Fizikalna podlaga

2 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikVSEBINA:3 UVODNIK5 PRISPEVEK PRVE DELOVNE SKUPINE K PETEMU POROČILU MEDVLADNEGA ODBORA ZAPODNEBNE SPREMEMBE 20136 A. UVOD6 B. OPAŽENE SPREMEMBE PODNEBNEGA SISTEMA6 B.1 OZRAČJE11 B.2 SVETOVNO MORJE11 B.3 KRIOSFERA13 B.4 VIŠINA MORSKE GLADINE14 B.5 KROŽENJE OGLJIKA IN OSTALI BIOGEOKEMIČNI CIKLI15 C. VZROKI PODNEBNIH SPREMEMB17 D. RAZUMEVANJE PODNEBNEGA SISTEMA IN NJEGOVIH NEDAVNIH SPREMEMB17 D.1 OVREDNOTENJE PODNEBNIH MODELOV18 D.2 KOLIČINSKA OCENA ODZIVOV PODNEBNEGA SISTEMA19 D.3 ZAZNAVANJE PODNEBNIH SPREMEMB IN ISKANJE VZROKOV20 E. BODOČE PODNEBNE SPREMEMBE NA SVETOVNI IN REGIONALNI SKALI21 E.1 OZRAČJE: TEMPERATURA24 E.2 OZRAČJE: KROŽENJE VODE25 E.3 OZRAČJE: KAKOVOST ZRAKA25 E.4 SVETOVNO MORJE25 E.5 KRIOSFERA26 E.6 NIVO MORJA27 E.7 KROŽENJE OGLJIKA IN OSTALI BIOGEOKEMIČNI CIKLI28 E.8 STABILIZACIJA PODNEBJA, OBSOJENOST NA PODNEBNE SPREMEMBE IN NJIHOVA NEPOVRATNOST30 OKVIR SPM.1: ZNAČILNI POTEKI KONCENTRACIJ (RCP)Izdaja:Slovensko meteorološko društvoVojkova 1b,SI – 1000, Ljubljanahttp://www.meteo-drustvo.siNaslov uredništva:Vojkova 1bSI-1000, Ljubljanavetrnica.smd@gmail.com0613PODNEBNE SPREMEMBE 2013Fizikalna podlagapovzetek za oblikovalce politikGlavna urednica: Mojca DOLINARUredniški odbor: Matjaž ČESEN, Damijana KASTELEC,Jožef ROŠKAR, Iztok SINJUR, Gregor VERTAČNIKTehnično urejanje: Mojca DOLINAR, Jožef ROŠKAROblikovna zasnova: Sabina KOŠAK, Solos, d.o.o.Ljubljana, OKTOBER 2013ISSN 1855-7457Fotografija na naslovnici:Slikovna podlaga angleškega poročilaWorking Group I contribution to The IPCC Fifth Assesssment ReportClimate Change 2013: The Physical Science Basis

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik3UVODNIKPred tremi leti smo v Slovenskem meteorološkem društvu(SMD) organizirali niz predavanj in okroglih mizna temo podnebnih sprememb. Tako smo se odzvalina številne razprave o podnebnih spremembah, ki soobičajno dosegale višek v času zasedanj Konferencepogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov ospremembi podnebja (Conference of Parties - COP)Razprave so bile v medijih in javnosti pogosto pomanjkljive,zavajajoče in celo v nasprotju z znanstvenimidognanji stroke. Rezultat predavanj društva je bilo StališčeSlovenskega meteorološkega društva o podnebnihspremembah, zasnovano na strokovnih temeljihin odraz zadnjih spoznanj znanosti na tem področju.Stališče smo objavili v tretji številki Vetrnice, ki je izšlamarca 2011.Tematika podnebnih sprememb ni nova, le v zadnjemdesetletju je bila pogosto zlorabljena za pridobivanjemedijske pozornosti in nabiranje političnih točk.Posebno glasni so bili zanikovalci podnebnih spremembv službi močnih lobijev, ki zagovarjajo dosedanjigospodarski razvoj, temelječ na poceni energiji,pridobljeni iz fosilnih goriv. Na to se je društvo odzvaloin prevedlo Strokovni vodnik po dvomih o globalnemsegrevanju (The Scientific Guide to Global WarmingSkepticism). Prevod smo objavili na spletnem naslovudruštva in natisnili v 300 izvodih. Poleg tega smo vslovenski jezik prevedli strokovne odgovore na 60 najpogostejeuporabljenih trditev zanikovalcev. Odgovorenajdete na spletnem naslovu www.skepticalscience.com.Na podnebne spremembe, ki bi utegnile biti posledicečlovekove dejavnosti, so nekateri znanstveniki začeliopozarjati že več kot petdeset let nazaj. Sčasoma seje okrepilo zavedanje, da utegnejo imeti v naslednjihdesetletjih in stoletjih podnebne spremembe velikvpliv na človeštvo. Tako sta že leta 1988 Generalnaskupščina Združenih narodov in Svetovna meteorološkaorganizacija skupaj ustanovili Medvladni odborza podnebne spremembe (angleško: IntergovernmentalPanel on Climate Change – IPCC). Namen tegamedvladnega telesa je temeljito proučevanje podnebnegasistema in predstavitev znanstvenih ugotovitevna tem področju skupaj z oceno učinkov podnebnihsprememb na okolje ter družbo. Ker znanost na tempodročju hitro napreduje, IPCC približno na sedem letobnavlja oziroma izdaja nova poročila o zadnjih znanstvenihizsledkih. Več tisoč svetovno priznanih znanstvenikovprostovoljno dela v treh skupinah, ki vsakaposebej pripravi poročilo o najnovejših znanstvenihizsledkih. Prva skupina proučuje mehanizem podnebjain njegovih sprememb, torej fizikalne podlage spremembin njihove učinke v času in prostoru. Na podlagiporočila te skupine ostali dve skupini pripravita svojeporočilo. Druga skupina povzema, kako bodo ugotovljenepodnebne spremembe vplivale na človeštvo,kako ranljive so posamezne družbene skupine napodnebne spremembe in kakšne možnosti prilagajanjaobstajajo. Tretja delovna skupina se ukvarja zmožnostmi blaženja podnebnih sprememb.Dne 27. septembra 2013 je bil potrjen in objavljen,a še ne dokončno oblikovan prvi del petega poročilaIPCC, ki obravnava fizikalne podlage podnebnih sprememb.Poročilo je pripravilo 209 vodilnih in več kot600 drugih avtorjev, pregledalo pa 50 urednikov. Spremembod zadnjega poročila je precej, saj je v zadnjihsedmih letih podnebna znanost precej napredovala.Zelo opazna sprememba v primerjavi s četrtim poročilomje, da so tokrat podane verjetnosti za posameznenapovedane procese ali spremembe, večja spremembaso tudi scenariji izpustov. Medtem ko so bili vpredhodnih štirih poročilih scenariji izpustov zasnovanina scenarijih bodočega družbenega razvoja, so tokratvezani na časovni potek vsebnosti toplogrednih plinovv ozračju. Samo poročilo je zelo obsežno in obravnavameritve posameznih sestavnih delov podnebnega sistema,modeliranje podnebja, zanesljivost modelskihsimulacij in končno tudi ovrednoti napovedi modelovza bližnjo in daljno prihodnost. Za oblikovalce politikeso avtorji prvega dela poročila pripravili povzetek, kjerso zbrani ključni poudarki celotnega poročila. Besedilopovzetka je dokončno, pri preglednicah in slikovnemgradivu pa lahko še pride do manjših oblikovnih sprememb.V društvu smo se odločili, da povzetek prevedemo, sajje njegova vsebina zelo pomembna tudi za Slovenijoin njen družbeni razvoj. Čeprav v mednarodni in tudislovenski strokovni javnosti že več let ni dvoma, daje za podnebne spremembe kriv človek, pa se na totemo v medijih in laični javnosti še vedno pojavljajorazlična zavajajoča ugibanja. Prevod povzetka petegaporočila IPCC je nadaljevanje društvenih dejavnosti napodročju podnebnih sprememb, ki smo jih začeli predtremi leti z nizom predavanj in z oblikovanjem StališčaSMD o podnebnih spremembah, in s katerimi želimojavnost opozoriti na resnost problema. Podnebne spremembenamreč niso nek oddaljen problem daleč vTihem oceanu, ampak ga že občutimo tudi v Sloveniji.Kot ugotavljajo na Agenciji RS za okolje v okviru projektaPodnebna spremenljivost Slovenije, so opaženespremembe v Sloveniji lahko celo bolj drastične kot nasvetovni ravni. Povprečna prizemna temperatura zrakase je v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih dvignila za1,7 °C, kar je precej več kot na svetovni ravni (manjkot 1 °C). Čeprav je Slovenija geografsko zelo majhnav primerjavi s svetom in Evropo, niti časovna nitiprostorska slika sprememb nista enotni (glej slike 1,2 in 3). Čeprav Slovenija velja za z vodo bogato državoin zaenkrat še ni opaziti spremembe višine padavin naletni ravni, pa se že kažejo nekatere spremembe v padavinskemrežimu in izjemnih padavinskih dogodkih.

4 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikSlika 1. Časovni potek povprečne temperature zraka po meteoroloških letnih časih v obdobju 1961–2011 za celotno Slovenijo(siva krivulja) in glajeno drseče povprečje (rdeča krivulja). (Vir: Vertačnik in sodelavci: Podnebna spremenljivost Slovenije, Glavneznačilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961–2011)Trend letne povprečne temperature zrakaTrend letne količine padavinMurska Sobota!(46°30'0"NSlovenj!(Gradec!(MARIBOR46°30'0"N!(Bovec!(KranjCelje!(46°0'0"N45°30'0"N!(NovaGorica!(Koper14°0'0"EPostojna!(!(LJUBLJANAKočevje!(15°0'0"E!(Novo mestoARSO16°0'0"Etrend (°C/desetletje)ni trenda< 0,300,30 – 0,350,35 – 0,400,40 – 0,450,45 – 0,50> 0,500 5 10 20 30 40Slika 2. Karta časovnega trenda letne povprečne temperaturezraka v Sloveniji v obdobju 1961–2011 na homogeniziranihpodatkih (Vir: kot na sliki 2)kmÜ46°0'0"N45°30'0"N14°0'0"E15°0'0"EARSOtrend (mm/10 let)16°0'0"Eni značilenznačilen< -60-60 - -40-40 - -20> -200 5 10 20 30 40ÜSlika 3. Karta časovnega trenda letne vsote padavin v Slovenijiv obdobju 1961–2011 na homogeniziranih podatkih(Vir: Dolinar in sodelavci: Climate Change in Slovenia in theperiod 1961–2011, ICAM 2013)kmVse to nam govori, da se bomo v bodoče tudi v Slovenijizelo verjetno srečevali z vse bolj pogostimi posledicamipodnebnih sprememb. Poleg zelo neposrednihznakov in posledic podnebnih sprememb – vročihpoletij, milejših zim in pogostejših sušnih obdobij terpoplav – se bomo morali soočiti tudi s posrednimidružbenimi in političnimi spremembami (pomanjkanjepitne vode, sprememba vrst v rastlinskem pokrovu,selitveni pritiski…).Povzetek poročila, ki je pred vami, temelji na najnovejšihugotovitvah znanosti o podnebnih spremembahin ne pušča več nobenega dvoma, da je zamarsikatero spremembo podnebja, ki smo ji že priča,krivo človeštvo. Še več, poročilo kaže na to, da zgoljblaženje sprememb ne bo zadostovalo in se bomomorali prilagajati. Vsako zanikanje teh dejstev je zgoljneodgovorno odlaganje problema na čas, ko bo tudi zaprilagajanje prepozno in nas lahko doletijo katastrofevečjih razsežnosti. Nujno je, da dejstva o podnebnihspremembah oblikovalci politike upoštevajo pri oblikovanjurazvojnih strategij Slovenije. Zato upamo, dasmo v društvu s prevodom povzetka najširši slovenskijavnosti olajšali pot do razumevanja podnebnihsprememb in prispevali delček k boljši ozaveščenostijavnosti o problemih v zvezi s podnebnimi spremembami,ki bodo iz leta v leto samo še naraščali.Uredniški odbor

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik5ipcc — MEDVLADNI ODBOR ZA PODNEBNE SPREMEMBEPrispevek prve delovne skupine k petemuporočilu Medvladnega odbora za podnebnespremembe 2013: Fizikalna podlagaPovzetek za oblikovalce politikAvtorji: Lisa Alexander (Avstralija), Simon Allen (Švica/Nova Zelandija), NathanielL. Bindoff (Avstralija), François-Marie Bréon (Francija), John Church (Avstralija), Ulrich Cubasch(Nemčija), Seita Emori (Japonska), Piers Forster (Združeno Kraljestvo), Pierre Friedlingstein(Združeno Kraljestvo/Belgija), Nathan Gillett (Kanada), Jonathan Gregory (Združeno Kraljestvo),Dennis Hartmann (Združene države Amerike), Eystein Jansen (Norveška), Ben Kirtman(Združene države Amerike), Reto Knutti (Švica), Krishna Kumar Kanikicharla (Indija), PeterLemke (Nemčija), Jochem Marotzke (Nemčija), Valérie Masson-Delmotte (Francija), GeraldMeehl (Združene države Amerike), Igor Mokhov (Rusija), Shilong Piao (Kitajska), Gian-KasperPlattner (Švica), Qin Dahe (Kitajska), Venkatachalam Ramaswamy (Združene države Amerike),David Randall (Združene države Amerike), Monika Rhein (Nemčija), Maisa Rojas (Čile), ChristopherSabine (Združene države Amerike), Drew Shindell (Združene države Amerike), ThomasF. Stocker (Švica), Lynne Talley (Združene države Amerike), David Vaughan (Združeno kraljestvo),Shang-Ping Xie (Združene države Amerike)Avtorji dodatnih prispevkov: Myles Allen (Združeno kraljestvo), Olivier Boucher (Francija), DonChambers (Združene države Amerike), Jens Hesselbjerg Christensen (Danska), Philippe Ciais(Francija), Peter Clark (Združene države Amerike), Matthew Collins (Združeno kraljestvo), JosefinoComiso (Združene države Amerike), Viviane Vasconcellos de Menezes (Avstralija/Brazilija),Richard Feely (Združene države Amerike), Thierry Fichefet (Belgija), Arlene Fiore (Združenedržave Amerike), Gregory Flato (Kanada), Jan Fuglestvedt (Norveška), Gabriele Hegerl (Združenokraljestvo/Nemćija), Paul Hezel (Belgija/Združene države Amerike), Gregory Johnson (Združenedržave Amerike), Georg Kaser (Avstrija/Italija), Vladimir Kattsov (Rusija), John Kennedy(Združeno kraljestvo), Albert Klein Tank (Nizozemska), Corinne Le Quéré (Združeno kraljestvo/Francija), Gunnar Myhre (Norveška), Tim Osborn (Združeno kraljestvo), Antony Payne (Združenokraljestvo), Judith Perlwitz (Združene države Amerike/Nemčija), Scott Power (Avstralija), MichaelPrather (Združene države Amerike), Stephen Rintoul (Avstralija), Joeri Rogelj (Švica), MatildeRusticucci (Argentina), Michael Schulz (Nemčija), Jan Sedláček (Švica), Peter Stott (Združenokraljestvo), Rowan Sutton (Združeno kraljestvo), Peter Thorne (Združene države Amerike/Norveška/Združenokraljestvo), Donald Wuebbles (Združene države Amerike)Prevod: Klemen Bergant, Mojca Dolinar, Jožef Roškar, Gregor Vertačnik

