“BELI ZMAJI BREZ VOZNEGA REDA” SNEŽNI PLAZOVI V SLOVENIJI

“BELI ZMAJI BREZ VOZNEGA REDA”SNEŽNI PLAZOVI V SLOVENIJIDruštvo meteorologov Slovenije, Ljubljana, 16. 4. 2009mag. Miha PAVŠEKGeografski inštitut AM ZRC SAZU, Novi trg 2, LjubljanaTel.: 01 / 470 63 61 E-pošta: miha.pavsek@zrc-sazu.si

»Največji in najneizprosnejši sovražnik planincev je vseuničujoči snežni plaz. Nasproti njegovi strašni sili je človekbrez moči. Zato mora planinec biti dobro poučen oplazovih, vedeti mora, kako nastajajo, kdaj in kje. Dosedajso še največ žrtev na zimskih turah zahtevali plazovi«(Pavel Kunaver, Na planine, 1921)

…IN DOMA.Snežni plaz se lahko sproži na vsakem zasneženem in dovoljstrmem površju. V Sloveniji zahtevajo med vsemi naravniminesrečami največ smrtnih žrtev prav snežni plazovi (»bela smrt«),in sicer povprečno 1–2 žrtvi na leto, v snežnih zimah tudi več.Nekdaj so bili med žrtvami predvsem domačini, danes pa vglavnem obiskovalci gora.2 – SNEŽNI PLAZOVI PO SVETU…

Lahko se zgodi tudi meni!Sprejetje tega dejstva je prvi in temeljni korak za izboljšanjelavinske samozaščite. Ena najbolj neugodnih značilnosti snežnihplazov je prav njihova velika prostorska in časovna spremenljivost.

OSNOVNI POJMI- opredelitev pojma snežni plaz (SNP): gmota, dogodek, naravna nesreča- značilna območja (proženja, gibanja, odlaganja) in temeljni pojmi(plaznica, plazovina, plazovitost, lavinski)

ZNAČILNA OBMOČJA IN OSNOVNE VRSTE SNEŽNIH PLAZOVNAPOKAobmočje proženjaBOK PLAZUplaz sprijetega snegaobmočje gibanjaplaz nesprijetega snegaobmočje odlaganjaČELO PLAZU

OBMOČJA V SLIKI

VZROKI ZA NASTANEK SNEŽNIH PLAZOVSNEG: SVSO=skupna višina snežne odeje, VNS=višina novozapadlega snega,trajanje in maksimalna višina snežne odeje, pokritost površja, preobrazba;

TRAJANJE SNEŽNE ODEJEnad 150 dni75 do 150 dnipod 75 dni

PREOBRAZBA SNEŽNE ODEJE

NASTANEK SNEŽNE ODEJE (sneženje, vejavica, metež), intenzivnostsneženja, prvo/zadnje sneženje, snežna meja in meja sneženja);

Vejavica in meja sneženja

LASTNOSTI SNEGA (albedo, prostor. teža, poroznost, prepustnost za razl. medije-(!), toplotna prevodnost, gnetljivost, trenje-statični in kinetični kot

Albedo in prostorninska težaProstorninska gostota nekaterih značilnih vrst snega (vkg/m³)ledeniški led 830–900plazovina na območju odlaganja plazu 500–800moker sneg 300–600globinski srež 200-300napihan sneg (različno trde klože) 60-300suh, novozapadel sneg (pršič) 30–60

Poroznost

Gnetljivost in plastičnost

PREREZ SNEŽNE ODEJE (zgradba posameznih plasti: T, vrsta in velikost sn.delcev, trdnost, vodnatost, vlažnost, hrapavost, prediranje).

NAKLON - najbolj stalen, pomembno je, na katerem od območij sn. plazu smo!SNEŽNI PLAZOVI V JULIJSKIH ALPAH (N=506)Primerjava deležev plazov glede na povprečninaklon območja proženja po naklonskih razredih61-6556-6051-55Naklon (v o )46-5041-4536-4031-3526-3021-250 5 10 15 20 25 30 35 40Delež snežnih plazov (v %)

Naklon v slikiRDEČA – naklon med 30 in 45 stopinjami !!!

PODLAGA / DRSNA PLOSKEVHrapavost plaznice, pomen rastja, naravnih opor in snega

RASTJE PO VIŠINIgolo, travnik, pašnik, nizko grmičevje, grmovje, redek gozd, drev. vrste

RAZČLENJENOST IN OBLIKE POVRŠJA(prečni in podolžni prerez)a) konkavne oblike (grapa, konta, dolek, dol, dolina,...)b) konveksne oblike (sleme, greben, raz, rob,...)c) omejen in neomejen SNP (posamezen plaz, več v enega, ratztekanje,plazovito območje)

Razčlenjenost zakraselega površja

ORIENTACIJA / EKSPOZICIJA POVRŠJA GLEDE NA:a) sonce (dnevne spremembe, preobrazba snežne odeje);b) veter (med sneženjem/trenutne razmere, stalni in krajevni vetrovi,smer slemen/grebenov)Snežni plazovi v Sloveniji (N=1257)EKSPOZICIJ ASZ14%S10%SV9%Z10%V9%J Z14% J20%JV15%

...glede na Sonce…

…glede na veter…

Smer in razčlenjenost grebenov

KAMNINSKA ZGRADBA IN PRST:a) skladna in neskladna pobočja;b) debelina prsti (uspešnost zaraščanja)

NADMORSKA VIŠINA (meja sneženja ~300 m pod izotermo 0 o C,zgornja gozdna/drevesna meja, temp. in pad. spremembe, veter,...)

