. Foto: Robert Balen<br />
1<br />
njenega širjenja med splošno populacijo.<br />
'<br />
Foto: Robert Balen '' ,T v<br />
56<br />
-.Si j|
Mladina 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 6<br />
Površina: 450 cm 2 1 / 1<br />
Površina: 450 cm 2 57<br />
Vlado Miheljak:<br />
Na njihovi strani<br />
zgodovine<br />
(Med slogo in slogom)<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
»Ameriška senatorja Lindsey Graham in Bob Menendez sta ob koncu<br />
obiska v Sloveniji pohvalila pomoč, ki jo Slovenija zagotavlja Ukrajini,<br />
ter poudarila, da seje Slovenija glede vojne v<br />
Ukrajini znašla ’na pravi<br />
strani zgodovine’. Glede konca vojne v tej državi sta sicer dejala, daje boli<br />
kot to, kdaj se vojna konča, pomembno predvsem, na kakšen način se bo<br />
končala.«<br />
— Ameriška senatorja sta pojasnila, da življenja ljudi v presoji<br />
prave strani zgodovine ne štejejo veliko (STA, 4. 9. <strong>2023</strong>)<br />
»Zgradili boste nov reaktor. To je velika stvar, ki kaže, da ponovno oživljate<br />
jedrsko komponento. ... Tisti, ki verjamemo, da so podnebne spremembe<br />
resnične, menimo, da ni prave trajnostne rešitve brez jedrske energije.<br />
Pomislili smo na Westinghouse, kije zgradil vaš prvi reaktor. Upamo,<br />
da se bo vaša država znova obrnila na Westinghouse.«<br />
— Senator Graham je neposredno nakazal, kako naj se Slovenija<br />
odloči, da bo še naprej ostala na pravi strani zgodovine<br />
(TVS, 4. 9- <strong>2023</strong>)<br />
»Ni bila ne psovka ne norčija, temveč nasvet v zvezi z obleko.«<br />
—<br />
Ravmond Queneau: Zanikanje (Vaje v slogu)<br />
Prevelika<br />
sloga, pa čeprav samo na<br />
skupinskih fotografijah<br />
ali slavnostnih ritualih, nikoli ne obeta nič dobrega.<br />
Nekako splošno sprejeta floskula pravi, da znatno »Slovenci<br />
in Slovenke« stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno.<br />
Menda je najizrazitejši primer zgodovinska sloga v času osamosvojitvene<br />
ali odcepitvene - kakor vam je ljubše - vojne. Pač, ves proces<br />
priprave na odcepitev oziroma osamosvojitev naj bi bil zgodovinski<br />
primer potrebne nacionalne enotnosti. Večkrat sem že pisal, da<br />
je bila takratna enotnost preprosto zaigrana.<br />
Ne prej, ne kasneje in<br />
tudi takrat ni šlo za avtentično soglasje, ampak racionalni kompromis.<br />
Kar je fige akterjev za trenutek potisnilo globoko v žepe. Bil sem<br />
dovolj blizu, da to lahko rečem: nihče ni na začetku intenzivnih procesov<br />
konec osemdesetih let, niti v usodnih tednih, zaupal nikomur,<br />
nihče ni bil očaran nad »onimi drugimi«. In predvsem, niti osnovni<br />
cilji poglavitnih protagonistov niso bili enaki. Če so, najbolj na splošno<br />
in na grobo kategorizirano, v novorevijaškem<br />
krogu<br />
prevladovali zagovorniki<br />
suverenizacije, so v takratnem Mladininem<br />
krogu prevladovali zagovorniki<br />
demokratizacije dežele. In v zgodovinskem<br />
trenutku so prvi dojeli, da<br />
je suverenizacija mogoča zgolj z demokratizacijo,<br />
drugi pa, daje demokratizacijo<br />
možno doseči le s suverenizacijo.<br />
Realizacija demokratizacije je bila<br />
- žal - mogoča le z odhodom iz takratne<br />
skupne države, ki jo jc Miloševič peljal v<br />
nasprotno smer. Zal zato, ker sem spadal<br />
