april 2011 - Duplek

Po 1. svetovni vojni se je gledali{ki
amaterizem naglo razvijal iz 2 razlogov:
poklicno gledali{~e v Ljubljani je
ponovno za~elo redno delovati, v Mariboru
pa je bilo na novo ustanovljeno.
Za tedanje igralske skupine je zna~ilna
razli~nost v kulturno politi~ni, ideolo{ki
in gledali{ko nazorski usmerjenost.
Vseslovenska Svoboda, Vzajemnost,
sokolska dru{tva, Zveza kulturnih
dru{tev, ki je izdajala zbirko gledali{kih
iger »Oder«, prosvetna dru{tva idr. Enako
usmerjene igralske skupine so se
med seboj tudi povezovale. Druge, med
njimi zlasti ljudski odri, so imele ve~ ali
manj stalne sezone in so se organizirale
kot redna amaterska gledali{~a.
Dramati~no dru{tvo v Ptuju, [entjakobsko
gledali{~e v Ljubljani, Ljudski oder
v Mariboru, ^italni{ki in Prosvetni oder
v Kranju, Krekovo dru{tvo, Sokolski
oder in Svoboda na Jesenicah, Vesna v
Zagorju »Rokodelski oder« v Ljubljani,
Celjski studio, Neodvisno gledali{~e v
Ptuju idr. Uprizoritev Ferdo Delak dramatizacije
Cankarjevega »Hlapca Jerneja«
na »Delavskem odru« v Ljubljani
je gledali{kemu amaterizmu utrla pot
v iskanje lastnega gledali{kega izraza.
Ljubiteljsko igranje se je nadaljevalo
tudi med NOB; amaterji so recitirali in
igrali na mitingih, skupaj s poklicnimi
igralci pa so igrali tudi v celove~ernih
igrah »Gledali{~e v NOB«. Po osvoboditvi
je amatersko dejavnost usmerjal oddelek
pri ministrstvu za prosveto SRS.
Letna sre~anja – novi korak v
razvoju
V desetletju 1973-83 je gledali{ki amaterizem
z na~rtnim uvajanjem novih,
samosvojih in izvirnih programskih
konceptov postal vsestransko kulturno
gibanje. Ta postopni in zahtevni proces
kulturnega ozave{~anja gledali{kih ljubiteljev
so konec 50. let spro`ile {tevilne
programske akcije Zveze Svobod
in prosvetnih dru{tev Slovenije.
S pomo~jo Prosvetnega servisa, ustanovljenega
1956 v Ljubljani, je Zveza
Svobod organizirala izposojevalnico
kostumov, rekvizitov in gledali{kih besedil,
strokovno priro~no knji`nico in
repertoarno posvetovalnico ter servis
za svetlobno in tehni~no opremo odrov.
Po 1957 je za~ela izdajati zbirke
Dramska knji`nica, Priro~niki in Ciklostirana
besedila.
Za uveljavitev sodobnej{ega gleda-
li{kega prepri~anja, ki temelji na ne-
34
Novice ob~ine DUPLEK
nehnem soo~anju ljubiteljske dejavnosti
z zahtevami dru`benega in kulturnega
razvoja, so bile odlo~ilne tudi
letne pregledne revije igralskih skupin,
ki so se za~ele 1958, se 1965 preimenovale
v Sre~anja dramskih skupin Slovenije,
1971 pa v Sre~anja gledali{kih
skupin Slovenije. S kriti~nimi pogovori
so med ljubitelji spodbujala ustreznej{e
vrednotenje lastnih uprizoritvenih
dose`kov. Na prvi reviji igralskih skupin
Slovenije v Velenju je sodelovalo le
7 skupin. @e naslednje leto pa je bila
poleg republi{ke organizirana rudi
prva revija igralskih skupin mariborskega
okraja. Kmalu so ji sledile druge
okrajne revije, pozneje pa podro~na in
ob~inska sre~anja.
[e odlo~ilnej{i vpliv na spreminjanje
zastarele miselnosti so imeli strokovni
seminarji, v za~etku namenjeni usposabljanju
amaterskih re`iserjev. Prvega
je organizirala Zveza Svobod 1959 v
Kopru. Seminarji so se postopoma preoblikovali
v redno, na~rtno in strokovno
vodeno vzgajanje vseh amaterskih
gledali{kih kadrov, ki delujejo v SRS
in na celotnem slovenskem kulturnem
prostoru. Od 1981 so osrednji seminarji
v Radencih. Vsakoletni seminarji
za mentorje gledali{kih kro`kov so se
za~eli 1970, z Na{o besedo 70 v Idriji
in Celju pa so se za~ele osrednje in
poznej{e obmo~ne in ob~inske pregledne
prireditve gledali{ke ustvarjalnosti
mladih in najmlaj{ih gledali{~nikov.
Zdru`enje gledali{kih skupin Slovenije,
ustanovljeno 1970, je s {tevilnimi programskimi
akcijami, predvsem s strokovno
pomo~jo gledali{kim skupinam,
uspelo spremeniti zastarelo miselnost
v ozave{~eno kulturno gibanje.
V Sloveniji deluje v okviru Zveze kulturnih
organizacij Slovenije okoli 900
odraslih, mladinskih in pionirskih
gledali{kih, recitatorskih in lutkovnih
skupin in kro`kov, od tega 14 gledali{~.
Zamejski Slovenci v Mad`arski,
Avstriji in Italiji imajo
okoli 150 gledali{kih in
lutkovnih skupin, ki se
povezujejo z amaterskim
gledali{~em in s
strokovnjaki v Sloveniji.
Amaterska gledali{ka
dejavnost je po drugi
svetovni vojni pri~ela
upadati.
Vse od leta 1978 do
2001 se na podro~ju
gledali{ke dejavnosti na Vurberku ni
ni~ uprizarjalo. Leta 2000 je bilo na
pobudo nekaj posameznikov ponovno
ustanovljeno dru{tvo pod imenom
Kulturno dru{tvo Vurberk, ki ga je na
za~etku vodila Marjana Krepek in do
naslednje prekinitve leta 2004 {e Milena
Pe~ar. V tem ~asu je dve predstavi:
Gustelj iz Dupelj (2001) in Mol~e~a
jezikavka (2003) re`iral Bojan ^ebulj,
upokojeni gledali{~nik.
Gustelj iz Dupelj, arhiv GDV
Mol~e~a jezikavka, arhiv GDV
Gledali{ko dejavnost v tem kraju vseskozi
spodbuja in podpira tudi sedanji
`upan in poslanec Janez Ribi~, ki se mu
ob tej prilo`nosti za to zahvaljujemo.
Tudi `upan je igral v {olski gledali{ki
skupini v predstavi Trnulj~ica (1965) in
tako sam okusil odrske u`itke.
Leta 2009 je bilo dru{tvo ponovno obujeno
pod imenom Gledali{ko dru{tvo
Vurberk in deluje {e danes. V re`iji
Kristijana Sandeta so uprizorili komedije
Nasvidenje nad zvezdami (2009),
Zme{njava (2009) in Kulturna prireditev
v ^rni mlaki (2010). V letu 2011 pripravljamo
komedijo Gospodi~na Mici.
Kulturna prireditev v ^rni mlaki, arhiv GDV