Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

36
Slika 14. Oko orkana Igor z Mednarodne vesoljske postaje
14. septembra 2010 (Vir: http://earthobservatory.nasa.gov/
NaturalHazards/view.php?id=45837).
znova okrepila do četrte stopnje. Na poti proti severu,
zahodno od Tajvana, je nato počasi oslabel in dosegel
kitajsko kopno kot tajfun najnižje stopnje.
Viri:
http://www.ncdc.noaa.gov/sotc/
Arktika in Antarktika
Velike pozornosti meteorologov sta bili v obdobju, ki
ga zajema pričujoči prispevek, deležni tudi obe polarni
območji. Deloma zaradi nenavadnega gibanja zračnih
mas, deloma zaradi vse bolj vidnih posledic podnebnih
sprememb. Rekordno nizki vrednosti indeksa
arktičnega nihanja v zimi 2009/10 je sledil podobno
nenavaden odklon indeksa antarktičnega nihanja
(AAO), a v pozitivno smer. AAO indeks je bil od maja
do avgusta močno pozitiven, vetrni stržen na 700
hPa pa močnejši kot običajno (sliki 15 in 16). Ena od
vidnejših posledic povečane ciklonalne dejavnosti v
Južnem oceanu je divergenca morskega ledu . Med
AAO indeksom in površino oziroma obsegom morskega
ledu obstaja znatna povezava, saj se zaradi
divergence morski led širi proti severu, proč od celinske
Antarktike. Od konca maja do sredine avgusta je
površina morskega ledu presegala povprečje obdobja
1979–2008 za okoli milijon km 2 . Ko je vetrni stržen v
avgustu in septembru močno oslabel, se je površina
ledu za krajši čas spustila pod povprečje referenčnega
obdobja in kasneje kolebala okoli dolgoletnega povprečja.
V začetku južnega poletja pa je obseg nenavadno
hitro zmanjšal in konec januarja dosegel eno od
najnižjih vrednosti doslej (slika 17). Površina antarktičnega
morskega ledu od začetka satelitskih meritev
sicer rahlo narašča, za kar je verjetno kriva ravno
spremenjena cirkulacija kot posledica ozonske luknje.
V naslednjih desetletjih pa gre v skladu s splošnim
segrevanjem pričakovati vse manjši obseg morskega
ledu na južni polobli.
Slika 15. Prvo lastno stanje antarktičnega nihanja – odklon
višine 700 hPa ploskve. Območje podpovprečne višine 700
hPa ploskve nad Antarktično celino obkroža kolobar nadpovprečne
višine omenjene ploskve. Neposredna posledica
takšnega prostorskega vzorca so okrepljeni zahodni vetrovi
nad Antarktičnimi morji (Vir: Climate Prediction Center,
http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/precip/CWlink/
daily_ao_index/aao/aao.loading.shtml).
Spomladi se je morski led na Arktiko spričo »ugodnih«
vremenskih razmer razširil na največji obseg v zadnjih
letih. Temu je sledilo naglo taljenje in večji del junija
je bil obseg rekordno nizek. V drugem delu talilne
sezone je obseg nihal okoli vrednosti prejšnjih treh let
in ob septembrskem minimumu dosegel tretjo najnižjo
vrednost doslej. Model PIOMAS, ki je namenjen študiji
dinamike morskega ledu, kaže na rekordno nizko
prostornino arktičnega morskega ledu (slika 18).
Satelitske slike razkrivajo, da je večina ledu mlada in
dokaj tanka, tako da lahko tudi v letošnji talilni sezoni
pričakujemo razmere, podobne zadnjim letom.
Meritve in modelski rezultati kažejo, da je bila talilna
sezona na Grenlandiji v letu 2010 najizrazitejša v
zadnjih desetletjih. Suha in mila zima je pripomogla k
zgodnjemu nastopu pomladanskega taljenja. Slednji
je botroval hitrejši preobrazbi »sveže« snežne odeje,
razkritju ledeniškega ledu in naglemu zmanjšanju
Slika 16. Potek mesečne vrednosti AAO indeksa v obdobju
2001–2010 (Vir podatkov: Climate Prediction Center, http://
www.cpc.ncep.noaa.gov/products/precip/CWlink/daily_ao_
index/aao/aao_index.html).