Gradimo cesto v Osrečju Gradimo cesto v Osrečju - Občina Škocjan

Benedikt XVI. – prehodni papež?
Ko pišem te vrstice za naš občinski časopis
od izvolitev novega papeža mineva natanko
mesec dni. Velikega papeža Janeza Pavla
II. seveda še nismo pozabili. Včeraj, na
njegov 85. rojstni dan so se na mnogih krajih,
zlasti pa še v njegovi domovini, vrstile mnoge
spominske slovesnosti. Pred nekaj dnevi
je iz Vatikana prišla tudi razveseljiva novica,
da se je postopek za razglasitev papeža Janeza
Pavla II. za blaženega že začel.
Čeprav pokojnega papeža torej še nismo
pozabili in ga pozabiti tudi ne moremo, pa
smemo reči, da se je novi papež Benedikt
XVI. neverjetno hitro usidral v naše srce. Hitro
in z velikim upanjem ter vero smo ga kristjani
sprejeli za svojega. Odločitev kardinalov,
da za naslednika Janeza Pavla II. izberejo Josepha
Ratzingerja, njegovega najožjega sodelavca
in prijatelja, se je izkazala za pravo.
Pomisleki glede njegove starosti in domnevne
pretirane konzervativnosti so se že začeli
razblinjati.
Pomenljive so njegove prve besede:
Dragi bratje in sestre,”Po velikem papežu
Janezu Pavlu II. so gospodje kardinali izvolili
mene, preprostega malega delavca v Gospodovem
vinogradu.
Tolaži me dejstvo, da zna Gospod delovati
tudi z nezadostnimi orodji, predvsem pa se
izročam vašim molitvam. V veselju vstalega
Gospoda in z zaupanjem v Njegovo pomoč
gremo dalje. Gospod nam bo pomagal in Marija,
njegova sveta mati, stoji ob nas.
Joseph Ratzinger je, kot je sam izjavil, želel
starost preživeti v miru, se upokojiti…, toda
Božja volja, ki se je izkazala po glasovanju
kardinalov volivcev je bila drugačna: izbran
je bil za Kristusovega namestnika in Petrovega
naslednika, za katerega na zemlji ni počitka,
ampak (kar se je najlepše izkazalo v življenju
in smrti Janeza Pavla II.) zgolj razdajanje
in izgorevanje do zadnjega diha.
Papež Benedikt XVI. je v svojem nagovoru
ob sklepu konklava povedal, da v sebi po
eni strani čuti strah zaradi odgovornosti, ki
mu je bila naložena, po drugi strani pa je
hvaležen Gospodu, ki nikoli ne zapusti svoje
črede. Ta hvaležnost pa je po njegovih besedah
močnejša od vsega in to zaradi milosti,
ki mu jo je izprosil njegov predhodnik papež
Janez Pavel II. Papež Benedikt XVI. pravi: “Zdi
se mi, da čutim, kako njegova močna roka
stiska mojo; zdi se mi, da vidim njegove sijoče
oči in poslušam njegove besede, ki so v
tem trenutku namenjene predvsem meni: ‘Ne
bojte se!’.
Smrt svetega očeta in trenutke, ki so sledili,
sprejema kot izredno milost za vse. Slednja
se je izražala v veliki veri, ljubezni in duhovni
solidarnosti mnogih. Vrh pa je ta milostni čas
dosegel ob dnevu papeževega pogreba.Benedikt
XVI. se zaveda, da papež Janez Pavel
II zapušča pogumnejšo, svobodnejšo in mlajšo
Cerkev, Cerkev ki z mirom gleda v preteklost
in se ne boji prihodnosti. Ob tem poudarja,
da se bo tudi on zavzemal za uresniči-
14 Naši koraki številka 93 - junij 2005
tev smernic drugega vatikanskega Cerkvenega
zbora. ”Velik poudarek daje papež Benedikt
XV. letu evharistije. Vse nas vabi naj v
prihodnjih mesecih povečamo ljubezen do
Jezusa v evharistiji, ter na pogumen in jasen
način izrazimo svojo vero v resnično Gospodovo
prisotnost.
