Gradimo cesto v Osrečju Gradimo cesto v Osrečju - Občina Škocjan

Gradimo cesto 

v Osrečju

Gradimo cesto v Osrečju. Foto: Martin Strašek 

Drage občanke in občani Občine Škocjan! 

Svoj prispevek zaključujem 20. maja in 

obravnava obdobje od 14. aprila. Dela na cesti 

v Dobruški vasi so se končno začela. Tudi 

dela na šolskem objektu dobro tečejo in temu 

botruje požrtvovalno delo vseh vključenih, 

tako občine kot investitorja, šole, izvajalca 

in nadzora. Tudi trije cestni projekti so dobro 

v teku. Sicer si projekte v teku lahko pogledate 

v prispevku naše direktorice Petre 

Pozderec in prispevkih ostalih sodelavcev občinske 

uprave. Njihovo delo ocenjujem kot 

zelo požrtvovalno in v dobrem timskem duhu, 

trudimo se po svojih najboljših močeh. 

Seveda je obveznosti, ki so naložene občinam 

s strani države, v organizacijskem in finančnem 

smislu ogromno. Na drugi strani 

pa so pristojnosti izredno omejene z neugodno 

zakonodajo in ponovno nepotrebnimi birokratskimi 

omejitvami države. Tako se občani 

pogosto znajdemo v neugodni situaciji, 

ko naše kakovostne pobude ne padejo na 

plodna tla, ker so nam v preteklosti in v veliki 

meri še danes pogoje postavljali drugi. Velikokrat 

sem že poudaril in potrebno bo še 

velikokrat, da da so so temeljtemelj demokratizacije demokratizacije nanašešeše 

družbe družbe suverene suverene in in finančno finančno ter ter kadrovkadrov- 

sko sko močne močne občine, občine, ki morajo učinkovito ure- 

sničevati in zadovoljevati primarne potrebe, 

zahteve in pobude občanov ter regije. 

Jurjevanje s pohodom konj iz Škocjana do 

Grmovelj je tudi letos potekalo v organizaciji 

konjerejskega društva. Tak pohod že organizacijsko 

ni lahka stvar, zato si želim večjo odmevnost 

tudi v medijih. 

Prvomajske praznike sem letos preživljal 

skupaj z družino, vreme nam je bilo naklonjeno. 

Upam, da ste šolarji v tem času nabrali 

dovolj moči za zadnji zagon pred koncem 

šolskega leta. 

Na florjanovo, 4. maja, smo vsi gasilci občine 

skupno praznovali ob svojem zavetniku. 

Najprej smo imeli sv. mašo v Grmovljah, 

praznovanje in kulturni program pa smo nadaljevali 

še v Hudenjah, kjer je bil blagoslov 

nove slike sv. Florijana na tamkajšnjem gasilskem 

domu. 

Minilo je tudi že 60 let od osvoboditve, hkrati 

pa se odpira, sploh za nas mlajše generacije, 

mnogo do zdaj skritih in nepoznanih življenjskih 

tragedij, ki so jih in jih na nek način 

še trpe žrtve revolucionarnega nasilja. Za nas, 

Slovence, je res globoko vprašanje, kdaj je 

prišla resnična osvoboditev … Mislim, da moramo 

biti vsi kar se da sočutni s kakršnim koli 

trpljenjem in tako trpljenje tudi priznati … Ce- 

2 Naši koraki številka 93 - junij 2005 

niti moramo svojo državo in je biti vredni, 

sicer nimamo prihodnosti. 

Pogodb o razdružitvi še nista podpisala 

dva člana Agrarne skupnosti; Jožef Jerak in 

Ivo Durjava. Imata še nekatere pripombe, ki 

jih nameravam z vso resnostjo preučiti. Časa 

je malo in onemogočanja gospodarskega razvoja 

občine je bilo od povsod – hote ali nehote 

– resnično že preveč. 

Mnogo lepih stvari smo izvedeli 10. maja v 

Italijanskem kongresnem centru v Ljubljani. 

Dva raziskovalca, prof. Romanoto in sestra 

Ivanka Tadina, sta nam ponovno odkrivala 

veličino našega rojaka Ignacija Knobleharja. 

Prof. Romanoto je raziskoval delovanje italijanskega 

svetnika Combonija v Sudanu, ko 

je ugotovil, da je le-temu pot v Sudanu potlakoval 

naš Knoblehar. Mnogi v tujini se motijo 

o Knobleharjevem rojstnem kraju, nekateri 

Škocjani pa to zmoto tudi podpirajo, ker si 

Knobleharja lastijo za svojega rojaka. Tu čaka 

tudi občino še marsikatera naloga. 

Svet občine je zasedal 11. maja. Razprava 

je potekala konstruktivno, več bo razvidno iz 

poročila občinske sodelavke. 

Spodbudno je, da je bila 14. maja na kmetiji 

predsednika Govedorejskega društva g. 

Ivana Povšiča organizirana razstava strojev 

in ostale kmetijske mehanizacije Class. Pri organizaciji 

te odmevne in doslej največje tovrstne 

prireditve v Sloveniji je pomagalo več 

podjetij (koordinatorji prodaje za Slovenijo 

Eibl & Wondrak, Korotan, d. o. o., iz Kranja in 

Stik, Jožef Roškar, s. p., iz Križevcev pri Ljutomeru). 

Tudi naši občani se že lahko pohvalijo 

z dobro mehaniziranostjo, nekaj tudi s pomočjo 

nepovratnih kmetijskih sredstev v preteklih 

letih. Upamo, da bodo pogoji v kmetijstvu 

taki, da bo vsa kmetijska mehanizacija 

ustrezno vračala vanjo vložena sredstva. 

Maj gre h koncu … Ta lepi mesec je ves 

navdihnjen s spoštovanjem materinstva, družine, 

z eno besedo - prihodnosti. Na prihodnost! 

Vaš aš župan 

župan 

Anton Anton Zupet 

Zupet 

21. redna seja 

občinskega sveta 

Občinski svet Občine Škocjan je na svoji 21. redni seji obravnaval 

18 točk dnevnega reda. Med drugim so člani občinskega sveta 

obravnavali predlog odloka o ureditvenem načrtu za pokopališče 

Škocjan, beseda je tekla tudi o opredelitvi nadaljnjih postopkov 

za Izvedljivostno študijo: Oskrba s pitno vodo in tehnološko 

vodo, odvajanje odpadne vode. Razpravljali pa so tudi o Programu 

priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja JV Slovenije, 

planu nujnih vzdrževalnih del na pokopališčih v letu 2005, ponudbi 

za nakup poslovnega deleža TV Novo mesto, ponudbi za 

nakup stanovanja ter o postavkah, katerih finančna sredstva bi 

bilo potrebno z rebalansom v proračunu za leto 2005 povečati. 

21. redna seja Občinskega sveta je bila v 

sredo, 11. maja 2005, ob 17.00 uri v sejni sobi 

Občine Škocjan. Po ugotovitvi sklepčnosti in 

potrditvi dnevnega reda je sledil pregled zapisnika 

in realizacije sklepov 20. redne seje. 

Nato pa so bili člani občinskega sveta seznanjeni 

z delom občinske uprave in župana. 

Sledila je obravnava odloka o ureditvenem 

načrtu za pokopališče Škocjan, ki ga je podrobneje 

predstavila ga. Urška Račečič Skrt 

iz podjetja Arhitekton, d. o. o., iz Novega mesta. 

Iz prvotnega predloga odloka so bila izvzeta 

določila o obliki poslovilnega objekta, 

ki bo predmet posebnega projekta, tako so 

nato člani občinskega sveta soglasno potrdili 

predlog odloka in s tem občinski upravi 

omogočili nadaljevanje postopkov za ureditev 

novega pokopališča. Sledila je obravnava 

izvedljivostne študije: oskrba s pitno vodo 

in tehnološko vodo, odvajanje odpadne vode. 

Študijo ima Občina Škocjan izdelano od 

julija 2004, izdelali so jo neodvisni strokovnjaki 

s področja vodooskrbe in kanalizacije. 

Študija analizira projekt s finančnega, komercialnega, 

tehnično-tehnološkega, ekološkega 

ter socialno-ekonomskega vidika. Po razpra-

vi so člani občinskega sveta sprejeli in opredelili 

postopke za nadaljnjo izvedbo študije. 

**** 

Seji se je nato pridružil tudi g. Igor Vizjak, 

direktor Podjetniškega centra, d. o. o., ki je 

podal strokovno razlago na Program priprave 

regionalne zasnove prostorskega razvoja 

JV Slovenije. Novi dopolnjeni Program priprave 

regionalne zasnove JV Slovenije, ki je 

dopolnjen s celovito presojo vplivov regionalne 

zasnove izvedbe na okolje oz. presojo 

sprejemljivosti njenih vplivov na varovana 

območja, je posredovalo Ministrstvo za okolje 

in prostor v sprejem in potrditev vsem šestnajstim 

občinam JV Slovenije. Ker vnesene 

spremembe in dopolnitve v ničemer ne spreminjajo 

pravic in obveznosti, glede katerih 

so se občine JV Slovenije že dogovorile na 

seji programskega sveta v letu 2004, in na 

podlagi dejstva, da je bil program podrobneje 

predstavljen tudi na seji odbora za okolje 

in prostor, so člani občinskega sveta predlagani 

sklep soglasno potrdili. 

**** 

V nadaljevanju je koncesionar Pogrebne 

storitve Peter Blatnik, s. p., predstavil plan nujnih 

vzdrževalnih del na pokopališčih v letu 

2005. Po razpravi so člani občinskega sveta 

predlog potrdili in koncesionarja zadolžili, da 

do prihodnje seje pripravi finančno ovrednoten 

načrt nujnih vzdrževalnih del na po- 

kopališčih in da predloži realizacijo pobranih 

grobnin po pokopališčih, iz katerih se 

bodo financirala nujna vzdrževalna dela. 

**** 

Mestna Občina Novo mesto je vsem družbenikom 

posredovala ponudbo o odprodaji 

večinskega deleža v Televiziji Novo mesto. 

Po razpravi so člani občinskega sveta sklenili, 

da se delež Občine Škocjan ohrani kot gesta 

pripadnosti lokalni televiziji, da pa se dodatna 

sredstva za povečanje občinskega deleža 

v družbi ne namenijo, tako naš delež 

ostaja nespremenjen. Danica Kirn je predložila 

ponudbo, izvedeniško mnenje – oceno 

tržne vrednosti stanovanja v stanovanjski stavbi 

Škocjan 66. Gre za stanovanje, v katerem 

je bivala občanka ga. Zinka Mali. Po razpravi 

so člani občinskega sveta sklenili, da se predmetno 

stanovanje odkupi, ker se že letos planira 

adaptacija objekta Škocjan 35 - Metelkovina, 

v katerem so tri naseljena stanovanja. 

Tako bo Občina Škocjan pridobila vsaj eno 

stanovanje, ki ga lahko ponudi stanovalki iz 

objekta Škocjan 35. Člani občinskega sveta 

so nato soglasno sprejeli še sklep o ukinitvi 

javnega dobra, ki se nanaša na ureditev poti 

v Zaborštu. 

**** 

Sledila je seznanitev članov občinskega 

sveta s predlogom Odbora za kulturo glede 

pobude praznovanja občinskega praznika, 

katerega prireditve in praznovanje naj bodo 

namenjena vsem občanom Občine Škocjan. 

V nadaljevanju je beseda tekla še o vodovodu 

Cep; za izgradnjo vodovoda od vrtine 

Močvirje do zaselka Cep je bila na podlagi 

javnega naročila pridobljena ponudba zainteresiranih 

izvajalcev, ki pa za skoraj 100 % 

presega planirana sredstva; tako so člani občinskega 

sveta nato sprejeli sklep o povišanju 

proračunske postavke za izgradnjo vodovoda 

Cep. Občina Škocjan je na prijavo 

na javni razpis Ministrstva za kulturo za izbiro 

investicijskih projektov v občinah na področju 

kulture, ki se bodo začeli izvajati leta 

2005 ali 2007, prejela sklep o odobritvi sredstev 

v višini 4.100.000,00 SIT za prenovo Splošne 

knjižnice Škocjan. Ker mora del sredstev 

za realizacijo projekta zagotoviti tudi investitor, 

so člani občinskega sveta potrdili odprtje 

nove postavke v občinskem proračunu za 

investicijo prenove Knjižnice Škocjan. Prav 

tako pa so člani občinskega sveta sprejeli tudi 

sklep o vključitvi nakupa avdiovizualne 

opreme za Mladinski center Metelkov dom v 

proračun občine, saj je občina na podlagi 

vložene prijave na Javni sklad RS za kulturne 

dejavnosti – Javni poziv za zbiranje predlogov 

za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem 

vzdrževanju prostorov in nakupa 

opreme za potrebe mladinskih kulturnih 

centrov za leto 2005 prejela odobritev sredstev 

v višini 400.000,00 SIT. 

Mateja Mateja Robek Robek 

Robek 

Kaj se dogaja na občini? 

DOGRADITEV OSNOVNE ŠOLE 

(vrednost investicije 464 mio. SIT, izvedeno v naravi 40%) 

Izvajajo se gradbena dela na osrednjem delu šole – nadzidava. V 

ostalih delih se izvajajo obrtniško-instalacijska dela. Pripravlja se 

tudi projekt ureditve okolice šole. 

OBNOVA CESTE 

SKOZI OSREČJE 

(vrednost investicije 16 mio. 

SIT, izvedeno v naravi 50%) 

Podjetje ITEO Raka d.o.o. je 

pričelo z gradbenimi deli. Izvaja 

se spodnji ustroj. Cesta je urejena 

vse do občinske meje. 

junij 2005 - številka 93 

IZGRADNJA 

KANALIZACIJE 

ŠKOCJAN 

(vrednost projekta 16 mio. 

SIT, izvedeno 90%) 

Izvajalec Zdravko Kukavica 

s.p., Mirna Peč, izvaja zaključna 

dela ter vzpostavlja traso v 

prvotno stanje.Za naslednjo 

fazo izgradnje je po postopku 

javnih naročil izbrano podjetje 

CGP d.d. Novo mesto 

(odsek od Bobiča do glavnega 

voda), ki bo v tem mesecu 

pričelo z izvajanjem del. 

Naši koraki 

3

IDEJNA ZASNOVA 

UREDITVE 

TURITIČNEGA 

PARKA »ZAGRAŠKI 

LOG« 

(vrednost projekta 1,5 

mio. SIT) 

Dela izvaja podjetje Arha 

d.o.o. Črnomelj. Idejna zasnova 

mora biti dokončana do 

1.7.2005. Ta nam bo služila za 

prijave na morebitne javne 

razpise ter nam omogočila celovit 

pristop za ureditev turističnega 

parka. 

IZGRADNJA 

VODOVODA CEP 

(vrednost investicije 7 

mio. SIT) 

Dela izvaja podjetje ITEO Raka 

d.o.o.. Priključek na vodovodno 

omrežje bo možno še v 

mesecu juliju. 


STANOVANJSKO 

NASELJE ŠTERKOV 

VRT 

(vrednost investicije 11,3 

mio. SIT – komunalna 

oprema) 

Za izvajalca projektov za vodovod, 

kanalizacijo, cesto, elektro 

in telefon je na podlagi JNMV 

izbrano podjetje Stia d.o.o. Novo 

mesto. Po teh projektih se bo 

navedena infrastruktura tudi 

gradila. V teku je javno naročilo 

za izbiro izvajalca za ureditev 

makadamske napajalne ceste 

v naselju ter za prestavitev vodovoda. 

Proste so se štiri parcele. 

Informacije na občini. 

OBNOVITVENA DELA 

NA CESTI DULE-ŠTRIT 


SIT) 

Dela izvajajo Gradnje d.o.o. 

Boštanj. Izvedel se bo spodnji 

grobi ustroj na tej relaciji ter 

parkirišča pri igrišču. Rok dokončanja 

je konec meseca junija. 

OBNOVITVENA DELA 

NA PODRUŽNIČNI 

ŠOLI BUČKA 


SIT) 

Izvajajo se dela ureditve opornega 

zidu ob cestišču ter dostopu 

do šole. Izvajajo se tudi dela 

zamenjave oken in vrat (Termoglas 

d.o.o. Boštanj). 

NAKUP URINSKEGA ANALIZATORJA IN 

PREGLEDOVALNIKA KRVI ZA ZDRAVSTVENI 

DOM ŠKOCJAN 

(vrednost naprav 2 mio. SIT) 

Urinski analizator in pregledovalnih 

krvi sta že v uporabi v 

našem zdravstvenem domu. S 

tem je omogočeno, da se nekatere 

preiskave urina in krvi lahko 

opravijo takoj pri obisku pacienta 

pri zdravnici. Nove pridobitve 

se veselimo z vami. 

STRATEGIJA 

PROSTORSKEGA 

RAZVOJA OBČINE 

(SPR-1) 

(vrednost projekta 1,5 mio. 

SIT) 

Občinski svet je na oktobrski 

seji sprejel pobudo za začetek 

priprave SPR-1. Podjetje Acer 

d.o.o. Novo mesto izvaja dela 

priprave projektne naloge ter 

programa priprave dokumenta, 

kar mora zaključiti do 

31.7.2005. Podjetje bo pripravilo 

tudi celovito analizo prostorskih 

dokumentov, ki jih imamo 

na občini. 

ŠOLSKA POT 

ŠKOCJAN-ZAVINEK 

(vrednost projekta 0,8 mio 

SIT in vrednost investicije 

11 mio. SIT) 

Projekt šolske poti je narejen – 

BTi Rogaška Slatina d.o.o.. Projekt 

je predvidel lepo urejeno 

pešpot ob Radulji od Škocjana 

do Zavinka. Pot je opremljena s 

klopmi ter koški. V zavoju potoka 

je predvideno tudi igrišče za 

otroke ter igrišče za odbojko na 

mivki.Glede na rebalans proračuna 

za leto 2005, se šolska 

pot letos ne bo izvedla. 

Pripravila: 

Pripravila: 

Petra Petra Pozderec, Pozderec, univ. univ. dipl. dipl. prav. 

prav. 

Direktorica Direktorica OU OU Občine Občine Škocjan 

Škocjan 

OBNOVITVENA 

DELA »METELKOV 

DOM« 

(vrednost investicije 43 

mio. SIT) 

Izvaja se postopek javnih naročil 

za izbiro izvajalca obnovitvenih 

del. Razpisni rok je 

odprt do 23.6.2005. Pričakujemo, 

da bo do 15. julija 2005 

sklenjena pogodba za pričetek 

gradbenih del. V sklop obnove 

spada tudi ureditev parkirišč 

pred objektom ter ureditev 

povezovalni poti med občinskimi 

objekti.Več o vsebini 

obnove v posebnem prispevku. 

OBJEKTI KULTURNE 

DEDIŠČINE 

(vrednost investicije – 

perišče 0,3 mio. SIT) 

Občina Škocjan ureja potrebno 

za razglasitev »Šlosarjeve 

domačije« na Bučki ter »Kaplerjevega 

mlina« v Zavinku 

za kulturni spomenik, kar 

nam bo dalo možnost kandidiranja 

na tuja sredstva za 

ureditev objektov. Urejali bomo 

tudi staro perišče v Gorenjih 

Raduljah – občina je pridobila 

nepovratna sredstva 

za ureditev perišča (MOPE in 

Helios) v višini 600.000,00 

SIT. Občina bo primaknila 

400.000,00 SIT. 

Fotografije: Fotografije: Martin Martin Strašek. 

Strašek. 

7. seja odbora za kulturo 

občinskega sveta občine Škocjan 

Odbor za kulturo, ki se je sestal ob 20.00 uri je na svoji 7. seji obravnaval 

predlog prireditev ob občinskem prazniku, ki bodo letos večinoma 

potekale pod šotorom v osrednjem delu Škocjana. Občina 

Škocjan praznuje svoj občinski praznik 6. julija, na rojstni dan našega 

velikega rojaka, misionarja in raziskovalca Belega Nila, dr. Ignacija 

Knobleharja, ta dan bo v farni cerkvi v Škocjanu slavnostna Knobleharjeva 

akademija. Ob občinskem prazniku dobo potekale raznolike 

prireditve, tako, da bo lahko vsakdo ob občanov našel nekaj zase, 

pripravili bomo dan športa, dan namenjen starejšim, ki smo ga poimenovali 

Modrost in izkušnje, našlo se bo tudi nekaj za otroke in njihove 

starše, seveda pa nismo pozabili tudi na naše uspešne obrtnike in 

podjetnike ter seveda tudi njim namenili en dan praznovanj. Zaključek 

praznovanja predstavlja petkova slavnostna seja Občinskega sveta 

s podelitvijo priznanj Občine Škocjan, nato pa sledi zabavni večer 

z ansamblom Petra Finka in s priljubljeno gostjo Nušo Derenda. V 

juliju tako vljudno vabljeni v Škocjan. 

Mateja Mateja Robek 

Robek

Praznik občine Škocjan - KNOBLEHARJEVO 

sobota, 2. julij 2005 

20.30 LETNI LETNI KONCERT KONCERT Dekliške Dekliške pevske pevske skupine skupine in in Folklorne 

Folklorne 

skupine skupine skupine PLAMEN PLAMEN PLAMEN - - prireditveni prostor pred občinsko stavbo 

gost večera: tamburaška skupina VODOMEC iz Bele krajine 

voditelj: Jurij Sešek 

22.00 ZABA ZABAVNI ZABA VNI VE VEČER VE ČER Z Z ANSAMBL ANSAMBLOM ANSAMBL ANSAMBL OM V VVASO 

VV 

ASO ASOVAL ASO AL ALCI AL CI – – prireditveni 

prostor pred občinsko stavbo 

nedelja, 3. julij 2005 

7.00 RIBIŠK RIBIŠKO RIBIŠK O TEKMO TEKMOVANJE TEKMO ANJE ZA ZA ZA POKAL POKAL OBČINE OBČINE OBČINE – Radulja pri 

bencinski črpalki v Dol. Stari vasi 

9.00 NOGOMETNI NOGOMETNI TURNIR TURNIR ZA ZA POKAL POKAL OBČINE OBČINE– OBČINE OBČINE športno igrišče 

na Štritu 

14.00 TURNIR TURNIRJI TURNIR JI DR DRUŠTEV DR UŠTEV V V ODB ODBOJKI ODB JKI IN IN IN K KKOŠARKI 

K OŠARKI 

17.00 REVIALN REVIALNA REVIALN A TEKMA TEKMA V V NOGOMETU NOGOMETU MED MED MED EKIPO EKIPO ŽUP ŽUPANO ŽUP ANO ANOV ANO V IN 

IN 

ROK OK OKOMET OK OMET OMETAŠIC OMET AŠIC ŠK ŠKOC ŠK OC OCJAN OC AN ANA AN – igrišče pri OŠ F.M. Škocjan 

18.00 RAZGLASITEV RAZGLASITEV REZUL REZULTATOV REZUL V TURNIR TURNIR TURNIRJEV TURNIR JEV IN IN PODELITEV 

PODELITEV 

POKALOV POKALOV – – prireditveni prostor pred občinsko stavbo 

19.00 ZABA ZABAVNI ZABA VNI VE VEČER VE ČER Z Z Z ANSAMBL ANSAMBL ANSAMBLOM ANSAMBL ANSAMBLOM 

OM S SSVIT 

SS 

VIT IN IN IN KRESNIČKE KRESNIČKE – 

prireditveni prostor pred občinsko stavbo 

ponedeljek, 4. julij 2005 

13.00 STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO – pri lovskem domu LD Škocjan 

14.00 TEKMOVANJE V PIKADU - prireditveni prostor pred občinsko stavbo 

16.00 MODR MODROS MODR OS OST OS T IN IN IN IZKUŠNJE IZKUŠNJE – – SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV 

OBČINE ŠKOCJAN – – prireditveni prostor pred občinsko stavbo 

16.00: maša; 17.00: kulturni program; 17.30: pogostitev; 

18.00: kviz: Lepo je biti kristjan 

19.00 ZABA ZABA ZABAVNI ZABA ZABA VNI VE VEČER VE VEČER 

ČER Z Z ANSAMBL ANSAMBLOM ANSAMBL ANSAMBLOM 

OM DOLENJSKI DOLENJSKI DOLENJSKI N NNASMEH 

N ASMEH – 

prireditveni prostor pred občinsko stavbo 

torek, 5. julij 2005 

18.00 OTR TR TROŠKI TR OŠKI ŽIVŽA ŽIVŽAV ŽIVŽA V – – prireditveni prostor pred občinsko stavbo 

19.00 ZEZE ZEZE RAKOTO RAKOTO - - Madagaskar Madagaskar v v besedi, besedi, sliki sliki in in pesmi pesmi – 

prireditveni prostor pred občinsko stavbo (glej spremno besedilo) 

sreda, 6. julij 2005 

20.00 KNOBLEHAR 

KNOBLEHAR 

KNOBLEHARJEV 

KNOBLEHAR 

KNOBLEHAR JEV JEVA JEV A AKADEMIJ AKADEMIJA AKADEMIJ – farna cerkev sv. Kancijana v 

Škocjanu 

slavnostni govornik: prof. dr. Bogdan Kolar, dekan Teološke fakultete 

glasbeni gost: Stiški kvartet 

četrtek, 7. julij 2005 

19.00 REVIJ REVIJ REVIJA REVIJ REVIJ A PEV PEVSKIH PEV PEVSKIH 

SKIH ZB ZBOR ZB OR OROV OR V OBČINE OBČINE OBČINE ŠK ŠKOC ŠK OC OCJAN OC AN – – prireditveni 

prostor pred občinsko stavbo 

20.30 ZABA ZABAVNI ZABA ZABAVNI 

VNI VE VEČER VE VE ČER OBR OBRTNIK OBR TNIK TNIKOV TNIK V IN IN PODJETNIK 

PODJETNIKOV PODJETNIK V Z 

Z 

ANSAMBLOM ANSAMBLOM POGUM POGUM – – prireditveni prostor pred občinsko stavbo 

petek, 8. julij 2005 

18.00 SLA SLA SLAVNOS SLA SLAVNOS 

VNOS VNOSTN VNOS TN TNA TN A SEJ SEJA SEJ SEJA 

A OBČINSKEG 

OBČINSKEGA OBČINSKEG 

OBČINSKEGA 

A S SSVET 

S VET VETA VET - prireditveni prostor 

pred občinsko stavbo 

20.00 ZABA ZABAVNI ZABA VNI VE VE VEČET VE VE ČET Z Z NUŠO NUŠO DEREND DEREND DERENDA DEREND - prireditveni prostor pred 

občinsko stavbo 

Malala in Joseph sta hči in oče, ki predstavljata predvsem 

glasbo daljnega otoka v Indijskem oceanu. Njun 

glasbeni repertoar obsega preko 30 pesmi Madagaskarja, 

ki so tradicionalne in avtorske s primesmi popa. Rada eksperimentirata 

s prvinami jazza, bluesa, soula. Poleg glasbe 

Madagaskarja, ki jo preigravata na svoj način, pa posegata 

tudi v slovensko glasbo /popevke, ljudska glasba/. Rada 

posežeta tudi po klasikih jazza in francoskega šansona. 

Njunim nastopom daje čar predvsem glasba Madagaskarja 

in njun odnos do te glasbe, žlahten in poseben Malalin 

vokal, raznovrstna neobičajna glasbila na katera igrata ter 

njuna uigranost v nastopu. Joseph je tudi odličen animator. 

Leta 2000 sta, s sodelovanjem bratove glasbene skupine 

Fenoamby iz Madagaskarja, ki so leta 2000 gostovali v 

Sloveniji, izdala CD z avtorsko in tradicionalno glasbo Madagaskarja. 

Malala Malala je s svojim vokalom že večkrat opozorila 

nase /Slovenska popevka, Hit festival/, sodelovala z 

glasbeniki kot so: Rok Golob, Marino Legovič, Murat in 

Jose, Nikolovski, dvakrat zapored je bila izbrana v evropski 

pevski zbor . To študijsko leto svoje poklicno in glasbeno 

znanje izpopolnjuje v Parizu. Joseph Joseph je glasbenik samouk 

, multiinstrumentalist. V srednji šoli je z brati ustanovil 

skupino Vahine, ki je izdala kar nekaj plošč in dosegla 

precejšnjo popularnost na otoku, ki premore zelo veliko 

dobrih glasbenikov. Po prihodu na študij arhitekture v Slovenijo 

/jugoslavijo/ je glasbo postavil na drugi tir. Po uspešno 

opravljenem dodiplomskem in magisterskem študiju 

pa se je glasbi ponovno bolj posvetil. Z a seboj ima nešteto 

nastopov po Sloveniji in izven njenih meja. V osemdesetih 

letih je bil pobudnik in ustanovitelj prve afto malagasy 

pop skupine v Sloveniji. Zadnja tri leta po šolah izvaja 

projekt skozi katerega želi otroke vzgajati za strpnost. Sodeloval 

je tudi s številnimi slovenskimi glasbeniki: Lado Jakša, 

Braco Doblekar, Horse….Ponavadi ju na nastopih spremlja 

skupina glasbenikov. 

…….več www.rakotorahalahy 

Odbor za finance in investicije pri Svetu 

Občine Škocjan je bil ob obravnavi 

rebalansa Proračuna za leto 2005 pred 

dilemo osvojitve predloga načrtovanega 

primanjkljaja 

Odbor za finance in investicije pri OS Občine 

Škocjan je na svoji zadnji seji, dne 6. 

junija 2005 med drugim obravnaval tudi 

predlog rebalansa proračuna Občine 

Škocjan za leto 2005. 

Prihodki v Proračun občine so se glede na prvotni plan 

povečali iz naslova zaostalega nakazila Ministrstva za finance 

iz leta 2004 za OŠ Škocjan, večje finančne izravnave, 

prejetih sredstev na osnovi razpisov za preselitev knjižnice, 

ter za avdiovizualno opremo in perišča. Na prihodkovni 

strani proračuna je bilo uvedenih še nekaj formalnih premikov 

zaradi sprememb kontnega plana. 

Na odhodkovni strani gre izpostaviti spremembe zaradi 

povečane postavke adaptacije in dozidave osnovne šole, 

ki vključuje financiranje za leti 2004 in 2005 tako iz naslova 

sredstev Ministrstva za finance, kot iz proračuna občine, 


Naši koraki 

5

nove postavke pri ureditvi kanalizacije v Zloganju, 

povečanja tekočega vzdrževanja lokalnih 

cest in pri drugih transferih posameznikom, 

kjer izstopa povečanje zaradi uvedbe 

izplačil družinskim pomočnikom ter regresiranje 

oskrbe v domovih starejših občanov. 

Do določenega zmanjšanja obremenitve proračuna 

pa bo prišlo pri projektni dokumentaciji 

in nakupih zemljišč. 

Na podlagi predloga sprememb in dopolnitve 

proračuna Občine Škocjan za leto 2005 

bo prišlo do primanjkljaja, ki se bo pokril iz 

presežka sredstev na računih iz preteklih let, 

manjkajočih 75 mio Sit pa bo potrebno zagotoviti 

preko Ministrstva za finance iz naslova 

Investicijskega programa OŠ za 2006 oziroma 

bo ta sredstva potrebno zagotoviti iz drugih 

virov. 

Odbor je obravnavani rebalans proračuna 

občine Škocjan za leto 2005 osvojil in ga 

predlagal Svetu Občine Škocjan v sprejem 

ob dejstvu, da v tem trenutku še ni znanega 

vira delnega pokritja. 

Jože Jože Giodani, Giodani, predsednik predsednik odbora odbora za 

za 

finance finance in in investicije 

investicije 

Krajevna 

skupnost Bučka 

dobila svoj grb in 

zastavo 

Na Bučki imamo bogato zgodovino 

in svoj ponos, kar nam 

priznava širša javnost. Poznani 

smo po naših aktivnostih, dejavnosti 

in osvajanju začrtanih 

ciljev. Ta prizadevnost da jasno 

sliko, da z vso našo energijo in 

iznajdljivostjo bogatimo svoj prostor 

in občino kot celoto. 

V letošnjem letu smo si zastavili kar nekaj 

projektov in verjamem, da jih bomo uspešno 

zaključili. 

Ena od zastavljenih in že realiziranih nalog 

je za Krajevno skupnost Bučka zgodovinskega 

pomena. Bučka Pušel’c dolenjsek 

je dobila svoj grb in zastavo, ki sta bila uradno 

sprejeta na četrti seji krajevnega odbora 

KS Bučka, 12. junija 2005. 

Naj na kratko opišem simbole, ki so v grbu 

in jihov pomen; V zelenem hribu ‘Bučke’ je 

rumen vinski grozd z devetimi jagodami, ki 

predstavljajo devet vasi KS Bučka. Grozd je 

okrašen z rumenimi viticami vinske trte. Na 

vsaki strani stoji bela ptica, ki predstavlja slavčka 

v negovi pevski pozi. Na dnu grba pod 

zelenim hribom ‘Bučke’ je modro jezerce. 

Na občinskem svetu, 16. junija 2005, je bila 

sprejeta tudi dopolnitev občinskega grba. V 

grb je nad most dodan hrib, ki ponazarja Bučko 

in grozd z devetimi jagodami (devet vasi 

KS Bučka), ki ga krasita dve vitici. 

KS Bučka občino Škocjan bogati in po svojih 

močeh prispeva, da bi bila uspešna in 

prodorna. Prav je, da se njena prisotnost odraža 

tudi v grbu in zastavi. 

Predsednik Predsednik KS KS Bučka 

Bučka 

Alojz Alojz Hočevar 

Hočevar 


MLADINSKI CENTER »METELKOV DOM« 

Obnova Metelkovine že letos 

Sedanje stanje 

Leta 1996 je Občina Škocjan od Župnijskega 

urada Škocjan odkupila stavbo Škocjan 

35, katero je slovenski slovničar Fran Metelko, 

rojen v Škocjanu – Pod vrhom, namenil 

iz svoje zapuščine za potrebe tretjega kaplana 

v Škocjanu. Po končani drugi svetovni 

vojni, med katero je bila požgana in porušena 

stavba osnovne šole v Škocjanu, je ta ob- 

jekt prevzel funkcijo šole v kraju, 

in sicer vse do leta 1971, ko 

je bila zgrajena nova osnovna 

šola. Od takrat dalje sta v spodnjih 

prostorih poslovala pošta 

in kino dvorana. Zgornji prostori 

pa so bili preurejeni v dva 

stanovanja. V tej funkciji so 

zgornji prostori še danes, medtem ko spodnji 

prostori niso več v uporabi. Izgradnja objekta 

se umešča nekako v sredino 19. st.. S posameznimi 

preureditvami in popravili je še danes 

pomembnejša stavba v kraju. Po domače 

jo imenujemo »Metelkovina«. 

V Škocjanu je že dolgo prisotna želja, da 

se objekt preuredi za potrebe društvene dejavnosti, 

ki je zelo bogata ter za potrebe izvajanja 

kulturnih prireditev. Še posebej pa se 

nam zdi potrebno, da kraj pridobi ustrezne 

prostore, kjer bodo mladi našli svoj kotiček 

za preživljanje prostega časa za sprostitev in 

druženje. Takega prostora na območju celotne 

občine in širše okolice, doslej še ni. 

Investicijska namera Občine Škocjan s prijavo 

na razpis je predvsem izvedba investicijsko 

vzdrževalnih del za zagotovitev ustreznih 

prostorov za izvajanje dejavnosti Mladinskega 

centra Občine Škocjan. V objektu bi se tako 

nahajali prostori za delovanje mladinskih 

in drugih društev, cyber cafe in Knobleharjeva 

dvorana. Še posebej pa se bomo potrudili 

zbrati ustrezno gradivo o Franu Metelku in v 

nadaljnji fazi pripravili njegovo spominsko sobo. 

Tržne možnosti objekta vidimo v novem 

gostinsko-mladinskem lokalu, ki bo prinašal 

najemnino za osnovno vzdrževanje, kasneje 

pa tudi s trženjem spominske sobe. 

Z objektom od leta 1996 dalje upravlja Občina 

Škocjan, ki je zemljiškoknjižni lastnik objekta 

in pripadajočega funkcionalnega zemljišča. 

Objekt meri 274 m 2 in ima 2x toliko 

poslovno-stanovanjskih površin. Funkcionalno 

zemljišče meri 1229 m 2 in omogoča lepo 

zunanjo ureditev pred vhodom v stavbo. 

V okolju se bo s to pridobitvijo izboljšalo 

stanje zunanje podobe centra Škocjana ter 

ohranjanje kulturne dediščine. 

Prijava na javni razpis neposrednih 

regionalni spodbud v letu 2004 

V poletnih mesecih lanskega leta smo se na 

podlagi izhodišč, ki smo jih opisali v prejšnjem 

poglavju, na občini odločili, da objekt prijavimo 

na javni razpis Agencije za regionalni razvoj Republike 

Slovenije. Prijava je bila s svojo vsebino 

v smislu ureditve mladinskega centra, uspešna. 

O tematiki je potem razpravljal občinski svet 

in sprejel sklep, da se pristopi k postopku za 

uresničitev zastavljenih ciljev. Trenutno je v postopku 

izbira izvajalca za izvedbo obnovitvenih 

del. Pričakujemo, da bomo lahko pogodbo sklenili 

nekje do srede julija. Izvajalec bo z deli pričel 

takoj po podpisu gradbene pogodbe. 

Viri financiranja za obnovitvena dela 

LETO 2005 2006 2007 % 

LASTNA SREDSTVA 12.564 0 0 29 

NEPOSREDNE REG. SPODBUDE 30.420 0 0 71 

DRUGI VIRI 0 0 0 0 

KREDITI 0 0 0 0 

SKUP SKUPA SKUP J 42.984 42.984 0 0 100 

100 

Opis ureditve prostorov v 

Mladinskem centru »Metelkov dom« 

Na objektu se bodo opravila naslednja dela: 

sanacija vlage, ureditev vseh tlakov v pritličju 

in nadstropju, ureditev sten na podlagi 

izvedene sanacije vlage, izvedba kompletnih 

novih inštalacij v pritličju in nadstropju, zamenjava 

oken in vrat na celotnem objektu, 

izvedba nove fasade ter nove strehe in ostrešja. 

Strešnike bo sponzoriralo naše podjetje 

Bramac strešni sistemi d.o.o.. 

Metelkov dom bo nudil prostore za društvene 

dejavnosti in omogočil registracijo sedežev 

društev na tem naslovu. V prostorih se 

bo nahajal mladinski center, katerega ime mu 

daje stavba – »Mladinski center Metelkov dom«. 

Poleg tega pa bi za popestritev dejavnosti omogočili 

zainteresiranemu najemniku izvajanje 

gostinsko-mladinske dejavnosti preko cyber 

caffe-ja. Objekt bo tako v pritlični etaži popolnoma 

izkoriščen, v zgornjih prostorih pa bomo 

v prvi fazi uredili novo knjižnico. Knjižnica 

se bo tako preselila iz obstoječih prostorov 

v nove in moderno opremljene prostore. 

Knobleharjeva dvorana bo namenjena 

posvetom, srečanjem, okroglim mizam, predstavitvam 

ipd.. Z njo bo upravljala občina, ki 

jo bo tudi koristila za potrebe, ki zahtevajo 

prostor za več kot 20 udeležencev. Gre za 

dvorano z zmogljivostjo do 60 sedežev. 

Zaključek 

Investicija je planirana kar s tremi nepovratnimi 

sredstvi, in sicer Agencije za regionalni 

razvoj Republike Slovenije, ki bo prispevala 

za obnovitvena dela 30,4 mio. SIT, Ministrstva 

za kulturo za ureditev in preselitev 

knjižnice 4,1 mio. SIT ter Javnega sklada Republike 

Slovenije za kulturne dejavnosti za 

avdiovizualno opremo Knobleharjeve dvorane 

0,4 mio. SIT. Občina Škocjan mora skupaj 

prispevati 18,7 mio SIT. Prenovljena »Metelkovina« 

bo velika pridobitev za našo občino 

ter ponos našemu kraju, saj bo za vedno 

ostal spomin na velikega Frana Metelka. 

Petra Petra Pozderec, Pozderec, univ.dipl.prav. 

univ.dipl.prav. 

Direktorica Direktorica OU OU Občine Občine Škocjan 

Škocjan

Ozelenitev njivskih površin – ukrep 

ZEL v okviru SKOP programa 

V okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa je tudi ukrep 

ZEL – ozelenitev njivskih površin. To je neposredno plačilo za 

dodatno delo, ki je potrebno zaradi zahtevnejšega kmetovanja z 

namenom varovanja okolja. Ta ukrep izboljšuje lastnosti in rodovitnost 

tal ter zmanjšuje erozijo in izpiranje hranil z ozelenitvijo 

njivskih površin preko jeseni in zime s primerno vegetacijo (pšenica, 

rž, pira, tritikala, oves, ječmen, mešanice žit s stročnicami, 

soržica, oljna in krmna ogrščica, krmna repica, krmni ohrovt, grašica, 

deteljno travne mešanice, travno deteljne mešanice, trave, 

detelja, lucerna,…). 

Ta ukrep se lahko uveljavlja na njivskih 

površinah, pri čemer ni potrebno, da so vse 

njivske površine vključene vanj. Kolobar mora 

biti zasnovan že ob vstopu v ukrep. Za 

trave oziroma travno deteljne mešanice na 

njivah je ukrep ZEL na isti enoti rabe možno 

uveljavljati samo enkrat v petih letih trajanja 

obveznosti izvajanja ukrepov SKOP. 

Zahteve za kmetije, ki bodo 

vložile zahtevek za ozelenitev 

njivskih površin so: 

• petletni kolobar mora vključevati vsaj tri 

poljščine, pri čemer se kot poljščina upo- 

števa tudi strniščni dosevek 

• pokritost tal s prezimnimi poljščinami preko 

jeseni in zime 

• setev prezimnih poljščin v obdobju od 1.7. 

do 25.10. tekočega leta, neposredno po spravilu 

glavnega posevka 

• prezimna zelena odeja mora pokrivati njivske 

površine od 15.11. tekočega leta do 15.2. 

naslednjega leta 

• obdelava ozelenjenih njivskih površin je 

možna od 15.2. naslednjega leta 

• gnojenje na podlagi gnojilnega načrta 

• uporaba blata in kompostov iz čistilnih naprav 

ni dovoljena 

• pridelava brez uporabe regulatorjev rasti 

Strniščni dosevki in SKOP – 

ozelenitev njivskih površin (ZEL) 

Vsako leto v tem času svetovalci spodbujamo 

k setvi strniščnih dosevkov. Učinki 

spodbud so različni; odvisni predvsem od 

navad pri obdelavi zemlje posameznih kmetov, 

odvisni od količine že pospravljene krme, 

cene krme na trgu in drugih faktorjev. 

Na splošno pa v Slovenji vsako leto ostane 

preveč praznih strnišč. Pričakujemo, da se 

bo v kratkem situacija izboljšala, ne samo 

zaradi pomanjkanja krme, ki je posledica 

letošnje suše pač pa tudi zaradi finančnih 

spodbud države, ki se odražajo pr prek pr ek eko ek o SK SKOP SK OP 

ukrepovukrepov ohranjanje ohranjanje ohranjanje kolobarja kolobarja in in ozeleniozeleni- 

tve tve njivskih njivskih površin. površin. Ozelenitev njivskih po- 

vršin je ukrep, ki je vpeljan v okviru SKOP 

predvsem zato, da stimulira pridelovalce, da 

preko jeseni in zime s primerno vegetacijo 

ozelenijo njivske površine in s tem pripomorejo 

k izboljšanju lastnosti oziroma rodovitnosti 

tal. Predvsem k slednjemu, ki je letos 

razpisan v višini 50.640,00 SIT/ha, želimo 

spodbuditi pridelovalce v tem članku. 

S setvijo strniščnih dosevkov, ki jih lahko 

uporabljamo za prehrano ljudi ali živine ali 

pa jih sejemo za zeleno gnojenje, prepreči- 

mo kalitev in semenitev širokolistnih in ozkolistnih 

plevelov. Z dosevki tla zavarujemo 

pred sončno pripeko, vetrom in dežjem. V 

tleh pod dosevki se hranilne snovi ne izpirajo, 

korenine rahljajo podtalje, koreninski ostanki 

se spreminjajo v humus. Z dosevki preprečimo 

tudi izpiranje nitratov iz vrhnjega sloja 

v podtalnico. Rastline, ki vzniknejo na neposejanem 

strnišču nam delajo preglavice 

predvsem v naslednjem letu v glavnem posevku, 

ko pripravimo površino za setev. 

PRIPRAVA TAL 

Po žetvi žit nam ostane prazno strnišče, ki 

je izpostavljeno vsem kvarnim vplivom vremena, 

zato ga moramo čim hitreje pripraviti 

za novo setev. Njivo lahko pripravimo za setev 

po klasični metodi - s plitvim preoravanjem 

in nato predsetveno obdelavo ali brananjem. 

V zadnjem času pa vedno bolj priporočamo 

direktno setev v strnišče s sejalnico 

za vsejavanje travno deteljnih mešanic ali 

s sestavljenimi stroji, ki hkrati z rahljanjem 

ožjega pasu tudi sejejo. S tem sistemom minimalne 

obdelave tal zmanjšamo stroške ob- 

pri pšenici, rži, ječmenu, ovsu in tritikali 

• uporaba fitofarmacevtskih sredstev na osnovi 

prognoze, kjer le-ta obstaja 

Za izvajanje tega ukrepa lahko 

vsaka kmetija, ki izpolnjuje 

navedene zahteve, pridobi 

plačilo 50.640 SIT na ha. 

Ukrep ozelenitev njivskih površin se lahko 

kombinira z ukrepi ohranjanje kolobarja 

- KOL, integrirano poljedelstvo - IPL, integrirano 

vrtnarstvo - IVR, ekološko kmetovanje - 

EK, pridelava avtohtonih in tradicionalnih 

sort kmetijskih rastlin – SOR ter ohranjanje 

obdelane in poseljene krajine na zavarovanih 

območjih - KZO. 

Vlaganje zahtevkov: 

Zahtevek za ukrep ZEL se uveljavlja na 

obrazcu E – Zahtevek za pomoči na površino 

za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih površin 

za leto 2004, ki ga je potrebno posredovati 

na ARSKTRP najpozneje do 16. 6. a aavgus 

a gus gust gus t 2005 2005. 2005 

Glede podrobnejših informacij o zahtevkih 

se oglasite na Kmetijski svetovalni službi. 

Vlasta Vlasta Darovic, 

Darovic, 

Kmetijsko Kmetijsko Kmetijsko gozdarski gozdarski zavod zavod Novo Novo Novo mesto mesto 

mesto 

Strniščni dosevek krmne ogrščice sorte 

STARŠKA ARŠKA za ukrep SKOP – ozelenitev njivskih 

površin, ki ga lahko uporabite tudi za jesensko 

pašo. (Foto (Foto Vlasta Vlasta Darovic) Darovic) 

Darovic) 

delave in varčujemo s talno vlago v območju 

korenin, ki se pri klasični obdelavi običajno 

izgubi. Različne izvedbe strojev za direktno 

setev so na voljo kot usluga preko strojnih 

krožkov. Včasih si pridelovalci pomagajo 

tudi z lastnimi predsetveniki ali krožnimi 

branami, ki zasilno zadostijo pogojem strniščnih 

setev. 

Strniščni dosevki potrebujejo za čim hitrejšo 

in enakomernejšo rast rastlinska hranila. 

Strniščnim dosevkom je potrebno gnojiti z 

80 kg dušika/ha (N), s 60 kg fosforja/ha 

(P2O5) in 80 kg kalija/ha (K2O). Predvsem 

pa gnojimo različnim kulturam glede na kemično 

analizo tal. V tem času je na poljedelsko 

živinorejskem obratu dovolj organskih 


Naši koraki 

7

gnojil, kot je npr. gnojevka. V gnojevki je dovolj 

hranilnih snovi za rast strniščnih dosevkov 

in ob zadostni količini le te ni potreben 

dokup mineralnih gnojil. V 10 m3 nerazredčene 

gnojevke je približno 50 kg čistega dušika, 

20 kg fosforja in 50-60 kg kalija. Za strniščne 

dosevke je 15 do 20 m3 nerazredčene 

gnojevke na hektar dovolj. Če nimamo na 

razpolago domačih organskih gnojil lahko 

gnojimo z mineralnim gnojilom NPK 15:15:15 

in sicer s 400-500 kg/ha. 

Setev: 

• drobno zrnate dosevke (križnice, trave in 

metuljnice) sejemo zelo plitvo - 1 - 2 cm 

globoko 

• debelo zrnate dosevke sejemo na globino 

3 do 4 cm. 

Sejemo jih lahko ročno počez ali s trosilcem 

mineralnih gnojil oziroma s sejalnico ali 

kombiniranim orodjem. Po setvi sledi obvezno 

valjanje dosevkov. Z valjanjem vplivamo 

na enakomernejši in hitrejši vznik ter razvoj 

posevka. 

PRIPOROČENI KRMNI 

STRNIŠČNI DOSEVKI ZA 

UKREP ZEL 

MNOGOCVETNA LJULJKA 

je s hranilnimi snovmi bogata vrsta trave, 

ki jo odlikuje hitra rast in obnovitev po vsaki 

košnji, če le ima na razpolago dovolj hranil. 

Na hektar je sejemo 40 do 50 kg. Je prezimni 

krmni dosevek in jo v spomladanskem času 

še enkrat pokosimo pred setvijo glavnega posevka 

ali pa jo koristimo celo leto, če je le 

dobro prezimila. 

S posevkom mnogocvetne ljuljke ali katerekoli 

druge trave v čistem posevku je možno 

koristiti ukrep ZEL enkrat v petih (5) letih 

trajanja pogodbe SKOP. 

GRAŠLJINKA 

je mešanica ozimne grašice, ljuljke in inkarnatke. 

Deleže posameznih vrst lahko poljubno 

kombiniramo, glede na naše potrebe 

po krmi. Če želimo imeti mešanico za seno, 

povečamo delež mnogocvetne ljuljke, če pa 

želimo mešanico za siliranje povečamo delež 

grašice. Je prezimni posevek in da zgodaj 

spomladi še en odkos pred setvijo glavnega 

posevka. Sejemo 55 kg/ha že pripravljene mešanice 

oziroma si sami sestavimo mešanico 

iz posameznih vrst, glede na naše potrebe. 

INKARNATKA 

je enoletna prezimna rastlina in da spomladi 

z beljakovinami bogato krmo in nato odmre. 

Po cvetenju spomladi krma ni več okusna 

in lahko povzroča prebavne motnje, zato 

ji dajemo prednost v mešanicah. 

Inkarnatka zelo utruja zemljo in jo lahko 

na isto površino sejemo šele čez štiri leta. V 

čisti setvi je sejemo 30 kg/ha. 

KRMNA OGRŠČICA 

se kot zelena krma lahko uporablja pozno 

jeseni, saj dobro prenaša nizke zimske temperature. 

Spomladi ima zgodnjo začetno rast. 

Z globokimi koreninami pa tla zelo dobro 

prerahlja in prezrači. Ozimno ogrščico sejemo 

takoj po spravilu žit in sicer 17 kg/ha, saj 

gre v cvet šele naslednje leto. 


KRMNA REPICA 

ima tako kot vse križnice močan koreninski 

sistem, s katerim izkorišča manj dostopna 

hranila. Primerna je za zeleno krmo ali silažo 

in je sejemo 10 kg/ha. 

KRMNA REPICA je manj zahtevna kot ogrščica, 

prenese kasnejšo setev in je odpornejša 

proti mrazu. Sejemo 12 kg/ha semena. 

KRMNI OHROVT sejemo čimbolj zgodaj 

in sicer 5 kg/ha. 

TRAVNO DETELJNE MEŠANICE 

Kot strniščni dosevek lahko sejemo tudi trave 

ali travno deteljne mešanice. Travno deteljne mešanice 

ali trave lahko uporabljamo samo eno 

leto, dve leti ali pa trajno zatravimo njivsko površino. 

V mešanici, ki jo bomo uporabljali dalj 

časa naj bo čim več različnih vrst in sort trav oz. 

metuljnic. Travno deteljne mešanice sejemo na 

hektar od 25 do 40 kg v odvisnosti katero mešanico 

imamo. Po setvi je potrebno posevek povaljati, 

da bo čim hitreje vzniknil. 

DRUGE MEŠANICE ZA KRMO NA 

NJIVAH 

To so predvsem mešanice krmnih rastlin s 

travami oziroma deteljami, mešanice krmnih 

rastlin in žit, krmnih rastlin in stročnic in druge 

mešanice, ki vsebujejo več kot 50% trav, 

detelj ali krmnih rastlin in se pridelujejo za 

krmo živali. 

VRTNARSKE KMETIJE so vedno bolj specializirane. 

Pridelava je dostikrat dokaj intenzivna 

z visoko porabo gnojil in fitofarmacevtskih 

sredstev. Pogost problem je tudi ozek 

kolobar. Prezimni strniščni posevki ravno na 

vrtnarskih kmetijah dosegajo vse svoje pozitivne 

učinke. 

Do podpore za ukrep ZEL bodo upravičeni 

pridelovalci, ki bodo strnišča posejali v 

obdobju od 1.7. do 25.10. letos z zgoraj naštetimi 

krmnimi dosevki ali vrtninami. Krmni dosevki, 

ki so upravičeni do podpore ukrep ZEL 

so razvidni iz šifranta, ki je naveden v navodilih 

zbirne vloge 2005. 

Za sredstva lahko kandidirajo nosilci gospodarstev, 

ki so že podpisali pogodbo o vključitvi 

v SKOP, oziroma bodo to storili hkrati z 

oddajo zahtevka zahtevka na na obrazcu obrazcu E EE. 

E Rok Rok za za od- odod- dajo dajo zaht zahtevk zaht vk vka vk a je je 1 116. 

1 16. 

6. 8. 8. 2005. 2005. Zahtevke in vse 

ostale informacije za ta ukrep pridelovalci 

lahko dobijo pri svojemu terenskemu kmetijskemu 

svetovalcu. 

DILEMA: 

Če sejemo strniščni dosevek in ne bo 

dežja – NE BO PRIDELKA. 

Če sejemo strniščni dosevek in bo dež – 

BO PRIDELEK. 

Če ne sejemo strniščnega dosevka – NE 

BO PRIDELKA. 

Če sejemo strniščni pridelek in ne bo do 

jeseni nič dežja, v jeseni pa bo dež – BO 

PRIDELEK. 

NAJ BODO LETOS VAŠE NJIVE PO ŽETVI 

IN SPRAVILU PRIDELKOV POSEJANE IN 

PREKO JESENI IN ZIME ZELENE !! 

Prispevek Prispevek pripravili: 

pripravili: 

mag. mag. T TTatjana 

T atjana PEVE PEVEC, PEVE , univ univ. univ . dipl. dipl. inž. inž. agr agr. agr 

KGZS-Za GZS-Za GZS-Zavod GZS-Za od Cel Celje Cel je in 

in 

Mat Mateja Mat ja STR STRGULE STR GULE GULEC, GULE , univ univ. univ . dipl. dipl. inž. inž. agr agr. agr 

KGZS-Za GZS-Za GZS-Za GZS-Zavod GZS-Za od N NNovo 

N o mes mesto mes 

Govedorejsko 

društvo Škocjan 

8.4.2005 smo imeli občni zbor in strokovno 

predavanje o osemenjevanju in AP kontroli, 

ki ga je imel dipl. ing zootehnike Marko 

Mlakar ter predavanje o plodnostnih motnjah 

in boleznih krav, predaval je dr. veterine Toni 

Mehak. S strokovnimi predavanji si naši člani 

širijo znanje, saj vemo, da je na naših kmetijah 

veliko tovrstnih problemov. Predavanja 

bomo organizirali tudi v bodoče, zraven tega 

pa tudi strokovne ekskurzije. V letošnjem letu 

se bomo odpeljali v tujino, Avstrijo ali Nemčijo, 

da vidimo kako kmetujejo tam. 

Povšič Povšič Ivan 

Ivan 

…Prišla je pomlad in začela so se glavna kmečka 

opravila: oranje, setev…V vasici Čučja Mlaka, 

v naši občini smo imeli predstavitev strojev 

za košnjo in spravilo sena ter izdelavo silažnih 

bal. Predstavitev je bila namenjena kmetovalcem 

iz vse Slovenije in dela Hrvaške. S traktorji 

in raznimi priključki tovarne CLAAS se je 

prišla predstaviti firma EIBL& WONDRAK z 

Dunaja in soorganizatorja ter obenem tudi 

zastopnika firme za Slovenijo, podjetji Korotan 

iz Kranja in Stik iz Ljutomera. Pri pripravi 

je sodelovalo Govedorejsko društvo Škocjan in 

gasilsko društvo Dobrava. Udeležence prireditve 

je najprej nagovoril gospod Robert Kogler, 

koordinator prodaje za Slovenijo, nato pa še 

naš župan, gospod Anton Zupet. Zatem se je 

začela predstavitev delovanja strojev. Prireditve 

se je udeležilo okoli tisoč obiskovalcev in 

imeli so kaj videti. Kljub nekaterim pomislekom 

o oglaševanju je predstavitev zelo dobro 

uspela. Čeprav je le malokdo vedel kje je Čučja 

Mlaka, so si prišli prireditev ogledati iz cele 

Slovenije, nekaj pa jih je bilo tudi iz Hrvaške. 

Pogrešani so bili nekateri predstavniki organizacij, 

ki se ukvarjajo s kmetijstvom in podobno 

dejavnostjo v naši okolici. 

Povšič Ivan

Družba Slopak je nase prevzela zahtevno 

nalogo vzpostavitve sistema za ravnanje 

z odpadno embalažo v Sloveniji. 

V skupni masi vseh odpadkov ( v Sloveniji 

850 000 ton letno), ki nastajajo in 

obremenjujejo naše okolje, velik delež 

zavzema odpadna embalaža. Zato sta 

Svet EU in Evropski parlament že leta 

1994 sprejela evropsko Smernico o embalaži 

in odpadni embalaži. Smernica 

natančno določa deleže reciklaže in 

predelave, ki jih je za odpadno embalažo 

potrebno dosegati. V Sloveniji je bil 

skladno s tem sprejet Pravilnik o ravnanju 

z embalažo in odpadno embalažo 

ter Operativni program ravnanja z embalažo 

in odpadno embalažo v obdobju 

od leta 2002 do 2007, za izpolnitev 

zadanih ciljev. 

Družba Slopak zagotavlja pravilno ravnanje 

z embalažo za vse vrste odpadne 

embalaže. Družba razpolaga sama ali 

skupaj s podizvajalci ali drugimi osebami 

s sredstvi in opremo ter objekti in 

napravami, ki zagotavljajo ravnanje, 

odstranjevanje ali predelavo odpadne 

embalaže v skladu s predpisi. 

Povsod je lepo, 

doma je najlepše 

Odpadna embalaža je pomemben vir sekundarnih 

surovin. Embalaža izdelkov je praviloma 

izdelana iz kakovostnih materialov. Če 

jo ustrezno predelamo v sekundarno surovino, 

lahko tako dobljen material še enkrat 

uporabimo za različne izdelke. Iz odpadne 

embalaže pridobljene plastike se tako izdelujejo 

ohišja za svinčnike, vžigalnike, različne 

cevi, vrečke… Iz lesenih embalaž npr. palet, 

se izdela furnir, iz papirja in kartona se 

proizvede ponovno papirnate polizdelke, steklo 

pa se predela v steklene polizdelke. V 

takem primeru se kakovostna surovina iz katere 

so embalaže, ponovno uporabi, preden 

nato, v enem od svojih naslednjih življenj, 

kot končen izdelek konča na deponiji. 

S takim večkratnim kroženjem materiala, 

kjer osnovno količino primarne surovine več 

kot enkrat uporabimo, porabimo manj primarnih 

surovin – dreves, nafte, rudnin, manj 

energije in podaljšamo življenje odlagališčem 

odpadkov, ker je odpadkov odpeljanih na 

deponijo manj. 

Naslednji cikel uporabe pa se začne pri 

končen potrošniku predhodnega cikla – torej 

pri kupcu, ki izdelek v izbrani embalaži 

doma do konca porabi. Popolnoma izpraznjeno 

embalažo potrošnik odvrže na prostor, 

ki je doma za to namenjen. 

Likovni natečaj za učence na temo: 

EMBALAŽA V MOJEM DOMU 

Spomladi je potekal likovni natečaj EMBALAŽA V MOJEM DOMU, ki sta ga organizirala 

družba za ravnanje z odpadno embalažo Slopak in nacionalna koordinacija 

Ekošol Slovenije. Udeležilo se ga je preko 15.000 otrok iz vse Slovenije. 

Likovni natečaj je bil eden izmed tistih z visoko udeležbo. Otroci stari od 6 

do 15 let so se z udeležbo na natečaju spoznali z odpadno embalažo, zavedati 

so se začeli, da nastaja doma in da obstaja okolju prijazen način ravnanja 

z odpadno embalažo. Cilj natečaja je bil tako dosežen, saj smo v družbi 

Slopak želeli, da se sodelujoči naučijo razpoznavati različne embalažne materiale 

in pravilen način ločevanja odpadne embalaže po materialih ter se 

seznanijo z odlaganjem zbrane odpadne embalaže na ekološke otoke. 

V pomoč smo šolam pripravili poučen DVD z naslovom Najdi me, na 

katerem je orisan pravilen način ravnanja z odpadno embalažo v lokalnih 

skupnostih. Prikazuje tudi postopke nadaljnje predelave odpadne embalaže. 

Zmagovalci likovnega natečaja so OŠ OŠ OŠ T TTržič, 

T žič, eno enota eno a a P PPodl 

P odl odljubel odl jubel jubelj, jubel j, in OŠ OŠ OŠ S SSta 

S a 

neta neta Žagarja Žagarja Lipnica, Lipnica, POŠ POŠ POŠ Ovsiše Ovsiše ter OŠ OŠ Ljudski Ljudski vrh. vrh. Vsi učenci zmagovalnih 

razredov bodo kmalu obiskali Gardaland. Zmagovalci so zmagali v svoji 

starostni skupini v konkurenci vseh udeleženih šol Slovenije. 

Regijski zmagovalci pa so bili najboljši v svoji starostni skupini v svoji 

regiji. To pa so: 

Kako doma ločevati odpadno 

embalažo od ostalih odpadkov? 

Priporočamo uporabo velike vreče – lahko 

je običajna vreča za smeti, kjer se zbira 

vsa odpadna embalaža. V njej lahko skupaj 

shranjujemo plastenke, kartonaste škatle, ovijalne 

folije, steklenice, pločevinke, kartonasto 

votlo embalažo za pijače… Nato enkrat 

tedensko vrečo z zbrano odpadno embalažo 

odpeljemo ali odnesemo na ekološki otok, 

kjer odpadno embalažo iz vreče razporedimo 

v ustrezne zabojnike v skladu z navodili, 

ki so napisana na etiketi vsakega zabojnika. 

Glede na izkušnje lahko zapišemo, da je v 

štiričlanskem gospodinjstvu, z začetkom ločevanja 

odpadne embalaže od ostalih odpadkov, 

ki se še vedno mečejo v koš za smeti, tega 

potrebno odnesti zgolj parkrat tedensko, prej 

pa je bilo to skoraj vsakodnevno opravilo. 

Če imate na voljo večji prostor v katerem 

lahko shranjujete odpadno embalažo, je še 

racionalnejše že doma ločevati embalažo po 

materialih in potem vsebino samo stresti v 

ustrezen zabojnik na ekološkem otoku. 


V Sloveniji letno vsak državljan 

v povprečju proizvede 

300 kg odpadkov. 

Od tega nastane 80 kg odpadne 

embalaže. Zaradi 

rasti kupne moči in bruto 

domačega proizvoda pa se 

približujemo evropskemu 

povprečju, ki znaša 150 kg 

odpadne embalaže na 

prebivalca. 

1. 1. TRIADA 

TRIADA 

OSNOVNA OSNOVNA OSNOVNA ŠOLA ŠOLA ŠOLA 

REGIJA REGIJA 

REGIJA 

OŠ STANETA ŽAGARJA LIPNICA POŠ OVSIŠE GORENJSKA 

OŠ DRAGA KOBALA MARIBOR PODRAVSKA 

OŠ MILOJKE ŠTRUKELJ, POŠ LEDINA GORIŠKA 

OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA ILIRSKA BISTRICA NOTRANJSKA 

OŠ CANKOVA POMURSKA 

OŠ ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU KOROŠKA 

OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA GORENJSKA 

OŠ ŠENTJERNEJ DOLENJSKA 

OŠ LJUDSKI VRT, POŠ GRAJENA PODRAVSKA 

OŠ VIDE PREGARC OSREDNJA SLO 

OŠ ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU KOROŠKA 

Naši koraki 

9

Zobozdravstvena 

ordinacija 

prenovljena 

Sedaj še prijaznejše okolje za 

paciente 

V mesecu maju je zobozdravnik Rudi 

Höfferle temeljito prenovil svojo ordinacijo 

v Zdravstvenem domu Škocjan. Potrebno investicijsko 

vzdrževanje je izvedel zaradi dotrajanih 

instalacij ter zaradi potrebe po sodobno 

opremljeni ordinaciji s pripadajočimi 

prostori. Zamenjal je instalacije za vodo, 

kanalizacijo, elektriko ter talne obloge. Ordinacija 

sedaj premore dva stola za paciente 

ter sodobno logistiko za zobozdravnika in 

asistentko. Moderno opremljena ordinacija 

nam nudi prijazen sprejem ter nam je v ponos. 

Petra Petra Pozderec, Pozderec, univ.dipl.prav. 

univ.dipl.prav. 

Direktorica Direktorica Direktorica OU OU Občine Občine Škocjan 



Pridobitev aparata 

za analizo krvi in 

urina 

Občina Škocjan je podarila v uporabo 

splošni ambulanti Škocjan, aparat za analizo 

nekaterih krvnih preiskav in analizator 

urina. Tako bodo našim pacientom postale 

nekatere preiskave bolj dostopne, rezultati 

pa bodo znani skoraj takoj. Seveda je ta 

možnost le za nekatere preiskave, večino 

preiskav bo potrebno še vedno opraviti v 

laboratoriju v zdravstvenem domu Novo 

mesto ali v Šentjerneju. S to pridobitvijo se 

je kakovost zdravstvenih storitev v Škocjanu 

izboljšala. Občini Škocjan se najlepše 

zahvaljujem in pričakujem plodno sodelovanje 

še naprej. 

Paciente ambulante Škocjan obveščam, 

da bo ambulanta v času letnih dopustov 

Sonce naj nam bo prijatelj 

Prihaja težko pričakovano poletje, ki nas bo ogrelo z božajočimi 

sončnimi žarki. Da bodo le-ti resnično napolnili naše telo z energijo 

in ne povzročili bolečih opeklin in dolgotrajnih poškodb kože 

si preberite nekaj zanimivosti. 

Koža Koža pokriva telo (skupna površina je od 

1,6 – 1,9m2 ) in s tem organizem varuje pred 

vdorom mikrobov, pred prekomernim izhlapevanjem 

tekočin iz telesa, uravnava telesno 

temperaturo, omogoča občutenje bolečih in 

prijetnih dražljajev, varuje organizem pred 

sončnimi žarki, sodeluje pri izločanju telesu 

nepotrebnih ali škodljivih snovi… 

Sestavljena je iz treh plasti, ki so povrhnjipovrhnji 

ca ca(epidermis), 

usnjica (dermis) in podkožje. 

Povrhnjica je debela približno milimeter. Zgornji 

del te plasti (stratum corneum) je sestavljen 

iz mrtvih, poroženelih celic, ki neprestano 

odpadajo kot drobne luske. Vsebuje keratin 

in je tisti del kože, ki telo varuje pred 

mehanskimi vplivi okolja. Pod tem delom je 

živi del povrhnjice, kjer stalno nastajajo nove 

celice. Tukaj so tudi melanociti, celice ki 

tvorijo zrnca barvila (pigment melanin). Ta 

del odigra bistveno vlogo pri zaščiti kože pred 

škodljivimi vplivi sončnih žarkov, ker se pod 

vplivom ultravijoličnih žarkov poveča količina 

pigmenta, ki ščiti spodnje plasti kože. 

Sonce nam s svetlobo in toploto nudi veliko 

užitkov in je za številne življenje nujno 

potrebno. Hitro pa se lahko prelevi v sovražnika, 

saj so ultravijolični žarki (UV žarki), ki 

so prav tako del spektra elektromagnetnega 

valovanja, ob prekomernem izpostavljanju 

lahko povzročitelji sončnih opeklin, prezgodnjega 

staranja kože, sive mrene, kožnega raka… 

Ozonska plast absorbira žarke kratkih va- 

lovnih dolžin (UV-C), ki so za živa bitja smrtonosna 

in tako pomeni ščit okoli zemlje in je 

tako razsežnost problematike z ozonskimi luknjami 

res lahko zaskrbljujoča. 

UV-B so žarki srednjih dolžin in prodrejo 

do zgornjih plasti kože. Odgovor na njihov 

vpliv je porjavelost, v primeru pretiravanj pri 

sončenju pa nastanejo opekline. 

UV-A so žarki dolgih valovnih dolžin in 

prodirajo globlje v kožo. Povzročajo preobčutljivost, 

obenem pa so odgovorni za globinske 

poškodbe strukur elastina, kolagena 

in dednih zasnov celic. Koža postane manj 

prožna in se guba, žile pa so tanjše in bolj 

krhke. Dokazan je tudi njihov vpliv pri razvoju 

kožnega raka. 

Ti so tako odgovorni za pozne posledice 

prekomernega izpostavljanja soncu, ki se lahko 

pokažejo tudi veliko let kasneje. Zdi se kot 

da si celice zapomnijo vso škodo, ki jo povzročimo 

v letih pridobivanja modne zagorele 

polti. 

Koža pozna kar nekaj mehanizmov, da se 

ubrani škodljivih vplivov sončnih žarkov. 

Eden od njih je povečana tvorba pigmenta 

melanina, ki preprečuje prodiranje žarkov v 

spodnje plasti kože. 

Izpostavljanje umetni UV svetlobi v solarijih 

je lahko priprava kože na večjo osončenost 

v poletnih mesecih. Ravno tako pa je 

potrebna previdnost in prava mera, ker ima 

pretiravanje enake posledice kot pretirano 

sončenje. Dolgoročno kožo spreminja in 

Foto: Foto: Martin Martin Martin Strašek 

Strašek 

odprta le dopoldan, večino časa do 10 ure, 

kajti med dopusti se medsebojno nadomeščamo 

z zdravnicami iz Šentjerneja. 

Preživite poletne dni čim bolj prijetno. 

Mirjam Mirjam Mirjam VV 

Vide VV 

ide KK 

Katič, K atič, dr dr dr.med., dr dr.med., 

.med., s sspec. 

s pec. s sspl. 

s pl. med. 

med. 

pospešuje staranje kože. Poškodbe so večje, 

če so žarnice dotrajane ali poškodovane. 

Previdnost pri izpostavljanju soncu je potrebna 

predvsem pri svetlolasih in svetlopoltih 

ljudeh, otrocih, ljudeh, ki imajo nekatere 

kožne bolezni, bolnikih z visokim krvnim pritiskom 

ali srčnih bolnikih in pri uživanju nekaterih 

zdravil. 

Za vse ostale pa velja nekaj nasvetov, da 

bo sonce res pomenilo užitek in ne mučno 

doživljanje vsakega giba opečene kože. 

Ne izpostavljajmo se soncu med 11.00 in 

16.00 uro in se izogibajmo močni, neposredni 

svetlobi. Uporabljajmo pokrivala svetlih 

barv in sredstva za zaščito pred sončnimi žarki. 

Tega je v trgovinah in lekarnah že široka 

paleta in si vsak lahko najde najprimernejšo. 

Varovalna moč je označena z zaščitnim faktorjem 

SPF in številko (višja kot je številka, 

močnejša je zaščita). Zaščitno sredstvo potrebuje 

približno pol ure, da je učinkovito in 

zato ga nanesemo toliko časa pred izpostavljanjem 

soncu. Po kopanju ali obilnem znojenju 

ga moramo ponovno nanesti. Uporabljajmo 

kvalitetna sončna očala, ki s certifikatom 

dokazano varujejo oči pred sončnimi 

žarki UV-A in UV-B spektra. 

Pomembno pa je vedeti, da do poškodb 

kože pride tudi v meglenem,oblačnem ali hladnejšem 

vremenu saj UV sevanje nima toplotnega 

učinka in daje tako varljiv občutek, da 

za opekline in dolgotrajnejše posledic v takem 

vremenu ni možnosti. 

V pomoč so tudi vrednosti UV indeksa, ki 

ga objavlja Meteorološki zavod republike Slovenije 

v dnevnem časopisju. Označuje pa kategorijo 

izpostavljenosti in primerno zaščito. 

V koži poteka pod vplivom sončne svetlobe 

tudi sinteza vitamina D 3 , a je znano, 

da je za to najbolj primerno 15 minutno 

sončenje, ker je po tem koža zasičena 

z novo nastalim vitaminom. 

Tako lahko zaključimo, da je sonce 

za življenje na planetu, ki ga

iz novomeške porodnišnice 

V mesecu maju so v novomeški 

porodnišnici rodile: 

Alenka Praznik iz Dolenje Stare vasi dečka, 

Cilista Kovačič iz Dobruške vasi dečka, 

Snežana Kovačič Dobruške vasi deklico, 

Marjetka Prešern iz Dobruške vasi deklico, 

Damjana Vene iz Dul deklico. 

Čestitamo! 

Čestitamo! 

imamo začasno v najemu nujno potrebno in 

povezano z nešteto prijetnimi doživljanji. 

Zavedati pa se moramo, da je porjavelost samo 

obrambni mehanizem telesa pred poškodbami 

kožnih struktur, ki imajo lahko za 

nas tudi zelo neprijetne posledice. 

Na koncu vam želim, da bi se z upoštevanjem 

kakšnega izmed zgornjih nasvetov v mesecih, 

ki prihajajo počutili dobro v svoji koži 

pod svetlim in toplim soncem. 

Na koncu bi samo še opozorila, da bosta 

ambulanta in posledično tudi lekarna v poletnih 

mesecih (julij, avgust) imeli zaradi letnih 

dopustov spremenjen delovni čas. Natančnejše 

obvestilo bo pravočasno možno 

videti tudi na zgoraj omenjenih ustanovah. 

Sabina Sabina Repše Repše Šturm, Šturm, Šturm, mag. mag. farm. farm. 

farm. 

Lekarna Lekarna Škocjan 


POOOTREEES!!! 

Uprava Republike Slovenije za zaščito in 

reševanje je v šolskem letu 2004/2005 razpisala 

državni natečaj na temo »Naravne in druge 

nesreče – Potres« za predšolske otroke in 

učence od prvega do osmega oz. devetega 

razreda. Cilj natečaja, ki so se ga udeležili tudi 

učenci Osnovne šole Frana Metelka s Podružnično 

šolo Bučka, je bil poglobiti znanje o 

možnih naravnih nesrečah ter poznavanje 

ukrepov osebne in vzajemne zaščite v primeru 

potresa. Natečaj je potekal v štirih starostnih 

kategorijah. Predšolski otroci in učenci 

prvega razreda devetletke so sodelovali le 

z likovnimi izdelki, ostali učenci pa tudi z literarnimi. 

Na regijskem tekmovanju je bilo kar pet 

nagrajencev z Osnovne šole Frana Metelka 

Škocjan: Jan Jan Pris Pristov Pris in Matic Matic T TTršinar 

T ršinar pod 

mentorstvom Natalije Globevnik, Nina Nina T TTabor 

T abor abor, abor 

Sebastijan Sebastijan Pene Penein 

Lucija Lucija Martinčič Martinčičpod 

mentorstvom 

Vide Cizel ter trije s Podružnične 

šole Bučka: Tina Tina Gradišar Gradišar, Gradišar Marko Marko Gradišar 

Gradišar 

in Denis Denis Robek Robek pod mentorstvom Martine 

Peterlin. Dobitniki priznanj regijskega natečaja 

so bili 12. maja 2005 nagrajeni na Osnovni 

šoli Belokranjskega odreda Semič. 

Matic Matic T TTršinar 

TT 

ršinar ršinar, ršinar učenec drugega razreda devetletke, 

je s svojo likovno mojstrovino prepričal 

tudi državno komisijo in se 17. maja 

2005 na Izobraževalnem centru Republike 

Slovenije za zaščito in reševanje na Igu pri 

Ljubljani v družbi staršev in mentorice Natalije 

Globevnik udeležil zaključne prireditve 

državnega natečaja. Da je uspeh nekaj posebnega, 

pričajo tudi številke, saj je bilo izmed 

skupno 2500 likovnih del na državnem 

nivoju nagrajenih le 20 del oz. izmed 550 prispelih 

literarnih del je bilo nagrajenih le 15 

del. 

Čestitke vsem nagrajencem! 

In vi, dragi bralci, ali veste, kako ravnati v 

primeru potresa? 

Natalija Natalija Globevnik 

Globevnik 

Sabina Jerele uspešna 

na mednarodnem 

likovnem natečaju 

Revija Likovni svet iz Celja je organizirala 10. mednarodni likovni 

natečaj na temo Tihožitje. OŠ Frana Metelka Škocjan je sodelovala 

s petnajstimi risbami, skupaj z 11.204 likovnih del iz 48 držav. 

Mednarodna žirija je izbrala najboljša 

dela, ki so razstavljena v Galeriji likovnih 

del mladih v celjskem gradu. 

Med izbranimi deli je tudi risba SAB- 

INE JERELE, učenke 5.razreda. 

Slavnostna podelitev unikatnih priznanj 

in otvoritev razstave je bila 

20. maja 2005, v amfiteatru celjskega 

gradu. Zbrali so se nagrajenci iz Singapurja, 

Turčije, Norveške, Romunije, Hrvaške, 

Srbije in Črne gore, Rusije, Slovaške 

in Slovenije ter predstavniki veleposlaništev, 

ravnatelji, mentorji in ljubitelji 

likovne umetnosti. 

Program so izvedle Jadranka Tavčar 

z igranjem na gong in plesalke Plesnega 

foruma Celje, pod vodstvom koreografinje 

Goge Stefanovič Erjavec. 

10. mednarodno likovno razstavo je 

odprl župan mestne občine Celje, Bojan 

Šrot. 

Mentorica: Mentorica: Mentorica: Vida Vida Cizel 

Cizel 

Sabina Sabina Jerele Jerele z z unikatnim unikatnim priznanjem priznanjem pred 

pred 

razstavljeno razstavljeno risbo. 

risbo. 


Naši koraki 11

Bralni značkarji praznovali 

Na OŠ Frana Metelka v Škocjanu je bila v petek, 27. maja 2005, zaključna 

prireditev bralne značke. Naj vas spomnim, da je Bralna značka 

gibanje, ki otroke in mladostnike vzpodbuja k branju. »Trudimo se, 

da bi jim olajšali in polepšali stik s knjigo in jim tako pomagati, da bi 

se z njo SPOPRIJATELJILI,« so zapisali v Društvu Bralne značke Slovenije 

skupaj z njenim predsednikom pisateljem Slavkom Preglom. 

Začetki tega gibanja segajo v leto 1960, na 

OŠ PREVALJE na Koroškem, začetnika sta bila 

tedanji ravnatelj šole in pisatelj Leopold 

SUHODOLČAN (današnji učenci bolj poznajo 

njegovega sina pisatelja PRIMOŽA SU- 

HODOLČANA) ter profesor slovenščine na 

tej šoli Stanko KOTNIK. 

Takrat najbrž niti nista razmišljala, kaj bosta 

s svojim dejanjem sprožila po osnovnih 

šolah širom po Sloveniji – pravo bralno revolucijo. 

Tako se v letošnjem šolskem letu 

končuje 45. sezona bralne značke, ki smo jo 

začeli zelo radodarno in vzpodbudno. Vsi 

slovenski prvošolci so septembra lani prejeli 

slikanico – pesniško zbirko Srečka Kosovela 

MEDVEDKI SLADKOSNEDKI, seveda za 

vzpodbudo, da bodo pridno segali po knjigah 

tudi v prihodnje. 

In kako je bilo z bralnimi značkarji na naši 

šoli v šolskem letu 2004/2005? Od 311 učencev, 

kolikor jih obiskuje našo šolo, je bilo 193 

bralnih značkarjev, in sicer 47 s predmetne 

LITERARNI KOTIČEK 


stopnje in 146 z razredne stopnje. Zaslužijo si 

iskrene čestitke, tako bralni značkarji kot njihove 

razredničarke in razrednik, kar še posebej 

velja za učitelje z razredne stopnje. Pohvalili 

pa smo tudi vseh 22 učencev s POŠ 

Bučka in njihove razredničarke. 

Devet osmošolcev pa si je zaslužilo naziv 

»zlati bralec«, saj so bili vseh osem let zvesti 

dobremu branju in seveda tudi bralni znački. 

To so: Ester Černik, Teja Rupar, Davor Tramte, 

Jože Vovko, Mojca Žibert, Nina Bobič, Gorazd 

Kovačič in Katja Martinčič. Vsed devet 

se je 5. maja 2005 pridružilo ostalim »zlatim 

bralcem« na zaključni prireditvi BZ v KC Janeza 

Trdine v Novem mestu, kjer so za nagrado 

prejeli 2 bogati knjižni nagradi. 

Tedaj smo vsi nastopajoči prisluhnili Andreji 

Jernejčič in njenemu potopisnemu šovu 

o Ekvadorju. Ker nam je bila všeč, smo jo 

povabili tudi na našo šolo, ko smo na zaključni 

prireditvi BZ ob diapozitivih, številnih 

predmetih, ob njihovih oblekah in glasbi 

spoznali Indijo – pisane barve revežev. 

Pravijo, da kdor bere, zlo ne misli, prav tako 

velja, da kdor potuje, zlo ne misli. Za oboje 

– bralce in popotnike – pa velja, da si širijo 

obzorje svojega duha ter si bogatijo in plemenitijo 

svoja življenja ali kot je napisal Walt 

Disney: »V knjigah je skrito veliko več zakladov, 

kot so jih zakopali roparji na Otoku zakladov 

… najboljše pa je, da lahko to bogastvo 

uživaš slehrni dan svojega življenja.« 

Mentorica Mentorica Bralne Bralne značke 

značke 

Marinka Marinka Marinka Cerinšek 

Cerinšek

Učenci naše šole se že vrsto let udeležujejo 

srečanj društev Mladi gasilec, ki potekajo 

konec septembra po različnih krajih Slovenije. 

Srečanje je dvodnevno in se ga udeležijo 

učenci tistih šol, ki so na predhodnjih regijskih 

srečanjih dosegli najboljše rezultate. Organizacija 

letošnjega, jubilejnega 25. srečanja, 

je bila zaupana naši šoli, tako smo prevzeli 

tudi skrb za prenočitev učencev, udeležencev 

srečanja. S tem, ko učenci eno noč 

(5. (5. del) 

del) 

Piše: 

kaplan Andrej Rovšek 

Prihod v Kartum 

11. februarja 1848 so uzrli Kartum. Stopili so 

pravzaprav na starokrščanska tla. Nubijsko - 

egiptovska Cerkev je nekoč segala do sem. V 

petem stoletju je začela slabiti zaradi notranje 

needinosti in krivoverstva in kasneje začela 

odpadati v islam. Nekatere mošeje so bile sezidane 

na tameljih starokrščanskih cerkva. 

Kartum - arabsko “Slonji rilec”, na kar spominja 

oblika dolgega polotoka, na katerem 

mesto leži, je zgrajeno na sotočju Belega in 

Modrega Nila, 269 m nad morjem. S kopne 

strani ga je tedaj varoval obrambni zid. Mesto 

je imelo tedaj 30.000 prebivalcev. V letih 

1821 - 1824 je nastalo iz vojaškega taborja Ismail 

- paše, sina Mohameda Alija, osvajalca 

Sudan. Najbolj ubožne hiše iz opek, sušenih 

na soncu, so bile tako borne, “da vanje najbolj 

ubog kranjski kmet ne bi zaprl niti svojih 

koz” (pismo misionarja Martina Dovjaka). Ob 

Nilu je bilo zeleno, nekoliko dlje pa se je če 

začenjala puščava. Temperature so se preko 

leta (po poročilih sodobnika, raziskovalca 

Prenočevanje učencev, 

udeležencev srečanja 

društev Mladi gasilec 

prespijo pri svojih vrstnikih iz kraja gostitelja, 

navežejo nova poznanstva in prijateljstva, 

spoznavajo navade gostiteljev. Učenci gostitelji 

skupaj s starši prevzamejo učence, udeležence 

srečanja, v petek ob šestih zvečer, 

potem ko so si ogledali zanimivosti kraja gostitelja 

in njegove okolice. Večer poteka ponavadi 

v sproščenem pogovoru in izmenjavi 

šolskih in obšolskih izkušenj med učenci. 

Učenci, udeleženci srečanja, se vrnejo s svo- 

Taylorja) gibale od do 55 st. v sušni dobi do 

13 st. proti koncu deževne dobe. 

Ker mesto leži v “najbolj nezdravem delu 

ene izmed najbolj nezdravih dečel na svetu”, 

kakor je zapisal Taylor, so prebivalce 

množično ugonabljale malarija, griža in koze. 

Arabci, že nekoliko pomešani s Hamiti, 

kot smola črni sužnji, “razkolniški” Kopti s 

svojim škofom, Turki, nekaj Italijanov, Francozov 

in dva Nemca so sestavljali prebivalstvo. 

V umazanem mestu je veljalo, da dobi 

največ pravic tisti, ki največ plača. Večina ljudi 

se je hranila s kruhom iz dure, premožnejši 

pa so jedli pšeničnega. 

Poljak pater Ryllo je od Osman - beja kupil 

vrt ob Modrem Nilu skupaj z velikim poslopjem 

v razpadajočem stanju. Sosed, neki moralno 

propadli Evropejec, je zanetil nasprotovanje 

do misionarjev, ker mu pobožni sosedje 

niso ugajali. Naposled se je celo Haled 

- paša po ostrem nastopu škofa Casolanija 

sprijaznil z navzočnostjo katoliških misionarjev 

in jim poslal po orientalsko prijazno pismo, 

ki pa ni bilo iskreno, kakor se je izkazalo 

v bljižnji prihodnosti. Ryllo je spet težko zbolel, 

vsem drugim razen Knobleharju pa je 

začel pohajati pogum. Knobleharja je krepila 

zavest, da “tisoči pobožno molijo za uspeh 

tega misijona”. Začeli so z načrti za gradnjo 

kapele, stanovanja in zgradbe za bodoče misijonske 

gojence. 

Casolani, Knoblehar in Vinco 

so se opravili krajše potovanje v 

Senaar, da bi preučili razmere. 

Ryllo kar ni mogel okrevati. Tiha 

nedeljska sveta maša jim je bila 

v veliko tolažbo. Obredov svetega 

tedna niso mogli imeti. Na 

veliko noč je Knoblehar maševal 

ob postelji bolnega Maksimiliana 

Ryilla, svojega nekdanjega 

ravnatelja na Propagandi. 

Svetniški Ryllo je Knobleharju 

narekoval pismo za Rim, v katerem 

prenaša vse svoje pravice 

na Knobleharja. To pismo je 

začel z besedami: “Ryllo moriente” 

(ko Ryllo umira). 

17. junija, na predvečer praznika 

svete Trojice, je “ta lepa duša” 

odšla k Bogu. Pokopali so 

ga na misionskem vrtu, kasneje 

Knobleharjev Knobleharjev delokrog 

delokrog 

jimi gostitelji v šolo v soboto ob 8.30. Po dosedanjih 

izkušnjah pomeni prenočevanje pri 

vrstnikih nepozabno doživetje tako za učence 

udeležence srečanja kot tudi za gostitelje. 

Učenci, udeleženci, so osnovnošolci, polovica 

z razredne in polovica s predmetne stopnje. Približno 

enakomerno so zastopani tudi po spolu. 

Ker je organizacija prenočišč kar precejšen 

organizacijski zalogaj, se bomo v naslednjih 

dneh obrnili na vas z vprašalnikom, s 

katerim vas bomo povprašali o možnosti prenočevanja 

otrok pri vas. Prosimo vas, da nam 

izpolnjen vprašalnik vrnete, saj nam boste 

tako pomagali ugotoviti potrebo po drugih 

načinih prenočevanja otrok. Za sodelovanje 

se vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. 

Za Za Za organizacijski organizacijski odbor 

odbor 

Marjan Marjan Cerinšek 

Cerinšek 

prenesli na kartumsko krščansko pokopališče, 

danes pa počiva v jezuitski grobnici v Matarieh 

pri Kairu, kamor je kosti pokojnega dal 

po koncu Mahdijeve muslimanske vstaje proti 

Angležem prenesti apostolski vikar Roviggio. 

Koptska krščanska četrt v Kairu Matarieh 

je po izročilu tudi kraj, kamor se je zatekla 

Sveta družina, ko je bežala pred Herodom. 

“Ta ljubeznivi škof Casolani”, kakor se izrača 

Knoblehar, je šel poročat v Rim, pa se nato 

vrnil na Malto, kjer je istega leta 1848 umrl. 

Angelo Vinco je odšel v Verono na zdravljenje, 

pa se kasneje vrnil v Kartum. Vtem sta v 

Kartumu ostala samo mladi, a že utrjeni Knoblehar 

in stari prekaljeni pater Pedemonte. 

Zaradi nemirov v Evropi 1848 pomoč ni 

več prihajala. Evropa in njeni prebivalci so 

imeli sami s seboj prevč skrbi. Prošnje v Lyon, 

na Dunaj in v Rim so bile zaman. Knoblehar 

se je obrnil na rojake. Škocjanski župnik Zalokar 

in Bučkljanar Partelj, duhovnik na Igu 

sta mu obljubila pomoč. 

Knoblehar je v Kartumu začel s šolo. S Pedemontejem 

sta poučevala v arabščini in italijanščini. 

Učence za svojo šolo je kupil kar 

na suženjskem trgu v Kartumu. Suženjstvo 

ga je resnično bolelo do dna srca, bil je zaradi 

tega ves potrt in žalosten, a je sklenil, da je 

vredno že zaradi teh revežev ostati v Sudanu, 

kjer “človeka, človeka, ki ki je je je odkupljen odkupljen z z dragoceno 

dragoceno 

Kristusovo Kristusovo Kristusovo krvjo, krvjo, prodajajo!” 

prodajajo!” 


Na praznik Vseh svetnikov 

je Knoblehar krstil prvo skupino 

dečkov. Od ganjenosti so 

jim po črnih licih tekle solze. 

Mladi katehumeni so noč 

pred krstom iz lastnega nagiba 

premolili. Eden od dečkov, 

krščen na ime Alojzij, je kmalu 

po krstu umrl. Njegov starejši 

brat je kazal ob smrti svojega 

brata veliko veselje. 

Začudenim sošolcem je govoril: 

“Veselim se, ker je Alojzij 

šel med angele.” 

Pred božičem se je misionarjema 

v Kartumu pridružil jezuitski 

novomašnik Jožef Kajetan 

Zara. Iz Evrope je spet začela 

dotekati pomoč. 

(nadaljevanje v prihodnji 

številki) 

Naši koraki 13

Benedikt XVI. – prehodni papež? 

Ko pišem te vrstice za naš občinski časopis 

od izvolitev novega papeža mineva natanko 

mesec dni. Velikega papeža Janeza Pavla 

II. seveda še nismo pozabili. Včeraj, na 

njegov 85. rojstni dan so se na mnogih krajih, 

zlasti pa še v njegovi domovini, vrstile mnoge 

spominske slovesnosti. Pred nekaj dnevi 

je iz Vatikana prišla tudi razveseljiva novica, 

da se je postopek za razglasitev papeža Janeza 

Pavla II. za blaženega že začel. 

Čeprav pokojnega papeža torej še nismo 

pozabili in ga pozabiti tudi ne moremo, pa 

smemo reči, da se je novi papež Benedikt 

XVI. neverjetno hitro usidral v naše srce. Hitro 

in z velikim upanjem ter vero smo ga kristjani 

sprejeli za svojega. Odločitev kardinalov, 

da za naslednika Janeza Pavla II. izberejo Josepha 

Ratzingerja, njegovega najožjega sodelavca 

in prijatelja, se je izkazala za pravo. 

Pomisleki glede njegove starosti in domnevne 

pretirane konzervativnosti so se že začeli 

razblinjati. 

Pomenljive so njegove prve besede: 

Dragi bratje in sestre,”Po velikem papežu 

Janezu Pavlu II. so gospodje kardinali izvolili 

mene, preprostega malega delavca v Gospodovem 

vinogradu. 

Tolaži me dejstvo, da zna Gospod delovati 

tudi z nezadostnimi orodji, predvsem pa se 

izročam vašim molitvam. V veselju vstalega 

Gospoda in z zaupanjem v Njegovo pomoč 

gremo dalje. Gospod nam bo pomagal in Marija, 

njegova sveta mati, stoji ob nas. 

Joseph Ratzinger je, kot je sam izjavil, želel 

starost preživeti v miru, se upokojiti…, toda 

Božja volja, ki se je izkazala po glasovanju 

kardinalov volivcev je bila drugačna: izbran 

je bil za Kristusovega namestnika in Petrovega 

naslednika, za katerega na zemlji ni počitka, 

ampak (kar se je najlepše izkazalo v življenju 

in smrti Janeza Pavla II.) zgolj razdajanje 

in izgorevanje do zadnjega diha. 

Papež Benedikt XVI. je v svojem nagovoru 

ob sklepu konklava povedal, da v sebi po 

eni strani čuti strah zaradi odgovornosti, ki 

mu je bila naložena, po drugi strani pa je 

hvaležen Gospodu, ki nikoli ne zapusti svoje 

črede. Ta hvaležnost pa je po njegovih besedah 

močnejša od vsega in to zaradi milosti, 

ki mu jo je izprosil njegov predhodnik papež 

Janez Pavel II. Papež Benedikt XVI. pravi: “Zdi 

se mi, da čutim, kako njegova močna roka 

stiska mojo; zdi se mi, da vidim njegove sijoče 

oči in poslušam njegove besede, ki so v 

tem trenutku namenjene predvsem meni: ‘Ne 

bojte se!’. 

Smrt svetega očeta in trenutke, ki so sledili, 

sprejema kot izredno milost za vse. Slednja 

se je izražala v veliki veri, ljubezni in duhovni 

solidarnosti mnogih. Vrh pa je ta milostni čas 

dosegel ob dnevu papeževega pogreba.Benedikt 

XVI. se zaveda, da papež Janez Pavel 

II zapušča pogumnejšo, svobodnejšo in mlajšo 

Cerkev, Cerkev ki z mirom gleda v preteklost 

in se ne boji prihodnosti. Ob tem poudarja, 

da se bo tudi on zavzemal za uresniči- 


tev smernic drugega vatikanskega Cerkvenega 

zbora. ”Velik poudarek daje papež Benedikt 

XV. letu evharistije. Vse nas vabi naj v 

prihodnjih mesecih povečamo ljubezen do 

Jezusa v evharistiji, ter na pogumen in jasen 

način izrazimo svojo vero v resnično Gospodovo 

prisotnost. 

Po zgledu svojega predhodnika veliko pozornost 

posveča mladim, ki so prihodnost 

Cerkev ter je že obljubil, da se zagotovo udeleži 

srečanja mladih v Koelnu. 

župnik upnik Damjan Damjan Damjan Štih 

Štih 

P.S.: Od pisanja tega članka je minilo že kar 

nekaj časa. Vmes sem imel priložnost skupaj 

z dekanijskimi duhovniki poromati na grob 

pokojnega papeža Janeza Pavla II. Množice 

vernikov, ki se iz dneva v dan zgrinjajo v cerkvi 

sv. Petra in potrpežljivo (tudi več ur) čakajo, 

da se vsaj za trenutek ustavijo in pomolijo ob 

grobu Velikega papeža, pričujejo o svetosti 

tega velikega moža, ki verne in neverne nagovarja 

tudi po svoji smrti. 

Z novim papežem smo se »srečali« na splošni 

avdienci na Trgu v. Petra. Avdience se je 

udeležilo blizu 30.000 ljudi. Benedikt XVI. je 

vse prijetno presenetil z neverjetno sproščenostjo 

in odzivnostjo. Posebej pa nas je na- 

Grb Benedikta XVI. 

govorila njegova sedaj že splošno znana ponižnost: 

Ko je ob koncu avdience ljudstvo 

začelo vzklikati njegovo ime, se ni dal častiti 

– nemudoma je začel peti latinski Očenaš. 

Pridružili smo se mu v hvaležnosti Bogu za 

papeža, ki z vsem svojim bitjem daje slavo 

edino Njemu, ki mu res pripada, sam pa ostaja 

pri tem nevredno orodje v Božjih rokah. 

V trodelnem grbu, ki ga je izbral Benedikt XVI., 

takoj prepoznamo tako imenovanega »freisinškega 

Etiopca«. V levo obrnjena glava temnopoltega Afričana 

s krono je bila prisotna že leta 1316 v grbu 

stare srednjeveške škofije-principata v Freisingu. 

Posebnost v novem papeškem grbu predstavlja 

podoba tako imenovanega Korbinijanovega medveda 

s tovornim sedlom. Podoba se nanaša na legendo, 

povezano z ustanoviteljem, zavetnikom in 

duhovnim očetom freisinške škofije, škofom sv. Korbinijanom, 

ki je na starodavnem Bavarskem oznanjal 

evangelij v 8. stoletju. Po pripovedovanju legende 

je med enim izmed njegovih potovanj v Rim 

medved raztrgal njegovo tovorno žival. Svetnik je 

tako ukazal medvedu, naj namesto tovorne živali 

sedaj on nosi njegovo prtljago do Rima. Ko je prispel 

v Rim, je medveda izpustil na prostost, ki se je tako vrnil v gozdove njegove domovine. 

Pomen te legende je ta, da je krščanstvo udomačilo divje poganstvo in tako na Bavarskem 

postavilo temelj nove velike kulture. Korbinijanov medved kot »Božji nosač« simbolizira 

tudi breme, ki ga predstavlja papeška služba. 

Tretja sestavina grba pa je školjka, ki ima različne simbolične pomene. Najprej se nanaša 

na znamenito legendo o svetem škofu in cerkvenem učitelju Avguštinu (354-430). Medtem 

ko se je ta sprehajal ob morju in meditiral o neprodorni skrivnosti Svete Trojice, je srečal 

otroka, ki je s školjko nosil morsko vodo v majhno luknjo, ki jo je izkopal na plaži. Ko ga je 

sv. Avguštin vprašal, kaj dela, mu je ta odgovoril: »Preden boš ti doumel skrivnost Svete 

Trojice, bom jaz prelil morje v to luknjo«. Školjka je torej simbol Božje neizmernosti. 

Simbolizira pa tudi »romarjevo školjko«, ki se nanaša na enega izmed osrednjih pojmov 

drugega vatikanskega cerkvenega zbora »potujoče Božje ljudstvo«, katerega vrhovni pastir 

in voditelj je postal sedaj Benedikt XVI. Že kot nadškof je simbol školjke vključil v svoj 

nadškofovski grb. 

Nad grbom je upodobljena škofovska mitra (in ne več papeška tiara kot v grbih njegovih 

predhodnikov), pod njo pa metropolitski palij. 

Iz Iz slo slovens slo ens ens enske ens e oddaje oddaje oddaje Radia Radia V VVatik 

V atik atikan atik an

Dan odprtih vrat v naši skupnosti skupnosti 

Skupnost Cenacolo si bolj kot vse drugo želi, 

in za to je tudi rojena, da bi vsi, ki smo v njo 

prišli, našli mir in srečo. Vsi pa vemo, da je to 

mogoče le v okolju, kjer se človek dobro počuti. 

In mi fantje in prve slovenske hiše smo ga 

našli v vašem kraju, kar se je včeraj kar najbolj 

zgovorno pokazalo na dnevu 

odprtih vrat. 

Dolgo smo molili, da bi naša prva hiša v 

Sloveniji zaživela v tem prelepem okolju v 

pravi luči in včeraj so bile vse naše molitve 

uslišane, saj ste nam dragi škocjanci s 

svojo veliko udeležbo kar najlepše pokazali, 

da na naši poti nismo sami. Iskreno se 

vam zahvaljujemo za zaupanej in podporo, 

ki ste nam jo izkazali. Saj ste nam tako 

vlili novih moči za nadaljevanje naše poti 

v želji pomagati drug drugemu in bit zgled 

vsem mladim, da je z molitvijo delom in 

iskrenim prijateljstvom mogoče premagati 

vse težave. 

V V molitvi molitvi vedno vedno vedno z z vami vami fantje fantje iz 

iz 

skupnosti skupnosti Cenacolo Cenacolo 

Cenacolo 

P.S. Nagrajencem našega kviza in tekmovanja 

v streljanju enajstmetrovk sporočamo, 

da nagrade lahko prevzamejo kadarkoli. 

Sejemska pot 

Včasih je v naših krajih življenje teklo precej 

drugačo kot v današnjih časih. Ljudje so 

hrano pridelovali doma, velik del so jo porabili, 

kadar pa so kaj prihranili, najpogosteje 

vino ali žganje so se odpravili na dolgo pot – 

na sejem, kjer so prodali stvari, ki so jih imeli 

in kupili kar jim je primanjkovalo. Jasmina 

Mlakar si je za diplomsko nalogo izbrala preučevanje 

sejemske poti. V nalogi ne opisuje le 

sejemsko pot, temveč razmišlja kako bi pot 

lahko ohranili v današnjem času kot del naše 

kulturne dediščine. Jasmina je predstavila 

nalogo: 

»V diplomski nalogi z naslovom Nekdanja 

sejemska pot Škocjan-Sevinica, kot možnost 

rekreacijske in učne poti, je obravnavana pohodniška 

pot, ki povezuje Škocjan ter druge 

vasi ob južnem vznožju severnega Krškega 

gričevja s Sevnico. Pot je bila še pred nekaj 

desetletji pomembna povezava teh krajev s 

Sevnico, kar se domačini še dobro spominjajo. 

Po tej poti so namreč domačini vsakodnevno 

nosili prodajati svoje pridelke, 

predvsem vino in žganje v Sevnico in po železnici 

naprej v Zasavje ali Zagreb. 

V prvem delu naloge je podrobneje predstavljena 

kulturna in naravna dediščina, ki se 

nahaja ob sejemski poti Škocjan-Sevnica. Poleg 

arhitekturne in naravne dediščine, o kateri 

je bilo zbranega že veliko gradiva, se na 

sejemsko pot nanašajo zanimive zgodbice 

in pripovedke o mlinarjih, sejmarjih ipd. Namen 

diplomske naloge je bil pregledati in 

dopolniti gradivo o naravni in kulturni dediščini, 

predvsem za del poti, ki leži v občini 

Škocjan. S ciljem oblikovati zanimivo rekreacijsko 

in učno pot sem med domačini poskušala 

zbrati čim več zanimivosti in pripovedk, 

ki se nanašajo na sejemsko pot. Na osnovi 

zbranega gradiva sem v zaključku naloge 

oblikovala predloge za vključitev sejemske 

poti v širšo turistično ponudbo. 

Sejemska pot bi lahko predstavljala primer 

označene učne in rekreacijske poti, vsekakor 

pa bi se morala vklopiti v že obstoječo 

mrežo poti, da bi imel obiskovalec na voljo 

čim več izbire za preživljanje prostega časa. 

Pot je z učnega in rekreacijskega vidika zelo 

zanimiva in privlačna, saj jo poleg arhitekturne 

in druge kulturne dedišče spremlja tudi 

pestro naravno bogastvo.« 

Jasmina je nalogo zagovarjala na Višji strokovni 

šoli in si prislužila najvišjo možno oceno. 

S svojim raziskovanjem sejemske poti, 

kulturne in naravne dediščine, kot tudi rastlinstva, 

živalstva in zanimivih zgodb, ki so jih 

pripovedovali domačini ob poti, je oblikovala 

celoto. Sedaj je na vrsti občina s svojimi 

občani, da uresničijo ideje, ki jih predlaga 

Jasmina v zaključku naloge. 

Irena Irena Hočevar 

Hočevar 


Naši koraki 15

Naravne prvine same po sebi 

niso turistično pomembne. To 

postanejo takrat, ko se prepozna 

in smotrno uporabi njihov 

razvojni potencial. Naravne 

vrednote skupaj s kulturno dediščino 

predstavljajo jedro turistične 

ponudbe. Sestavine 

narave so ključnega pomena 

za rekreacijo in prostočasne 

aktivnosti, saj predstavljajo turistični 

motiv za obiskovalce 

in hkrati tudi prostor, kjer se 

turistično rekreacijske dejavnosti 

odvijajo. 

Slovenija 

Slovenija se po številnih kazalcih o kakovosti 

pokrajinotvornih sestavin uvršča v sam 

evropski vrh, saj jo označuje izjemna pokrajinska 

pestrost in biotska raznovrstnost. 

Zaradi njene geografske lege se narava na 

kratke razdalje izredno hitro spreminja. Turist 

bo v Sloveniji na razdalji dobrih 250 km 

prečkal kar štiri povsem različne naravnogeografske 

makroregije Evrope: Sredozemlje, 

Alpe, Dinaride in Panonsko nižino. Pokrajinsko 

pestrost povečuje tudi velika reliefna 

energija z višinsko pasovitostjo, kraške 

poteze skoraj polovice ozemlja, lega ob 

najsevernejšem delu Jadranskega morja, trije 

podnebni tipi, vinorodni rajoni, raznovrstni 

vodni viri ter številni tipi vegetacije. 

Preplet pokrajinskih vzorcev dodatno potrjuje 

veliko pejsažno raznolikost. Naj številke 

povedo ostalo: imamo več kot 700 naravnih 

spomenikov, 151 urejenih kraških jam 

(vseh skupaj pa je več kot 6400), okoli 260 

slapov, 7000 izvirov, 200 jezer, 78 vrelcev termalnih 

in mineralnih voda, dva morska akvatorija, 

mokrišča, dva manjša ledenika itd. 

Slovenija je svetovni fenomen: na ozemlju, 

ki predstavlja borih 0,014% kopnine Zemlje, 

živi okoli 2% vseh znanih vrst rastlin in živali 

na planetu! 

Kaj pa občina Škocjan? 

V pokrajinskem mozaiku slovenskega 

ozemlja je območje naše občine prava mavrica 

zanimivih in dobro ohranjenih naravnih 

vrednot. Občina leži na stiku Krškega 

gričevja in Krške ravni, kar označuje ključne 

naravne poteze tega območja. Gričevnata 

pokrajina v prepletu z ravnino daje odlične 

možnosti za izletništvo, pohodništvo, 

kolesarjenje in doživljanje pejsažne raznolikosti 

pokrajine. Med nosilce pokrajinske 


Naravne vrednote in 

turistični razvoj 

pestrosti štejemo tudi raznovrstne vodne vire: 

Raduljo z njenimi okljuki, Dolski potok s 

slikovito ozko dolino in slapovi, Čolnišček z 

mestoma že lepo vidnimi nastajajočimi pragovi, 

številni izviri, jezero in nekatera manjša 

lokalna mokrišča. Ne smemo pozabiti na zeleno 

lepotico Krko, ki riše črto južne meje 

občine. Naše vode so razmeroma čiste, saj 

jim je bilo prizanešeno industrijsko onesnaženje, 

niso pa se mogle povsem izogniti kmetijskemu 

obremenjevanju. Med naravne vrednote 

občine štejemo tudi raznovrstno vegetacijo: 

gozdna območja v nekaterih najbolj 

odmaknjenih predelih občine (dolina Urbinčka 

in Črnega potoka) že dobivajo značilnosti 

pragozda. Kjer si podajata roke gozd in 

travnik, se nizajo igrivi gozdni robovi. Nekatere 

rastline so prava botanična redkost 

v slovenskem in celo evropskem merilu. 

Za njihovo ohranjanje si prizadevajo v Zagraškem 

logu, za rastišča nekaterih posebnosti 

pa vedo le lokalni prebivalci in njihove 

prave vrednosti morda še ne poznamo. 

Zatočišče za številne ptice je območje zamočvirjenega 

Krakovskega gozda. Verjetno 

jih ni malo, ki imajo v ranem jutru pogled 

na cele družine srn, in ki so po treh 

korakih izpred domačega praga že v objemu 

narave. Vse te dobrine, ki nas obkrožajo 

nimajo tržne vrednosti. Pa se zavedamo 

njihovega bogastva? 

Jelk Jelka Jelk Jelka 

a TT 

Tršinar TT 

ršinar ršinar

Društvo vinogradnikov Škocjan uspešno 

sodelovalo na 33. tednu cvička v Kostanjevici 

Boštjan Bouhan Stara vas cviček 15,57 SM 

Marijan Dolenšek Dol. Laknice cviček 15,60 SM 

Slavko Gramc Dobruška vas cviček 15,67 SM 

Franc Jarkovič Dobrava cviček 15,93 ZM 

Stane Jerman Hrastulje kerner 16,70 SM 

Marjan Kirar Dobruška vas cviček 15,60 SM 

Marko Kirar Dobruška vas kerner 16,50 SM 

Alojz Kralj Zagrad cviček 15,57 SM 

Janez Kralj Dobruška vas cviček 15,67 SM 

Roman Krmc Goriška vas modra frankinja 16,73 SM 

Franci Matko Male Poljane beli pinot 17,23 ZM 

Franci Matko Male Poljane sauvignon 17,57 ZM 

Anton Mehak Gorenje Dole cviček 15,73 SM 

Marjan Oberč Hrib cviček 16,00 ZM 

Ivan Petrinič Škocjan chardonay 17,03 ZM 

Ivan Pirc Čučja Mlaka laški rizling 16,27 SM 

Anton Rodič Tomažja vas renski rizling 16,93 SM 

Franci Rupar Telčice cviček 15,57 SM 

Slavko Skušek Dobruška vas cviček 15,67 SM 

Franci Smrekar Stara Bučka modra frankinja 17,67 ZM 

Franci Smrekar ml. Stara Bučka laški rizling 16,53 SM 

Jože Smrekar Zalog cviček 15,83 ZM 

Jože Škof Tomažja vas cviček 15,87 ZM 

Ivan Tramte Zloganje cviček 15,63 SM 

Marjeta Tramte Zloganje laški rizling 16,37 ZM 

Alojz Tršinar Gorenje Dole cviček 15,67 ZM 

Janez Vide Tomažja vas cviček 15,70 SM 

Jože Vovko Velike Poljane beli pinot 17,47 ZM 

Roman Vrček Grmovlje cviček 15,87 ZM 

Vsem dobitnikom medalj oziroma priznanj čestitam in želim, da bi bil letnik 2005 še boljši. 

33. teden cvička, ki je potekal 27., 

28. in 29. maja v Kostanjevici je naše 

društvo sodelovalo s 55 vzorci, vseh 

skupaj pa je bilo 973 vzorcev. Od 

tega več kot polovica cvičkov. Naše 

društvo je vse tri dni na stojnici točilo 

najboljše ocenjena vina naših 

vinogradnikov. Prvi dan smo se 

udeležili tudi povorke, ki so se ji 

pridružili tudi naši konjerejci, zato 

hvala Niku Oberču za prevoz 

z lojternikom. V nedeljo je bila 

redna skupščina, na kateri smo 

volili novega predsednika zveze 

društev vinogradnikov Dolenjske. Izvoljen 

je bil novinar Jože Žura iz Novega mesta. 

Najvišjo oceno naših vinogradnikov je prejel 

Franci Smrekar veliko zlato medaljo za modro 

frankinjo letnik 2003, ki je prejel 18,10 

točke. 

Medalje so prejeli še naslednji naši vinogradniki: 

Na pohod po 

telških gričih 

Članice Društva podeželskih žena Škocjan 

smo se na prvomajsko nedeljo odpravile 

na pohod. Zbrale smo se v Gorenjih 

Dolah, od koder smo pot nadaljevale mimo 

telških vinogradov do kmetije Celestina 

na Zgornjih Vodalah. Med potjo smo se pogovarjale 

in uživale v naravnih lepotah lepe 

pokrajine. Po dve urni hoji smo prispele do 

kmetije, kjer smo se okrepčale in si ogledale, 

kaj vse lahko ponudijo gostom, ki se ustavijo 

pri njih. Kmetija leži na zanimivi lokaciji, 

od koder je čudovit razgled na škocjansko 

dolino in okolico vse do Gorjancev. 

Čeprav je bila hoja naporna, smo na to hitro 

pozabile in se polne lepih vtisov vračale 

proti domu ter si obljubile, da se bomo kmalu 

zopet odpravile na podobno pot. 

Jožica Jožica Keglovič 

Keglovič 


Naši koraki 17

V soboto 4.6.2005 je Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem, v Gostilni Luzar organiziralo 

že 4. vseslovensko tekmovanje harmonikarjev na diatonični harmoniki za pokal 

Škocjana. Lahko se pohvalimo z udeležbo, saj je bilo prisotnih kar 30 tekmovalcev in še to 

predvsem izven meja naše občine. Tekmovalce smo razvrstili v pet kategorij skupin, glede 

na starost in v vsaki kategoriji podelili prve tri pokale, vsak tekmovalec pa je prejel 

priznanje za udeležbo. Imeli smo tri člansko strokovno komisijo, ki se ji zahvaljujemo za 

pomoč ter opravljeno strokovno delo, Martini Kic, ki nam je napisala priznanja ter g. 

županu za vzpodbudne besede. Naj izpostavim še nam dobro znani imeni, to sta Matjaž 

Štrasberger, ki je prejel pokal za prvo mesto v svoji kategoriji in pokal za prvo mesto 

absolutnega zmagovalca za pokal Škocjan ter Janez Lekše, ki je prejel pokal za drugo 

mesto v svoji kategoriji. Na koncu nam je kar srce zapelo, ko so zaigrali vsi harmonikarji 

skupaj nam dobro znane melodije. 

Jerneja Jerneja Kic, Kic, tajnica tajnica TD TD Škocjan 


Po Trdinovi poti … 

Janez Trdina – zbiralec ljudskega blaga, pisatelj, 

pripovednik, profesor zgodovine in 

zemljepisa … Rojen pred 170 leti v Mengšu pri 

Kamniku, umrl pred 100 leti pokopan v Novem 

mestu na pokopališču Ločna. Njegove 

Bajke in povesti o Gorjancih znane vsakemu 

Slovencu. Dolenjci s ponosom povemo, da 

je Trdina pogosto prehodil Gorjance, se ustavil 

pri prijaznih domačinih, jim prisluhnil, 

njihove pripovedi literarno obdelal, zapisal. 

To je osnovnošolsko znanje. Manj znano je, 

da je bil odličen profesor (in velik rodoljub) 

predčasno upokojen (star 37 let), ker pač ni 

bil po volji oblastem. (Znana zgodba tudi 100 

let kasneje! Zgodovina se ponavlja …) 

Ampak jaz danes ne bi o tem. Raje o Gorjancih, 

Miklavžu, Trdinovem vrhu. O Gospodični 

– čudežnem studencu – ki iz »stark« na- 


redi »mladenke« pa malo kasneje. 

20. maja (po ledenih možeh, ki so bili letos 

vredni svojega imena) se je naredil prekrasen 

dan. Sončen, topel – tak, da bi ga bilo 

škoda zapraviti za delo (ta prispodoba ni zrasla 

na mojem zelniku ampak je last našega 

šaljivega šoferja Jožeta). Prav tak dan smo si 

izbrali za izlet. Poln avtobus veselih upokojencev 

se je udeležilo tradicionalnega srečanja 

Po Trdinovi poti. Do Miklavža smo se rav- 

Prevzem novega 

vozila GV1 v PGD 

V soboto, 28.06.05 

je potekal v Tomažji 

vasi slovesen prevzem 

novega gasilskega 

vozila GV1, ki 

je nadomestil dotrajan 

kombi z letnico 

1977. Na prevzemu 

vozila je sodelovalo 

110 gasilcev in veliko 

število vaščanov. 

Gasilci 

so pridobili tudi 

pomožni objekt, 

ki bo služil 

za potrebe društva 

( za srečelov, 

kuhinjo in sanitarije 

ob gasilskih 

veselicah). 

Isti večer je potekala 

tudi gasilska 

veselica z ansamblom 

Novi Spomini 

ter pevko Sašo 

Lendero. Veselica je 

privabila preko 1000 ljudi in šteje med najbolj 

uspele veselice v zgodovini PGD Tomažja 

vas. Za sodelovanje na prireditvi, 

no uglasili v petju (zasluga 

pevovodje Francija). 

Tam pa smo se 

priključili pohodnikom 

na Trdinov vrh 

(1181 m). 

Moremo in zmoremo. 

Tudi pragozd 

nam ni delal težav. 

Vmes pa občudovanje 

flore in favne. Na 

vrhu za nagrado jas 

en in čist pogled – razgled 

vse do Karavank. 

Še skupinske fotografije 

in hiter spust do 

Miklavža, kjer je bil 

kulturni program – 

posvečen Janezu Trdini (ki je kar 30 let preživel 

v Novem mestu in opeval našo Dolenjsko). 

V programu je sodelovalo tudi naše 

društvo. Inštrumentalna – pevska skupina Roženkravti. 

Bilo jih je veselje videti (»zal oblečene«) 

in poslušati. Izžarevali so veliko veselja in 

izvirnosti. Publiko so dvignili na noge in dobesedno 

»vžgali«. Za nagrado bodo sodelovali 

na državnem srečanju upokojencev v Postojni.

gasilskega 

Tomažja vas 

obisk in darove za vozilo se gasilci vsem 

lepo zahvaljujejo. 

Pr Predsednik Pr edsednik PGD PGD T TTomažja 

T omažja v vvas 

v as 

Janez Janez Lenart 

Lenart 

Druženje smo nadaljevali v novi restavraciji 

Vila Otočec, kjer smo imeli kosilo, ples. 

Opazovala sem razigrano družbo in si mislila: 

»Nismo bili pri čudežnem studencu, ki iz 

starih dela mlade. Pa vendar je izraz na obrazih 

kazal, kot da smo bili tam in bi se zgodil 

čudež.« Ta čudež je zadovoljstvo, zadovoljen 

človek izžareva. Prav ima Shakespeare: »Svojo 

krono nosim v SRCU, ne na GLAVI. Pravim 

ji ZADOVOLJSTVO. To je krona, ki je bila kraljem 

redkokdaj dana.« Take krone smo imeli 

na glavi. Da bi jih še dolgo! 

Spoštovani, cenjeni 

Janez Trdina – mene pa 

je zopet zagrabilo, da 

prebiram Vaše besede: 

šaljive, hudomušne, 

zbadljive, poučne, izvirne, 

včasih pravljične, - 

tudi grenkega priokusa. 

Tako je bilo in je življenje. 

In bo??? Zgodovina 

se ponavlja … SE ZA- 

RES PONAVLJA … 

20. 20. maja maja zapisala 

zapisala 

Joža Joža Luzar Luzar 

Luzar 

(Na željo avtorice je 

besedilo nelektorirano.) 


Naši koraki 19

Zaključek tekmovalne 

sezone 2004/05 

Počitniško vzdušje je po uspešno 

zaključeni sezoni zavladalo 

tudi v Rokometnem klubu Škocjan. 

Tako članice, kadetinje kot 

starejše deklice se bodo za kratek 

čas oddahnile od treningov 

in tekmovanj. Vendar ne za dolgo, 

saj se v začetku avgusta že 

začenjajo priprave za vse hitreje 

prihajajočo sezono 2005/06. 

S starejšimi deklicami se bomo udeležili 

Rokometne šole mladih v Izoli, ki jo vodi velik 

celjski strokovnjak prof. Tone Goršič. Tudi 

šolske interesne dejavnosti na OŠ Šmarjeta 

in OŠ Škocjan se bodo z koncem šolskega 

pouka zaključile. V vseh skupinah interesnih 

dejavnosti rokometa na obeh osnovnih šolah 

je bilo vključenih več kot 100 mladih rokometašev 

in rokometašic. Z fantovsko in dekliško 

ekipo OŠ Škocjan smo nastopali v turnirskem 

sistemu tekmovanja Mini rokomet v 

okviru projekta Rokometne zveze Slovenije: 

Rokomet moja igra. Prihajajočo sezono pa 

nameravamo vključiti tudi ekipi OŠ Šmarjeta. 

Rokometaši in rokometašice predmetne stopnje 

pa so tekmovali v sistemu šolskih športnih 

tekmovanj – šport mladih. 

Po končanem tekmovalnem delu sezone 

smo se udeležili tudi treh turnirjev. Na mednarodnem 

turnirju v Novem mestu smo zasedli 

drugo mesto. V svojih vrstah pa smo 

imeli tudi najboljšo strelko turnirja Filipo Ačkar. 

Na Hrvaškem v Sv. Nedelji smo ravno tako 

osvojili drugo mesto in kljub temu, da smo 

imeli tudi tokrat v svojih vrstah najboljšo strelko 

turnirja Tjašo Nadu nam je prvo mesto 

ušlo le za gol. 

V soboto, 18.6. pa smo na igrišču Osnovne 

šole Frana Metelka Škocjan gostili turnir v 

počastitev občinskega praznika – Knobleharjevega 

dne. Predstavile so se vse rokometne 

selekcije škocjanskega kluba. Tako se je v 

dvorani igral mini turnir mini rokometa. So- 


delovale so ekipe RK Sloge ter šolska fantovska 

in dekliška ekipa. Prepričljivo je zmagala 

ekipa Sloge, katere so tudi regijske prvakinje. 

Glavnina turnirja pa se je odvijala na zunanjem 

igrišču. Posebej je turnir zaživel ob domiselnih 

in humornih komentarjih vsakoletnega 

komentatorja Škocjanskega turnirja gospoda 

župana. Na igrišču so se pomerile mlajše 

deklice škocjanske in šmarješke osnovne 

šole in starejše deklice RK Škocjan z RK Sloga. 

V članski konkurenci so se pomerile igralke 

RK Sloga, RK Škocjan A in ekipa škocjanskih 

rokometašic, ki so prenehale z aktivnim 

igranjem rokometa (Škocjan B). Prvo mesto 

smo zasedle igralke RK Škocjan, drugo mesto, 

kot so se same poimenovale »veteranke« 

in tretje mesto ekipa Sloge in Hrvaške. 

Največ navdušenja publike pa je požela 

mlada in talentirana ekipa kadetov RK Škocjan. 

V svoji debitantski tekmi so fantje igrali 

proti ekipi RK Adria Krka in izgubili le za gol 

razlike. Večjo vrednost rezultatu daje tudi dejstvo, 

da je imela nasprotna ekipa v svojih vrstah 

najboljšega strelca kadetske lige in okrepitev 

in RK Trimo Trebnje. Očitno je bilo, da 

nam je športa za fante v Škocjanu primanjkovalo. 

Tako bomo skušali vsaj nekoliko zapolniti 

to praznino. Vendar pred nami je še 

veliko, veliko treningov in za njih potrebujemo 

primeren prostor – telovadnico rokometnih 

dimenzij. Vsi rokometaši/ce v Škocjanu 

si jo srčno želimo … in to čim prej! 

Klubsko vodstvo je z mislimi že pri prihajajoči 

sezoni. Do sedaj je znano le to, da bosta 

Tjaša Nadu in Filipa Ačkar kot posojeni 

igralki igrali za ŽRK Brežice, ki se je v tej sezoni 

prebil v 1. A državno ligo. Želimo njima 

veliko uspeha! 

Zinka Zinka Zinka Kosec, Kosec, Kosec, RK RK Škocjan 


Na slikah vidimo, kako grmovje 

visi na cesto in otežuje 

prevoznost le te. Prva takšna 

točka je v Ruhni vasi, druga 

pa od Dobruške vasi proti Vinjemu 

vrhu. Upamo, da bo zadeva 

čim prej obsekana.

Gradimo cesto v Osrečju Gradimo cesto v Osrečju - Občina Škocjan

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?