6 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikA. UvodPrispevek prve delovne skupine k Petemu poročiluo oceni podnebnih sprememb (AR5) Medvladnegaodbora za podnebne spremembe (ang. IntergovernmentalPanel on Climate Change – IPCC) upoštevanove dokaze o podnebnih spremembah, pridobljenena podlagi številnih neodvisnih znanstvenih analiz,ki obsegajo opazovanje podnebnega sistema, arhivepaleoklimatskih podatkov, teoretične študije podnebnihprocesov in simulacije s podnebnimi modeli.Temelji na prispevku prve delovne skupine k Četrtemuporočilu in vključuje nove ugotovitve poznejšihraziskav. Kot sestavni del petega ocenjevalnega krogapredstavlja Posebno poročilo IPCC o obvladovanjutveganj ob izjemnih dogodkih za spodbujanje prilagajanjapodnebnim spremembam (ang. Special Reporton Managing the Risks of Extreme Events to AdvanceClimate Change Adaptation – SREX) pomembno podlagoza informacije o spreminjajočem se vremenu inpodnebnih ekstremih.Pričujoč Povzetek za oblikovalce politik (ang. Summaryfor Policymakers – SPM; v nadaljevanju Povzetek)sledi zgradbi celotnega poročila prve delovne skupine.Vsebina je podprta z nizom poudarjenih zaključkov vsenčenih okvirih, ki skupaj predstavljajo zgoščen povzetek.V uvodu glavnih poglavij so v ležečem tekstu nakratko povzete metodološke osnove, na katerih temeljiporočilo.Stopnja gotovosti ključnih dognanj v tem poročilutemelji na oceni temeljnega znanstvenega razumevanjaproblema s strani avtorjev in je izražena v oblikikvalitativne stopnje zaupanja (od zelo nizke do zelovisoke) in, kadar je to mogoče, tudi s količinsko verjetnostjo(od skoraj nemogoče do skoraj zanesljivo).Stopanja zaupanja v veljavnost posameznega dognanjatemelji na vrsti, količini, kakovosti in skladnostidokazov (sem sodijo razumevanje fizikalnega ozadjaprocesa, teorija, podatki, modeli, strokovno mnenje) inna stopnji soglasnosti 1 . Verjetnostne ocene količinskihmer negotovosti posameznega dognanja temeljijo nastatistični analizi opazovanj ali modelskih rezultatov,ali obojega, in na strokovni oceni 2 . Kjer je primerno,so dognanja zapisana v obliki dejstev brez uporabeocene negotovosti. (Glej poglavje 1 in okvir TS.1 za večpodrobnosti o specifičnem jeziku, ki ga IPCC uporablja,da izrazi negotovost)Podlago za pomembne ključne odstavke v temPovzetku lahko najdete v poglavjih celotnega poročilain v Tehničnem povzetku (ang. TechnicalSummary) (http://www.ipcc.ch/report/ar5/wg1/#.Um9n51M298E). Sklici nanje so podani v zavitihoklepajih.B. Opažene spremembe podnebnegasistemaOpazovanje podnebnega sistema temelji na neposrednihmeritvah ter na daljinskem zaznavanju s satelitovin drugih platform. Začetek merilne dobe za temperaturoin ostale spremenljivke sega v sredino 19.stoletja. Z bolj celovitimi in raznolikimi nizi podatkovrazpolagamo za obdobje od leta 1950 naprej. Paleoklimatskerekonstrukcije podaljšajo nekatere nizepodatkov od nekaj sto do več milijonov let v preteklost.Skupaj tvorijo izčrpen pogled na spremenljivost indolgotrajne spremembe v ozračju, svetovnemu morju,kriosferi in na kopnem.Segrevanje podnebnega sistema je nedvoumno inod leta 1950 naprej so mnoge od opaženih spremembnenavadne ali brez primera na časovni skaliod desetletij do tisočletij. Ozračje in svetovno morjesta se ogrela, obseg in prostornina snežne odeje inledu sta se skrčila, nivo morja se je dvignil, vsebnosttoplogrednih plinov se je povečala (glej slikeSPM.1, SPM.2, SPM.3 in SPM.4). {2.2, 2.4, 3.2, 3.7,4.2–4.7, 5.2, 5.3, 5.5–5.6, 6.2, 13.2}B.1 OzračjeV vsakem od zadnjih treh desetletij (2001–2010,1991–2000 in 1981–1990) je bilo ozračje blizu zemeljskegapovršja toplejše od predhodnega in vsehdesetletij v obdobju od leta 1850 (glej sliko SPM.1).Tridesetletno obdobje 1983–2012 je bilo na severni1 V tem Povzetku za oblikovalce politik uporabljamo naslednjeizraze za opis razpoložljivih dokazov: skopi, zmerni,močni; za stopnjo skladnosti: nizka, srednja, visoka. Stopnjozaupanja izražamo z uporabo petih označevalnikov: zelonizka, nizka, srednja, visoka in zelo visoka. Stopnjo zaupanjapišemo v ležeči pisavi (npr. srednja stopnja zaupanja).Določenemu dokazu in izjavi o skladnosti dokazov lahkopripišemo različne stopnje zaupanja, a sta naraščajoči stopnjidokazov in skladnosti dokazov povezani z naraščajočostopnjo zaupanja. (za podrobnosti glej Poglavje 1 in okvirTS.1).2 V tem Povzetku za oblikovalce politike uporabljamo naslednjeizraze za označevanje ocenjene verjetnosti izsledka:skoraj zanesljivo (verjetnost 99–100 %), zelo verjetno (90–100 %), verjetno (66–100 %), deloma verjetno (33–66 %),malo verjetno (0–33 %), zelo malo verjetno (0–10 %), skorajnemogoče (0–1 %). Kjer je primerno, uporabljamo dodatneizraze (skrajno verjetno: 95–100 %, bolj verjetno kot ne: >50%, in skrajno malo verjetno: 0–5 %). Ocenjeno verjetnostpišemo v ležeči pisavi, npr. zelo verjetno (za podrobnosti glejPoglavje 1 in okvir TS.1).

8 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikSlika SPM.2. Karti sprememb izmerjenih padavin od 1901 do 2010 in od 1951 do 2010 (trendi so izračunani po enakihkriterijih kot na sliki SPM1.b), izdelani na osnovi podatkov ene podatkovne zbirke. Za več tehničnih podrobnosti glej dodatek kTehničnemu povzetku. {slika TS.X; slika 2.29}polobli najtoplejše v zadnjih 1400 letih (srednjastopnja zaupanja). {2.4, 5.3}• Povprečna prizemna temperatura zraka nadkopnim in morji na svetovni ravni, izračunana spomočjo linearnega trenda v obdobju 1880-2012,za katerega je bilo na razpolago več neodvisnihpodatkovnih nizov, kaže, da se je segrelo za 0,85[od 0,65 do 1,06] 3 °C. Na osnovi najdaljšega nizapodatkov znaša skupno povečanje povprečnevrednosti v obdobju 2003–2012 glede na obdobje1850–1900 0,78 [0,72 do 0,86] °C 4 . (slikaSPM.1a). {2.4}• V najdaljšem obdobju (1901–2012), za kateregaje na razpolago dovolj meritev za izračun regionalnihtrendov na zadosti velikem delu Zemlje, seje skoraj celotna površina Zemlje segrela. (slikaSPM.1b) {2.4}1950• Poleg izrazitega segrevanja v večdesetletnemobdobju, povprečna prizemna temperatura zrakana svetovni ravni kaže znatno spremenljivost nadesetletni in medletni ravni (slika SPM 1). Zaradinaravne spremenljivosti so trendi, izračunanina kratkih časovnih obdobjih, zelo občutljivi nadatum začetka in konca in v splošnem ne odražajopodnebnih trendov daljših časovnih obdobij.Tak primer je trend segrevanja v zadnjih 15 letih(obdobje 1998–2012), ki znaša 0,05 [od –0.05do +0,15] °C na desetletje in je povezan z zeloizrazitim pojavom El Niña v začetku obdobja. Vprimerjavi s trendom, izračunanim na podatkihod leta 1951 (obdobje 1951–2012), ki znaša0,12 [od 0,08 do 0,14] °C na desetletje 5 , je prejocenjena vrednost manjša. {2.4}• Rekonstrukcije prizemne temperature zraka naravni celin kažejo z visoko stopnjo zaupanja, daso bila nekatera nekaj desetletna obdobja v časusrednjeveškega podnebnega odklona (950–1250) na določenih območjih tako topla kakor obkoncu 20. stoletja. Omenjena topla obdobja paniso sovpadla po vseh območjih, kot je to značilnoza segrevanje ob koncu 20. stoletja (visokastopnja zaupanja). {5.5}3 V prispevku Prve delovne skupine k AR5 je negotovostkoličinsko označena z 90-odstotnim intervalom negotovosti,razen če je navedeno drugače. 90-odstotni interval negotovosti,ki je podan v oglatih oklepajih, z 90-% verjetnostjozajame dejansko vrednost ocenjene količine. Intervali negotovostiniso nujno simetrični okrog ustrezne najboljše ocene.Kadar je mogoče, je navedena najboljša ocena vrednosti.4 Obe metodi, ki sta predstavljeni v tej točki, sta bili uporabljenitudi v AR4. Po prvi je razlika izračunana na podlaginajboljše ocene linearnega trenda za vsa leta v obdobju1880–2012. Po drugi je izračunana razlika med povprečjemaobdobij 1850–1900 in 2003–2012. Izračunanevrednosti skupaj s pripadajočim 90 % intervalom zaupanjatorej medsebojno niso neposredno primerljive (2.4).• Skoraj zanesljivo se je od sredine 20. stoletjana svetovni ravni troposfera ogrela. Bolj popolnemeritve omogočajo večjo zanesljivost ocene spremembtemperature v troposferi na izventropskemdelu severne poloble kakor drugod. Obstaja srednjastopnja zaupanja glede stopnje segrevanja innjeni vertikalni strukturi v izventropskem območjuseverne poloble, na drugih območjih je stopnjazaupanja nizka. {2.4}konec 80. let oktober 20075 Trendi 15-letnega obdobja, ki se začenjajo leta 1995 ali1996 ali 1997 so 0,13 [od 0,02 do 0,24], 0,14 [od 0,03 do0,24] in 0,07 [od –0,02 do +0,18] na desetletje.

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik9Preglednica SPM.1. Izjemni vremenski in podnebni dogodki: ocena nedavno opaženih sprememb na svetovni ravni, prispevekčloveka k spremembam in projekcije nadaljnjih sprememb v zgodnjem (2016–2035) in poznem (2081–2100) obdobju 21.stoletja. Poudarjeno besedilo označuje, kje AR5 (črno) predvideva popravljeno oceno na svetovni ravni na osnovi Posebnegaporočila IPCC o obvladovanju tveganj ob izjemnih dogodkih za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam (SREX,modro) ali Četrtega poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (rdeče). Projekcije za zgodnje obdobje 21. stoletjav preteklih poročilih niso bile prikazane. Projekcije v pričujočem poročilu so narejene glede na referenčno obdobje 1986–2005in z uporabo novih scenarijev RCP (glej okvir SPM.1), razen če ni drugače navedeno. Za definicije izjemnih vremenskih in podnebnihdogodkov glej slovar.Pojav in smerčasovnega trendaOcena, da je prišlo do spremembe(običajno od leta1950, razen če je drugačenavedeno)Ocena vpliva človekana opaženespremembeVerjetnost nadaljnih spremembZgodnje 21. stoletjePozno 21. stoletjeToplejši in/ali redkejšihladni dnevi in nočina večini kopenskihobmočijZelo verjetnoZelo verjetno{2.6}Zelo verjetnoVerjetno{10.6}Verjetno−{11.3}Skoraj zanesljivo{12.4}Skoraj zanesljivoToplejši in/ali pogostejšivroči dnevi innoči na večini kopenskihobmočijZelo verjetnoZelo verjetnoZelo verjetno{2.6}VerjetnoZelo verjetnoVerjetno{10.6}−Verjetno−{11.3}Skoraj zanesljivoSkoraj zanesljivo{12.4}Skoraj zanesljivoTopla obdobja/vročinskivalovi. Povečanjepogostost in/ali trajanja na večinikopenskih območijZelo verjetnoSrednja stopnja zaupanjana svetovni ravni. Verjetno vvečjem delu Evrope, Azije inAvstralije{2.6}Verjetno (velja samoza noči)Verjetno (a){10.6}−Ni uradno ocenjeno (b){11.3}Skoraj zanesljivoZelo verjetno{12.4}Srednja stopnja zaupanja namnogih (a ne vseh) območjihNi uradno ocenjeno−Zelo verjetnoObilni padavinskidogodki. Povečanjepogostosti, jakostiin/ali količine obilnihpadavinVerjetnoVerjetno na več kopenskihobmočjih povečanje kakorzmanjšanje ( c){2.6}Bolj verjetno kot neSrednja stopnjazaupanja{7.6, 10.6}−Verjetno na mnogihkopenskih območjih{11.3}Zelo verjetnoZelo verjetno na večinikopenskih območijzmernih širin in v vlažnihtropskih območjih​{12.4}Verjetno na več kopenskihobmočjih povečanje kakorzmanjšanjeSrednja stopnja zaupanja−Verjetno na številnihobmočjihPovečanje jakosti in/ali trajanja sušeVerjetno na večini kopenskihobmočijNizka stopnja zaupanjana svetovni ravni. Verjetnospremembe na nekaterihobmočjih (d){2.6}Bolj verjetno kot neNizka stopnjazaupanja{10.6}−Nizka stopnjazaupanja (g){11.3}Zelo verjetno na večinikopenskih območijVerjetno (srednjastopnja zaupanja) naregionalni do svetovniravni (h){12.4}Srednja stopnja zaupanja nanekaterih območjihSrednja stopnja zaupanja{f}−Srednja stopnjazaupanja za nekateraobmočjaVerjetno na mnogih območjihod leta 1970 ( c)Bolj verjetno kot ne−Verjetno (e)