in še spadam med tiste, ki jih je skupna<br />
država kulturno, subkulturno, športno,<br />
življenjskoslogovno ... zadovoljevala<br />
in inspirirala.<br />
Če<br />
odmislimo prozaično popoplavno<br />
slogaštvo Goloba in Janše, kije<br />
imelo kratek rok trajanja, seje<br />
slikovit primer notranjepolitične sloge<br />
demonstriral ob izteku volitev novega vodstva Levice. Ko sem oni dan<br />
videl skupinski portret nasmejanega Kordiša, Mesca in nove koordinatorke<br />
Aste Vrečko, sem za hip pomislil, da gre za kakšno staro fotografijo.<br />
Seveda ta skupinski portret ni.plod soglasja, ampak kompromisa.<br />
Ki pa je na koncu vendarle v dobro stranke, aktualne vladne in širše<br />
antijanševske koalicije. Na kratek rok je bil Kordiš, ki sije obetal visoko<br />
podporo na terenu, poražen prav tam. Na dolgi rok pa se bo pokazalo,<br />
daje njegova zmaga prav v tem porazu. Namreč, v primeru zmage bi<br />
bil postavljen v nemogočo situacijo. Ali bi se čez noč moral odpovedati<br />
stališčem, ki so ga identificirala kot alternativo v stranki, ali pa bi<br />
odpeljal stranko iz koalicije in zelo verjetno na smetišče zgodovine.<br />
Tretje poti s Kordišem ni videti. Presenetljiva, vsaj za tiste, ki nismo<br />
strankini insajderji, zmaga Aste Vrečko je morda ta tretja pot. Volivci<br />
Levice pa lahko sedaj samo upajo, da tretja pot ne bo preveč blairovska;<br />
da ne rečem pahorjanska. Namreč, življenje zunaj in znotraj koalicije<br />
hkrati je zahtevna veščina, ki jo je Mesec kar spretno obvladal. A<br />
očitno ne tudi dovolj uspešno, saj je doživel notranjo nezaupnico.<br />
Vsekakor pa je najbolj sprevržen aktualni primer slogaštva<br />
obisk ameriških kongresnikov v Sloveniji. Dva senatorja, od katerih<br />
je eden demokrat, drugi pa ne le republikanec, ampak tudi strastni<br />
Trumpov privrženec, kar v Ameriki pomeni vojno svetov, nam<br />
složno povesta, da je Slovenija na pravi strani zgodovine v vojni,<br />
za katero senator Menendez cinično pove, da ni pomembno, kdaj,<br />
ampak kako se bo končala. Kar posledično neizogibno pomeni, da<br />
vojnim hujskačem ni pomembno, koliko žrtev bo še<br />
povzročila. No,<br />
na koncu popolnoma brez zadrege povesta, da bomo še naprej na<br />
pravi strani zgodovine, če bomo izbrali Westinghouse za gradnjo<br />
drugega bloka jedrske elektrarne. Ampak O. K. Ameriški politiki in<br />
diplomati vedno prihajajo kot trgovski potniki, kot mešetarji.<br />
Daje ameriško kongresno delegacijo sprejel ves<br />
državni vrh,<br />
na čelu s premieram in predsednico republike, ne kaže na pomembnost<br />
obiska, ampak na pritlikavost države gostiteljice; nizko samozavest<br />
in dostojanstvo njenih voditeljev. Če bi, obratno, slovenska<br />
parlamentarna delegacija šla<br />
na obisk v ZDA, bi najbližje srečanje<br />
z ameriško administracijo<br />
doživela v stiku z varnostnikom,<br />
ki<br />
bi Grimsu prešlatal žepe,<br />
Jelki Godec prebrskal torbico, Ivi<br />
Dimic pa prelistal molitvenik ...<br />
Ampak, kakorkoli, če in ko<br />
nam Američani povedo, da smo<br />
na pravi strani zgodovine, bi to<br />
moral biti alarm za splošno nevarnost.<br />
Golob bi moral pod nujno<br />
sklicati svet za nacionalno varnost<br />
v širši sestavi, ki bi se zaprl v<br />
klavzuro in<br />
