Fizikalna podlaga

8 Slovenski prevod Povzetka Petega poročila o podnebnih spremembah prve delovne skupine IPCC za oblikovalce politikSlika SPM.2. Karti sprememb izmerjenih padavin od 1901 do 2010 in od 1951 do 2010 (trendi so izračunani po enakihkriterijih kot na sliki SPM1.b), izdelani na osnovi podatkov ene podatkovne zbirke. Za več tehničnih podrobnosti glej dodatek kTehničnemu povzetku. {slika TS.X; slika 2.29}polobli najtoplejše v zadnjih 1400 letih (srednjastopnja zaupanja). {2.4, 5.3}• Povprečna prizemna temperatura zraka nadkopnim in morji na svetovni ravni, izračunana spomočjo linearnega trenda v obdobju 1880-2012,za katerega je bilo na razpolago več neodvisnihpodatkovnih nizov, kaže, da se je segrelo za 0,85[od 0,65 do 1,06] 3 °C. Na osnovi najdaljšega nizapodatkov znaša skupno povečanje povprečnevrednosti v obdobju 2003–2012 glede na obdobje1850–1900 0,78 [0,72 do 0,86] °C 4 . (slikaSPM.1a). {2.4}• V najdaljšem obdobju (1901–2012), za kateregaje na razpolago dovolj meritev za izračun regionalnihtrendov na zadosti velikem delu Zemlje, seje skoraj celotna površina Zemlje segrela. (slikaSPM.1b) {2.4}1950• Poleg izrazitega segrevanja v večdesetletnemobdobju, povprečna prizemna temperatura zrakana svetovni ravni kaže znatno spremenljivost nadesetletni in medletni ravni (slika SPM 1). Zaradinaravne spremenljivosti so trendi, izračunanina kratkih časovnih obdobjih, zelo občutljivi nadatum začetka in konca in v splošnem ne odražajopodnebnih trendov daljših časovnih obdobij.Tak primer je trend segrevanja v zadnjih 15 letih(obdobje 1998–2012), ki znaša 0,05 [od –0.05do +0,15] °C na desetletje in je povezan z zeloizrazitim pojavom El Niña v začetku obdobja. Vprimerjavi s trendom, izračunanim na podatkihod leta 1951 (obdobje 1951–2012), ki znaša0,12 [od 0,08 do 0,14] °C na desetletje 5 , je prejocenjena vrednost manjša. {2.4}• Rekonstrukcije prizemne temperature zraka naravni celin kažejo z visoko stopnjo zaupanja, daso bila nekatera nekaj desetletna obdobja v časusrednjeveškega podnebnega odklona (950–1250) na določenih območjih tako topla kakor obkoncu 20. stoletja. Omenjena topla obdobja paniso sovpadla po vseh območjih, kot je to značilnoza segrevanje ob koncu 20. stoletja (visokastopnja zaupanja). {5.5}3 V prispevku Prve delovne skupine k AR5 je negotovostkoličinsko označena z 90-odstotnim intervalom negotovosti,razen če je navedeno drugače. 90-odstotni interval negotovosti,ki je podan v oglatih oklepajih, z 90-% verjetnostjozajame dejansko vrednost ocenjene količine. Intervali negotovostiniso nujno simetrični okrog ustrezne najboljše ocene.Kadar je mogoče, je navedena najboljša ocena vrednosti.4 Obe metodi, ki sta predstavljeni v tej točki, sta bili uporabljenitudi v AR4. Po prvi je razlika izračunana na podlaginajboljše ocene linearnega trenda za vsa leta v obdobju1880–2012. Po drugi je izračunana razlika med povprečjemaobdobij 1850–1900 in 2003–2012. Izračunanevrednosti skupaj s pripadajočim 90 % intervalom zaupanjatorej medsebojno niso neposredno primerljive (2.4).• Skoraj zanesljivo se je od sredine 20. stoletjana svetovni ravni troposfera ogrela. Bolj popolnemeritve omogočajo večjo zanesljivost ocene spremembtemperature v troposferi na izventropskemdelu severne poloble kakor drugod. Obstaja srednjastopnja zaupanja glede stopnje segrevanja innjeni vertikalni strukturi v izventropskem območjuseverne poloble, na drugih območjih je stopnjazaupanja nizka. {2.4}konec 80. let oktober 20075 Trendi 15-letnega obdobja, ki se začenjajo leta 1995 ali1996 ali 1997 so 0,13 [od 0,02 do 0,24], 0,14 [od 0,03 do0,24] in 0,07 [od –0,02 do +0,18] na desetletje.