10 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikPovečanje številamočnih tropskihciklonovNizka stopnja zaupanja vdolgoročne (stoletne) spremembeSkoraj zanesljivo vSeverni Ameriki od leta 1970{2.6}Nizka stopnjazaupanja (i){10.6}Nizka stopnjazaupanja (g){11.3}Bolj verjetno kot nev zahodnem delu severnegaTihega oceanain v severnem Atlantskemoceanu (j){14.6}Povečano pojavljanjein/ali velikost izjemnovisokega nivoja morjaNizka stopnja zaupanjaVerjetno (na nekaterihobmočjih od leta 1970)Verjetno (od leta 1970){3.7}Verjetno (pozno 20. stoletje)Nizka stopnja zaupanjaBolj verjetno kot neVerjetno (k){3.7}Verjetno (k)−−Verjetno (l)−{13.7}Bolj verjetno kot ne vnekaterih oceanihVerjetnoZelo verjetno (l){13.7}Zelo verjetno (m)VerjetnoBolj verjetno kot ne (k)−Verjetno* Težko je neposredno primerjati ugotovitve iz različnih ocenjevalnih poročil. Pri nekaterih podnebnih spremenljivkah so bili ocenjenidrugi vidiki, popravljen vodnik za negotovosti je bil uporabljen v poročilih SREX in AR5. K posodobljenim ugotovitvam so prispevalinove razpoložljive informacije, izboljšano znanstveno razumevanje, nadaljne analize podatkov in modelov in posebne razlike v uporabljenimetodologiji v različnih ocenjevalnih študijah.(a) Pripisovanje vzroka človeku temelji na razpoložljivih študijah vzorčnih primerov. Verjetno se je zaradi vpliva človeka verjetnost zapojav določenih vročinskih valov na posameznih območjih več kot podvojila.(b) Modeli že za bližnjo prihodnost predvidevajo daljše trajanje in povečanje jakosti ter prostorskega obsega vročinskih valov in toplihobdobij.(c) Za večino celin stopnja zaupanja v izračunane trende ni višja od srednje stopnje, razen za Severno Ameriko in Evropo, kjer se jeverjetno povečala pogostost ali jakost obilnih padavin z nekaj sezonske ali regionalne spremenljivosti. Zelo verjetno je bilo prej omenjenopovečanje v osrednjem delu Severne Amerike.(d) Pogostost in jakost suše se je verjetno povečala v Sredozemlju in Zahodni Afriki in verjetno zmanjšala v osrednjem delu SeverneAmerike in v severovzhodni Avstraliji.( e) V AR4 je ocena velikosti območja, ki ga je prizadela suša.(f) SREX podaja oceno, da je s srednjo stopnjo zaupanja človekov vpliv prispeval k nekaterim spremembam v vzorcih suše, opaženimv drugi polovice 20. stoletja. Ocena temelji na pripisanih učinkih padavinskih in temperaturnih sprememb. Vzrokom sprememb, ki sopovzročili sušo na posameznih območjih, je SREX pripisal nizko stopnjo zaupanja.(g) V predvidene spremembe vlažnosti tal je stopnja zaupanja nizka.(h) Na regionalni do svetovni ravni se bo na trenutno sušnih območjih do konca 21. stoletja po scenariju RCP8.5 verjetno zmanjšalavlažnost tal in povečala kmetijska suša (srednja stopnja zaupanja).(i) S srednjo stopnjo zaupanja je zmanjšanje vpliva aerosola nad Severnim Atlantikom vsaj delno prispevalo k opaženemu povečanjudejavnosti tropskih ciklonov od sedemdesetih let 20. stoletja na tem območju.(j) Na osnovi strokovne presoje in ocenitve projekcij na podlagi scenarija SRES A1B (ali podobnega scenarija).(k) Pripisovanje vzroka človeku temelji na tesni zvezi med opaženimi spremembami povprečnega in izjemnega nivoja morja.(l) Z visoko stopnjo zaupanja bo ta dvig izjemno visokega nivoja morja večinoma posledica dviga povprečnega nivoja morja. Stopnjazaupanja v projekcije viharjev na regionalni ravni in z njimi povezane plime je nizka.(m) V SREX je ocenjeno, da bo z zelo veliko verjetnostjo povprečni dvig nivoja morja prispeval k nadaljnjemu dviganju izjemno visokevode na obali.

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik11• Stopnja zaupanja za spremembo višine padavin,povprečene po celotni površini kopnega, je odleta 1901 nizka in od leta 1950 dalje srednja.Povprečne padavine na kopnih področjih severnepoloble so se po letu 1901 povečale (srednja stopnjazaupanja pred letom 1951 in visoka potem).Na ostalih področjih imajo dolgoročni pozitivniali negativni trendi, povprečeni po površini, nizkostopnjo zaupanja. {slika SPM.2, slika TS.XX, 2.5}• Od leta 1950 dalje so bile opažene spremembev številnih izjemnih vremenskih in podnebnihdogodkih (za podrobnosti glej preglednico SPM.1).Na svetovni ravni je zelo verjetno, da je številohladnih dni in noči upadlo in število toplih dni innoči naraslo 6 . Pogostost vročinskih valov se je nanekaterih območjih Evrope, Azije in Avstralije verjetnopovečala. Pogostost ali intenzivnost obilnihpadavin se je verjetno povečala v severni Amerikiin Evropi. Na drugih kontinentih je zaupanje vspremembe obilnih padavin največ zmerno. {2.6}B.2 Svetovno morjeNajvečje povečanje energije, ki je spravljena v podnebnemsistemu, gre na račun segrevanja svetovnegamorja. Z visoko stopnjo zaupanja lahko trdimo,da je več kakor 90 % nakopičene energije v obdobjuod 1971 do 2010 šlo v segrevanje svetovnega morja.Zgornji sloj svetovnega morja (0–700 m) se je v obdobju1971–2010 skoraj zanesljivo segrel (glej slikoSPM.3), v obdobju od 70. let 19. stoletja do 1971 jezanesljivost segrevanja verjetna. {3.2; okvir 3.1}• Segrevanje svetovnega morja je največje blizupovršja in v obdobju 1971–2010 se je sloj doglobine 75 m segreval za 0,11 [od 0,09 do 0,13]o C na desetletje. Od objave Četrtega poročila sobile sistematične napake meritev temperature vzgornjem sloju morja prepoznane in odpravljene,kar povečuje zanesljivost ocene sprememb. {3.2}• Verjetno je, da se je svetovno morje v obdobju od1957 do 2009 v sloju med 700 in 2000 m segrelo.Za obdobje 1992–2005 je na razpolago dovoljpodatkov za oceno spremembe temperaturegloblje od 2000 m na svetovni ravni. Verjetno je,da v tem obdobju na globini med 2000 in 3000 mni zaznanih značilnih trendov temperature. Verjetnopa je, da se je v tem obdobju svetovno morjesegrevalo v sloju od 3000 m globine do6 Za definicije izrazov hladni dnevi/hladne noči, toplidnevi/tople noči in vročinski valovi glej Slovar.dna. Največje segrevanje so izmerili v Južnemoceanu. {3.2}• V relativno dobro vzorčenem 40-letnem obdobju1971–2010 se je več kot 60 % neto povečanjaenergije podnebnega sistema shranilo v zgornjemsloju svetovnega morja (0–700 m) in okrog 30 %v globinah pod 700 m. Povečanje v zgornjem slojuv tem obdobju, ocenjeno iz linearnega trenda, jeverjetno 17 [15–19] ∙ 10 22 J 7 . (slika SPM.3), {3.2,okvir 3.1}• Približno tako verjetno kot ne je količina shranjenetoplote svetovnega morja v sloju do globine 700m naraščala počasneje v obdobju 2003–2010kakor v obdobju 1993–2002 (glej sliko SPM.3).Skladiščenje toplote v sloju 700–2000 m, kjer jemedletna spremenljivost manjša, se je v obdobjuod 1993 do 2009 verjetno nadaljevalo z nezmanjšanohitrostjo. {3.2, okvir 9.2}• Zelo verjetno so po letu 1950 območja velike slanosti,kjer v vodni bilanci prevladuje izhlapevanje,postala bolj slana; območja z majhno slanostjo,kjer prevladujejo padavine, so medtem postalabolj sladka. Regionalni trendi v slanosti svetovnegamorja predstavljajo posredni dokaz, da se jenad svetovnim morjem okrepil vzorec razlike medizhlapevanjem in padavinami (srednja stopnjazaupanja). { 2.5, 3.3, 3.5}• Z izmerjenimi podatki ne moremo dokazati trendav atlantskem meridionalnem povratnem toku(ang. Atlantic Meridional Overturning Circulation– AMOC), ki bi slonel na desetletje dolgem nizupodatkov celovitega atlantskega meridionalnegapovratnega toka ali na daljših nizih podatkovposameznih delih toka. {3.6}B.3 KriosferaV zadnjih dveh desetletjih sta ledena pokrova naGrenlandiji in Antarktiki izgubljala maso, ledeniki sose krčili po celem svetu, površina morskega ledu vArktičnem morju in snežna odeja na severni poloblista se manjšali v večjem obsegu (visoka stopnjazaupanja) (glej sliko SPM.3) {4.2–4.7}• Hitrost izgubljanja mase ledenikov 8 po svetu,7 Stalni toplotni tok skozi površino svetovnega morjavelikosti 1 Wm -2 v enem letu poveča količino toplote v morjihza 1,1 ∙ 10 22 J.8 Sklicevanje na “izgubo ledu” ali “izgubo mase” pomenineto izgubo ledu, to je razlika med akumulacijo ledu in taljenjemskupaj z lomljenjem ledenih gora.

12 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikSlika SPM.3. Več kazalcev spreminjajočega se podnebja na svetovni ravni: (a) obseg povprečne pomladanske (marec–april)snežne odeje, (b) povprečni poletni (julij–september) obseg arktičnega morskega ledu, (c) sprememba povprečne količinetoplote zgornjega sloja (0–700 m) svetovnega morja na svetovni ravni glede na obdobje 2006–2010 in relativno glede napovprečje vseh podatkovnih zbirk za leto 1971, (d) nivo morja na svetovni ravni glede na povprečje najdaljšega tekočega nizapodatkov v obdobju 1900–1905. Vsi uporabljeni nizi podatkov so usklajeni na enako vrednost leta 1993, ko so se začele meritves satelitskimi višinomeri. Vse časovne vrste (barvne črte ustrezajo različnim zbirkam podatkov) prikazujejo letne vrednosti.Kjer so bile ocenjene, so negotovosti označene z barvnim senčenjem. Spisek zbirk podatkov najdete v dodatku k Tehničnemupovzetku. {slike 3.2, 3.13, 4.19 in 4.3: FAQ 2.1, slika 2; slika TS.1}

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik13izključujoč ledenike na obrobju ledenih pokrovov 9 ,je bila v obdobju 1971–2009 zelo verjetno 226[od 91 do 361] gigaton na leto (Gt/leto) in v obdobju1993–2009 zelo verjetno 275 [od 140 do410] Gt/leto 10 . {4.3}• Povprečna hitrost izgubljanja mase grenlandskegaledenega pokrova se je zelo verjetno znatnopovečala s 34 [od –6 do +74] Gt/leto v obdobju1992–2001 na 215 [od 157 do 274] Gt/leto vobdobju 2002–2011. {4.4}• Povprečna hitrost izgubljanja mase antarktičnegaledenega pokrova se je verjetno povečala s 30[od –37 do +97] Gt/leto v obdobju 1992–2001na 147 [od 72 do 221] Gt/leto v obdobju 2002–2011. Z zelo visoko stopnjo zaupanja omenjenaizguba ledu izvira s severnega dela Antarktičnegapolotoka in Amundsenovega morskega območjaZahodne Antarktike. {4.4}• Letno povprečje obsega arktičnega morskegaledu se je v obdobju 1979–2012 zmanjševalo shitrostjo, ki je zelo verjetno v razponu od 3,5 do4,1 % na desetletje (hitrost od 0,45 do 0,51 milijonakm 2 na desetletje), obseg poletne najmanjšekoličine ledu pa se je zelo verjetno zmanjševal vrazponu od 9,4 do 13 % na desetletje (hitrost od0,73 do 1,07 milijona km 2 na desetletje) (trajnimorski led). Povprečno zmanjšanje desetletnegapovprečnega obsega arktičnega morskega ledu jebilo najhitrejše poleti (visoka stopnja zaupanja);obseg ledu se je od leta 1979 naprej zmanjševalv vseh letnih časih in v vseh zaporednih desetletjih(visoka stopnja zaupanja) (slika SPM.3). Napodlagi rekonstrukcij je umik poletnega arktičnegamorskega ledu in dvig površinske temperaturemorja v zadnjih treh desetletjih nenavaden vsajv zadnjih 1450 letih (srednja stopnja zaupanja).{4.2, 5.5}• Zelo verjetno se je letno povprečje obsega antarktičnegamorskega ledu v obdobju 1979–2012povečevalo s hitrostjo od 1,2 do 1,8 % na desetletje.Razlike v omenjeni hitrosti so med posameznimiobmočji izrazite (visoka stopnja zaupanja); nanekaterih območjih se je obseg povečeval in nadrugih zmanjševal. {4.2}• Z zelo visoko stopnjo zaupanja se je obseg snežneodeje na severni polobli od sredine 20. sto-9 Zaradi metodoloških razlogov ocena izgube ledu z ledenihpokrovov Antarktike in Grenlandije vključuje spremembeledenikov na obrobju. Tako so ledeniki na obrobju izključeniiz vrednosti, ki so podane za ledenike.10 Izguba ledu velikosti 100 Gt/leto ustreza dvigu nivojamorja za 0,28 mm/leto.letja zmanjševal (glej sliko SPM.3). Marčevski inaprilski povprečni obseg snežne odeje na severnipolobli se je v obdobju 1967–2012 zmanjševals hitrostjo 1,6 [od 0,8 do 2,4] % na desetletjein junijski obseg z 11,7 [od 8,8 do 14,6] % nadesetletje. V tem obdobju obseg snežne odeje naseverni polobli v nobenem mesecu leta ni kazalstatistično značilnega povečanja. {4.5}• Od zgodnjih 80. let 20. stoletja se je temperaturapermafrosta zvišala na številnih območjih (visokastopnja zaupanja). Segrevanje do 3 o C je biloizmerjeno v severnih delih Aljaske (obdobje odzgodnjih 80. let 20. stoletja do sredine prvegadesetletja 21. stoletja) in do 2 o C v nekaterih delihseverne evropske Rusije (obdobje 1971–2010).Tam je v obdobju 1975–2005 prišlo tudi do izrazitegazmanjšanja debeline in površinskega obsegapermafrosta (srednja stopnja zaupanja). {4.7}• Številni dokazi kažejo, da je bilo segrevanje Arktikeod sredine 20. stoletja zelo izrazito. {okvir 5.1,10.3}B.4 Nivo morjaHitrost dviganja nivoja morja je od sredine 19. stoletjavišja od povprečne v preteklih dveh tisočletjih(visoka stopnja zaupanja). V obdobju 1901–2010 seje morski nivo na svetovni ravni v povprečju dvignilza 0,19 [od 0,17 do 0,21] m (glej sliko SPM.3). {3.7,5.6, 13.2}• Ocenjeni in izmerjeni podatki o nivoju morjanakazujejo, da se je proti koncu 19. in v začetku20. stoletja zgodil prehod od razmeroma majhnehitrosti dvigovanja, ki je prevladovalo v preteklihdveh tisočletjih, k večji hitrosti (visoka stopnjazaupanja). Verjetno se je od začetka 20. stoletjanaraščanje hitrosti dvigovanja nivoja morja nasvetovni ravni nadaljevalo. {3.7, 5.6, 13.2}• Povprečna hitrost dviga morskega nivoja nasvetovni ravni je zelo verjetno znašala 1,7 [od1,5 do 1,9] mm/leto med letoma 1901 in 2010,2,0 [od 1,7 do 2,3] mm/leto med letoma 1971 in2010 ter 3,2 [od 2,8 do 3,6] mm/leto med letoma1993 in 2010. Podatki mareografskih postaj insatelitskih višinomerov so skladni glede hitrejšegadviga v zadnjem od omenjenih obdobij. Verjetnoje bil podobno hiter tudi dvig med letoma 1920 in1950. {3.7}• Od zgodnjih 70. let 20. stoletja izguba maseledenikov in toplotno razširjanje svetovnega morjazaradi segrevanja skupaj z visoko stopnjo zaupanjapojasnita 75 % izmerjenega dviga morskega