grešimo oziroma kaj<br />
narobe.<br />
resno prevprašal,.kje<br />
smo storili<br />
Slogo lahko zaigraš, slog<br />
moraš imeti. x
Mladina 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 1.009 cm 2 1 / 3<br />
Populizem delodajalcev<br />
Delodajalska združenja so nasprotovala zvišanju minimalne plače,<br />
obveznim davčnim blagajnam, višji dohodnini za dobro plačane<br />
direktorje ... Zdajjih moti še prispevek za odpravo posledic poplav.<br />
Piše:<br />
Jure Trampuš<br />
njena temeljna značilnost. To<br />
seje lepo pokazalo<br />
ob poplavah in več tisoč urah prostovoljnosti<br />
in nesebičnosti, pa tudi ob milijonih<br />
evrov pomoči, ki<br />
sojo zbrale različne dobrodelne<br />
organizacije.<br />
Vendar je beseda<br />
solidarnost zavajajoča.<br />
Srečo Dragoš, profesor na ljubljanski fakulteti<br />
za socialno delo, trdi, da se izraz solidarnost<br />
dobro sliši, a je napačen. »Gre za<br />
premišljeno mimikrijo. Pogovarjati bi se morali<br />
o dodatnih obdavčitvah. Govoriti bi morali o<br />
tem, da se vpeljuje okoljski ali sanacijski prispevek.<br />
Tudi ko se govori o socialnih transferjih, politiki<br />
radi poudarjajo pomen solidarnosti,<br />
toda<br />
pozor, ne gre za solidarnostno pomoč, gre za eno<br />
od temeljnih nalog države. Zato jo imamo. Solidarnostni<br />
prispevek ima<br />
hkrati prizvok začasnosti,<br />
kot imajo prispevki za vojsko prizvok državotvornosti.<br />
Nehajmo se torej slepiti, sanacija<br />
poplavnih<br />
območij in pomoč ljudem je obveznost<br />
države in ta obveznost bo z leti zaradi spreminjajočega<br />
se podnebja vedno večja. Prav bi bilo,<br />
Vtrenutku, ko je vlada začela<br />
govoriti o dveh solidarnostnih<br />
sobotah in solidarnostnem<br />
prispevku, je bilo politične<br />
enotnosti, ki je bila še<br />
nekaj dni prej politična maksima, konec. Iz<br />
opozicijskih SDS in NSi so nemudoma sporočili,<br />
da vsak dodatni prispevek omejuje gospodarsko<br />
rast in podjetniško svobodo. Prosto<br />
po Janezu Janši bi lahko dodali, daje bolje<br />
postrgati po proračunu kot<br />
pa uvajati do-<br />
V Sloveniji velja pravilo:<br />
več ko j amraš, manj<br />
ti vzamejo, zato so se<br />
nekatera delodajalska<br />
združenja kar navadila<br />
vpiti že vnaprej.<br />
da bi največji del stroškov sanacije in okoljskega<br />
prehoda plačali tisti, ki najbolj onesnažujejo, torej<br />
najbogatejši, ne pa tisti, ki imajo že zdaj najmanj,<br />
najrevnejši, ki z ekološkega vidika že danes<br />
živijo vzorno.«<br />
Ne<br />
damo<br />
Nesoglasje med tistimi, ki s stisnjenimi zobmi<br />
nasprotujejo dodatnim obremenitvam,<br />
in državo, ki jih uvaja tudi zato, ker sistemsko<br />
ni uredila posebnega sklada za naravne<br />
datna finančna bremena. Proračun pa naj<br />
bi<br />
nesreče - kakršnega imata Nizozemska in<br />
skrival veliko nepotrebnih postavk, recimo<br />
Avstrija, pri slednji se ta oplaja tudi s sred-<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
nakazila nevladnim organizacijam. Prav tako<br />
bi lahko nekatere oprostili plačila nepotrebnega<br />
RTV-prispevka. Prisilni solidarnostni<br />
prispevek naj bi<br />
torej omejeval vse, tudi<br />
tiste, ki so bili najbolj prizadeti, vlada Roberta<br />
Goloba pa naj<br />
bi, tako poslanec SDS Zvonko<br />