Po zgledu svojega predhodnika veliko pozornost
posveča mladim, ki so prihodnost
Cerkev ter je že obljubil, da se zagotovo udeleži
srečanja mladih v Koelnu.
župnik upnik Damjan Damjan Damjan Štih
Štih
P.S.: Od pisanja tega članka je minilo že kar
nekaj časa. Vmes sem imel priložnost skupaj
z dekanijskimi duhovniki poromati na grob
pokojnega papeža Janeza Pavla II. Množice
vernikov, ki se iz dneva v dan zgrinjajo v cerkvi
sv. Petra in potrpežljivo (tudi več ur) čakajo,
da se vsaj za trenutek ustavijo in pomolijo ob
grobu Velikega papeža, pričujejo o svetosti
tega velikega moža, ki verne in neverne nagovarja
tudi po svoji smrti.
Z novim papežem smo se »srečali« na splošni
avdienci na Trgu v. Petra. Avdience se je
udeležilo blizu 30.000 ljudi. Benedikt XVI. je
vse prijetno presenetil z neverjetno sproščenostjo
in odzivnostjo. Posebej pa nas je na-
Grb Benedikta XVI.
govorila njegova sedaj že splošno znana ponižnost:
Ko je ob koncu avdience ljudstvo
začelo vzklikati njegovo ime, se ni dal častiti
– nemudoma je začel peti latinski Očenaš.
Pridružili smo se mu v hvaležnosti Bogu za
papeža, ki z vsem svojim bitjem daje slavo
edino Njemu, ki mu res pripada, sam pa ostaja
pri tem nevredno orodje v Božjih rokah.
V trodelnem grbu, ki ga je izbral Benedikt XVI.,
takoj prepoznamo tako imenovanega »freisinškega
Etiopca«. V levo obrnjena glava temnopoltega Afričana
s krono je bila prisotna že leta 1316 v grbu
stare srednjeveške škofije-principata v Freisingu.
Posebnost v novem papeškem grbu predstavlja
podoba tako imenovanega Korbinijanovega medveda
s tovornim sedlom. Podoba se nanaša na legendo,
povezano z ustanoviteljem, zavetnikom in
duhovnim očetom freisinške škofije, škofom sv. Korbinijanom,
ki je na starodavnem Bavarskem oznanjal
evangelij v 8. stoletju. Po pripovedovanju legende
je med enim izmed njegovih potovanj v Rim
medved raztrgal njegovo tovorno žival. Svetnik je
tako ukazal medvedu, naj namesto tovorne živali
sedaj on nosi njegovo prtljago do Rima. Ko je prispel
v Rim, je medveda izpustil na prostost, ki se je tako vrnil v gozdove njegove domovine.
Pomen te legende je ta, da je krščanstvo udomačilo divje poganstvo in tako na Bavarskem
postavilo temelj nove velike kulture. Korbinijanov medved kot »Božji nosač« simbolizira
tudi breme, ki ga predstavlja papeška služba.
Tretja sestavina grba pa je školjka, ki ima različne simbolične pomene. Najprej se nanaša
na znamenito legendo o svetem škofu in cerkvenem učitelju Avguštinu (354-430). Medtem
ko se je ta sprehajal ob morju in meditiral o neprodorni skrivnosti Svete Trojice, je srečal
otroka, ki je s školjko nosil morsko vodo v majhno luknjo, ki jo je izkopal na plaži. Ko ga je
sv. Avguštin vprašal, kaj dela, mu je ta odgovoril: »Preden boš ti doumel skrivnost Svete
Trojice, bom jaz prelil morje v to luknjo«. Školjka je torej simbol Božje neizmernosti.
Simbolizira pa tudi »romarjevo školjko«, ki se nanaša na enega izmed osrednjih pojmov
drugega vatikanskega cerkvenega zbora »potujoče Božje ljudstvo«, katerega vrhovni pastir
in voditelj je postal sedaj Benedikt XVI. Že kot nadškof je simbol školjke vključil v svoj
nadškofovski grb.
Nad grbom je upodobljena škofovska mitra (in ne več papeška tiara kot v grbih njegovih
predhodnikov), pod njo pa metropolitski palij.
Iz Iz slo slovens slo ens ens enske ens e oddaje oddaje oddaje Radia Radia V VVatik
V atik atikan atik an