14 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politiknivoja na svetovni ravni. V obdobju 1993–2010 jez visoko stopnjo zaupanja dvig nivoja na svetovniravni skladen z vsoto izmerjenih prispevkov zaraditoplotnega razširjanja svetovnega morja (1,1 [od0,8 do 1,4] mm/leto), zaradi sprememb ledenikov(0,76 [od 0,39 do 1,13] mm/leto), zaradi grenlandskegaledenega pokrova (0,33 [od 0,25 do 0,41]mm/leto), zaradi antarktičnega ledenega pokrova(0,27 [od 0,16 do 0,38] mm/leto) in zaradiprispevka kopnih vodnih zalog (0,38 [od 0,26 do0,49] mm/leto). Vsota vseh teh prispevkov je 2,8[od 2,3 do 3,4] mm/leto. {13.3}• Z zelo visoko stopnjo zaupanja je bil najvišji nivomorja na svetovni ravni dosežen v prejšnjem medledenemobdobju (129.000–116.000 let nazaj)in sicer vsaj pet metrov nad sedanjim. Zelo verjetnoje med zadnjo medledeno dobo grenlandskiledeni pokrov k dvigu nivoja morja na svetovniravni prispeval od 1,4 do 4,3 m; k temu lahko ssrednjo stopnjo zaupanja prištejemo prispevekantarktičnega ledenega pokrova. Ta spremembanivoja morja se je zgodila zaradi spremembZemljine tirnice in nagiba Zemljine osi in sočasnoz visoko prizemno temperaturo zraka na višjihzemljepisnih širinah – z visoko stopnjo zaupanjanajmanj 2 o C višja od sedanje. Take okoliščine sotrajale več tisočletij. {5.3, 5.6}B.5 Kroženje ogljika in ostali biogeokemičnicikliVsebnosti plinov CO 2 , CH 4 in N 2 O so se v ozračju dvigniledo ravni, ki je brez primere v najmanj zadnjih800.000 letih. Vsebnost CO 2 je od predindustrijskedobe narasla za 40 %, največ zaradi izpustov iz fosilnihgoriv, na drugem mestu zaradi neto izpustov, kiso posledica sprememb rabe tal. Svetovno morje jevsrkalo okoli 30 % človekovih izpustov CO 2 , zaradičesar se je zakisalo. slika SPM.4 {2.2, 3.8, 5.2, 6.2,6.3}• Zaradi človekove dejavnosti so se vse vsebnostitoplogrednih plinov CO 2 , CH 4 in N 2 O v ozračju odleta 1750 povečale. V letu 2011 je vsebnost CO 2znašala 391 ppm 11 , CH 4 1803 ppb in N 2 O 324ppb in tako presegla predindustrijski nivo za okoli40 %, 150 % in za 20 %. {2.2, 5.2, 6.1, 6.2}• Današnje vsebnosti CO 2 , CH 4 in N 2 O bistveno11 ppm (»parts per million«, delcev na milijon delcev) alippb (»parts per billion«, delcev na milijardo delcev) jerazmerje števila molekula plina glede na skupno številomolekul v suhem zraku. Primer: 300 ppm pomeni 300molekul plina na milijon molekul suhega zraka.Slika SPM.4. Opazovani kazalci sprememb kroženja ogljikana svetovni ravni: (a) vsebnost ogljikovega dioksida (CO 2)v ozračju merjena na Mauni Loi (19°32’N, 155°34’W –rdeča) in na južnem tečaju (89°59’S, 24°48’W – črna) odleta 1958 dalje; (b) delni tlak raztopljenega CO 2na površinisvetovnega morja (modre krivulje) in neposredno merjen pH(zelene krivulje), ki ponazarja kislost morskih voda. Meritveso iz dveh merilnih mest v Atlantskem oceanu (29°12’N,15°30’W – temno modra/temno zelena; 31°40’N,64°10’W – modra/zelena) in enega merilnega mesta vTihem oceanu (19°32’N, 155°34’W – svetlo modra/svetlozelena). Podrobnosti o podatkovnih nizih so podane v celotnemporočilu in v dodatku Tehničnega povzetka. {sliki 2.1 in3.18; slika TS.5}presegajo najvišje vsebnosti teh plinov, ki so bilev zadnjih 800.000 letih zabeležene v ledenihvrtinah. Povprečne hitrosti naraščanja vsebnostiv ozračju v zadnjem stoletju so, z zelo visokostopnjo zaupanja, brez primere v zadnjih 22.000letih. {5.2, 6.1, 6.2}• Povprečni letni izpusti CO 2 zaradi rabe fosilnih gorivin proizvodnje cementa so v obdobju 2002–2011 znašali 8,3 [od 7,6 do 9,0] GtC 12 na leto(visoka stopnja zaupanja). Leta 2011 so znašali9,5 [od 8,7 do 10,3] GtC na leto, kar je 54 % nadvrednostjo iz leta 1990. Povprečni letni neto CO 2izpusti zaradi človekovega spreminjanja rabe talso v obdobju 2002–2011 znašali 0,9 [od 0,1 do1,7] GtC na leto (srednja stopnja zaupanja). {6.3}• Od leta 1750 do leta 2011 je bilo zaradi rabefosilnih goriv in proizvodnje cementa v ozračje12 Ena gigatona ogljika = 1 GtC = 1015 gramov ogljika =1 petagram ogljika = 1 PgC. To ustreza 3,67 Gt CO 2 .

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik15spuščenega za 365 [od 335 do 395] PgC ogljikovegadioksida, medtem ko je bil izpust zaradiizsekavanja gozdov in druge spremenjene rabe talocenjen na 180 [od 100 do 260] PgC. Skupaj jebilo tako zaradi človekove dejavnosti 545 [od 460do 630] PgC CO 2 izpustov{6.3}• Od skupnega človekovega izpusta CO 2 v ozračjega je 240 [230–250] PgC ostalo v ozračju. 155[od 125 do 185] PgC ga je vsrkalo svetovno morjein 150 [od 60 do 240] PgC so ga uskladiščili naravnizemeljski ekosistemi (skupni ponori preostalezemlje) (glej sliko TS4). {3.8, 6.3}• Zakisanje morij se meri s padcem pH 13 vrednosti.Vrednost pH površinske morske vode se je od začetkaindustrijske dobe zmanjšala za 0,1 (visokastopnja zaupanja), kar ustreza 26 % dvigu vsebnostioksonijevega iona (glej sliko SPM.4). {3.8; okvir3.2; FAQ 3.2}C. Vzroki podnebnih spremembNaravni procesi in človekove dejavnosti, ki spreminjajoZemljino energijsko bilanco, predstavljajo vzroke podnebnihsprememb. S sevalnim prispevkom 14(ang. Radiative forcing) ovrednotimo spremembo venergijskih tokovih, ki jih povzročajo omenjeni vzroki.Spremembe so ovrednotene za leto 2011 glede naleto 1750, razen če je drugače navedeno. Pozitivensevalni prispevek vodi k segrevanju in negativen kohlajanju površja. Sevalni prispevek je ocenjen napodlagi neposrednih in daljinskih meritev, lastnostitoplogrednih plinov in aerosolov ter izračunov numeričnihmodelov, s katerimi pojasnjujemo opažene procese.Izpusti nekaterih spojin posredno vplivajo tudina vsebnost drugih snovi v ozračju. Sevalni prispevekzaradi človekovih dejavnosti je lahko naveden kot13 pH je merilo kislosti na osnovi logaritmične skale:zmanjšanje pH vrednosti za eno enoto ustreza desetkratnemupovečanju vsebnosti oksonijevega iona ali kislosti.14 Jakost vzrokov je, tako kot v prejšnjih poročilih IPCC,ovrednotena s sevalnim prispevkom z enoto vat na kvadratnimeter (Wm –2 ). Sevalni prispevek predstavlja odstopanjeenergijskega toka zaradi posameznega vzroka in je izračunanza tropopavzo ali vrh ozračja. V tradicionalnem konceptusevalnega prispevka, ki je bil uporabljen v prejšnjih poročilihIPCC, so vse razmere na tleh in v troposferi zadržane nastalni vrednosti. V tem poročilu se pri izračunu sevalnegaprispevka dobro premešanih toplogrednih plinov in aerosolovfizikalne spremenljivke, razen za morje in morski led,lahko hitro prilagodijo majhnim spremembam. Spremembakoncepta odseva znanstveni napredek glede na prejšnjeocene in se kaže v izboljšani oceni končnega temperaturnegaodziva zaradi omenjenih vzrokov. Za vse ostale vzroke soti popravki manj poznani in domnevno majhni, zato se zanjeuporablja tradicionalni sevalni prispevek.sprememba vsebnosti posameznih snovi v ozračju 15 .Lahko pa navedemo sevalni prispevek, ki temeljina izpustih posamezne spojine in je bolj neposrednopovezan s človekovimi dejavnostmi. Ta vsebujeprispevke vseh snovi, na katere imajo vpliv izpusti.Oba pristopa za prikaz skupnega sevalnega prispevkazaradi človekove dejavnosti sta glede na vzroke podnebnihsprememb enakovredna. V tem poročilu sta zaprikaz vrednosti sevalnega prispevka uporabljena obapristopa, čeprav je poudarek na pristopu, ki temelji naizpustih.Skupni sevalni prispevek je pozitiven in je vodil kvnosu energije v podnebni sistem. Največji doprinosk skupnemu sevalnemu prispevku je povzročil porastvsebnosti CO 2 v ozračju od leta 1750 (glej slikoSPM.5). {3.2 okvir 3.1, 8.3, 8.5}• Skupni sevalni prispevek zaradi človekove dejavnostileta 2011 glede na leto 1750 je 2,29 [od1,13 do 3,33] Wm –2 (glej sliko SPM.5) in je odleta 1970 naraščal hitreje kakor v predhodnih desetletjih.Najboljša ocena skupnega sevalnega prispevkazaradi človekove dejavnosti za leto 2011je za 44 % višja od ocene za leto 2005, objavljenev Četrtem poročilu. Ta razlika je posledica nadaljnjerasti vsebnosti večine toplogrednih plinov intudi boljših ocen sevalnega prispevkaaerosolov, ki kažejo, da je hladilni učinek aerosolovšibkejši. {8.5}• Sevalni prispevek zaradi izpustov dobro premešanihtoplogrednih plinov (CO 2 , CH 4 , N 2 O in halogeniranihogljikovodikov) v letu 2011 glede na leto1750 je 3,00 [od 2,22 do 3,78] Wm -2 (glej slikoSPM.5). Sevalni prispevek zaradi spremembevsebnosti teh plinov pa je 2,83 [od 2,26 do 3,40]Wm -2 {8.5}• Zgolj izpusti CO 2 so povzročili sevalni prispevekvelikosti 1,68 [od 1,33 do 2,03] Wm -2 (glej slikoSPM.5). Skupaj z izpusti ostalih plinov, ki vsebujejoogljik in so tudi pripomogli k dvigu vsebnostiCO 2 , znaša sevalni prispevek 1,82 [od 1,46 do2,18] Wm -2 . {8.3.2, 8.5.1}• Izpusti samega CH 4 so povzročili sevalni prispevekvelikosti 0,97 [od 0,74 do 1,20] Wm -2 (glej slikoSPM.5). To je veliko več od ocene na podlagi vsebnostiCH 4 , ki znaša 0,48 [od 0,38 do 0,58] Wm –2(nespremenjeno od Četrtega poročila). Omenjenarazlika v ocenah je posledica spremembe vsebnostiozona in stratosferske vodne pare zaradiizpusta CH 4 in ostalih izpustov, ki posredno vplivajona CH 4 . {8.3, 8.5;}15 Tak pristop navajanja sevalnega prispevka je bil uporabljenv Povzetku za oblikovalce politike Četrtega poročila.