Černač, iz denarnic ljudi pobrala »1,3 milijarde<br />
evrov«.<br />
Bo res? Izmed kopice ukrepov, kijih<br />
uvaja prejšnji teden<br />
sprejeti interventni zakon,<br />
naj omenimo le en primer. Fizičnim<br />
osebam, tistim, ki nc bodo opravile solidarnostnih<br />
sobot, bo prispevek ob odmeri dohodnine<br />
obračunala finančna uprava. Pri<br />
povprečni plači to pomeni okoli 73 evrov na<br />
leto. Ali slabih 150 evrov v dveh letih, kolikor<br />
naj bi veljal zakon. V davčno osnovo so vključena<br />
še druga sredstva, denimo najemnine<br />
in kapitalski dobički. Tisti, ki imajo več, bodo<br />
tako plačevali višji znesek. Po ocenah ministrstva<br />
naj bi od fizičnih oseb na leto pridobili<br />
dodatnih 75 milijonov evrov. Po drugi<br />
strani zakon predvideva, da bodo podjetja<br />
plačevala 0,8 odstotka od osnove za obračun<br />
davka od dohodkov pravnih oseb, ki še ni bila<br />
znižana za olajšave. Po izračunih ministrstva<br />
naj bi od pravnih oseb na leto zbrali okoli<br />
71 milijonov evrov. Hkrati bodo podjetja,<br />
v katerih bo opravljena delovna sobota, prispevala<br />
enak znesek, kot ga bo na to delovno<br />
soboto kot dnevno neto plačo prispeval delavec.<br />
Omenjeni zakon ni nič novega, ampak<br />
klasičen ukrep ob takšnih dogodkih. Leta<br />
1998 je na primer država sprejela zakon o popotresni<br />
obnovi Posočja, ki gaje prizadel velikonočni<br />
potres. Vsi dohodninski zavezanci<br />
so<br />
tako prvo leto plačali posebni prispevek<br />
po stopnji 0,3 odstotka, drugo leto po stopnji<br />
0,2 odstotka od dohodninske osnove.<br />
Tokrat sprejeti zakon je v gospodarstvu<br />
povzročil sicer pričakovano, a nesorazmerno<br />
veliko nejevoljo. V Obrtno-podjetniški<br />
zbornici Slovenije, ki jo je zmotil že dan<br />
solidarnosti, so prepričani, da so njihovi člani<br />
že zdaj prostovoljno donirali sredstva prizadetim,<br />
da so priskočili na pomoč, dahi bilo<br />
torej bolje počakati do končnega popisa škode<br />
in šele potem morebiti uvesti nove obremenitve.<br />
»Ne smemo pozabiti, da jepri nas gospodarstvo<br />
že sedaj izjemno obremenjeno z davki<br />
in prispevki,«, so zapisali v sporočilu za javnost,<br />
njihov predsednik Blaž Cvar pa je za<br />
Večer dodal, da lahko »v trenutku, ko solidarnost<br />
postane obvezna, govorimo le o novi dajatvi«.<br />
Vprašanje solidarnosti je ustavna vrednota.<br />
V slovenski ustavi je zapisano, daje<br />
Slovenija socialna država, solidarnost pa je<br />
Površina: 1.009 cm 2 58<br />
stvi iz davka na dohodek in dobiček podjetij<br />
- razkriva večje razlike v razumevanju vloge<br />
države. Na eni strani so tisti, ki zagovarjajo<br />
prepričanje, da<br />
mora imeti država čim manj<br />
moči, saj naj bi kapital sam od sebe zagotavljal<br />
smel in pravičen družbeni razvoj, na<br />
drugi strani pa oni, ki bi radi omejili moč kapitala,<br />
zmanjševali neenakost<br />
in prerazporedili<br />
bogastvo.<br />
» Poglejmo na vse skupaj kot na matematični<br />
problem. Če drži, da bo imela država zaradi<br />
poplav stroške v višini sedmih milijard evrov,<br />
bo to moral v prihodnjih petih letih nekako pokriti<br />
državni proračun. Nekaj bo prišlo iz evropskih<br />
skladov, nekaj bo novega zadolževanja, a<br />
vsekakor bo treba zagotoviti nove proračunske<br />