28 - SNEŽNI PLAZ SE SPROŽI:- V ŠIRŠEM SMISLU: ko je dovolj snega na primernem površju- V OŽJEM SMISLU: porušitev ravnovesnega stanja sil v snežni odejia) spontano proženje (motnja v sn. odeji zaradi naravnega dejavnika)b) zunanji vzrok (hoja, smučanje, hrup,...)c) gibanje plazovine: - polzenje (mm do cm/dan, sneg je še vpet v podlago)- drsenje (cm do dm/dan, vez s podlago je žeprekinjena, trenje še preprečuje zdrs)- pospešeno gibanje (enakomerno, neenakomerno)

29 - sneg in plaz v gibanju

30 - d) hitrost: zelo različna (odvisno od območja plazu, vlažnosti snega innačina gibanja); med 20 in 50 km/h, največje pri tekočem in pršnemgibanju plazovine, tudi do 100 in več km/h;e) potisna sila: od nekaj 100 kg do več deset ton/m 2 , odvisno od hitrosti invelikosti SNP, vrste snega; različni učinki (škoda, žrtve), velike sile (plazdimenzij 20x30x0,35 m tehta od 30 do 50 ton)

31 - VRSTE SNEŽNIH PLAZOV: delimo po značilnih območjihobmočje PROŽENJA območje GIBANJA območje ODLAGANJAa) način trganja d) obliko plazovine, f) površino plazovine,b) lego drsne ploskve, e) obliko gibanja, g) vodo v plazovini,c) sprijetost in vlažnost snega, h) primesi v plazovini.

33 - PODROBNEJŠI VPOGLED V KATASTER

OCENA OGROŽENOSTI NASELIJ(snežni plazovi v Sloveniji in najbližja naselja)

OCENA OGROŽENOSTI PPROMETNIC(Slovenija -ogroženost prometnic zaradi snežnih plazov, N=1257)

PRIMERJAVA DEJANSKE IN DOMNEVNE LAVINSKE OGROŽENOSTI(lavinski kataster in zemljevid ogroženosti s ponderiranimi nakloni)S T O P N J A D E L E Ž P O V R ŠDI NE E L E Ž P O V RO G R O Ž E N O SPTL A Z O V I Z P L A Z O V I Z K AIK A T A S T R AN A O B M O Č J U O G R O Ž E N ES L O V E N S K I H A LO PBM O Č J U( v % )N A L A V I N S K( v% )V e l i ( k3 a) 6 5 , 1 7 0 , 7Z m e r( n2 a) 2 1 , 8 2 3 , 7M a j h n a ( 1 ) 5 , 1 5 , 6N e o g r o ž e n o ( 0 ) 8 , 0 -s k u p a j : 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0N e o g r o ž e n o ( 0 ) 8 , 0 -O g r o ž e n o ( 1 + 2 + 3 ) 9 2 , 0 -s k u p a j : 1 0 0 , 0 -

DRŽAVNA LAVINSKA SLUŽBA ?Temeljna sestavina varstva in zaščite pred snežnimi plazovi

LAVINSKE MERITVE

LAVINSKI BILTEN

Lavinska preventiva – pasivni in aktivni ukrepi

Vrh smeriZima 2008/09Smer Bobnar JZ Brana IV/3+M 900mnajdaljša smer na J strani Grintovcev…in pred stoletjem!Mesto, kjer naj bi se alpinista nahajala ob 14h,ko sta imela zadnji stik preko mobitela s prijateljiMesto prve nesrečeMesto, kjer so ju našli reševalciFotografija posneta na dan nesreče 28.2.09ob 12.22TRŽAŠKA KOČA NA DOLIČU – februar/marec 2009

SNEŽNI PLAZOVI V SLOVENIJI – SKLEPNE UGOTOVITVE IN POUDARKI:a) Oblike površja v veliki meri vplivajo na pot in obseg snežnih plazov;b) Vbokle oblike površja so jim izpostavljene bolj kot izbokle.c) Navpična in vodoravna razgibanost plaznic zmanjšujeta moč plazovine na poti navzdol, s temje obseg izjemnih plazov krajši oziroma površinsko manjši kot bi bil sicer.d) Plazovitost posameznih oblik površja je v veliki meri odvisna od njihove ekspozicije.e) Usmerjenost slemen in grebenov v našem gorskem svetu pripomore k manjši plazovitostizaradi hitrejše preobrazbe snežne odeje.f) Snežna erozija vpliva predvsem na izoblikovanost površja v drobnem ter na vse vrste rastja.Na plaznicah razrahljana prst je precej bolj izpostavljena kasnejšemu spiranju - erozijig) Groba podlaga na plaznici in vbokle neravnine preprečujejo in upočasnjujejo plazenje.h) Snežni plazovi so zelo pomemben hidrološki dejavnik rečne bilance in režime alpskih rek.i) Večji kot je vpliv snežnih plazov na geomorfne oblike je obraten vpliv – to je vpliv geomorfnihoblik na značilnosti in dinamiko snežnih plazov.

dr. Tomaž VRHOVEC - meteorolog-pedagog/gornik/aktiven član SMD

NARAVNI DEJAVNIKI LAVINSKE PREVENTIVEV SLOVENIJI:- Velika zakraselost vzpetega sveta;- Navpična in linearna razgibanost plaznic;- Velik delež plazov na prisojah (hitrejša preobrazba!);- Velika gozdnatost in delež iglavcev;- Krajša dolžina strmih pobočij ter v splošnemrazsežnosti izglajenih pobočij nad gozdno mejo.V splošnem je naše visokogorje v primerjavi z drugimideli Alp manj primerno za proženje snežnih plazov.Izstopajo pa travniške in pašniške strmali na ali vbližini nekaterih poseljenih sredogorskih območij.Edini neugoden dejavnik je v povprečju večjaprostorninska gostota snega oziroma njegova teža