16 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikSlika SPM.5. Ocene sevalnega prispevka v letu 2011 glede na leto 1750 in skupne negotovosti za glavne vzroke podnebnihsprememb. Podane so vrednosti sevalnega prispevka 15 na svetovni ravni, ki so razdeljene glede na izpuste spojin ali glede naprocese, ki so posledica različnih vzrokov. Najboljše ocene neto sevalnega prispevka so označene s črnim karom ter pripadajočimintervalom negotovosti; številčne vrednosti so prikazane na desni strani slike skupaj z nivojem zaupanja v neto prispevek(VH – zelo visoka stopnja zaupanja, H – visoka stopnja zaupanja, M – srednja stopnja zaupanja, L – nizka stopnja zaupanja, VL– zelo nizka stopnja zaupanja). Sevalni prispevek albeda zaradi črnega ogljika na snegu in ledu je upoštevan v stolpcu aerosoli– črni ogljik. Manjši sevalni prispevki, na primer sevalni prispevek kondenzacijskih sledi (0,05 Wm –2 , vsebuje tudi prispevekcirusnih oblakov, ki nastanejo zaradi kondenzacijskih sledi), HFC-jev, PFC-jev in SF6 (skupaj 0,03 Wm –2 ) niso prikazani. Sevalniprispevek glede na vsebnost plinov je vsota prispevkov, ki so prikazani s stolpci enake barve. Na sliki ni prikazanega sevalnegaprispevka ognjeniških izbruhov, ker ga je zaradi njegove neredne narave težko primerjati z ostalimi sevalnimi prispevki. Skupnisevalni prispevek zaradi človekovega vpliva je podan za tri različna leta glede na izhodiščno leto 1750. Nadaljnje tehničnepodrobnosti, vključujoč razpon negotovosti za posamezne komponente ali procese, so podani v dodatku Tehničnega povzetka.{8.5; slike 8.14–8.18; sliki TS.6 in TS.7}• Izpusti halogeniranih ogljikovodikov, ki se širijo vstratosfero in redčijo ozonsko plast, povzročajoneto pozitiven sevalni prispevek velikosti 0,18 [od0,01 do 0,35] Wm –2 (glej sliko SPM.5). Njihovlasten pozitiven sevalni prispevek je prevladalnad negativnim sevalnim prispevkom zaradiredčenja stratosferskega ozona, ki ga povzročajo.Pozitivni sevalni prispevek vseh halogeniranihogljikovodikov je podobne velikosti kot je bilocenjen v Četrtem poročilu. Znižal se je sevalniprispevek kloro-fluoro ogljikovodikov, povečal pase je sevalni prispevek mnogih njihovih nadomestkov.{8.3, 8.5}• Izpusti kratkoživih plinov prispevajo k sevalnemuprispevku zaradi človekove dejavnosti. Izpustiogljikovega monoksida skoraj zanesljivo povzročajopozitiven sevalni prispevek, medtem ko izpustidušikovih oksidov (NOx) verjetno povzročajo netonegativen sevalni prispevek (glej sliko SPM.5).{8.3, 8.5}• Sevalni prispevek skupnega učinka aerosolov vozračju, ki zajema tudi odziv oblačnosti na aerosole,je –0,9 [od –1,9 do –0,1] Wm –2 (srednjastopnja zaupanja). Ta sevalni prispevek je vsota

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik17negativnega prispevka večine aerosolov in pozitivnegaprispevka absorpcije sončnega sevanja načrnem ogljiku. Medtem ko negotovost v prispevkuaerosolov prevladuje v skupni negotovosti celotnegasevalnega prispevka v industrijski dobi,pa z visoko stopnjo zaupanja lahko trdimo, daso aerosoli skupaj z njihovim vplivom na oblakeizničili znaten del prispevka dobro premešanihtoplogrednih plinov na svetovni ravni. Še vednopa sevalni prispevek aerosolov povzroča največjonegotovost ocene skupnega sevalnega prispevka.{ 7.5, 8.3, 8.5}• Prispevek ognjeniških aerosolov v stratosferi imalahko velik učinek na podnebje v obdobju nekajlet po ognjeniških izbruhih. V obdobju 2008–2011 je več manjših izbruhov povzročilo sevalniprispevek velikosti –0,10 [od –0,13 do –0,07]Wm –2 . To je približno dvakrat toliko, kolikor je taznašal v obdobju 1999–2002. {8.4}• Sevalni prispevek zaradi spremenjene solarnekonstante je ocenjen na 0,05 [od 0,00 do 0,10]Wm –2 . Satelitska opazovanja sprememb solarnekonstante v obdobju 1978–2011 kažejo, da je taob zadnjem Sončevem minimumu manjša, kakorje bila ob prejšnjih dveh minimumih. To se odražav sevalnem prispevku, ki med zadnjim minimumom(leta 2008) in minimumom leta 1985, znaša–0,04 [od –0,08 do 0,00] Wm –2 . {8.4}• K neto sevalnemu prispevku v zadnjem stoletjuskupni naravni sevalni prispevek zaradi spremembsolarne konstante in ognjeniških aerosolovprispeva zelo malo. Izjema so le kratka obdobjapo večjih ognjeniških izbruhih. {8.5}D. Razumevanje podnebnega sistema innjegovih nedavnih spremembRazumevanje nedavnih sprememb podnebnegasistema izhaja iz združitve opazovanj, študij procesovpovratnih zank in modelskih simulacij. Pri vrednotenjusposobnosti podnebnega modela, da simulira nedavnespremembe, moramo upoštevati stanje posameznihdelov podnebnega sistema na začetku simulacijekot tudi naravne in človekove prispevke, ki jih v modeluuporabljamo za povzočanje sprememb. V primerjavis Četrtim poročilom zdaj daljša in podrobnejša opazovanjater izboljšani podnebni modeli omogočajo, dazaznane spremembe v več delih podnebnega sistemapripišemo človekovemu vplivu.Vpliv človeka na podnebni sistem je jasen. Dokaz zato so naraščajoče vsebnosti toplogrednih plinov vozračju, pozitivni sevalni prispevek, izmerjeno segrevanjein razumevanje podnebnega sistema.D.1 Ovrednotenje podnebnih modelovPodnebni modeli so se od Četrtega poročila izboljšali.Modeli znajo poustvariti izmerjene vzorceprizemne temperature zraka in trendov na kontinentalniskali za mnogo desetletij, vključno s hitrejšimsegrevanjem od sredine 20. stoletja in ohlajanjem,ki sledi ognjeniškim izbruhom (zelo visoka stopnjazaupanja). {9.4, 9.6, 9.8}• Dolgoročne modelske simulacije za obdobje1951–2012 kažejo trend prizemne temperaturezraka na svetovni ravni, ki se zelo dobro ujema zdejansko izmerjenim trendom (zelo visoka stopnjazaupanja). Nasprotno pa med modelskimi inizmerjenimi trendi za krajše časovne intervale (od10 do 15 let) obstajajo znatne razlike (tak primerje obdobje od 1998 do 2012). {9.4, okvir 9.2}• Vzroka za izmerjeno zmanjšano stopnjo trendaprizemnega segrevanja v obdobju 1998–2012 vprimerjavi z obdobjem 1951–2012 sta približnov enaki meri manjši trend sevalnega prispevkain ohlajevalni prispevek notranje spremenljivostipodnebnega sistema, vključujoč mogočo prerazporeditevtoplote v svetovnem morju (srednjastopnja zanesljivosti). Zmanjšan trend sevalnegaprispevka je prvenstveno posledica ognjeniškihizbruhov in pojemajoče faze 11-letnega Sončevegacikla. Treba pa se je zavedati, da za ovrednotenjevloge sprememb v sevalnem prispevku nanižji trend ogrevanja velja nizka stopnja zaupanja.S srednjo stopnjo zaupanja lahko znaten deležrazlik med simuliranim in izmerjenim trendompripišemo notranji desetletni spremenljivostipodnebnega sistema. Za modele namreč velja, dane morejo natančno predstaviti časovnega potekanotranje spremenljivosti. Del razlike med trendomalahko pripišemo tudi napakam pri ovrednotenjusevalnega prispevka. Za nekatere modele padel razlike izvira iz premočnega odziva na naraščajočsevalni prispevek toplogrednih plinov inostale človekove vplive. {9.4, okvir 9.2, 10.3, okvir10.2, 11.3}• Stopnja zaupanja v sposobnost modelov, dasimulirajo prizemno temperaturo zraka na regionalniskali, je nižja kot za večje skale. Vendar pa zvisoko stopnjo zaupanja lahko trdimo, da so simulacijeprizemne temperature zraka na regionalniskali boljše kot so bile v času priprave Četrtegaporočila. {9.4, 9.6}• Od Četrtega poročila je bil narejen precejšen napredekv ocenah izjemnih vremenskih in podnebnihdogodkov. Modelsko simulirani trendi pogostostiizjemno toplih in hladnih dni in noči na svetovniravni v drugi polovici 20. stoletja se večinomaujemajo z izmerjenimi. {9.5}

18 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik• V primerjavi s Četrtim poročilom so se simulacijepadavinskih vzorcev na kontinentalni skali nekolikoizboljšale. Na regionalni ravni padavine nisotako dobro simulirane, vrednotenje rezultatov paotežuje merilna negotovosti. {9.4, 9.6}• Današnji modeli precej bolje simulirajo nekaterepomembne podnebne pojave. Z visoko stopnjozaupanja lahko trdimo, da so se statistike monsunovin El Niña–južnega nihanja, ki temeljijo nasimulacijah mnogih modelov, od Četrtega poročilaizboljšale. {9.5}• Podnebni modeli sedaj vključujejo več procesovv oblakih in vpliva aerosolov ter njihovega medsebojnegadelovanja, kakor v času nastankaČetrtega poročila. Stopnja zaupanja v predstavitevin količinsko oceno teh procesov v modelih pa ševedno ostaja na nizki ravni. {7.3, 7.6, 9.4, 9.7}• Obstajajo trdni dokazi, da je padajoč trend vpoletnem obsegu arktičnega morskega ledu odleta 1979 realistično predstavljen v mnogo večmodelih, kakor v času nastanka Četrtega poročila.Pri tem četrtina modelov kaže trend, ki je primerljivali večji od tistega iz opazovanj. Za obseg antarktičnegamorskega ledu večina modelov kažešibek padajoč trend, vendar je razpon rezultatovposameznih modelov zelo velik. To je v nasprotju sšibkim naraščajočim trendom v opazovanjih. {9.4}• Številni modeli realistično simulirajo opazovanespremembe količine toplote zgornjega slojasvetovnega morja (od 0 do 700 m) od leta 1961do leta 2005 (visoka stopnja zaupanja), pri čemerpovprečje modelskih nizov v večjem delu omenjenegaobdobja ustreza razponu dosegljivih ocen napodlagi izmerjenih podatkov. {9.4}• Podnebni modeli, ki opisujejo kroženje ogljika(modeli Zemljinega sistema) simulirajo tokove CO 2med svetovnim morjem in ozračjem z značilnimvzorcem na svetovni ravni. V tropskem območjuCO 2 izhaja iz svetovnega morja v ozračje, medtemko v srednjih in na visokih geografskih širinah svetovnomorje predstavlja ponor CO 2 . V večini tehmodelov je velikostni red simuliranih kopenskihin morskih ponorov ogljika na svetovni ravni obkoncu 20. stoletja znotraj opazovalnih ocen. {9.4}D.2 Količinska ocena odzivov podnebnegasistemaŠtudije spremembe temperature zraka, povratnihzank v podnebnem sistemu in sprememb v Zemljinienergijski bilanci, ki temeljijo tako na modelihkot na opazovanjih, skupaj zagotavljajo zaupanje vocenjeno stopnjo segrevanja na svetovni ravni kotodgovor na pretekle in bodoče spremembe sevalnegaprispevka. {okvira 12.2 in 13.1}• Neto povratna zanka iz skupnega učinka spremembevodne pare v ozračju in razlik v segrevanjuozračja in površja, je skrajno verjetno pozitivnain torej krepi podnebne spremembe. Predznakneto sevalne povratne zanke zaradi vseh vrstoblakov skupaj je verjetno pozitiven. Negotovostv predznaku in velikosti povratne zanke zaradioblakov je v glavnem posledica še vedno prisotnenegotovosti v učinku segrevanja ozračja na nizkeoblake. {7.2}• Z ravnovesno podnebno občutljivostjo (ang. EquilibriumClimate Sensitivity – ECS) merimo odzivpodnebnega sistema na stalen sevalni prispevekna večstoletni časovni skali. Določena je zravnovesno spremembo prizemne temperaturezraka na svetovni ravni, ki jo povzroči podvojitevvsebnosti CO 2 v ozračju. Ravnovesna podnebnaobčutljivost je verjetno v razponu od 1,5 °C do4,5 °C (visoka stopnja zaupanja), skrajno maloverjetno manjša kot 1 °C (visoka stopnja zaupanja)in zelo malo verjetno večja od 6 °C (srednjastopnja zaupanja) 16 . Spodnja meja ocenjenegaverjetnega razpona je tako nižja od navedenih 2°C v Četrtem poročilu, medtem ko zgornja mejaostaja enaka. Te nove ocene so posledica boljšegarazumevanja podnebnih procesov, daljšihpodatkovnih nizov iz ozračja in svetovnega morjater novih ocen sevalnega prispevka. {TFE6.1, slika1; okvir 12.2}• Stopnja in velikost podnebnih sprememb nasvetovni ravni je določena s sevalnim prispevkom,podnebnimi povratnimi zankami in kopičenjemenergije v podnebnem sistemu. Ocene teh količinza zadnja desetletja se ujemajo z ocenjenim verjetnimrazponom ravnovesne podnebne občutljivostiv okviru meja ocenjene negotovosti. To dejstvozagotavlja močan dokaz za naše razumevanječlovekovega vpliva na podnebne spremembe.• Prehodni podnebni odziv (ang. Transient ClimateResponse – TCR) meri odziv podnebnega sistemana naraščajoč sevalni prispevek na desetletni dostoletni časovni skali. Določen je s sprememboprizemne temperature zraka na svetovni ravni obpodvojitvi vsebnosti CO 2 v ozračju po scenarijunaraščanja vsebnosti za 1 % na leto. Prehodnipodnebni odziv je verjetno v razponu od 1,0 °C do2,5 °C (visoka stopnja zaupanja) in skrajno maloverjetno večji od 3 °C. {okvir 12.2}16 Trenutno za ravnovesno podnebno občutljivost nimožno podati najboljše ocene, saj ni dobrega ujemanja medovrednotenimi teoretičnimi študijami in dokazi.