vire. Sprenevedati se, da davkoplačevalci nimajo<br />
s tem nič, je populizem, povsem enako je sprenevedanje,<br />
da s tem nima nič gospodarstvo. To<br />
drugo je še posebej sporno, saj veliko podjetij pričakuje,<br />
da jim bo<br />
država povrnila poslovno škodo,<br />
ki so jo pretrpela zaradi poplav. To pričakujejo<br />
tudi tisti, ki niso imeli urejenih ustreznih zavarovanj<br />
ali pa so gradili na poplavnih območjih.<br />
Kadar potrebujejo pomoč, pričakujejo pomoč<br />
države, ko pa ta želi uvesti nove obveznosti,<br />
so odločno proti. Hkrati tudi sami nikjer ne<br />
povedo, kje najti drugačne vire za solidarnostni<br />
prispevek.<br />
združenj,« je<br />
To je tipičen populizem delodajalskih<br />
oster Gorazd Kovačič, sociolog
Mladina 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 1.009 cm 2 2 / 3<br />
Marko<br />
B jjr J<br />
B .'ji • Mr<br />
C-<br />
,H| k| 11 \ jT‘ Gospodarska<br />
z ljubljanske filozofske fakultete.<br />
» Njihovo<br />
vztrajno nasprotovanje vsakemu ukrepu socialne<br />
države že nekaj časa otežuje socialni dialog in<br />
plačo v Sloveniji prejema malo več kot 77 tisoč<br />
zaposlenih, to je približno osem odstotkov<br />
delovno aktivnih ljudi.<br />
večja težava od njene višine plačna kompresija,<br />
veliko ljudi namreč dobiva le nekaj deset<br />
evrov več, kot znaša minimalna plača, a o<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Površina: 1.009 cm 2 59<br />
iskanje racionalnega kompromisa. Vse te gospodarske<br />
organizacije delujejo kot navadni lobisti,<br />
njihove izjave pa so bolj ko ne izjave za mobilizacijo<br />
članstva. Težava je v tem, da imajo zagovornike<br />
v politiki in tudi v nekaterih medijih.«<br />
To, da se delodajalska gibanja radikalizirajo,<br />
je po svoje razumljivo, zbornice med<br />
seboj tekmujejo za članstvo.<br />
tudi zaradi pritiska iz<br />
»Odkar je bilo<br />
tujine odpravljeno obvezno<br />
članstvo, so se stvari v delodajalskih organizacijah<br />
bistveno spremenile. Vodstvo<br />
postaja<br />
v svojih zahtevah vedno bolj radikalno , a predvsem<br />
zato, ker se radikalizirajo člani, ne zanima<br />
jih širši interes družbe. Podobno je s sindikati.<br />
Zato je dialog med enimi in drugimi zlasti v kriznih<br />
razmerah težak,« razmišlja profesor Miroslav<br />
Stanojevič, eden izmed največjih strokovnjakov<br />
za socialni dialog v Sloveniji. »Ko<br />
se voditelji združenj, utemeljenih na prostovoljnem<br />
članstvu,<br />
medsebojno pogajajo ter zbližujejo<br />
stališča, se zavedajo možnosti izgube članske<br />
podpore.«<br />
Delodajalska stran pogosto pretirava.<br />
Gospodarska zbornica Slovenije odločno in<br />
vseskozi<br />
nasprotuje kakršnemukoli zvišanju<br />
minimalne plače, saj naj bi imelo poguben<br />
vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.<br />
Podobno<br />
trdijo pri AmChamu,<br />
ki ga vodi Blaž Brodnjak, bankir z neto povprečno<br />
plačo več kot 20 tisoč evrov. Njihove<br />
katastrofične napovedi se kljub zvišanju<br />
minimalne plače niso uresničile. Minimalno<br />
»V Sloveniji velja pravilo: več ko jamraš,<br />
manj ti vzamejo, zato so se nekatera delodajalska<br />
združenja kar navadila vpiti že vnaprej. To<br />
počno tudi, ker jim nekatere politične stranke,<br />
