Priloga za učitelje - april 2006 - National Geographic junior

PREDLOG
Naravoslovni dan
ekskurzija k mlaki v bližnji okolici (ali drugi ustrezni vodi, lahko tudi živalski vrt)
5. razred
Živa bitja izmenjujejo snovi z okolico in jih spreminjajo:
Življenje v vodi in na kopnem
Medpredmetne povezave:
■ Družba
■ Slovenščina
■ Likovna vzgoja
■ Športna vzgoja
Povzetek članka:
■ Poznamo veliko vrst žab, znanstveniki pa odkrivajo še nove.
Mnogo vrst žab je ogroženih. Nekatere so že izumrle, nekatere
pa so videti nenavadne.
■ Žabe živijo v vseh okoljih na našem planetu, razen na Antarktiki.
Večina ima najraje vlažna območja, saj jih potrebujejo
za razmnoževanje. Ker človek močvirna tla izsušuje za
svoje potrebe, žabe izgubljajo svoje življenjsko okolje.
■ Strokovnjaki pravijo, da na dvoživke preži več plenilcev kot
včasih. Človek je naselil preveliko število rib, ki se hranijo z
žabjim mrestom.
■ Dvoživkam škodujejo tudi kemikalije. Te snovi onesnažujejo
vodo in pronicajo skozi kožo žab ter v njihovem telesu povzročijo
razne težave.
■ Mnoge žabe mutirajo — se spremenijo. Čedalje več žab ima
popačena telesa.
■ Spremembe povzročajo onesnaženje, bolezni in celo
ultravijolična svetloba. Premočna sončna svetloba škoduje
človekovi koži, poškoduje pa tudi žabja jajčeca.
■ Mutacije lahko povzročijo tudi zajedavci, ki bolezen razširjajo
v jezera in bajerje. Zbolijo lahko tudi druge dvoživke.
■ Kar vpliva na žabe, lahko vpliva tudi na druge vrste živali in
ljudi. S skrbnim ravnanjem v okolju bomo pomagali živalim
in sebi.
Uvodna motivacija:
■ Učitelj razdeli liste s spisom Frana Erjavca Žaba; učenci ga
preberejo.
■ Učitelj vodi razgovor o prebranem. Učence spodbudi k
iskanju misli, ki jim bo po njihovem mnenju najbolj pomagala
opazovati opisano žival ob mlaki v bližnji okolici.
■ RAZLIČICA: Učitelj prebere odlomek iz spisa.
Učenci poslušajo.
Aktivnosti učitelja in učencev:
■ METODA POJASNJEVANJA
Učitelj pojasni potek dela v naravi in opozori na primerno
vedenje med opazovanjem.
Učenci sprejmejo informacije o nalogah in pripravijo ustrezne
pripomočke za opazovanje in zapisovanje (pisala, lupe, daljnoglede,
razločevalne ključe, prenosni CD-predvajalnik …).
Delo na terenu
■ METODA RAZISKOVANJA (OPAZOVANJA, MERJENJA,
GRAFIČNIH DEL)
Učitelj vodi delo učencev med opazovanjem in jim svetuje
(pomaga) pri zbiranju podatkov.
Učenci opazujejo živa bitja v opazovanem okolju, štejejo
posamezne osebke, zapisujejo.
Izvedejo poskus z zvoki. Predvajajo zvočne posnetke posameznih
vrst žab. Poslušajo, ali se bo katera vrsta odzvala.
Tako lahko tudi potrdijo njeno navzočnost in jo prepoznajo.
Pri prepoznavanju si pomagajo z razločevalnimi ključi
(in zapisi na posnetku).
Skicirajo oblikovanost terena, označijo vrsto okolja v bližini
(njive, travniki) in skušajo ugotoviti (predvidevajo), kako je
obdelovano (gnojila, škropiva …).
Delo v učilnici (prostoru)
ODSTEKANE
ODSTEKANE
> ZABE
■ SODELOVALNO UČENJE Z METODO SLIKOVNO-GRAFIČNIH DEL
Učitelj vodi učence pri razdelitvi v skupine in delo skupin.
Učenci v skupini izmenjajo podatke, jih primerjajo, se posvetujejo.
Izberejo tiste, ki se jim zdijo pomembni. S podatki in
slikovnim gradivom izdelajo miselni vzorec (skica opazovane
vode), na primer:
V obliki histograma prikažejo število osebkov posamezne
vrste v času opazovanja.
■ METODA DELA Z BESEDILOM
Učitelj poda navodila za delo z besedilom.
Učenci berejo neumetnostno besedilo Odštekane žabe. Izpisujejo
podatke, ki sem jim zdijo pomembni v povezavi s prej
opazovanim okoljem.
■ METODA RAZGOVORA (PRIMERJANJA)
Učitelj vodi razgovor o prebranem besedilu in vzpodbudi
učence k primerjanju prebranega z opazovanim okoljem.
Učenci izbrane podatke iz besedila primerjajo s stanjem v
opazovanem okolju. Ocenijo stopnjo onesnaženosti opazovanega
življenjskega prostora.
■ SODELOVALNO UČENJE Z METODO PISNIH DEL
Učitelj poda navodila za delo v skupini in spremlja delo.
Učenci izdelajo načrt za ohranitev zdravega življenjskega
okolja, ki so ga opazovali (ali za izboljšanje razmer). Pri delu
si pomagajo s podatki iz članka in druge poučne literature.
Načrt zapišejo v obliki, ki jo sami izberejo.
■ METODA POROČANJA
Učitelj vodi poročanje skupin.
Skupine učencev predstavijo svoje načrte. Odločijo se, kako
jih bodo predstavili okoliškim prebivalcem ter kako jih bodo
pridobili za sodelovanje pri ohranjanju tega življenjskega
prostora.
Opozorilo: Če smo nabrali živali, jih moramo vrniti v naravno
okolje na kraj, kjer smo jih našli.
Opomba:
Vseh dejavnosti verjetno ni mogoče izvesti v enem dnevu.
Učitelj naj sam izbere tiste, ki najbolj ustrezajo njegovemu
načinu dela.
>
9