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik19• Sorodna količina je prehodni odziv podnebja nanakopičene izpuste ogljika (ang. Transient ClimateResponse to Cumulative Carbon Emissions –TCRE). Meri prehodni odziv podnebnega sistemana nakopičene izpuste ogljika (glej poglavje E.8).TCRE je definiran kot dvig prizemne temperaturezraka na svetovni ravni pri izpustu 1000 PgC vozračje. TCRE je verjetno v razponu od 0,8 °C od2,5 °C na 1000 PgC in je uporaben do skupnegaizpusta velikosti okoli 2000 PgC, torej do nastopatemperaturnega viška (glej sliko SPM.9). {12.5;okvir 12.2}• Za primerjavo prispevkov izpustov različnih snovik podnebnim spremembam lahko uporabljamorazlična merila. Katero merilo in tudi kateri časovnihorizont sta najprimernejša, je zelo odvisno odtega, kateri vidik podnebnih sprememb je za nekoaplikacijo najpomembnejši. Nobeno merilo nezmore natančne primerjave vseh posledic različnihizpustov. Vsa merila imajo določene omejitvein negotovosti. Potencial segrevanja na svetovniravni (ang. Global Warming Potential – GWP) temeljina vsoti sevalnega prispevka preko določenegačasovnega intervala. Potencial spremembetemperature na svetovni ravni (ang. Global Temperaturechange Potential) pa temelji na spremembipovprečne prizemne temperature zraka nasvetovni ravni v določeni časovni točki. Obnovljenevrednosti obeh so podane v tem Poročilu. {8.7}D.3 Zaznavanje podnebnih sprememb in iskanjenjihovih vzrokovČlovekov vpliv lahko zasledimo pri segrevanju ozračjain svetovnega morja, pri spremembah kroženjavode na svetovni ravni, zmanjševanju snežne odejein ledu, dvigu nivoja morja na svetovni ravni, kot tudipri spremembah nekaterih podnebnih ekstremov(slika SPM.6 in preglednica SPM.1). Na to kažejotudi dodatni dokazi pridobljeni po Četrtem poročiluMedvladnega odbora za podnebne spremembe.Skrajno verjetno je, da je bil človekov vpliv prevladujočvzrok opaženega segrevanja od sredine 20.stoletja. {10.3–10.6, 10.9}• Skrajno verjetno je več kot polovico opaženegadviga prizemne temperature zraka na svetovniravni v obdobju 1951–2010 povzročil človek s povišanjemvsebnosti toplogrednih plinov v ozračjuter z drugimi vplivi. Najboljša ocena človekovegaprispevka k segrevanju je primerljiva z opaženimsegrevanjem v tem obdobju {10.3}.• V obdobju 1951–2010 so toplogredni plini k dviguprizemne temperature zraka na svetovni ravniverjetno prispevali od 0,5 °C do 1,3 °C. Prispevkipreostalih vplivov človeka, vključujoč hladilni učinekaerosolov, so verjetno od –0,6 °C do 0,1 °C.Slika SPM.6. Primerjava opaženih in simuliranihpodnebnih sprememb, ki temeljijo natreh kazalcih v veliki skali v ozračju, kriosferiin svetovnem morju: spremembi prizemnetemperature zraka nad kopnim (rumenoozadje grafov), septembrskem obsegu morskegaledu na Arktiki in Antarktiki (belo ozadjegrafov) in količini toplote v zgornjem slojunajvečjih oceanov (modro ozadje grafov).Prikazane so tudi povprečne spremembe nasvetovni ravni. Odkloni prizemne temperaturezraka se nanašajo na obdobje 1880–1919,za količino toplote v zgornjem sloju morij naobdobje 1960–1980 in za obseg morskegaledu na obdobje 1979–1999. Vsi časovni niziso desetletna povprečja, njihove vrednosti soprikazane na sredini desetletij. Če je prostorskapokritost obravnavanih področij pod 50%, je temperatura narisana s prekinjeno črto.Za količino toplote in obseg morskega ledu jepri dobri pokritosti s podatki in njihovi zelo dobrikakovosti uporabljena neprekinjena črta;prekinjena črta je uporabljena, če je pokritosts podatki samo primerna in je negotovostzato večja. Prikazani modelski rezultati sopripravljeni na osnovi rezultatov skupine modeloviz CMIP5, osenčeni pasovi predstavljajointerval zaupanja med 5 in 95 %. Za ostaletehnične podrobnosti, vključujoč definicijegeografskih področij, glej dodatek k Tehničnemupovzetku. {slika 10.21; slika TS.12}

20 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikPrispevki naravnih dejavnikov so verjetno od –0,1°C do 0,1 °C in notranje spremenljivosti verjetnood –0,1 °C do 0,1 °C. Skupaj so ocenjeni prispevkiskladni z opaženim segrevanjem, ki v temobdobju znaša med 0,6 °C in 0,7 °C. {10.3}• Na vseh celinah, razen na Antarktiki, je človekovvpliv verjetno znatno prispeval k dvigu prizemnetemperature zraka od sredine 20. stoletja (glejsliko SPM.6). Zaradi velike merilne negotovostije za Antarktiko stopnja zaupanja v oceno, daje človek prispeval k povprečnemu opaženemusegrevanju na vseh dosegljivih merilnih postajah,nizka. Je pa človekov vpliv verjeten pri zelo izrazitemsegrevanju Arktike od sredine 20. stoletja.{2.4, 10.3}• Zelo verjetno je človekov vpliv, še posebej toplogredniplini in razgradnja ozona v stratosferi,vodil k zaznanemu opaženemu vzorcu segrevanjatroposfere in hkratnemu ohlajanju v spodnji stratosferivse od leta 1961. {2.4, 9.4, 10.3}• Zelo verjetno je človekov vpliv znatno prispevalk povečanju zaloge toplote na svetovni ravni vzgornjem sloju svetovnega morja (med 0 in 700m), ki smo mu priča od 70. let 20. stoletja (glejsliko SPM.6). Obstajajo dokazi za človekov vpliv vnekaterih posameznih oceanih. {3.2, 10.4}• Verjetno je človek vplival na kroženje vode nasvetovni ravni od leta 1960. Človekov vpliv jeprispeval k opaženemu povečanju vsebnostivodne pare v ozračju (srednja stopnja zaupanja),spremembam padavinskega režima na kopnemna svetovni ravni (srednja stopnja zaupanja),ojačitvi močnih padavin nad predeli kopnega, kjerrazpolagamo z dovolj podatki (srednja stopnjazaupanja) ter k spremembam slanosti morij na inblizu površja (zelo verjetno). {2.5, 2.6, 3.3, 7.6,10.3, 10.4}• Po izidu poročila SREX so se dodatno okrepilidokazi o človekovem vplivu na temperaturne ekstreme.Tako je zelo verjetno, da je človekov vplivprispeval k opaženim spremembam v svetovnemmerilu glede pogostosti in izrazitosti dnevnih temperaturnihekstremov vse od sredine 20. stoletja,in verjetno, da je človekov vpliv več kot podvojilverjetnost pojava vročinskih valov na nekaterihobmočjih (glej preglednico SPM.1). {10.6}.• Človek je zelo verjetno prispeval k izgubi morskegaledu na Arktiki od leta 1979. Zaradi nepopolnihin različnih znanstvenih razlag vzrokovsprememb je stopnja zaupanja v znanstvenorazumevanje opaženega šibkega naraščanjaobsega antarktičnega morskega ledu nizka.Nizka je tudi stopnja zaupanja v ocene notranjespremenljivosti na tem območju. {10.5}• Človek je verjetno prispeval h krčenju ledenikovod 60. let 20. stoletja in k povečani površinskiizgubi mase grenlandskega ledenega pokrova odleta 1993. Zaradi nizke stopnje znanstvenegarazumevanja je stopnja zaupanja v pripisovanjevzrokov za opaženo izgubo mase antarktičnegaledenega pokrova v zadnjih dveh desetletjihnizka. {4.3, 10.5}• Človekov vpliv v zmanjšanju snežne odeje na severnipolobli v spomladanskem času, opaženemod leta 1970, je verjeten. {10.5.3}• Zelo verjeten je znaten človekov prispevek kdvigu nivoja morja na svetovni ravni od 70. let20. stoletja. Ta ocena temelji na visoki stopnji zaupanjav človekov vpliv na dva glavna dejavnika,ki vplivata na dvig nivoja morja, in sicer temperaturnoraztezanje ter izgubo ledeniškega ledu.{10.4, 10.5, 13.3}• Obstaja visoka stopnja zaupanja, da v obdobjuod 1986 do 2008, ko so bile na voljo satelitskemeritve, spremembe skupnega sončnega obsevanjaniso prispevale k dvigu povprečja prizemnetemperature zraka na svetovni ravni. Obstaja pasrednja stopnja zaupanja, da enajstletni cikelSončeve spremenljivosti na nekaterih območjihvpliva na desetletna podnebna nihanja. Niso ugotovilinobene trdne povezave med spremembamiv kozmičnem sevanju in oblačnosti. {7.4, 10.3;okvir 10.2}E. Bodoče podnebne spremembe nasvetovni in regionalni ravniProjekcije sprememb v podnebnem sistemu sonarejene s pomočjo različnih podnebnih modelov, odpreprostih modelov, modelov zmerne kompleksnosti,celovitih podnebnih modelov in modelov Zemljinegasistema. Ti modeli simulirajo spremembe, ki temeljijona naboru scenarijev vpliva človeka. Nov nabor scenarijev,značilni poteki koncentracij (ang. RepresentativeConcentration Pathways – RCP), je bil uporabljenza nove izračune s podnebnimi modeli, ki so bili izvedeniv okviru Pete faze projekta medsebojne primerjavesklopljenih modelov (ang. Coupled Model IntercomparisonProject Phase 5 – CMIP5), pod okriljemSvetovnega programa za podnebne raziskave (ang.World Climate Research Programme). V vseh RCP-jihso vsebnosti CO 2 leta 2100 višje kot današnje, karje posledica nadaljnjega povečanja skupnih izpustovCO 2 v ozračje tekom 21. stoletja (glej okvir SPM.1).Projekcije za konec 21. stoletja (2081–2100), so v

22 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikSlika SPM.8. Karte povprečnih rezultatov modelov CMIP5 za scenarije RCP2.6 in RCP8.5 za obdobje 2081–2100: (a) spremembaletne povprečne prizemne temperature zraka, (b) povprečna sprememba letne višine padavin v odstotkih, (c) obsegseptembrskega morskega ledu na severni polobli in (d) sprememba pH na površini svetovnega morja. Vse spremembe soprikazane glede na obdobje 1986–2005. Število zajetih modelov je označeno v zgornjem desnem kotu posamezne karte. Nakartah (a) in (b) so s šrafuro označena območja, kjer je modelsko povprečje majhno v primerjavi z notranjo spremenljivostjo(manjše od enega standardnega odklona notranje spremenljivosti 20-letnega povprečja). Pikčasto so označena področja, kjerje modelsko povprečje veliko v primerjavi z notranjo spremenljivostjo (večje od dveh standardnih odklonov notranje spremenljivosti20-letnega povprečja) in kjer se 90 % modelov ujema po predznaku spremembe (glej okvir 12.1). Na kartah (c) črtepredstavljajo modelsko povprečje obdobja 1986–2005 in zapolnjena območja konec stoletja. Modelsko povprečje je označenoz belo barvo; predviden obseg morskega ledu na podlagi modelov (njihovo število je označeno v oklepaju), ki so najbolje simuliraliklimatološko povprečje in trend obsega arktičnega morskega ledu v obdobju 1979–2012, je označen s svetlo modro barvo.Za več tehničnih podrobnosti glej dodatek k Tehničnemu povzetku. {slike 6.28, 12.11, 12.22 in 12.29; slike TS.15, TS.16,TS.17 in TS.20}

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik23Preglednica SPM.2. Predvidena sprememba povprečne prizemne temperature zraka in dvig nivoja morja na svetovni ravni zasredino in konec 21. stoletja glede na referenčno obdobje 1986–2005. {12.4; preglednica 12.2; preglednica 13.5}spremenljivkaSprememba povprečne prizemnetemperature zraka na svetovniravni ( o C) aPovprečen dvig nivoja morskegladine na svetovni ravni (m) bscenarijRCP2.6RCP4.5RCP6.0RCP8.5RCP2.6RCP4.5RCP6.0RCP8.52046–2065 2081–2100povprečje verjeten razpon c1,0 0,4 do 1,61,4 0,9 do 2,01,3 0,8 do 1,82,0 1,4 do 2,6povprečje verjeten razpon d0,24 0,17 do 0,320,26 0,19 do 0,330,25 0,18 do 0,320,30 0,22 do 0,38povprečje verjeten razpon c1,0 0,3 do 1,71,8 1,1 do 2,62,2 1,4 do 3,13,7 2,6 do 4,8povprečje verjeten razpon d0,40 0,26 do 0,550,47 0,32 do 0,630,48 0,33 do 0,630,63 0,45 do 0,82Opombe:(a) Ocena temelji na skupinskih simulacijah CMIP5; odkloni so izračunani glede na obdobje 1986–2005. Z uporabopodatkovne baze HadCRUT4 in oceno negotovosti (5–95% interval zaupanja) je bilo v obdobju 1986–2005 za 0,61 [od 0,55do 0,67] o C topleje od obdobja 1850–1900 in 0,11 [od 0,09 do 0,13] o C od obdobja 1980–1999. Slednje obdobje je biloreferenčno za projekcije v AR4. Verjetni razponi glede na prejšnja referenčna obdobja niso bila ocenjena, ker metode, kakoupoštevati skupno negotovost v podatkih in modelih, niso dostopne v literaturi. Prikazane predvidene in opažene spremembene vsebujejo možnih učinkov pristranskosti v modelih glede na meritve in glede na notranjo spremenljivost v referenčnemobdobju meritev. {2.4; 11.2; preglednice 12.2 in 12.3}(b) Ocena temelji na 21 modelih CMIP5; odkloni so izračunani glede na obdobje 1986–2005. Kjer rezultati CMIP5posamezen AOGCM in scenarij niso bili na razpolago, so bili ocenjeni, kakor je pojasnjeno v poglavju 13, preglednica 13.5. Zaprispevke zaradi hitre dinamične spremembe ledenega pokrova in zaradi antropogenih vodnih zajetij so privzeli enakomernoporazdelitev verjetnosti in da so kolikor je možno neodvisni od scenarija. Ta pristop ne pomeni, da upoštevani prispevki nebodo odvisni od bodočega scenarija, kajti današnje vedenje ne dopušča količinske ocene odvisnosti. Po današnjem vedenjulahko samo zrušitev morskih sektorjev antarktičnega ledenega pokrova v 21. stoletju povzroči dvig povprečnega nivoja morjana svetovni ravni, ki bi bil znatno višji od verjetnih razponov. Obstaja srednja stopnja zaupanja, da dodaten prispevek k dvigu v21. stoletju ne bo presegal nekaj decimetrov.(c) Ocena temelji na 5–95% intervalu zaupanja modelskih razponov. Ti razponi so potem ocenjeni kot verjetni razponi,po upoštevanju dodatne negotovosti ali različne stopnje zaupanja v modelske rezultate. Zaradi večjega relativnega pomenanotranje spremenljivosti in negotovosti prispevka ter posledic ne-toplogrednih plinov kakor v obdobju 2081–2100, imajo projekcijespremembe povprečne prizemne temperature zraka na svetovni ravni v obdobju 2046–2065 srednjo stopnjo zaupanja.V verjetnih razponih za obdobje 2046–2065 ni vključen možni vpliv dejavnikov, ki so vzrok za nižjo oceno razponov spremembepovprečne prizemne temperature zraka v bližnjem obdobju (2016–2035), ki je nižja od modelskih razponov pri intervaluzaupanja 5–95 %. Vpliv omenjenih dejavnikov na dolgoročne projekcije zaradi nezadostnega znanstvenega razumevanja nimogoče količinsko oceniti. {11.3}(d) Ocena temelji na 5–95% intervalu zaupanja modelskih razponov. Ti razponi so potem ocenjeni kot verjetni razponi,po upoštevanju dodatne negotovosti ali različne stopnje zaupanja v modelske rezultate. Za oba časovna mejnika je v projekcijepovprečnega dviga nivoja morja na svetovni ravni srednja stopnja zaupanja.

