25.08.2015 Views

Fizikalna podlaga

Vetrnica - Slovensko meteorološko društvo

Vetrnica - Slovensko meteorološko društvo

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politik17negativnega prispevka večine aerosolov in pozitivnegaprispevka absorpcije sončnega sevanja načrnem ogljiku. Medtem ko negotovost v prispevkuaerosolov prevladuje v skupni negotovosti celotnegasevalnega prispevka v industrijski dobi,pa z visoko stopnjo zaupanja lahko trdimo, daso aerosoli skupaj z njihovim vplivom na oblakeizničili znaten del prispevka dobro premešanihtoplogrednih plinov na svetovni ravni. Še vednopa sevalni prispevek aerosolov povzroča največjonegotovost ocene skupnega sevalnega prispevka.{ 7.5, 8.3, 8.5}• Prispevek ognjeniških aerosolov v stratosferi imalahko velik učinek na podnebje v obdobju nekajlet po ognjeniških izbruhih. V obdobju 2008–2011 je več manjših izbruhov povzročilo sevalniprispevek velikosti –0,10 [od –0,13 do –0,07]Wm –2 . To je približno dvakrat toliko, kolikor je taznašal v obdobju 1999–2002. {8.4}• Sevalni prispevek zaradi spremenjene solarnekonstante je ocenjen na 0,05 [od 0,00 do 0,10]Wm –2 . Satelitska opazovanja sprememb solarnekonstante v obdobju 1978–2011 kažejo, da je taob zadnjem Sončevem minimumu manjša, kakorje bila ob prejšnjih dveh minimumih. To se odražav sevalnem prispevku, ki med zadnjim minimumom(leta 2008) in minimumom leta 1985, znaša–0,04 [od –0,08 do 0,00] Wm –2 . {8.4}• K neto sevalnemu prispevku v zadnjem stoletjuskupni naravni sevalni prispevek zaradi spremembsolarne konstante in ognjeniških aerosolovprispeva zelo malo. Izjema so le kratka obdobjapo večjih ognjeniških izbruhih. {8.5}D. Razumevanje podnebnega sistema innjegovih nedavnih spremembRazumevanje nedavnih sprememb podnebnegasistema izhaja iz združitve opazovanj, študij procesovpovratnih zank in modelskih simulacij. Pri vrednotenjusposobnosti podnebnega modela, da simulira nedavnespremembe, moramo upoštevati stanje posameznihdelov podnebnega sistema na začetku simulacijekot tudi naravne in človekove prispevke, ki jih v modeluuporabljamo za povzočanje sprememb. V primerjavis Četrtim poročilom zdaj daljša in podrobnejša opazovanjater izboljšani podnebni modeli omogočajo, dazaznane spremembe v več delih podnebnega sistemapripišemo človekovemu vplivu.Vpliv človeka na podnebni sistem je jasen. Dokaz zato so naraščajoče vsebnosti toplogrednih plinov vozračju, pozitivni sevalni prispevek, izmerjeno segrevanjein razumevanje podnebnega sistema.D.1 Ovrednotenje podnebnih modelovPodnebni modeli so se od Četrtega poročila izboljšali.Modeli znajo poustvariti izmerjene vzorceprizemne temperature zraka in trendov na kontinentalniskali za mnogo desetletij, vključno s hitrejšimsegrevanjem od sredine 20. stoletja in ohlajanjem,ki sledi ognjeniškim izbruhom (zelo visoka stopnjazaupanja). {9.4, 9.6, 9.8}• Dolgoročne modelske simulacije za obdobje1951–2012 kažejo trend prizemne temperaturezraka na svetovni ravni, ki se zelo dobro ujema zdejansko izmerjenim trendom (zelo visoka stopnjazaupanja). Nasprotno pa med modelskimi inizmerjenimi trendi za krajše časovne intervale (od10 do 15 let) obstajajo znatne razlike (tak primerje obdobje od 1998 do 2012). {9.4, okvir 9.2}• Vzroka za izmerjeno zmanjšano stopnjo trendaprizemnega segrevanja v obdobju 1998–2012 vprimerjavi z obdobjem 1951–2012 sta približnov enaki meri manjši trend sevalnega prispevkain ohlajevalni prispevek notranje spremenljivostipodnebnega sistema, vključujoč mogočo prerazporeditevtoplote v svetovnem morju (srednjastopnja zanesljivosti). Zmanjšan trend sevalnegaprispevka je prvenstveno posledica ognjeniškihizbruhov in pojemajoče faze 11-letnega Sončevegacikla. Treba pa se je zavedati, da za ovrednotenjevloge sprememb v sevalnem prispevku nanižji trend ogrevanja velja nizka stopnja zaupanja.S srednjo stopnjo zaupanja lahko znaten deležrazlik med simuliranim in izmerjenim trendompripišemo notranji desetletni spremenljivostipodnebnega sistema. Za modele namreč velja, dane morejo natančno predstaviti časovnega potekanotranje spremenljivosti. Del razlike med trendomalahko pripišemo tudi napakam pri ovrednotenjusevalnega prispevka. Za nekatere modele padel razlike izvira iz premočnega odziva na naraščajočsevalni prispevek toplogrednih plinov inostale človekove vplive. {9.4, okvir 9.2, 10.3, okvir10.2, 11.3}• Stopnja zaupanja v sposobnost modelov, dasimulirajo prizemno temperaturo zraka na regionalniskali, je nižja kot za večje skale. Vendar pa zvisoko stopnjo zaupanja lahko trdimo, da so simulacijeprizemne temperature zraka na regionalniskali boljše kot so bile v času priprave Četrtegaporočila. {9.4, 9.6}• Od Četrtega poročila je bil narejen precejšen napredekv ocenah izjemnih vremenskih in podnebnihdogodkov. Modelsko simulirani trendi pogostostiizjemno toplih in hladnih dni in noči na svetovniravni v drugi polovici 20. stoletja se večinomaujemajo z izmerjenimi. {9.5}

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!