predvsem tiste z desnice, zelo rade prisluhnejo,«<br />
pravi Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih<br />
sindikatov Slovenije. » Sama se dobro<br />
spomnim prerekanj o minimalni plači, trditev,<br />
da bo konec slovenskega gospodarstva, in<br />
podobno. Kaj seje zgodilo? Danes kljub višji minimalni<br />
plači v Sloveniji primanjkuje delavcev.<br />
A vsi delodajalci niso takšni, glasna so vodstva<br />
gospodarskih združenj in<br />
nekateri njihovi člani,<br />
toda ne vsi. Ravno danes smo imeli sestanek<br />
o poplavah in zbrali smo veliko informacijo tem,<br />
kako so podjetja že pomagala svojim v poplavah<br />
prizadetim delavcem. Pogosto gre torej za<br />
hrup, kipa ima, žal, politični učinek. In tega se<br />
zavedajo.« Pri vprašanju minimalne plače je<br />
Nehajmo se slepiti,<br />
sanacija poplavnih<br />
območij in pomoč ljudem<br />
je obveznost države in<br />
ta obveznost bo z leti<br />
zaradi spreminjajočega se<br />
podnebja vedno večja.<br />
tem delodajalci seveda ne govorijo radi.<br />
Populizem gospodarskih združenj<br />
razkriva tudi zapis Marka Lotriča, uspešnega<br />
podjetnika, ki je<br />
hkrati podpredsednik gorenjskega<br />
oddelka GZS in zadnje leto predsednik<br />
državnega sveta, z drugimi besedami<br />
-naj višji predstavnik države. A ne vede se tako,<br />
zagovarja in poudarja predvsem interese<br />
kapitala. Pred dnevi je na družbenem omrežju<br />
X objavil, da Nemčija uvaja davčne olajšave<br />
za podjetja in da bo do leta 2028 v oživitev<br />
gospodarstva vložila sedem milijard evrov.<br />
Ima prav, vlada kanclerja Olafa Scholza je<br />
res sprejela dogovor o obsežnem programu<br />
davčnih olajšav za podjetja, ki naj bi plačala<br />
sedem milijard evrov nižji davek. Nato je<br />
Lotrič nadaljeval, da »pri nas vlada uvaja obvezne<br />
dajatve za podjetja & ljudi, kljub neizkoriščenim<br />
EU sredstvom in denarju v drugih skladih«.<br />
Šlo naj bi torej »za kontradiktorne ekonomske<br />
politike«.<br />
Resnica je bolj zapletena. Nemčija je<br />
z davkom na dobiček pravnih oseb leta 2021<br />
pridobila sredstva v višini 2,35 odstotka BDP,<br />
Slovenija zgolj 1,94 odstotka. Podjetja v Sloveniji<br />
relativno že<br />
na dobiček kot podjetja v<br />
zdaj plačujejo nižji davek<br />
Nemčiji, plačujejo<br />
tudi nižji davek kot v povprečju v državah<br />
članicah OECD. Slovenija ima hkrati višjo<br />
gospodarsko rast kot Nemčija, ki je zdrsnila<br />
v recesijo. Lotrič torej primerja neprimerljivo.<br />
Predsednik državnega sveta sicer misli,
Mladina 08.09.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 24<br />
Površina: 1.009 cm 2 3 / 3<br />
daje bil dan solidarnosti, tisti ponedeljek,<br />
bi ta prinesla premalo denarja, 50 ali r 00 milijo-<br />
sociologijo dela. »A vprašati bi se morali, kdo<br />
ko so prostovoljci pomagali prizadetim, sla-<br />
nov evrov ni dovolj za popoplavno sanacijo, a naj<br />
so lastniki našega gospodarstva, kakšni interesi<br />
ba rešitev. Njegov učinek naj bi bil »negotov«,<br />
bi hkrati ošibilo bančni sistem. Zanima me, kaj bi<br />
jih vodijo, zakaj zagovarjajo tovrstno kratkovi-<br />
gospodarstvo pa naj bi »po ocenah stal 120 mi-<br />
dejali, če bi še bolj obremenili banke.«<br />
dno ekonomsko politiko. Razmišljati bi torej mo-<br />
lijonov evrov«. Si danes to še drzne »kričati«?<br />
Delodajalske organizacije so - podob-<br />
rali,<br />
kakšna je kapitalska struktura našega go-<br />
no kot sindikati<br />
-<br />
interesne organizacije.<br />
spodarstva«.<br />
V imenu kapitala<br />
Delodajalske organizacije imajo seve-<br />
Zakaj toliko hrupa, od kod<br />
katastrofizem?<br />
da vso pravico delovati politično, toda vpra-<br />
» Zakaj že pes miga z repom? Zato, ker lah-<br />
šanje je, zakaj jih politika tako rada posluša.<br />
ko,« odgovarja Srečo Dragoš. »Vse od osamo-<br />
Srečo Dragoš pravi, da je podobno v zdra-<br />
svojitve smo izrazito neoliheralna država. To<br />
vstvu. »Vse zdravniške organizacije razen ne-<br />
kažejo mednarodni kazalci, recimo gospodarska<br />
statistika Eurostata ali organizacije OE-<br />
CD. Glede na odstotek BDP Slovenija za social-<br />
Kadar potrebujejo pomoč,<br />
pričakujejo pomoč države,<br />
katerih zdravnikov zagovarjajo takšno ali drugačno<br />
privatizacijo in<br />
politika jim je vseskozi<br />
prikimavala. Pod to vlado se je prvič zgodilo, da<br />
no varnost daje manj, kot je povprečje v Evropi.<br />
ko pa ta želi uvesti nove<br />
se kažejo razpoke v vladni koaliciji glede vpraša-<br />
Izrazito zaostaja. Od leta 2012 do 2020 sc je pov-<br />
obveznosti, jim odločno<br />
nja, ali morda ne bi veljalo, da bi vsaj simbolič-<br />
prečje izdatkov za socialno varnost v Evropi povečalo<br />
za 12,4 odstotka, pri nas pa so se ti izdatki<br />
nasprotujejo.<br />
no zvišali davke, četudi minister za finance temu<br />
nasprotuje. Takoj ko seje pred meseci pojavilo to<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
zmanjšali za 4,1 odstotka.« Podobno naj bi veljalo<br />
za druga področja, vendar z eno izjemo<br />
- državni izdatki za ekonomske politike so<br />
v Sloveniji vseskozi nad evropskim povprečjem.<br />
»Država nadpovprečno financira ekonomijo<br />
in podpovprečno socialno državo, če niti ne<br />
omenjam davčnega okolja. Iz tega torej ne izhaja<br />
sklep, da imamo prebogato državo, da preveč<br />
jemljemo podjetnikom in gospodarstvu. Nasprotno,<br />
a žal podjetniki in večina novinarjev {recimo<br />
pri Delu) ponavlja nerazumne argumente.<br />
Zakaj so nasprotovali obdavčitvi bank?<br />
Ker naj<br />
Uporabljajo politična orodja, lobirajo, prepričujejo<br />
medije, dogovaijajo se s političnimi<br />
strankami. S tem ni nič narobe, a tako bi<br />
jih morali<br />
dojemati, njihovo delovanje je izrazito<br />
partikularno, zastopajo<br />
interese članstva,<br />
ne pa širše družbe. »Imate prav, delodajalske<br />
organizacije so interesne organizacije,«<br />
pravi profesorica Aleksandra Kanjuo - Mrčela,<br />
ki na ljubljanski fakulteti za družbene<br />
vede poučuje ekonomsko sociologijo in<br />
Površina: 1.009 cm 2 60<br />
vprašanje, je sledil javni pogrom. Toda če preveč<br />
upoštevaš interese tistih, ki imajo denar, če poudarjaš<br />
neoliberalistične mantre, družba začne<br />
razpadati .«<br />
Za zdaj se vseeno zdi, da so poplave<br />
povezale Slovenijo. A kot vedno se tudi tokrat<br />
zatika pri denarju. Zapišimo torej še enkrat,<br />
prav bi bilo, da bi te in prihajajoče stroške<br />
novih okoljskih katastrof financirali<br />
predvsem tisti, ki<br />
imajo največ. x
Change language