24 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik• Sprememba prizemne temperature zraka nasvetovni ravni bo v obdobju 2016–2035 glede naobdobje 1986–2005 verjetno v obsegu od 0,3°C do 0,7 °C. Ta ocena temelji na vrsti dokazovob predpostavki, da ne bo večjih izbruhov ognjenikovin stoletnih sprememb v skupnem sončnemobsevanju. Glede na naravno notranjo spremenljivostkratkoročno pričakujemo večji dvig povprečneletne temperature in povprečne temperatureposameznih letnih časov v tropskih in subtropskihobmočjih, kot v srednjih geografskih širinah (visokastopnja zaupanja). {11.3}• Predviden dvig prizemne temperature zraka nasvetovni ravni bo za obdobje 2081–2100 gledena obdobje 1986–2005 v razponu rezultatovsimulacij s CMIP5 modeli, ki so temeljile na različnihpotekih koncentracij, verjetno od 0,3 °C do1,7 °C (RCP2.6), od 1,1 °C do 2,6 °C (RCP4.5),od 1,4 °C do 3,1 °C (RCP6.0) in od 2,6 °C do4,8 °C (RCP8.5). Območje Arktike se bo ogrevalohitreje kot celoten svet v povprečju, povprečnosegrevanje zraka nad kopnim bo večje kot nadsvetovnim morjem (zelo visoka stopnja zaupanja)(glej sliki SPM.7 in SPM.8 in preglednico SPM.2).{12.4, 14.8}• Glede na obdobje 1850 do 1900 bo spremembapovprečja prizemne temperature zraka na svetovniravni ob koncu 21. stoletja verjetno po scenarijihRCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5 presegla 1,5 °C(visoka stopnja zaupanja). Segrevanje bo verjetnopreseglo 2,0 °C po scenarijih RCP6.0 in RCP8.5(visoka stopnja zaupanja), bolj verjetno kot nepo scenariju RCP4.5 (visoka stopnja zaupanja)in malo verjetno po scenariju RCP2.6 (srednjastopnja zaupanja). Segrevanje za več kakor 4 °Cje malo verjetno po scenarijih RCP2.6, RCP4.5 inRCP6.0 (visoka stopnja zaupanja) ter enako verjetnokot ne po scenariju RCP8.5 (srednja stopnjazaupanja). {12.4.}• Skoraj zanesljivo bo ob dvigu povprečja temperaturezraka na svetovni ravni v večini krajev nakopnem več vročih in manj hladnih temperaturnihskrajnosti na dnevni in sezonski časovni skali.Zelo verjetno se bodo vročinski valovi pojavljali pogostejein bodo trajali dlje. Občasni hladni zimskiekstremi bodo še vedno prisotni. (glej preglednicoSPM.1). {12.4}E.2 Ozračje: kroženje vodeSpremembe vodnega cikla na svetovni ravni, ki bodoposledica segrevanja v 21. stoletju, ne bodo enotne.Povečala se bo razlika med suhimi in namočenimiobmočji in med deževnimi in sušnimi obdobji, vendarpri tem regionalne izjeme niso izključene (glej slikoSPM.8). {12.4, 14.3}• Na obsežni prostorski skali se bodo predvidenespremembe v kroženju vode v naslednjih desetletjihodražale v podobnem vzorcu kakor se bodoproti koncu stoletja, a z manjšo velikostjo. Naspremembe v bližnjih obdobjih in na regionalniravni bo močno vplivala naravna notranja spremenljivost,prav tako nanje lahko vplivajo človekoviizpusti aerosolov. {11.3}• V visokih geografskih širinah in na ekvatorialnemdelu Tihega oceana je verjetno, da se bo povprečnaletna višina padavin do konca stoletja poscenariju RCP8.5 zvišala. Na številnih območjihzmernih geografskih širin in subtropskih suhihobmočjih se bo povprečna višina padavin poscenariju RCP8.5 do konca tega stoletja verjetnoznižala, medtem ko se bo v namočenih območjihzmernih širin verjetno povišala (glej sliko SPM.7).{7.6, 12.4, 14.3}• Izjemni padavinski dogodki v večjem delu zmernihširin na kopnem in na namočenih tropskihobmočjih bodo do konca tega stoletja z naraščajočopovprečno prizemno temperaturo zraka nasvetovni ravni zelo verjetno postali izrazitejši inpogostejši (glej preglednico SPM.1) {7.6.2, 7.6.5,12.4.5}• Na svetovni ravni se bo površina, kjer se pojavljajomonsunski sistemi, v 21. stoletju verjetno povečala.Medtem ko bo monsunska cirkulacija verjetnooslabela, se bodo monsunske padavine zaradivečje količine vlage v ozračju verjetno okrepile.Nastop monsunskega deževja bo verjetno zgodnejšiali pa se ne bo kaj dosti spremenil. Konecmonsunskega deževja bo zelo verjetno kasnejši,kar pomeni, da bo monsunska doba daljša.{14.2.1}• El Niño-južno nihanje (El Niño - Southern Oscillatlation– ENSO) bo v 21. stoletju zelo verjetnoostal glavni način medletne spremenljivosti vtropskem Tihem oceanu, z vplivom na svetovniravni. Zaradi večje količine vodne pare se bospremenljivost v višini padavin, povezanih z ENSO,na regionalni ravni verjetno povečala. Naravnaspremenljivost izrazitosti in prostorskega vzorcaENSO je velika, zato stopnja zaupanja v katerokoliod predvidenih sprememb ENSO in z njim povezanihregionalnih pojavov za 21. stoletje ostajanizka. {5.4, 14.4}

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik25E.3 Ozračje: kakovost zraka• Razpon projekcij kakovosti zraka (ozon in PM2.5 17v prizemnem zraku) je predvsem odvisen od izpustov(vključno s CH 4 ) in manj od fizikalno pogojenihpodnebnih sprememb (srednja stopnja zaupanja).Z visoko stopnjo zaupanja pa lahko trdimo,da v svetovnem merilu segrevanje zmanjšujevsebnost prizemnega ozona. Visoke vsebnostiCH 4 (RCP8.5) lahko učinek segrevanja zabrišejoin vsebnost prizemnega ozona glede na scenarijez majhnimi spremembami vsebnosti CH 4 (RCP4.5,RCP6.0) do leta 2100 povečajo za okoli 8 ppb(25 % glede na sedanjo vsebnost) (visoka stopnjazaupanja). {11.3}• Opaženi in izračunani dokazi kažejo, da lahko privišji temperaturi zraka in ostalih nespremenjenihpogojih na onesnaženih območjih pričakujemoproženje regionalnih povratnih zank v kemijskihprocesih in lokalnih izpustih, kar bo nadalje povečalonajvišje vsebnosti ozona in PM2.5 (srednjastopnja zaupanja). V primeru PM2.5 lahkopodnebne spremembe vplivajo na naravne vireaerosolov kot tudi na njihovo izločanje iz ozračjas padavinami, a v splošnem vplivu podnebnihsprememb na prostorsko razporeditev PM2.5 nemoremo pripisati nobene gotovosti. {11.3}E.4 Svetovno morjeNa svetovni ravni se bo svetovno morje v 21. stoletjuše naprej segrevalo. Toplota se bo prenašala spovršja v globino, kar bo vplivalo na kroženje vode vmorjih. {11.3, 12.4}• Najmočnejši signal segrevanja je predviden za površinomorij na tropskih in subtropskih območjihseverne poloble. V večjih globinah bo segrevanjenajbolj izrazito v Južnem oceanu. Najboljše ocenesegrevanja morja do konca 21. stoletja so za zgornjihnekaj sto metrov nekje od 0,6 °C (RCP2.6) do2,0 °C (RCP8.5) in v globini okoli 1 km nekje od0,3 °C (RCP2.6) do 0,6 °C (RCP8.5). {12.4, 14.3}• Zelo verjetno bo atlantski meridionalni povratnitok v 21. stoletju oslabel. Najboljše ocene inrazpon 18 oslabitve, ki ga kažejo rezultati CMIP5,je 11 % (od 1 do 24 %) po scenariju RCP2.6 in 34% (od 12 do 54 %) po scenariju RCP8.5. Verjetnobo tok nekoliko oslabel že do leta 2050, a se bo17 PM2.5 se nanaša na trdne delce s premerom, ki jemanjši od 2,5 mikrometra – mere za vsebnost aerosola vozračju.18 Razponi v tem poglavju se nanašajo na razpon rezultatovmodelov CMIP5.v nekaterih desetletjih tudi zaradi velike notranjespremenljivosti začasno okrepil. {11.3, 12.4}• Po obravnavanih scenarijih je zelo malo verjetno,da se bo atlantski meridionalni povratni tok v 21.stoletju zaustavil ali preskočil v drugo stanje. Stopnjazaupanja v oceno razvoja toka po 21. stoletjuje zaradi omejenega števila analiz in dvoumnihrezultatov nizka. Zaustavitve toka po 21. stoletjuob močnejšem in stalnem segrevanju ni mogočeizključiti. {12.5}E.5 KriosferaOb dvigovanju temperature zraka na svetovni ravnise bo zelo verjetno arktični morski led v 21. stoletjuše naprej krčil in tanjšal, snežna odeja na severnipolobli se bo krčila. Prostornina ledenikov se bopredvidoma manjšala. {12.4, 13.4}• Na osnovi povprečja rezultatov različnih modelovse bo do konca 21. stoletja arktični morski ledkrčil skozi vse leto. Upad septembrskega obsegabo znašal od 43 % po scenariju RCP2.6 do 94 %po scenariju RCP8.5; upad februarskega obsegabo znašal od 8 % po scenariju RCP2.6 do 34 % poscenariju RCP8.5 (srednja stopnja zaupanja) (glejsliki SPM.6 in SPM.7). {12.4}• Na podlagi ocen modelov, ki najbolje opišejo povprečnerazmere arktičnega morskega ledu in njegovtrend v obdobju 1979–2012, je po scenarijuRCP8.5 skoraj kopno 19 stanje v Arktičnem oceanuv septembru verjetno že pred sredino stoletja (srednjastopnja zaupanja) (glej sliki SPM.6 in SPM.7).Za ostale značilne poteke koncentracij ni možno zzanesljivostjo predvideti, kdaj v 21. stoletju lahkoArktični ocean v septembru ostane skoraj brezledu. {11.3, 12.4, 12.5}• Konec 21. stoletja je ob dvigu prizemne temperaturezraka na svetovni ravni na Antarktiki predvidenozmanjšanje obsega in prostornine morskegaledu (nizka stopnja zaupanja). {12.4}• Do konca 21. stoletja bo po scenariju RCP2.6izginilo 15–55 % in po scenariju RCP8.5 35–85% sedanje skupne prostornine vseh ledenikov nasvetu, izključujoč ledenike na obrobju Antarktike(srednja stopnja zaupanja). {13.4, 13.5}• Obseg pomladanske snežne odeje na severnipolobli se bo glede na povprečje modelskih19 Razmere v Arktičnem oceanu so skoraj kopne, ko jeobseg morskega ledu vsaj pet let zapored manjši od 10 6km 2. .

26 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikizračunov po scenariju RCP2.6 do konca 21.stoletja predvidoma skrčil za 7 % in po scenarijuRCP8.5 za 25 %. {12.4}• Skoraj zanesljivo se bo ob dvigu temperaturezraka na svetovni ravni obseg permafrosta blizupovršja na visokih severnih geografskih širinahzmanjšal. Do konca 21. stoletja naj bi se območjepermafrosta blizu površja glede na povprečjemodelskih izračunov predvidoma skrčilo za od 37% (RCP2.6) do 81 % (RCP8.5) (srednja stopnjazaupanja). {12.4}E.6 Nivo morjaNivo morja na svetovni ravni se bo v 21. stoletjudvigoval (glej sliko SPM.9). Zaradi povečanega segrevanjasvetovnega morja in povečane izgube maseledenikov in ledenih pokrovov bo po vseh scenarijihRCP hitrost dvigovanja nivoja morja zelo verjetnovečja od izmerjene vrednosti v obdobju 1971–2010.{13.3–13.5}• Stopnja zaupanja v projekcije dviga nivoja morjana svetovni ravni se je od Četrtega poročila pove-čala zaradi izboljšanega razumevanja fizikalnihprocesov, ki vplivajo na nivo morja, izboljšaneskladnosti rezultatov modelov, ki temeljijo nasimulaciji posameznih procesov, z meritvami inzaradi vključitve dinamičnih sprememb ledenihpokrovov. {13.3–13.5}• Dvig nivoja morja bo na svetovni ravni in za obdobje2081–2100 glede na obdobje 1968–2005verjetno v razponu 0,26–0,55 m po scenarijuRCP2.6, 0,32–0,63 m po scenariju RCP 4.5,0,33–0,63 po scenariju RCP6.0 in 0,45–0,82po scenariju RCP8.5 (srednja stopnja zaupanja).Po scenariju RCP8.5 bo dvig nivoja morja do leta2100 znašal 0,52–0,98 m in hitrost dviganja nivojamorja v obdobju 2081–2100 8–16 mm/leto(srednja stopnja zaupanja). Omenjeni razponi soizvedeni iz podnebnih projekcij CMIP5 v kombinacijiz modeli, ki temeljijo na simulaciji posameznihprocesov, in pregledom literature o prispevkuledenikov in ledenih pokrovov. (glej sliko SPM.9,preglednico SPM.2). {13.5}• V scenarijih RCP predstavlja temperaturno raztezanje30–55 % in ledeniki 15–35 % celotnegadviga nivoja morja na svetovni ravni v 21. stoletju.Povečanje površinskega taljenja grenlandskegaSlika SPM.9. Projekcije dviga nivoja morja na svetovni ravni v 21. stoletju glede na obdobje 1986–2005, na podlagi izračunovmodelov CMIP5, ki temeljijo na simulaciji posameznih procesov in za scenarija RCP2.6 in RCP8.5. Ocenjen verjeten razponvrednosti je prikazan z osenčenim pasom. Ocenjen verjeten razpon vrednosti v obdobju 2081–2100 in za vse scenarije RCPje podan z barvnimi pokončnimi stolpci na desni, s pripadajoči mediano – vodoravno črto. Za več tehničnih podrobnost glejdodatek k Tehničnemu povzetku. {preglednica 13.5, sliki 13.10 in 13.11; sliki TS.21 in TS.22}

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik27ledenega pokrova bo večje od povečanja količinesnežnih padavin. To pomeni, da bo prispevekspremembe površinske masne bilance k bodočemudvigu nivoja morja pozitiven (visoka stopnjazaupanja). Medtem ko bo površinsko taljenje naantarktičnem ledenem pokrovu ostalo majhno,se bo količina snežnih padavin povečala (srednjastopnja zaupanja) – prispevek spremembe površinskemasne bilance k bodočemu dvigu nivojamorja bo negativen. Spremembe v odtoku z obehledenih pokrovov bodo k dvigu skupno verjetnoprispevale od 0,03 do 0,20 m do obdobja 2081–2100 (srednja stopnja zaupanja). {13.3–13.5}• Kakor lahko danes razumemo, bi dvig nivojamorja na svetovni ravni v 21. stoletju znatno nadverjetnim razponom lahko povzročilo le popolnosesedanje morskih sektorjev antarktičnegaledenega pokrova, če bi do njega prišlo. Kljubtemu ta dodaten prispevek ne bi presegel nekajdecimetrov dviga nivoja morja v 21. stoletju (srednjastopnja zaupanja). {13.4, 13.5}• Pretehtane so bile osnove za projekcije večjegadviga nivoja morja na svetovni ravni v 21. stoletjuin sklenjeno je bilo, da je trenutno premalo dokazovza oceno verjetnosti določenih nivojev morjanad verjetnim razponom nivoja morja. Številneprojekcije deloma izkustvenih modelov dviganivoja morja na svetovni ravni so višje od projekcijmodelov, ki temeljijo na simulaciji posameznihprocesov (do okoli dvakrat tolikšne), a v znanstveniskupnosti glede teh projekcij ni soglasja onjihovi zanesljivosti, zatorej je stopnja zaupanja vte projekcije nizka. {13.5}• Dvig nivoja morja po svetu ne bo enoten. Do konca21. stoletja se bo nivo morja zelo verjetno dvignilna več kakor 95 % morske površine. Na okoli70 % vse obale na svetu se bo nivo morja predvidomadvignil toliko kakor v svetovnem povprečjuali kvečjemu do 20 % več ali manj. {13.1, 13.6}E.7 Kroženje ogljika in ostali biogeokemičnicikliPodnebne spremembe bodo vplivale na procesekroženja ogljika tako, da bodo okrepile povečanjevsebnosti CO 2 v ozračju (visoka stopnja zaupanja).Nadaljnji ponor ogljika v svetovnem morju bo povečalnjegovo zakisanje. {6.4}• Ponor človekovega izpusta CO 2 v svetovnemmorju se bo do leta 2100 nadaljeval po vseh štirihscenarijih RCP; večji ponor bo za višje poteke koncentracij(zelo visoka stopnja zaupanja). V kolikšnimeri bo v bodoče kopno ponor ogljika, je manjzanesljivo. Večina modelov po vseh scenarijih RCPpredvideva, da bo kopno še naprej vsrkavalo večogljika, kakor ga bo oddajalo. Nekateri modelipredvidevajo, da bo kopno zaradi skupnega učinkapodnebnih sprememb in spremembe rabe taloddajalo več ogljika, kakor ga bo vsrkavalo. {6.4}• Na podlagi rezultatov modelov Zemljinega sistemaobstoji visoka stopnja zaupanja, da bo povratnazanka med podnebjem in kroženjem ogljika v 21.stoletju pozitivna. To pomeni, da bodo kopenski inmorski ponori ogljika zaradi podnebnih spremembsamo deloma izravnali naraščajočo vsebnost CO 2v ozračju, zaradi česar bo več izpuščenega CO 2ostalo v ozračju. Pozitivno povratno zanko medpodnebjem in kroženjem ogljika na stoletni dotisočletni časovni skali potrjujejo paleoklimatskipodatki in rezultati modelov. {6.2, 6.4}• Modeli Zemljinega sistema po vseh scenarijih RCPpredvidevajo, da se bo kislost svetovnega morjapovečala. Pripadajoče znižanje pH površinskegasloja svetovnega morja bo do konca 21. stoletjaod 0,06 do 0,07 po scenariju RCP2.6, od 0,14 do0,15 po scenariju RCP4.5, od 0,20 do 0,21 poscenariju RCP6.0 in od 0,30 do 0,32 po scenarijuRCP8.5 (glej sliki SPM.7 in SPM.8). {6.4}Preglednica SPM.3. Nakopičeni izpusti CO 2 v obdobju 2012–2100, ki so skladni z vsebnostjo po scenarijih RCP insimulirani s pomočjo modelov Zemljinega sistema v okviru CMIP5. {6.4, preglednica 6.12}ScenarijSkupni izpusti CO 2 v obdobju 2012–2100 (v GtC a )PovprečjeRazponRCP2.6 270 140–410RCP4.5 780 595–1005RCP6.0 1060 840–1250RCP8.5 1685 1415–1910(a) 1 Gigatona ogljika ustreza 3,67 GtCO 2.

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik29• Nakopičeni skupni izpusti CO 2 in odziv prizemnetemperature zraka na svetovni ravni sta približnosorazmerna (glej sliko SPM.10). Katerikoli temperaturnidvig je povezan z razponom nakopičenihizpustov CO 2 , kar pomeni, da mora npr. večjemuizpustu v zgodnejših desetletjih slediti manjšiizpust kasneje. {12.5}• Za omejitev segrevanja, ki ga povzroča zgoljčlovekov izpust CO 2 , na manj kot 2 °C od obdobja1861–1880 in pri verjetnosti >33 %, >50 % in >66 % bodo morali nakopičeni izpusti CO 2 iz vsehčlovekovih virov ostati med 0 in okoli 1560 GtC,0 in 1210 GtC ter 0 in okoli 1000 GtC . Navedenezgornje meje se zmanjšajo na 880 GtC, 840 GtCin 800 Gtc, če upoštevamo še vpliv drugih dejavnikov,kakor v RCP2.6. Doslej smo do leta 2011skupno izpustili 531 [od 446 do 616] GtC. {12.5}• Nižji ciljni dvig temperature zraka ali večja verjetnost,da se temperatura zraka ne bo dvignila naddoločeno raven, bo zahteval še manjše nakopičeneizpuste CO 2 . Če upoštevamo ogrevalni učinekpovečanja vsebnosti ostalih toplogrednih plinov,zmanjšanje aerosolov ali izpust toplogrednihplinov iz permafrosta, se dovoljena kvota CO 2 zadoločen ciljni dvig temperature zmanjša (glej slikoSPM.10). {12.5}• Velik del podnebnih sprememb, ki jih povzročačlovek z izpusti CO 2 , je nepovratnih na nekajstoletnido tisočletni časovni skali, razen v primeruobsežnega in dolgotrajnega odstranjevanja CO 2iz ozračja. Prizemna temperatura zraka bo ostalapribližno stalna na višjem nivoju še nekaj stoletijpo popolnem prenehanju človekovih izpustov CO 2 .Zaradi dolgotrajnosti prenosa toplote z morske površinev globine se bo ogrevanje svetovnega morjanadaljevalo še stoletja. Glede na scenarij bo okoli15–40 % izpuščenega CO 2 ostalo v ozračju dljeod 1000 let. {Okvir 6.1, 12.4, 12.5}• Skoraj zanesljivo se bo zaradi temperaturnegaraztezanja dvig nivoja morja na svetovni ravnipo letu 2100 nadaljeval več stoletij. Peščicarazpoložljivih modelskih rezultatov kaže na dvignivoja morja na svetovni ravni do leta 2300 zamanj kot 1 meter zaradi sevalnega prispevka CO 2po scenariju z viškom, nato upadom in kasnejestanovitno vsebnostjo pod 500 ppm (na primerscenarij RCP2.6). Za sevalni prispevek, ki odgovarjavsebnosti CO 2 nad 700 ppm in pod 1500(kakor po scenariju RCP8.5), je predviden dvig odenega do več kakor treh metrov (srednja stopnjazaupanja). {13.5}• Dolgotrajna izguba mase ledenih pokrovov bi povzročilavečji dvig nivoja morja, pri čemer bi bil delizgube mase nepovraten. Z veliko stopnjo zaupanjabi dolgotrajni temperaturni dvig nad določenomejo v tisočletju ali več vodil k skorajšnjemuizginotju grenlandskega ledenega pokrova – to bipovzročilo do sedemmetrski dvig nivoja morja nasvetovni ravni. Trenutne ocene kažejo, da je mejaza takšen temperaturni dvig višja od 1°C (nizkastopnja zaupanja), vendar nižja od 4 °C (srednjastopnja zaupanja). Možen odziv na vpliv podnebnihdejavnikov je nenadna in nepovratna izgubaledu s potencialno nestabilnih morskih sektorjevantarktičnega ledenega pokrova, a so trenutnodosegljivi dokazi in razumevanje procesov nezadostniza izdelavo količinske ocene. {5.8, 13.4, 13.5}• Predlagane so bile metode namernega spreminjanjapodnebja za boj proti podnebnim spremembam,imenovane geoinženiring. Omejena količinadokazov onemogoča izčrpno količinsko oceno inoceno vpliva metod upravljanja s sončnim sevanjem(ang. Solar Radiation Management – SRM),kakor tudi metod odstranjevanja ogljikovega dioksida(ang. Carbon Dioxide Removal – CDR) napodnebni sistem. Metode CDR imajo glede potencialana svetovni ravni biogeokemične in tehnološkemeje. Dokazi glede ocene količine zmanjšanjaCO 2 s pomočjo metod CDR na stoletni časovniskali, so nezadostni. Modeliranje nakazuje, daimajo metode SMR potencial, da izničijo znatendel temperaturnega dviga na svetovni ravni, abi hkrati njihova uporaba spremenila kroženjevode na svetovni ravni in ne bi zmanjšala zakisevanjamorij. Če bi iz kateregakoli razloga ukiniliSRM, bi prizemna temperatura zraka na svetovniravni zelo hitro narasla do vrednosti, skladne ssevalnim prispevkom toplogrednih plinov (visokastopnja zaupanja). Metode CDR in SRM s sebojprinašajo stranske učinke in dolgotrajne posledicena svetovni ravni. {6.5, 7.7}

30 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikOkvir SPM.1Značilni poteki koncentracij (RCP)Projekcije podnebnih sprememb za prvo delovno skupino Petega poročila terjajo informacijeo bodočih izpustih ali vsebnosti toplogrednih plinov, aerosolov in ostalih podnebnih dejavnikov.Te informacije so pogosto izražene v obliki različnih scenarijev človekove dejavnosti, ki vtem poročilu niso ocenjene. Scenariji prve delovne skupine Petega poročila so se osredotočilina človekove izpuste in ne vključujejo spremembe naravnih dejavnikov kot sta vpliv Soncain ognjenikov ali naravnih izpustov, na primer CH 4 in N 2 O.Za Peto poročilo IPCC je znanstvena skupnost določila nabor štirih novih scenarijev, ki seimenujejo značilni poteki koncentracij (ang. Representative Concentration Pathways – RCP).Identificiramo jih lahko po približnem skupnem sevalnem prispevku leta 2100 glede na leto1750: 2,6 Wm –2 pri scenariju RCP2.6, 4,5 Wm –2 pri scenariju RCP4.5, 6,0 Wm –2 pri scenarijuRCP6.0 in 8,5 Wm –2 pri scenariju RCP8.5. Pri rezultatih CMIP5 so navedene vrednostile okvirne, saj je sevalni prispevek, ki izvira iz vseh dejavnikov, zaradi posebnih lastnostimodelov in obravnave kratkoživih podnebnih dejavnikov različen od modela do modela. Mednavedenimi štirimi scenariji RCP je eden z vključenim blaženjem podnebnih sprememb, kivodi do zelo majhnega sevalnega prispevka (RCP2.6), dva stabilizacijska scenarija (RCP4.5in RCP6.0) in scenarij z zelo velikim izpustom toplogrednih plinov (RCP8.5). Scenariji RCPtako za razliko od scenarijev SRES v Tretjem in Četrtem poročilu zajemajo razpon podnebnihstrategij v 21. stoletju. Pri scenarijih RCP6.0 in RCP8.5 vrh sevalnega prispevka do leta 2100še ni dosežen. Pri scenariju RCP2.6 doseže sevalni prispevek vrh in nato upada, pri scenarijuRCP4.5 pa se do leta 2100 stabilizira. Vsak scenarij RCP podaja izčrpen nabor prostorskihpodatkov o spremembi rabe tal, izpustih onesnaževal v ozračje po gospodarskih sektorjih indoloča letne vrednosti vsebnosti in človekovega izpusta toplogrednih plinov do leta 2100.Scenariji temeljijo na kombinaciji modelov za celostno oceno razvoja, preprostih podnebnihmodelov, kemijskih procesov v ozračju in modelov kroženja ogljika na svetovni ravni. Medtemko scenariji zajamejo velik razpon skupnega sevalnega prispevka, ne zajamejo polnegarazpona možnega izpusta, ki je naveden v literaturi, še posebej pri aerosolih.Večina simulacij v okviru CMIP5 in modelov Zemljinega sistema je bila izvedenih s predpisanovsebnostjo CO 2 , ki do leta 2100 doseže 421 ppm (RCP2.6), 538 ppm (RCP4.5), 670ppm (RCP6.0) in 936 ppm (RCP8.5). Skupaj s predpisano vsebnostjo CH 4 in N 2 O znašaskupni ekvivalent vsebnosti CO 2 475 ppm (RCP2.6), 630 ppm (RCP4.5), 800 ppm (RCP6.0)in 1313 ppm (RCP8.5). S scenarijem RCP8.5 so bile izvedene dodatne simulacije z modeliESM v sklopu CMIP5 s predpisanim izpustom CO 2 , kot je bil podan prek modelov za celostnooceno razvoja. Za vse scenarije RCP so bili na podlagi v scenarijih predpisanih izpustovkemično reaktivnih plinov (CH 4 , N 2 O, HCF-ji, NO x , CO, NMVOC) izvedeni dodatni izračuni sposodobljenimi podatki o kemijskih procesih v ozračju in modeli (vključno s komponento kemijskihprocesov v ozračju in podnebja v modelih CMIP5). Te simulacije omogočajo raziskavonegotovosti, ki so povezane s povratnimi zankami v kroženju ogljika in kemijskimi procesi vozračju.

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik31Termoelektrarna Šoštanj, Foto: Iztok SinjurSPONZORJI, KI SO OMOGOČILI IZID VETRNICE:MEIS storitve za okoljed. o. o.Agencija RSza okoljeCGS plus d. o. o.AMES d.o.o.Solos d.o.o.Klaro d.o.o.

32 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik