Anton P. ?eleznikar Informacijske meditacije - Lea

Anton P. Železnikar 

Informacijske 

meditacije 

Konceptualno in 

implemetacijsko o 

informacijskem, 

fizikalnem, 

zavestnem, 

podzavestnem in 

nadzavestnem 

English in 

Ljubljana, 24. oktobra 2012 Translation available 2012 

oktober 24. / completion after

c○Anton P. Železnikar, 2007, Volaričeva 8, SI-1111 Ljubljana, 

Slovenija, Evropska unija. 

Vse pravice pridržane. Tiskano v Sloveniji. Noben del te knjige 

ne sme biti uporabljen, reproduciran ali preveden na kakršen 

koli način brez pisnega dovoljenja, z izjemo kratkih navedb v 

kritičnih člankih in ocenah. Informacijo daje avtor ali njegov 

pooblaščenec na 

anton_zeleznikar@t-2.net. 

All rights reserved. Printed in Slovenia. No parts of this book 

may be used, reproduced or translated in any manner whatsoever 

without written permission except in case of brief quotations 

embodied in critical articles and reviews. For information address 

the author or his attorney at 

anton_zeleznikar@t-2.net. 

CIP Kataložni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

659.2 

Železnikar, Anton P., 1928– 

Informacijske meditacije 

Konceptualno in implementacijsko o informacijskem, fizikalnem, 

zavestnem, podzavestnem in nadzavestnem 

Anton P. Železnikar. Ljubljana, 2007 

Vsebuje reference in kazalo stvari 

ISBN 961–xxxx–xx–x 

xxxxxxxxx

Predgovor 

To delo sem si vselej želel napisati kot razpravo o zavestnem, 

kot se mi je kazalo skozi učena dela drugih, 1 predvsem 

pa kot plod lastnih raziskovanj na filozofski in formalistični 

(novomatematični) ravni informacijskega. Začel 

sem nekoliko drugače, ko mi je zavestno ostalo v nezavednem 

ozadju, postavljeno v oklepaj kot tisto končno, ki mu 

je potrebna še fizikalna in simbolna substanca temelj 

na katerega bi se zavestno lahko postavilo v vsej svoji kompleksnosti 

strukture in organizacije pomena kot informacijskega 

fenomena. 

V mojih zgodnjih raziskavah se mi je informacijsko 

kazalo kot spontano, nastajajoče, krožno organizirano in 

prepleteno dogajanje, brez neposredne misli na zavestno. 

Izhajal sem iz svoje lastne znanstvene naravnanosti (privzgojenosti), 

ki lokalizira problem z redukcijo na sam objekt 

raziskave, kot je npr. tako imenovana abstraktna raziskava 

v matematiki, fiziki in tehniki. Ta ne upošteva tiste 

zavesti, ki navdihuje, usmerja, vodi in udejanja samo raziskavo, 

njeno duhovno, literarno in grafično izražavo. Verjetno 

si domišlja zavest kot nekaj danega in tako priročnega, 

da ga zaradi njegove razvidnosti sploh ni vredno upo- 

1 W. LOWEN. 1982. Dichtomies of the Mind. John Wiley & Sons. 

V tej smeri sem začel resneje razmišljati po branju recenzije Lowenove 

knjige v letu 1983. Tam je bila izražena misel, da tako kot računalnik 

razpoznava programe, možgani razpoznavajo mišljenje. Spoznavno 

se me je dotaknila ugotovitev, kako mišljenje gleda v svojo 

lastno strukturo in jo konceptualizira. Tu je ostala bržkone skrita kasnejša 

intenca, da začnem uresničevati svoj koncept informacijskega v 

zavesti in zavestnega kot informacijskega fenomena. 

iii

iv ANTON P. ŽELEZNIKAR 

števati. Že aksiomatika informacijskega pa je nekatere dileme 

informacijsko temeljnega postavila naravnost v okvir 

zavestnega, tudi komunikacijskega kot informacijsko posebnega. 

Po intenzivnih, več kot šestindvajsetletnih raziskavah 

mi je ostala problematika implementacije informacijske 

zavesti še v marsičen nedorečena in potrebna dodatnega 

navdiha za motivacijo podrobnejših raziskav. To presežno 

vrednost svojega raziskovanja sem skušal ujeti v informacijske 

meditacije, kot nekakšna napotila v podrobnejše 

konkretno oblikovanost informacijske zavesti. Informacijska 

zavest se mi je v tem raziskovanju in meditiranju 

kazala ne le kot umetna, tehnološko uresničljiva zavest, 

temveč tudi kot možnost in sposobnost (npr. formalistična 

primernost) globljega, natačnejšega in podrobnejšega 

raziskovanja in razumevanja same človekove zavesti. 

Vse očitneje mi je postalo, da tudi biološka zavest deluje 

ne le z uporabo informacije v svoji organizaciji, temveč se 

razvidno naslanja v svojih notranjih diskurzih na značilno 

informacijske fenomene, kot so etnični jezik, izkušnja barvitega 

dojemanja v podobah vidne in slušne narave, otipa, 

občutenja čutnosti in duhovnosti. 

V svojih abstraktnih raziskavah sem šel celo tako daleč, 

da sem pri raziskavah t. i. kvalij (qualia) vpeljal 

transparentno (dvodimenzionalno) barvno simboliko, ki mi 

je omogočila striktno razlikovanje jezikovnih, vidnih in 

slušnih informacijskih entitet in s tem tudi njihovo prepletanje 

v informacijski konstelaciji zavestnih fenomenov. 

Bralec naj se ne čudi, kako uživam v formalizaciji (glej 

formalistični izraz za rekurzivno strukturirani entropon

Informacijske meditacije v 

(α; α) [n] v meditaciji na strani 64), ki mi bistri pogled 

s svojo strogostjo (nedvoumnostjo), posledičnostjo odpiranja 

sicer nerazvidnega, z vplivnostjo na filozofsko inovativno, 

in naposled z videnjem nadaljne realizacije formaliziranega 

v teoriji in tehnološki implementaciji. Z globinskim 

formaliziranjem se medle in dostikrat še nedoločne 

predstave o informacijskem postavljajo v urejeno obliko, 

v implementacijski red možne uresničitve. To velja 

tako za golo informacijsko kot čisto zavestno. Npr. t. i. 

krožni fenomen informacijskega je tako mogoče filozofsko 

in formalno osnovati z vpeljavo nadaljevalnega operatorja 

⊚ in zadevnih dekompozicij splošnega in metafizikalističnega 

tipa, 

⊲⌈. . . ⊲⌈⊲⌈α⌉⌉ . . .⌉ in ⊲⌈. . . ⊲⌈⊲⌈α⌉⌉ . . .⌉, 

iterativne oblike. Ti formalizirani interpretaciji sta v tej 

obliki (glej Meditacije , str. 89 115) tudi prvič 

nazorno prikazani v tej študiji v slovenskem jeziku. 

To delo je pisano za slovenskega bralca in je delna 

kompilacija avtorjevih angleških in nemških prispevkov 

(glej http://www.artifico.org), prinaša pa tudi nekaj novih 

interpretacij, ki nekoliko drugače ponazarjajo koncepte iz 

omenjenih prispevkov. Meditacijski način obravnave ponuja 

tudi večjo svobodo v zaporednosti opisov informacijskih 

in zavestnih konceptov in hkrati omogoča svobodnejšo 

in intuitivno raznovrstnejšo predstavitev. In kar je 

morda najpomembnejše, ta spis je prvenstveno namenjen 

prihodnjim naporom za implementacijo informacijske zavesti 

s sodobno tehnologijo, kot bo realizirana v obliki so-

vi ANTON P. ŽELEZNIKAR 

ciabilnih in delovnih robotov v domačem okolju na eni 

strani, na drugi pa kot duhovni stroj v poslovnem svetu za 

zavestno odločanje in seveda pri raziskovalnem in umetniškem 

delu najširšega možnega obsega. 

To delo, ki je prvo te vrste v slovenščini, je namenjeno 

le ozkemu (izbranemu) krogu bralcev, saj leži problematika 

informacijske zavesti informacijskega in na 

njem utemeljenega zavestnega zunaj domen dandanašnji 

etabliranih znanosti, metodologij, praks in tehnologij. Problematika, 

ki ne izhaja iz sholastičnih oz. konvencionalnih 

znanstveno disciplinarnih podmen o fenomenu informacijskega 

in delovanju zavesti, ostaja tako neodvisna in prepuščena 

svojemu inovativnemu pohodu v prihajajoče razumevanje 

neločljivosti med informacijskim in zavestnim. 

Seveda pa uvidevnemu bralcu ne bi povedal vsega bistvenega 

o svojem delu, če ne bi posebej izpostavil svojo 

posebno ljubezen do abstraktnega, formalističnega in simbolno 

logicistično lepó oblikovanega in razvidno povedujočega 

pri prehodu iz abstraktnega v polje konceptualnega. 

Ta del moje usmerjenosti je poetičen, saj primerno govoreče 

in v globino zavesti informirajoče formalne izraze razume 

kot posebno poezijo človekovega abstraktnega duha 

2 , ki se utemeljuje hkrati kot implementacijsko, raziskovalno 

in tehnološko. 

Za tem delom stojim z navdihom svojih prednikov in 

vzornikov, z njihovo generacijsko duhovno premožnostjo, 

kultiviranostjo, občutljivostjo, odlikovanostjo, vrednotno- 

2 Prispevek te vrste je avtorjeva Poezija v informacijski dobi (Poesie 

im Informationszeitalter [30]), ki kaže primerjavo med klasično 

pesniškim in abstraktnim, še posebej informacijskim.

Informacijske meditacije vii 

stjo, zavestnostjo in samozavestnostjo. Radodarno razdajam 

znanje, kar sem ga pridelal v desetletjih s trdim, predanim, 

motiviranim, radovednostnim zavestnim delom. Ta 

spis o meditacijah je koncentrat tega dela, krona spoznanja 

nad informacijskim in zavestnim, kot se mi je in se bo še 

razraslo v filozofsko, konceptualno in tehnološko širino. 

Ta širjava je oporoka mojega spoznavanja in čustvovanja, 

je informacijsko v zavestnem in zavestno v informacijskem. 

Je napotilo k implementacijskemu obojega, k informacijski 

zavesti v živem in k tehnološkemu in duhovnemu 

v strojnem. 

V okviru implementacijskih naporov, ki bodo potrebni 

pri implementaciji informacijske zavesti, ostaja problem 

izbire primernih operandov v poteku dekompozicije in njenega 

nadaljevanja. Problem je tudi v začenjanju nadaljevalnih 

dekompozicij, tako da ostane ohranjen na samem 

začetku dekompozicije intencionalno določen pomenski 

kontekst. Ti problemi ostajajo povezani s posebnim načinom 

programiranja, ki ga lahko poimenujemo evolucijsko 

(nastajalno, generativno) programiranje, ki je posebna veja 

evolucijskega izračunavanja (evolutionary computation). 

Predloženi koncept informacijske zavesti je edini tovrstni 

projekt, ki mu je vrhovno vodilo tehnološka implementacija 

sistema zavesti. Vsa teorijska izhodišča, da ne 

rečem filozofija, imajo v svojih ozadjih možni (realni) implementacijski 

vidik, ki tako ali drugače predvideva tehnološko 

realizacijo sistema informacijske zavesti. Intencionalna 

struktura te okvirne študije je prikazana na Sliki 1 in 

kaže tudi vsebinsko bistvenost Informacijskih meditacij. 

Cilj je seveda zavestno prilagodljivi informacijski stroj

viii ANTON P. ŽELEZNIKAR 

Namen in tehnoloˇski cilj: 

Implementacija sistema informacijske zavesti 

Podcilji: filozofski, formalistični, metodoloˇski, implementacijski 

Informacijska 

filozofija 

Informacijska 

formalizacija 

Informacijska 

metodologija 

Informacijska dekompozicija kot razprtje kroˇznosti informiranja 

na mestu informacijskega grafa. 

Informacijski graf kot kompleksna operandno-operatorska 

struktura za nastajalno gibanje zavestnega dogajanja. 

Organizacija sistema informacijske zavesti s podzavestnimi, 

zavestnim in nadzavestnimi sloji. 

Informacijski stroj: Multiprocesorska arhitektura z najsodobnejˇso 

tehnologijo (kvantno, svetlobno, komunikacijsko). 

Inovacijski operacijski sistem stroja za doseganje potrebne 

kompleksnosti in konstituiranja sistema informacijske 

zavesti, skladno z nameni in cilji uporabnika. 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 15. marca 2007 

Slika 1: Intencionalna struktura te razprave in raziskave, s temeljnim 

namenom implementacije informacijske zavesti, prek informacijske 

filozofije, formalizacije, metodologije do informacijskega stroja.

Informacijske meditacije ix 

kot univerzalni namizni računalnik in kot sestavni del prihodnjega 

sociabilnega in delovnega robota. Ta računalnik 

naj bi skozi svojo uporabo dosegel stopnjo zavesti in potem 

bistveno prekosil svojega lastnika s samodejnim izpopolnjevanjem, 

skladno z namerami in željami uporabnika 

in uporabnikov. V tem smislu se bo stroj zavestno 

uporabniško specializiral in individualiziral. V okviru robotske 

funkcije bo s svojimi komunikacijskimi lastnostmi 

skrbel za družinske in proizvajalne potrebe, pa tudi za 

vzgojo, izobraževanje, čustveno svetovanje in druge potrebe 

človeka in delovne proizvodnje. 

Najpomembnejši izziv globinske raziskave sistema zavesti 

ostaja ustvarjalnost v živem in umetnem, njeno uresničevanje 

kot lastnosti aktualnega živega in možnega umetnega 

zavedanja. K temu cilju je danes vidna le še pot 

skrajno mogočega informacijskega konceptualiziranja, pomenskega 

razčlenjevanja ter jezikovnega, umskega, čutnega 

in drugače možnega opredeljevanja (informacijskega 

formaliziranja). Ustvarjalno informiranje v vseh svojih 

širjavah pomenskega kot informacijskega ostaja najvišji 

cilj tega izziva. 

Grafična in diagramska upodobitev koncepta ustvarjalnosti 

pa tudi sicer je namenjena likovnemu in z njim 

spoznavnemu razumevanju filozofije in teorije o informacijskem 

in zavestnem. Graf in diagram sta upodobitvi ubesedenega, 

filozofskega, teorijskega in formaliziranega. 

Večkrat sta prav graf in diagram izvor in posledica prvotno 

zamišljenega, iz njiju se lahko porodi globlji filozofski 

koncept in svojski formalistični pristop. Večdimenzionalni 

diagram lahko pomeni dodaten izziv pri konceptualizira-

x ANTON P. ŽELEZNIKAR 

nju projekcij ter prostorskih in časovnih odvisnosti rezultativnih 

informacijskih in zlasti zavestnih entitet. 

Informacijski stroj bo sčasoma postal tudi običajni namizni 

računalnik in s tem delovno orodje pri intelektualnem, 

načrtovalnem in drugem vsakdanjem delu. Poučevanje 

snovi s področja informacijske zavesti je možno že 

sedaj in zaradi interdisciplinarnosti problematike tudi na 

različnih fakultetah. Če si univerzitetna ustanova ali studiozni 

študent naredi kopijo te študije, že ima odlični referenčni 

okvir skupaj s še drugimi, tudi izčrpnejšimi dokumenti 

na spletni strani avtorja. Ta študija je tako nekakšen 

brezplačni dokument, ki ne potrebuje več bistvenega napora 

učitelja. 

Informacijske raziskave na področju zavesti pomenijo 

supremacijo v primerjavi s čistimi psihološkimi ali drugimi 

disciplinarnimi raziskavami, ker so pomensko utemeljenejše, 

interdisciplinarnejše, raziskovalno ambiciozneje 

pozicionirane in s tem znanstveno natančnejše. Poglavje 

23 (od str. 300 naprej) kaže nekaj primerov rabe določene 

informacijske metodologije v različnih raziskovalnih področjih. 

Ljubljana, 24. oktobra 2012 A. P. Ž. 

Zahvala 

Raziskave o informacijskem sem začel v letu 1986 v računalniškem 

podjetju Iskra Delta, kot možnost, da ustvarim 

novo platformo za širšo perspektivo, za filozofijo in implementacijo 

informacijskega v prihodnosti. Razen člankov 

o tej problematiki v časopisih Informatica in Cybernetica

Informacijske meditacije xi 

sem se leta 1987 že lahko pogovarjal o konceptu informacijskega 

s prof. TERRYjem WINOGRADom v Stanfordu, 

California, in s prof. STUARTom HAMEROFFom v Tusconu, 

Arizona. Za te začetne možnosti dela in dialoga 

se moram zahvaliti direktorju Iskre Delte, JANEZu ŠKRU- 

BEJu, dipl. ing. in seveda obema Američanoma. V ta kontekst 

spada tudi JOHN D. FREYDER, ki mi je kot podiplomec 

pomagal oblikovati začetno terminologijo in besedila 

v angleškem jeziku. 

Za prehod iz prvotno čisto informacijskega v zavestno 

se moram zahvaliti SUHRITu K. DEYu, profesorju matematike 

z Vzhodne illinojske univerze, EIU, v Charlestonu, 

Illinois. Njemu in dr. MITJI PERUŠu gre zahvala za organizacijo 

interdisciplinarne konference v novembru leta 

1998 v Charlestonu o Filozofiji in znanosti zavesti, kjer 

sem lahko izčrpno predstavil svoje informacijske raziskave 

ameriškim ter nekaterim indijskim in evropskim raziskovalcem. 

Zahvala gre tudi mojima recenzentoma, prof. VLADI- 

MIRju A. FOMICHOVu (Moskva) in prof. DEJANu RAKO- 

VIĆu (Beograd) za spodbude in komentarje k mojim delom. 

Zahvalo sem dolžan tudi prof. HELMARju G. FRAN- 

Ku, ki je z naklonjenostjo omogočil objave mojih del v 

nemškem jeziku. 

Moje delo sta občasno spremljala še dr. DAMJAN BO- 

JADŽIEV (Ljubljana) in prof. BHUPINDER SINGH ANAND 

(Indija), za kar se jima zahvaljujem. Anonimnih spremljevalcev 

mojega dela pa je verjetno še več, kar mi kaže 

števec obiskov na moji spletni strani. 

Objava vrste prispevkov v angleškem, nemškem, slo-

xii ANTON P. ŽELEZNIKAR 

venskem, hrvaškem in deloma ruskem jeziku na lastni 

spletni strani 3 , od začetnega obdobja Interneta dalje, najprej 

z brezžičnim in kasneje žičnim načinom prenosa podatkov, 

ne bi bila mogoča brez velikodušne pomoči sistemskega 

strokovnjaka, univ. dipl. inženirja, podjetnika, 

inovatorja in raziskovalca Andreja Souventa, za kar mu gre 

moja iskrena zahvala. 

Kot zunanja referenca se je moja spletna stran pojavljala 

tudi v Wikipedii pod geslom Artificial Consciousness, 

vendar je bila kasneje iz čisto sholastičnih prepričanj šolnikov 

po svetu opuščena. Čas za informacijsko zavest tako 

še ni napočil, še vedno prevladuje koncept umetne inteligence, 

kot se rutinsko podučuje na vseh koncih sveta. Prihodnost 

bo lahko pokazala, zakaj metodologija informacijske 

zavesti presega sholasticizem tehnizirane umetne inteligence. 

Ljubljana, 24. oktobra 2012 A. P. Ž. 

3 http://www.artifico.org

Kazalo 

1 Filozofsko 1 

1.1 Meditacije o informacijskem . . . . . . . . 1 

1.2 Informacijsko kot atribut zavestnega . . . . 1 

1.3 Informacijsko kot fundamentalno . . . . . 1 

1.4 Informacijska zavest . . . . . . . . . . . . 2 

1.5 O objektivnosti zunanjega in notranjega sveta 3 

1.6 Meditacije kot intuitivno . . . . . . . . . . 5 

1.7 Informacijsko v filozofiji . . . . . . . . . . 5 

1.8 Metafizikalistično . . . . . . . . . . . . . 6 

1.9 Raznolikost metafizikalizma . . . . . . . . 7 

1.10 Temeljna skrivnost filozofije . . . . . . . 8 

1.11 Znanstvene teorije . . . . . . . . . . . . . 9 

1.12 Negacija informacijskega . . . . . . . . . 9 

1.13 Ontološki pogled na informiranje biti . . . 10 

1.14 Konstituiranje koncepta »bit« . . . . . . . 12 

1.15 Glagolnik glagola »biti« . . . . . . . . . . 14 

1.16 Uničevalec biti . . . . . . . . . . . . . . . 17 

1.17 Meditacija ni pomensko omejena . . . . . 18 

1.18 Filozofija . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 

2 Fizikalno 20 

2.1 Kvantna zavest kot informacijsko . . . . . 20 

2.2 Potencialnost informacijskega . . . . . . 20 

2.3 Samozadostnost fizikalnega . . . . . . . . 21 

2.4 Fizikalnost informacijske zavesti . . . . . 21 

3 Informacijsko 23 

3.1 Informacijsko poimenovano . . . . . . . . 23 

3.2 Poimenovani informacijski prostor . . . . 23 

3.3 Filozofsko kot informiranje informacije . 24 

3.4 Informacijsko in jezikovno-gramatično . . 24 

xiii

xiv ANTON P. ŽELEZNIKAR 

3.5 Vprašanje implementacije informacijskega 26 

3.6 Problem informacijsko krožnega kot nadaljevalnega 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 

3.7 Raziskava osnovnega metafizikalizma 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 

3.8 Primer operatorskega uokvirjanja . . . . . 32 

3.9 Nadaljevalna dekompozicija . . . . . . . . 33 

3.10 Primeri nadaljevalne dekompozicije . . . 33 

3.11 Nadaljevalni metafizikalizem . . . . . . . 36 

3.12 Krožna informacijska formula . . . . . . 36 

3.13 Posplošitev krožnega informiranja . . . . 41 

3.14 Primer pisanja kot informacijska krožnost 43 

3.15 Dezinformacija kot intenca o nečem . . . 44 

3.16 Informacijsko danes . . . . . . . . . . . . 47 

3.17 Informon . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 

4 Simbolno 49 

4.1 Simbolno in terminološko jezika Z . . . . 49 

5 Formalistično 55 

5.1 Tehnološko kot formalizirano . . . . . . . 55 

5.2 Informirajoče kot aksiom . . . . . . . . . 55 

5.3 Informirano kot aksiom . . . . . . . . . . 55 

5.4 Metafizikalistično kot aksiom . . . . . . . 56 

5.5 Fenomenalistično kot aksiom . . . . . . . 56 

5.6 Simbolizem informacijskega . . . . . . . 56 

5.7 Informacijski prostor kot formalizem . . . 57 

5.8 Rekurzivno informacijskega . . . . . . . 58 

5.9 Asimetrija s slojevitostjo zavesti . . . . . 59 

5.10 Informacijska predstavljivost zavestno-sistemskega 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 

5.11 Entroponska rekurzivnost . . . . . . . . . 61 

5.12 Zavest kot informacijsko-pomenski oblak 64

Informacijske meditacije xv 

5.13 Pojasnila k modelu informacijske zavesti . 66 

5.14 Geometrijska ponazoritev sistema 

informacijske zavesti . . . . . . . . . . . . 68 

5.15 Večslojni model sistema zavesti . . . . . . 70 

5.16 Adekvatna geometrijska slika informacijske zavesti 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 

5.17 Nadzavestnost informacijskega prostora . 73 

5.18 Informacijski graf . . . . . . . . . . . . . 74 

5.19 Zavestni graf . . . . . . . . . . . . . . . . 74 

5.20 Fenomen izraza α⌈β⌉ . . . . . . . . . . . 77 

5.21 Zgodnji pogled na informacijsko zadevnost 80 

5.22 Rekurzivna izražava informona, entropona in 

informacijskega prostora . . . . . . . . . . 82 

5.23 Ozadje informacijske zadevnosti . . . . . 82 

6 Pomensko 84 

6.1 Jezikovno kot raba jezika . . . . . . . . . 84 

6.2 Jezikovni, vidni in slušni pomen . . . . . 84 

6.3 Lingvistični vidiki pomena . . . . . . . . 84 

6.4 Zavestno nastajanje pomena . . . . . . . 85 

6.5 Zavestno nastajanje protipomena . . . . . 85 

6.6 Beseda »pomen« . . . . . . . . . . . . . 86 

6.7 Razvoj pomena . . . . . . . . . . . . . . 87 

6.8 Najvišji možni pomen . . . . . . . . . . . 88 

7 Dekompozicijsko 89 

7.1 Informacijska dekompozicija . . . . . . . 89 

7.2 Vprašanje o nastajanju pomena . . . . . . 89 

7.3 Splošna informacijska dekompozicija . . 90 

7.4 Standardni simbolizem splošne dekompozicije 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 

7.5 Splošna dekompozicija operanda zzavest 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

xvi ANTON P. ŽELEZNIKAR 

7.6 Metafizikalistična dekompozicija . . . . . 95 

7.7 Variante metafizikalistične dekompozicije 97 

7.8 Informacijska zadevnost dekompozicije (oklepajni 

par ›⌈, ⌉‹) . . . . . . . . . . . . . . . 103 

7.9 Krožnost, nadaljevalnost in zadevnost 

metafizikalističnega . . . . . . . . . . . . 105 

7.10 Krožno dekompozicijsko kot nadaljevalno 108 

7.11 Splošni koncept dekompozicije . . . . . . 110 

7.12 Nastajanje dekompozicije med njenim izvajanjem 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 

7.13 Kako se usmerja funkcija dekompozicije? 113 

7.14 Programiranje zavestne funkcije . . . . . 114 

8 Zavestno 116 

8.1 Možgani in nastajanje zavesti, izkustva . . 116 

8.2 Razlika med dojemanjem možganov in zavesti 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 

8.3 Intencionalno ponavljajoče zavestno . . . 117 

8.4 Potencialnost zavesti brez skrivnosti . . . 118 

8.5 Temelj nastajanja zavesti . . . . . . . . . 118 

8.6 Zavedanje kot pomensko utemeljevanje . . 119 

8.7 Spoznavno-čustveni preplet . . . . . . . . 119 

8.8 Intenca h kompleksnemu in individualnemu 120 

8.9 Začetna kompleksnost zavesti . . . . . . . 121 

8.10 Osnovne lastnosti nadzavesti . . . . . . . 123 

8.11 Svetovnonazorske oblike zavesti . . . . . 123 

8.12 Informacijska nadzavest sodobnosti 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 

8.13 Ni je nad zavestjo 98) . . . . . . . . . . . . . 127 

8.14 Poimenovano . . . . . . . . . . . . . . . 128 

8.15 Primer poimenovanega kot verbalno, 

formalistično in grafično . . . . . . . . . 129 

8.16 Graf sistema formul . . . . . . . . . . . 131

Informacijske meditacije xvii 

8.17 Znanstvene raziskave zavesti . . . . . . . 134 

8.18 Usmerjevalno zavesti . . . . . . . . . . . 135 

8.19 Prednost trenutno razpoloženjskega . . . 136 

8.20 Nadzavest kot izraziti usmerjevalni in raziskovalni 

sloj zavesti . . . . . . . . . . . . . . 136 

8.21 Vrhunska naslada kot fenomen pod- in nadzavesti 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 

8.22 Razumevanje zavesti . . . . . . . . . . . 138 

8.23 Duh kot nastajajoča zavest . . . . . . . . 140 

8.24 Nezavedno . . . . . . . . . . . . . . . . 141 

8.25 Nadzavestni koncepti . . . . . . . . . . . 141 

8.26 Spomin . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 

8.27 Spomin informacijske zavesti . . . . . . 142 

8.28 Spominjanje . . . . . . . . . . . . . . . . 143 

8.29 Nadzavest seveda nima monopola . . . . 143 

8.30 Intuitivnost o nečem . . . . . . . . . . . 143 

8.31 Zavest je disruptivna . . . . . . . . . . . 145 

8.32 Kultura je stvar zavesti . . . . . . . . . . 145 

8.33 Zavedanje jaza . . . . . . . . . . . . . . 145 

8.34 Sistem zavesti se konstituira . . . . . . . 146 

8.35 Občasne generične psihoze . . . . . . . 146 

8.36 Spoznava . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 

8.37 Hudodelska zavest . . . . . . . . . . . . 155 

8.38 Zavest se poslovi . . . . . . . . . . . . . 157 

8.39 Umetna inteligenca proti informacijski zavesti 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 

8.40 Singularnost umetne inteligence . . . . . 166 

9 Čustveno 168 

9.1 Nežnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 

9.2 Skrb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 

9.3 Izražava, definicija, interpretacija in število čustev 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169

xviii ANTON P. ŽELEZNIKAR 

10 Ustvarjalno 171 

10.1 Ustvarjalnost umsko razvite zavesti . . . 171 

10.2 Ustvarjalnost kot operacijska lastnost . . 171 

10.3 Operatorji ustvarjalnega informiranja . . 172 

10.4 Pot od ideje do idejnega objekta . . . . . 174 

10.5 Izostrena vrhunska ustvarjalnost . . . . . 176 

10.6 Komponente ustvarjalnosti . . . . . . . . 177 

10.7 Ustvarjajoče (kreativno oblikujoče) . . . 181 

10.8 Intencionirajoče (nameravajoče) . . . . . 183 

10.9 Koncentrirajoče (z zbranostjo nastajajoče) 184 

10.10 Intuitivizirajoče (neposredno dojemajoče) 185 

10.11 Transcendirajoče (presegajoče, nadiskustveno 

nastajajoče) . . . . . . . . . . . . . . . . 185 

10.12 Originalizirajoče (izvirno nastajajoče) . . 186 

10.13 Koncipirajoče (zasnujoče) . . . . . . . . 186 

10.14 Invenconirajoče (izumevajoče) . . . . . . 187 

10.15 Inovirajoče (bistveno izboljšujoče) . . . . 187 

10.16 Konstituirajoče (strukturno določujoče) . 188 

10.17 Ambicionirajoče (za dosežek prizadevajoče, stremeče) 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188 

10.18 Reflektirajoče (premišljajoče, razglabljajoče) 189 

10.19 Hipotetizirajoče (domnevajoče) . . . . . 190 

10.20 Teoretizirajoče (logično trdeče) . . . . . 190 

10.21 Dokazujoče teorije (dokazujoče logično trditvenega) 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 

10.22 Korigirajoče (popravljajoče) . . . . . . . 192 

10.23 Meditirajoče (razmišljajoče) . . . . . . . 192 

10.24 Razumevajoče (dojemajoče) . . . . . . . 193 

10.25 Interpretirajoče (pojasnjujoče) . . . . . . 193 

10.26 Inspirirajoče (navdihujoče) . . . . . . . . 194 

10.27 Ustvarjalnost in zbranost . . . . . . . . . 194 

10.28 Ustvarjalnost kot informonski graf . . . . 195

Informacijske meditacije xix 

10.29 Ustvarjalno . . . . . . . . . . . . . . . . 198 

10.30 Transcendentno . . . . . . . . . . . . . . 199 

10.31 Refleksivno . . . . . . . . . . . . . . . . 200 

10.32 Avtonomna stanja zavesti . . . . . . . . 202 

10.33 Ustvarjalnost Huga Wolfa . . . . . . . . 202 

11 Informacijski graf v sistemu zavesti 205 

11.1 Temeljnost informacijskega grafa . . . . 205 

11.2 Graf kot akumulativno izkustvo . . . . . 205 

11.3 Koncept informacijskega grafa . . . . . . 206 

11.4 Miselni etnični jezik . . . . . . . . . . . 206 

11.5 Informacijski graf kot akumulativna entiteta 207 

11.6 Informacijska gramatika . . . . . . . . . 207 

11.7 Operandne in operatorske fraze . . . . . 209 

11.8 Jezikovna in zavestna mreža . . . . . . . 210 

11.9 Izkustvena pokrajina sistema zavesti . . . 211 

11.10 Podzavestni psevdograf . . . . . . . . . . 211 

11.11 Formalna opredelitev podzavestnega . . 212 

11.12 Formalna opredelitev zavestnega . . . . . 215 

11.13 Formalna opredelitev nadzavestnega . . . 216 

11.14 Sociopsihološki primer razumevanja cinizma 219 

11.15 Graf kot informacijska metodologija . . . 221 

11.16 Test s pomensko polnim grafom . . . . . 222 

11.17 Konstruiranje besedila iz grafa . . . . . . 225 

11.18 Splošna metodologija pomenske raziskave s polnim 

informacijskim grafom . . . . . . . . 227 

11.19 K definiciji polnega grafa . . . . . . . . 231 

12 Komunikacijsko 232 

12.1 Razumevanje komunikacijskega . . . . . 232 

12.2 Komunikacijsko kot primer informacijskega 232

xx ANTON P. ŽELEZNIKAR 

13 Jezikovno 234 

13.1 Informacijska raznovrstnost jezikovnega 234 

13.2 Poimenovanje kot zavestna odločitev 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234 

13.3 Ko se razvije, postane cinizem . . . . . . 235 

13.4 Raba etničnega jezika . . . . . . . . . . 236 

13.5 Pot k cilju . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 

13.6 Kultura . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 

13.7 Kaj je poimenovano brez pomena? . . . 241 

13.8 Informacijsko razumevanje vesolja . . . 243 

13.9 Etnični jezik . . . . . . . . . . . . . . . 245 

14 Vidno 247 

14.1 Gramatika vidnega . . . . . . . . . . . . 247 

14.2 Pomen vidnega . . . . . . . . . . . . . . 247 

15 Slušno 249 

15.1 Gramatika slušnega . . . . . . . . . . . . 249 

15.2 Pomen slušnega . . . . . . . . . . . . . . 249 

16 Sistemsko 250 

16.1 Sistemski model zavesti . . . . . . . . . 250 

16.2 Zavestna entiteta . . . . . . . . . . . . . 250 

16.3 Opredelitev sistema zavesti . . . . . . . 250 

17 Tehnološko 255 

17.1 Zavest kot cilj tehnološkega . . . . . . . 255 

17.2 Zadostna kompleksnost sistema zavesti . 255 

17.3 Tehnologija kot metafizikalizem informacijske 

družbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255 

17.4 Informatizacija zavesti . . . . . . . . . . 256

Informacijske meditacije xxi 

18 Znanstveno 257 

18.1 Znanost kot koncept v okviru zavesti . . 257 

19 Božje 259 

19.1 Bogovanje Boga . . . . . . . . . . . . . 259 

19.2 Bog kot informacijska entiteta . . . . . . 259 

19.3 Bog kot zmota . . . . . . . . . . . . . . 260 

19.4 Formalna analiza zmotne zadevnosti 

Boga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 

20 Supervenientno 264 

20.1 Supervenientno kot temeljno . . . . . . 264 

20.2 Supervenientno v okoljih spoznavnega . 264 

21 Implementacijsko 267 

21.1 Konkretnost implementacije informacijske 

zavesti . . . . . . . . . . . . . . . 267 

21.2 Vsebina implementacijskega . . . . . . . 267 

21.3 Primer začetnega osnutka sistema zavesti 273 

21.4 Evolucijsko informacijskega . . . . . . . 276 

21.5 Informacijski stroj . . . . . . . . . . . . 277 

21.6 Virtualnost informacijskega stroja . . . . 277 

21.7 Zavestna virtualnost bližnje prihodnosti . 279 

21.8 Implementacijski koncept sistema informacijske 

zavesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281 

21.9 Kaj je na samem vrhu zavesti? . . . . . . 285 

21.10 Implementacija informacijske ustvarjalnosti 286 

22 Splošno 290 

22.1 Smisel krožne supervenience . . . . . . 290 

22.2 Ukvarjanje z zavestjo . . . . . . . . . . 290 

22.3 Navzgornje raziskovanje zavesti . . . . . 291 

22.4 Navzdolnje raziskovanje zavesti . . . . . 291

xxii ANTON P. ŽELEZNIKAR 

22.5 Informacijsko in evolucija . . . . . . . . 292 

22.6 Historično informacijskega . . . . . . . 293 

22.7 Čas kot eksistencial zavesti . . . . . . . 296 

22.8 Revolucija v konceptu zavesti . . . . . . 298 

22.9 Globalizacija sveta . . . . . . . . . . . . 299 

23 Informacijske raziskave aktualne zavesti v Sloveniji 300 

23.1 Informacijske raziskave zavesti s polnimi grafi 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300 

23.2 Oblikovanje stavčnih shem . . . . . . . 302 

23.3 Primer diagramske ad hoc raziskave zavesti 304 

23.4 Idiom levičarske intencionalnosti . . . . 307 

23.5 Možnost informacijskih raziskav v politiki 308 

23.6 Možnost informacijskih raziskav v menedžmentu 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 310 

23.7 Možnost informacijskih raziskav v psihologiji 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 313 

23.8 Histerija . . . . . . . . . . . . . . . . . 316 

23.9 Levičarska razčlovečenost . . . . . . . . 320 

23.10 Podrobnosti levičarskega razčlovečevanja 332 

23.11 Možnost informacijskih raziskav o medijih 337 

23.12 Možnost informacijskih raziskav v filozofiji 337 

23.13 Možnost informacijskih raziskav v matematiki 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 338 

23.14 Informacijske raziskave sistema zavesti . 339 

23.15 Levičarska kriza . . . . . . . . . . . . . 339 

23.16 Superstrategija ZDA . . . . . . . . . . . 342 

23.17 Levičarska razkrojenost . . . . . . . . . 344 

23.18 Levocentrično . . . . . . . . . . . . . . 347 

23.19 Plinska hladna vojna . . . . . . . . . . . 349 

23.20 Levičarski ultracinizem . . . . . . . . . 352 

23.21 Redefinicija kapitalizma . . . . . . . . . 356 

23.22 Levičarska hierarhija potreb . . . . . . . 359

Informacijske meditacije xxiii 

23.23 Tovarišijska hierarhija potreb . . . . . . . 364 

23.24 Hierarhija potreb demokrata . . . . . . . 366 

23.25 Sistem hierarhije potreb . . . . . . . . . 368 

23.26 Sprevržena hierarhija potreb . . . . . . . 373 

23.27 Samoaktualizacija kot samospoznava . . 376 

23.28 Pomenska in protipomenska struktura cinizma 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 377 

23.29 Organizacijska struktura levičarske inteligenčnosti 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 379 

23.30 Izvirna ustvarjalnost proti nagrajevalnosti 381 

23.31 Levičarska inteligenca . . . . . . . . . . 383 

23.32 Formalizacija in uporaba polnega informacijskega 

grafa . . . . . . . . . . . . . . . . 386 

23.33 Nasprotja demokratičnega-levičarskega . 391 

23.34 Pomenski kompleks ustvarjalnosti . . . . 394 

23.35 Pomenski kompleks novinarskosti . . . . 408 

23.36 Primer časopisa Delo . . . . . . . . . . 411 

23.37 Druga republika kot protikoncept Prve republike 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413 

23.38 Novi svetovni red Bilderbergov . . . . . 414 

23.39 Provincialni red nomenklature . . . . . . 420 

23.40 Razvrednotenje javnega in zasebnega pomena 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 422 

23.41 Biološki modeli sinapse . . . . . . . . . 424 

23.42 Manirističen artizem . . . . . . . . . . . 427 

23.43 Politični karierizem . . . . . . . . . . . 430 

23.44 Nesposobnost vlade . . . . . . . . . . . 434 

23.45 Kako komunizem posnema inkvizicijo . 439 

23.46 Razpad zavesti . . . . . . . . . . . . . . 442 

23.47 Pregledni cekini nesposobnosti in psihotičnosti 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 446 

23.48 Čas ali brezčasovnost . . . . . . . . . . 449

xxiv ANTON P. ŽELEZNIKAR 

23.49 Kûčanizem in antikûčanizem . . . . . . 452 

23.50 Norost kot individualno prepričanje 

in normalnost kot politični koncept . . . 460 

23.51 Žižekizem . . . . . . . . . . . . . . . . 468 

23.52 Zizekism . . . . . . . . . . . . . . . . . 473 

23.53 Žižekismus . . . . . . . . . . . . . . . . 478 

23.54 Жiжekizm . . . . . . . . . . . . . 483 

23.55 Novi informativni program . . . . . . . 489 

23.56 Fenomen Janković . . . . . . . . . . . . 493 

23.57 Medijski konceptualizem . . . . . . . . 494 

23.58 Pingvinski nesmisel politična parodija 496 

24 Sklepna misel 499 

Stvarno kazalo 508 

Pregled informacijskih, zavestnih in fizikalnih poimenovanj 

konceptov ter avtorjev

Informacijske meditacije xxv 

Slike 

1 Intencionalna struktura te razprave in raziskave, s temeljnim 

namenom implementacije informacijske zavesti, 

prek informacijske filozofije, formalizacije, metodologije 

do informacijskega stroja. . . . . . . . . . . viii 

2 Projekcija predmetnega prek informacijskega in informacijsko-zavestnega 

na znanstveno kaže splošno problematičnost 

znanstveno-objektivnega. . . . . . . . . . 3 

3 Graf osnovnega metafizikalizma α |= α oblikuje le 

navidezno virtualna zanko, dejansko pa krožna formula 

(tranzicija) α |= α deluje kot generator oblikovanja 

kompleksnega pomena za operand α, ki vodi do 

njegovega informona. . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 

4 Primer trivialnega metafizikalizma v grafu (a) predstavlja 

vobče primer n-kratnega metafizikalizma v desnem 

grafu (b), njegovo razširitev, ki se ne konča z 

razprtjem, temveč ostaja razpoložljiva tudi po razprtju 

za nadaljnje razlage operanda α. . . . . . . . . . . . . 8 

5 Abstraktni koncept biti se oblikuje kot pomen v etničnem 

jeziku in v svojem bistvu zadeva zgodovino kot 

sholastiko filozofije, znanosti, empirije in drugega. Pomen 

relacijskih operatorjev ⊂ in ⊂◦ je opisan v povezavi 

s Sliko 13. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 

6 Vprašanje je seveda, kako se konstituira »bit« v filozofiji 

in kako v območju informacijsko zavestnega. . . 12 

7 Besedna in še drugačna analiza glagola »biti« in njegovih 

izpeljav, uporabljanih v filozofiji, s terminološko 

podlago Toporišiča [20]. . . . . . . . . . . . . . . 16 

8 Graf ponazarja nadaljevalno razvitje krožne serijske 

informacijske formule ϕ 

 

 

⊲ α1, α2, . . . , αn , ki za- 

ϕ ⊲ 

čne kot nekrožna formula ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ in se 

nadaljuje prek vmesnih stanj do nekega končnega stanja 

ϕm⊲ ψm, αm2, . . . , αmnϕm⊲ . . . . . . . . . . . . 40

xxvi ANTON P. ŽELEZNIKAR 

9 Trolinijski sistem dezinformacije slovenske levice, kot 

ga oblikujejo sindikalna propagandna linija, združena 

politična linija in ob njiju še poslovna-tajkunska-medijska 

linija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 

10 Rekurzivna zasnova informacijske zavesti, ki kaže hierarhijo 

in asimetrijo slojev kot podzavestno (entroponsko), 

zavestno in nadzavestno (informacijsko-prostorsko) 

pomensko strukturo. . . . . . . . . . . . . . . 62 

11 Rekurzivna zasnova informacijske zavesti, z uporabo 

oblakov namesto omejenih plasti na Sliki 10, povezano 

navzven, v vesolje. . . . . . . . . . . . . . . . . 65 

12 Virtualna geometrijska ponazoritev slojevitosti sistema 

informacijske zavesti. Beli segmenti svetlomodre 

zavestne oble predstavljajo trenutno dogajajočo se zavest 

z njenimi segmenti v treh podzavestnih in treh 

nadzavestnih oblah. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 

13 Matematizirani model sistema zavesti prikazuje višje 

sloje nadzavesti skupaj z nižjimi sloji podzavesti, ki se 

sporadično izmenjujejo in so tako na ta način medsebojno 

informacijsko (pomensko) prepleteni. . . . . . . 71 

14 Geometrijski model informacijske zavesti za poimenovane 

operande ai, i = 1, 2, . . . , n < ∞ upošteva lastnosti 

podzavestne-nadzavestne antisimetrije, hierarhije 

in prepletenosti vseh slojev sistema zavesti. . . . . 73 

15 Nadzavestni pogled na graf sistema informacijske zavesti. 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 

16 Prostorsko (v informacijskem smislu) razcepljeni graf 

sistema informacijske zavesti, kjer sta informon in enakoimenovani 

entropon ločena. Informonski graf je položen 

ločeno prek entroponskega, komunikacija med 

obema je tako lahko le naključna. . . . . . . . . . . . . 77 

17 Grafi informacijske zadevnosti ϕ⌈α⌉ in njenih možnih 

interpretacij. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 

18 Graf metafizikalistične dekompozicije tipa M 

→ ⌈α⌉. . 96 

19 Graf maksimalne, dvosmerne, metafizikalistične dekompozicije 

tipa 

7⇄⌈α⌉. . . . . . . . . . . . . . . . 96

Informacijske meditacije xxvii 

20 Graf običajne enosmerne metafizikalistične dekompozicije, 

 

→⌈a⌉, s krožno razmestitvijo vozlišč. . . . . . 98 

21 Graf nasprotne (reverzne) enosmerne metafizikalistične 

dekompozicije, 

←⌈a⌉, s krožno razmestitvijo 

vozlišč. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 

22 Informacijski graf dvosmerne metafizikalistične dekompozicije, 

 

↔ ⌈a⌉, s krožno razmestitvijo vozlišč. . . . 100 

23 Informacijski graf ločene dvosmerne metafizikalistične 


⇆ ⌈a⌉, s krožno razmestitvijo vozlišč. 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 

24 Graf začetne informonske pomensko opredeljene 

strukture, dvosmerno operatorsko povezanih zavestnih 

komponent, s katerimi se lahko začne konstituirati kompleksnejši 

sistem informacijske zavesti. . . . . . . . . 122 

25 Predstavitev grafa informona začetnega operanda, imenovanega 

ppoimenovano, opredeljenega s formulami (1) 

do (5). Graf izkazuje številne zanke in možnosti sprehajanja 

vzdolž njegovih poti. . . . . . . . . . . . . . . 133 

26 Graf dogajanja za orgazem non plus ultra v individualnem 

sistemu zavesti kot posledici enormnega čutnega 

vzburjenja v čutno-duhovnem individualnem doživljanju. 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 

27 Približna besedno-odnosnostna (−→), besedno-zaporednostna 

(−→) in besedno-stavčna (−→) analiza danega 

stavka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 

28 Polni informacijski graf generičnega psihotičnega stanja 

depresije v sistemu zavesti, kot krožni preplet z 

manijo in shizofrenijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 


manije v sistemu zavesti, kot krožni preplet s shizofrenijo 

in depresijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 


shizofrenije v sistemu zavesti, kot krožni preplet z 

manijo in depresijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150

xxviii ANTON P. ŽELEZNIKAR 

31 Značilne pomenske kategorije in pomenske komponente 

lastnostnega sistema spoznavnosti, kot se določajo 

s sopomeni ali sorodnimi pomeni v slovenskem 

etničnem jeziku. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152 

32 Deformalizirani primerjalni polni graf, ki demonstrira 

nasprotnost razumevanja umetne inteligence na eni in 

informacijske zavesti na drugi strani in nakazuje, kako 

je lahko umentna inteligenca kot pomožna metodologija 

le del informacijske zavesti, ki k temu dodaja 

informacijsko-pomensko nastajalnost, svojo formalizacijo 

in rekurzivnost v njej delujočih informacijskih 

prostorov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 

33 Nabor osnovnih infinitivnih operatorjev ustvarjalnega 

informiranja, kot se pojavljajo v ustrezno razširjenem 

slovarju etničnega jezika. Ti operatorji nastopajo kot 

povezave (označene operatorske poti) med operandi 

sistema ustvarjalnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 

34 Paralelizem ustvarjalnega koncepta sistema zavesti se 

kaže v paralelnem informiranju ustvarjalnih operatorjev 

in s paralelnim povratnim operatorjem ||=, ko se 

oblikuje ustvarjalna zanka med idejo in objektom ideje, 

s katero se ustvarja dosegljivo pomensko stanje objekta njegova 

definicija in seveda zapletena povezava z okoljem paralelne 

zanke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 

35 Nabor dvajsetih ali še več značilnih osnovnih komponent, 

ki konstituirajo ustvarjalnost sistema zavesti. Tu 

je krožni preplet teh komponent maksimalno mogoč 

in vsaka komponenta v tem prepletu je potencialno 

informacijsko (pomensko) enakovredna oz. enakopomembna. 

Nabor informira hkrati kot paralelni komponentni 

sistem ustvarjalnosti, ki je tu konceptualno izpostavljena 

entiteta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178 

36 Podzavestna, zavestna in nadzavestna formalna struktura 

sistema zavesti, izhajajoča iz konceptov informona, 

entropona in informacijskega prostora. Simboli 

in G⌈α⌉ so pa definirani v Meditacijah 172, 173 

in 174. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215

Informacijske meditacije xxix 

37 Sociopsihološki informacijski (pomenski) graf za začetni 

študij cinizma na primeru cinizma totalitarne partije 

in njene operativne zavesti. . . . . . . . . . . . . . 220 

38 Polni informacijski graf za pomensko testiranje analitične 

obveščenosti in razumevanja, zadevajoč pojavnost 

česa posebej aktualnega in/ali koga javno ali zasebno 

delujočega. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223 

39 Postopek oblikovanja polnega ali nepolnega informacijskega 

grafa in odtod stavkov, s samostalniškimi frazami 

poimenovanimi vozlišči in povezavami v obliki 

glagolskih fraz iz slovarja, ali preprosto s svobodnim 

znanjem etičnega jezika oblikovalca ali z njegovim obvladovanjem 

znanja iz drugih medijev. . . . . . . . . . 226 

40 Polni informacijski graf z eno naslovno temo, s 36 

rdeče označenimi vozlišči in njihovimi povezavami (črna 

mreža povezav). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228 

41 Polni informacijski graf z dvema naslovnima temama, 

s po 18 rdeče označenimi vozlišči in njihovimi povezavami 

(črna mreža povezav). Vozlišči »Vozlišče i« in 

»Vozlišče i ′ « sta navadno pomensko nasprotni (antonimni, 

pomensko ortogonalni). . . . . . . . . . . . . . 229 

42 Polni informacijski graf z m naslovnimi, tudi medsebojno 

pomensko odvisnimi temami in še Nedefiniranimi 

območji kaže možnosti tematske pomenske sorodnosti 

in/ali diverzije, in s tem pomensko raznolikost, relativnost 

in nasprotnost v nastali situaciji razprave, identifikacije, 

dvoma in pritrjevanja. . . . . . . . . . . . . . 230 

43 Pisanje vrhunske literature je specifičen ustvarjalni pristop 

v sistemu individualne informacijske zavesti, v 

katerem se konstituira ustavarjalnost kot sestava značilnih 

ustvarjalnih komponent (operandnih samostalniških 

in operatorskih glagolskih fraz). . . . . . . . . . 237 

44 Grafična predstavitev vesoljske dinamike t. i. oscilatornega 

vesolja, ko se to razvija iz in skrčuje v singularno 

točko. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 

45 Grafična krožna predstavitev primera Bog kot zmota s 

paralelnimi shematičnimi pomenskimi variantami. . . . 262

xxx ANTON P. ŽELEZNIKAR 

46 Osnovni graf tripartitne supervenience s paroma pripadajočimi 

prosojnimi ozadji. Naravni vidik spoznavnega 

sestavljajo možgansko, zaznavno in zavestno, umetni 

(robotski) vidik pa sestavljajo strojno, senzorično 

in duhovno. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265 

47 Začetek implementacije sistema informacijske zavesti 

z rabo tezavrov različnih etničnih jezikov v najširši 

možni obliki, z upoštevanjem sorodnih pojmov besed 

k sinonimom in antonimom. . . . . . . . . . . . . . . 272 

48 Primer lastnostnega osnutka sistema informacijske zavesti 

v metafizikalistični obliki, M 

→ ⌈z⌉, upoštevajoč 

zavestne lastnosti informacijskega Iz, iz, protiinformacijskega 

Cz, cz in rezultirajočega Ez, ez. . . . . . . . . . 274 

49 Arhitektura in organizacija informacijskega stroja kot 

namiznega računalnika prihodnosti, z zmogljivim osnovnim 

operacijskim sistemom in vanj nameščenim strežnikom 

za uporabo virtualnih sistemov zavesti in drugih 

poklicnih in zabavnih programskih paketov. . . . . 278 

50 Arhitektura in organizacija današnjega računalniškega 

sistema, ki kaže popolnoma ločeno uporabo različnih 

operacijskih sistemov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279 

51 Virtualni duhovni stroj za oblikovanje umetniške literature, 

umetniške pesmi in kakovostnega kolumenskega 

dopisovanja v enem ali celo več etničnih jezikih, 

seveda na visoki in celo najvišji umetniški in dopisniški 

ravni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 280 

52 Osnutek sistema informacijske zavesti, ki združuje filozofijo, 

metodologijo, formalizacijo in implemetacijske 

možnosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282 

53 Osnutek informacijskega formalizma, njegova simbolična 

struktura od osnovnega formalizma do najbolj 

zapletenega, ki odgovarja sistemski strukturi implementacije 

na Sliki 52, tako da je možna nazorna primerjava 

enega in drugega. . . . . . . . . . . . . . . . 283

Informacijske meditacije xxxi 

54 Krožni in paralelni preplet (circumplexus) ustvarjalnih 

komponent 0, 1, . . . 12 na sliki je sicer komponentno 

vase zaklučen, vendar pa tudi komponentno povezan 

v sistem informacijske zavesti. . . . . . . . . . . . 287 

55 Faksimile simbolov, ki so bili oblikovani za izražavo 

formalizma informacijske logike in drugih informacijskih 

primerov v letu 1988 za potrebe tiska člankov v 

časopisih Cybernetica in Informatica. . . . . . . . . . 294 

56 Faksimile izseka iz avtorjevega članka, objavljenega 

leta 1967 v Mathematical Systems Theory, ki kaže rabo 

nekaterih posebnih simbolov. . . . . . . . . . . . . . . 295 

57 Iterativni model večslojnega sistema informacijskega 

časa, ki kaže pomensko in tudi smiselno strukturo in 

organizacijo zavedanja časa, segajoč v preteklost (podzavest) 

prek sedanjosti (zavest) v možno prihodnost 

(nadzavest). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297 

58 Dejanski oz. konkretni potencialno polni graf m nastopajočih 

operandov sistema in potencialno polni graf 

m vseh operandov sistema informacijske zavesti sta 

razvidno v odnosu podgrafa in grafa, to je m ⊂ n. . 301 

59 Diagramska raziskava zavesti v izbranem koordinatnem 

sistemu je namenjena predvsem študiju možnosti 

različnih interpretacij, ki so lahko pomembne pri koncipiranju 

informacijske strukture in organizacije sistema 

zavesti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305 

60 Tajkunsko prepletena organizacija mreže, ki se prek 

kapitalske povezanosti polašča vseh bistvenih sfer države 

in je vodena kot oligarhija nekdanje Zveze komunistov 

Slovenije, z vrhovnim štabom odločanja v 

obliki Foruma 21. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311 

61 Sistem nezakonito prepletene organizacije podjetij (v 

rdečem), ki temelji na oligarhiji, monopolnem dogovoru, 

parkiranju kapitala, slamnatem podjetju, tajkunskem 

odkupu, nacionalnem interesu, spornem posojilu, 

sporni dokapitalizaciji, izčrpavanju podjetja, izločanju 

delničarjev, kapitalski koncentraciji in mafijskem 

financiranju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 313

xxxii ANTON P. ŽELEZNIKAR 

62 Nabor osnovnih (medsebojno neodvisnih) čustev je lahko 

izziv za nadaljnje raziskovanje sestavljenosti preostalih 

čustev, ki so opredeljena v etničnem jeziku. 

Osnovna čustva so tu mišljena kot osamljene (izolirane) 

entitete, vendar so v sistemu zavesti vse entitete 

(operandi) medseboj krožno prepletene. . . . . . . . . 315 

63 Splošni, 11- in večkomponentni graf histerije kot stanje 

informacijske zavesti, ki upošteva klinično kot tudi 

drugo možno pomensko strukturo in organizacijo v razvoju 

koncepta, poimenovanega histerija. . . . . . . . 317 

64 Graf značajskih značilnosti v zavesti levičarske razčlovečenosti, 

kot se je oblikovala skozi zgodovino komunizma 

in se ohranila vse do današnjih dni v obliki 

levičarskega ponosa in stremljenja k vračanju v nedemokratično 

preteklost. . . . . . . . . . . . . . . . . . 321 

65 Pravi (proper), krožno prepleteni podgraf grafa s Slike 

64, ki vsestransko povezuje naslovne komponente 

štirih sektorjev in poimenovano komponento celotnega 

grafa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332 

66 Štirje značilni, okvirni, pravi podgrafi grafa značajskih 

značilnosti levičarske razčlovečenosti s Slike 64, s katerimi 

je omogočena podrobnejša oz. razširjena pomenska 

raziskava levičarskega stremuštva, pohlepnosti, 

nesposobnosti in brezčustvenosti. . . . . . . . . . . 334 

67 Razširjeni graf Levičarske razčlovečenosti, kjer se z 

upoštevanjem Primera (5) pojavita na desni strani grafa 

dve dodatni komponenti. Ostale komponente primera 

so že vsebovane in operatorsko povezabe v izvornem 

polnem grafu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 336 

68 Polni graf krize levičarske zavesti, kot jo ponujajo mediji 

in levičarska ideologija. . . . . . . . . . . . . . . . 341 

69 Polni graf superstrategije ZDA, ki kaže svoje segmentne 

značilnosti vrhunske premišljenosti, izvirajoče iz 

nerazvidnega in tudi nerazumljivega ozadja. . . . . . . 343

Informacijske meditacije xxxiii 

70 Polni graf levičarske razkrojenosti, ki se razširi v dekadenčno 

paleto trajnostnega razpadanja pozitivnih vrednot 

in ustoličevanja vrednot iz mafijskega podzemlja 

in zločinske zgodovine. . . . . . . . . . . . . . . . . . 345 

71 Polni graf Levocentričnega, ki centralizira bistvene družbene 

podsisteme po načelu dogovornega enoumja iz 

nerazvidnega ozadja, ki vlada kapitalsko po načelu vsakršnje 

levičarske koristi. . . . . . . . . . . . . . . . . 348 

72 Polni graf plinske hladne vojne. . . . . . . . . . . . . 350 

73 Polni graf levičarskega ultracinizma, ki postavlja v polje 

pozornosti obliko današnjega cinizma, nastalega 

v razdobju revolucionarnega hudodelstva in izpopolnjeno 

do skrajnih mejá laži in absurda. . . . . . . . . . 353 

74 Polni graf redefinicije kapitalizma z omejevanjem gospodarske 

rasti, omejevanjem potrošništva in s prevrednotenjem 

vrednot postaja novo izhodišče pri nadaljni 

samorealizaciji in samoregulaciji sistema v javni in zasebni 

sferi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 357 

75 Graf levičarske hierarhije potreb kot jo je izvirno postavil 

Abraham Maslow [13] na petih ravneh (na sliki 

vertikalno levo). V desnem stolpcu so navedene vsebine 

posameznih motivacij, kot ustrezajo posameznim 

ravnem hierarhije potreb. . . . . . . . . . . . . . . . . 360 

76 Graf tovarišijske hierarhije potreb, kot se je izoblikovala 

v razdobju totalitarne vladavine in se ohranila pri 

levičarjih kot zakonitost njihove vladavine vse do današnjih 

dni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 365 

77 Graf hierarhije potreb demokrata, ki se s svojimi izbirami 

motivacije približuje idealu samoaktualizacije. . . 367 

78 Vzorec grafa hierarhije potreb s pripadajočimi motivacijskimi 

škatlami, v katerih so na dnu vpisane idealne 

(pozitivne) motivacijske entitete. V spodnjen delu slike 

je nakazan vzorec sistema za vpis izbranih vrednot. 369 

79 Pravi krožno prepleteni graf hierarhije potreb (po Maslowu), 

ki ustreza konceptu na Sliki 78. . . . . . . . . . 372

xxxiv ANTON P. ŽELEZNIKAR 

80 Graf hierarhije potreb neke levičarke, ki s svojimi izbirami 

motivacije kaže v bistvu levičarsko sprevrženost 

samoaktualizacije in drugih motivacijskih izbir. . . . . 374 

81 Graf pomenskega in protipomenskega informiranja v 

konceptu cinizem, kot se prikazuje individualnemu sistemu 

zavesti s kritično pomensko analizo. . . . . . . . 378 

82 Graf z ideološko, medijsko, gospodarsko in razvojno 

platformo v okviru (podtalne) organiziranosti levičarske 

inteligenčnosti kot dedišcine in posledice nekdanjega 

mafijskega ustroja partije in njene totalitaristične 

vladavine vse do današnjih dni. . . . . . . . . . . 380 

83 Diagram, ki primerja ustvarjalno sposobnost z višino 

nagrade v okviru posameznih kategorij, označenih z 

A, B, . . . , I. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382 

84 Graf levičarske inteligence, kot posebne oblike »pametnega« 

obnašanja levičarjev v današnjem času in v 

njihovi razvojni situaciji. . . . . . . . . . . . . . . . . 384 

85 Vozlišči i in j informacijkega grafa n

Informacijske meditacije xxxv 

89 Polni informacijski graf ustvarjalnosti kot se s svojimi 

številnimi komponentami pojavlja v sistemu informacijske 

zavesti. Ta informacijski model je pomensko 

popolnejši in bolj analitično razčlenjen od onih, ki se 

uporabljajo v psihološki teoriji, pedagogiki in praksi. . 395 

90 Polni informacijski graf novinarskosti kot se s svojimi 

številnimi komponentami pojavlja v sistemu mešane 

levičarsko-demokratične slovenske družbe. Demokratični 

novinarskosti nasprotuje levičarska propagandnost 

kot disciplina novinarjev iz nekdanjega totalitaristično 

ustrojenega družbenega sistema. . . . . . . . . . . . . 409 

91 Polni informacijski graf anomaličnosti novinarjev časopisne 

hiše Delo, kot jo je v svojem prispevku [21] 

drastično prikazal B. M. Turk kot izponitev Cankarjeve 

pripovedi v Hlapcih. Ta graf kaže in ponazarja 

vrsto medijskih anomalij, značilnih za totalitarisrični 

in hkrati današnji čas. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 411 

92 Polni informacijski graf nasprotij in povezanosti med 

konceptom t. i. druge, demokratične republike v primerjavi 

s prvo, levičarsko republiko, kjer bi nova ustava 

prepreprečevala organizacijo nekdanje in današnje 

mafijske države in jamčila Sloveniji svetovno civiliziranost 

in kulturnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 413 

93 Formalna ponazoritev polnega bilderberškega informacijskega 

grafa za razpredelnico gesel, označenih z 

bilderberškimi vozlišči 1, 2, . . . , 97, ki ima pripadajoče 

pomenske bilderberške kategorije, označene z 

1, 2, . . . , 7 v tej razpredelnici. . . . . . . . . . . . 419 

94 Minimalna projekcija bilderberškega sistema zavesti 

na zavest provincialne nomenklature pokaže kar zanimive 

podrobnosti, ki prihajajo na površje v obliki 

bilderberške terminologije. . . . . . . . . . . . . . . . 421 

95 Polip (informacijska novotvorba) razvrednotenja pomena, 

kot se je razrasel pod levičarskimi vladavinami 

v zavesti slovenskega življa. . . . . . . . . . . . . . . 423

xxxvi ANTON P. ŽELEZNIKAR 

96 Tripartitni graf sinapse z astrocitno povratno povezavo 

na presinapso, katera vpliva na prenos nevrotransmiterjev 

na nevroreceptorje postsinapse (prosto po Araqueju 

et al [1] in Mitterauerju [15]). . . . . . . . . . . 425 

97 Primer manerističnega artizma kot se je razvil kot individualistični 

žanr vsestanske infantilne umetniškosti v 

razpoložljivem provincialnem okolju, poimenovanem 

Svetlačanskost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 427 

98 Primer političnega karierizma kot se je lahko razvil 

z inteligenčnim in materialističnim oportunizmom v 

razmerah slovenskega postkomunizma. . . . . . . . . . 431 

99 Analiza nesposobnosti vlade pokaže znane značilnosti, 

zbrane na obodu povezovalnega spleta, s 36 entitemi, 

ki so polno medsebojno povezane. . . . . . . . . 435 

100 Posnemovalni graf komunizma, ki prevzema zločinstvo 

inkvizicije ter ga posodablja razmeram ustrezno. 

Diagonalne komponente grafa se tu zločinskostno dopolnjujejo 

v komunizmu. . . . . . . . . . . . . . . . . 440 

101 Razpad zavesti spada med najeklaktantnejše pojave dezintegracije 

in razdrobljenosti individiualnega sistema 

zavesti, prepuščenega vsakdanjosti, povprečnosti in pomenski 

razpuščenosti. Zamrl je usmerjevalni in ustvarjalni 

potencial aktualne intence in sleherna aktualna 

motivacija je izgubila svoj smisel. . . . . . . . . . . . 443 

102 Cekini nomenklature, nesposobnosti, inkvizicijskosti 

in razpada levičarske zavesti, kot se kažejo danes v 

Sloveniji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 447 

103 V informacijskem diagramu Časovnosti v odvisnosti 

od Biti informacijski so navedeni različni pomeni časa 

v Carstvu podzavestnega, Carstvu zavestnega in Carstvu 

nadzavestnega, z dispozicijama časovnega relativiziranja 

in razumevanja časa. . . . . . . . . . . . . . 450 

104 Manično-depresivna izmenjava razpoloženja v stanju 

krožno, neregularno nihajoče manične depresije in v 

okviru psihotičnih stanj levičarske vladavine, z njenimi 

izstopajočimi D- in M-Komponentami. . . . . . . . 453

Informacijske meditacije xxxvii 

105 Kûčanizem je politični in državnomafijski dedič komunizma, 

Kûčan pa nekdanji partijski sekretar in današnji 

boter nove državno organizirane mafije. Nekdanji 

antikomunizem se novim razmeram ustrezno oblikuje 

kot nasprotje nastopajoče situacije kot antikûčanizem. 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 455 

106 Kûčanism is the political and the state-mafia successor 

of communism, and Kûčan is the former party secretary 

and the present godfather of the new state-organized 

mafia. The former anticommunism is formed correspondingly 

to the new circumstances as a counterpart 

of the occurring situation as the antikûčanism. . . . . 457 

107 Der Kûčanismus ist der neue politische und staatsmafioze 

Nachfolger des Kommunismus, und Kûčan als 

ehemaliger Parteisekretär wird der Gevatter der staatlich 

orginisierter Mafia. Der einstige Antikommunismus 

gestaltet sich den neuen Vrhältnissen entsprechend 

als der Gegenteil der antretenden Situation als 

der Antikûčanismus. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 459 

108 Žižekizem se v dokajšnji pomenski polnosti pokaže 

prav v polnem informacijskem grafu z nekaterimi njegovimi 

indikatorskimi komponentami (vozlišči). . . . . 469 

109 Žižekism shows its meaning completeness just within 

the complete informational graph together with some 

of its indicator components (nodes). . . . . . . . . . . 474 

110 Žižekismus zeigt seine Bedeutungsvollkommenheit gerade 

mit dem vollkommenen informationellen Graph, 

zusammen mit einigen seinen Indikatorkomponenten 

(Knoten). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 479 

111 Жiжekizm pokazyvaet svo polnostь znaqeni, 

imenno kak raz polnogo informacionnogo grafa, 

vmeste s ego indikatorskih komponentah (uzlah). 484 

112 Polni informacijski graf novega informativnega programa, 

z nepreštevno mnogimi in mogočimi povezavami 

vozlišč, ki predstavlja nastajajoči medijski in avtorski 

potencial, kateri se bo lahko oblikoval in vzpostavil 

v novi vrsti televizije. . . . . . . . . . . . . . . . 490

xxxviii ANTON P. ŽELEZNIKAR 

113 Polni informacijski graf Fenomena Janković, ki se izrazito 

kaže v Nerodnosti z njenimi indikatorji. . . . . . 494 

114 Informacijski profil pomenskega kompleksa znanstvenik 

in raziskovalec. Raziskovalec je podkategorija znanstvenika. 

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 500 

Tabele 

1 Primerjava nekaterih značilnih slovenskih, nemških in 

angleških gramatičnih oblik kot informacijskih operandov 

(α, a, A, . . .) in operatorjev (|=, |⇒, |=podzapis 

, . . .) za informacijski (zgornji del tabele) in bitni (ontološki) 

primer (spodnji del tabele). . . . . . . . . . . . 25 

2 Različne (sestavljene) strukture operanda (fraze, formule, 

sheme formul, sistemi formul, sheme sistemov 

formul). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 

3 Primerjava normalno nepoudarjene in specifično hudodelsko 

motene zavesti. . . . . . . . . . . . . . . . . 156 

4 Primerjalna tabela, ki kaže prevzem zločinskih metod 

inkvizicije pri komunizmu, v njegovem ideološkem 

kontekstu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 441

1 Filozofsko 

1.1 Meditacije o informacijskem 

Meditacije o informacijskem spadajo v okvir filozofije in- 

formacije, v okvir informacijskega fenomenalizma. S fenomenalizmom 

je že nakazana informacijskost zavesti in 

področje tega, kar se zavesti kaže kot informacijsko s pomenom 

(meaningful information). Informacijska zavest je 

pomenska, razumeva informacijo oz. natančneje pomensko 

strukturo skladno s svojo informacijsko organiziranostjo 

poimenovanostjo informacijskih konceptov, njihovo 

prepletenostjo in krožnostjo. 

1.2 Informacijsko kot atribut zavestnega 

Obstaja verjetnost, da je informacija zgolj atribut zavesti 

zavestna informacija in obratno, da je zavest le posledica 

zapleteno strukturirane in organizirane informacije. 

Ta hipoteza popači fizikalni pogled na informacijo brez 

pomena, ki je lahko zgolj fizikalna količina pri prenosu podatkov 

(po Shannonu). In naposled, vse, česar se zavedamo, 

izvira iz informacijske narave zavesti, s pomenom kot 

osrednjo kategorijo razumevanja in komunikacije. 

1.3 Informacijsko kot fundamentalno 

Z informacijskim kot fundamentalnim, iz katerega izha- 

ja vse drugo, npr. fizikalno, fenomenalno (mentalno, zavestno), 

tehnološko, umetniško, literarno (razkazovajoče 

1

2 ANTON P. ŽELEZNIKAR 

se kot informacijsko), je mogoče razmišljati o informacijski 

supervenienci kot filozofski kategoriji, ki naposled tudi 

samo filozofijo, znanost in umetnost utemeljuje informacijsko. 

1.4 Informacijska zavest 

Informacijska zavest 4 [28] se sklicuje na zavestno informacijo; 

oblikuje zavestni sistem s svojimi podzavestnimi 

in nadzavestnimi sloji (glej model informacijske zavesti na 

Sliki 10, str. 62), ki stojijo zavesti kot aktualno informirajočemu 

sloju ob strani, čakajo na svoje aktiviranje v dogajanju 

trenutne zavesti, njenih zahtev, njene opredmetene 

intencionalnosti, zunanjih oziroma čutnih impulzov. V tem 

smislu je kultura oblika informacijske zavesti slovenstva, 

evropejstva, etnije iz preteklosti, sedanjosti, v projektiranje 

prihodnosti. 

Informacijska zavest se osredotoča na aktualni pomen 

informacijskega, tako kot je bil npr. izgovorjen, zapisan, 

ali kako drugače izražen, prikazan (jezikovno, slikovno, 

zvočno ali čutno nasploh5 ). Pomen informacijskega in zavestnega 

je v rabi informacijskega, tako kot je v določeni 

4 Koncept informacijska zavest je avtor objavil v uglednem znanstvenem 

časopisu Cybernetica [28], daljnega leta 1997 (Namur, Belgija). 

Časopis je bil ustanovljen pod pokroviteljstvom Unesca, na pobudo 

tedaj (1957) svetovno znanih kibernetikov, Norberta Wienerja, 

W. Rossa Ashbyja in drugih. Po izteku pogodbe z Unescom, je konec 

leta 1999 usahnil. 

5 Znanstvena semantika, sintaksa in pragmatika igrajo v aktualno 

dogajajoči se zavesti postransko vlogo, če niso izrecno predmet (trenutnega) 

znanstvenega raziskovanja. Zavest se osredotoča na aktualno 

rabo raznovrstne informacije, ki se ji kaže kot pomen.

Informacijske meditacije 3 

situaciji in skupnosti entitet razumljen, tako kot je lahko 

komuniciran. V etničnem jeziku oblikujejo pomen stavki 

kot takšni, kot so zapisani, izgovorjeni, razumljeni. V informacijskem 

jeziku Z so to formule oziroma formulske 

sheme. 

1.5 O objektivnosti zunanjega in notranjega 

sveta 

O objektivnosti zunanjega in notranjega sveta odloča in- 

formacijska zavest, in tudi znanost se objektu ne približuje 

drugače kot informacijsko-zavestno. Objekt A na Sliki 2, s 

Zunanje-predmetno 

Informirajoče objekta A 

Snovno, UmskoPredmetno 

Čutno-zaznavno 

Informirano objekta B 

Opazovalno Informacijsko 

D 

C 

Informacijsko-zavestno 

Znanstveno 

Notranje-fenomenalno 

Zavestno objekta 

Spoznavno-čustveno 

Teorijsko-eksperimentalno 

Znanstveno objekta 

Tam-zunaj-predmetno-tukaj 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 29. januarja 2007 

Slika 2: Projekcija predmetnega prek informacijskega in informacijsko-zavestnega 

na znanstveno kaže splošno problematičnost znanstveno-objektivnega.


svojim informiranjem, kot informirajoči objekt, vzburi informacijsko 

čutno-zaznavno (senzorsko-občutljivo) komponento 

(lastnost) sistema zavesti z zaznavanjem B in, dalje, 

projecira ta objekt kot spoznavno-čustveno podobo zavestne 

notranjosti v C. Na tej osnovi lahko znanost kot 

objektivna doktrina pristopi teorijsko (abstraktno) in eksperimentalno 

(praktično, dejansko) k znanstveni identifikaciji 

svojega (že doktrinarnega) objekta D. Potek tega projeciranja 

oziroma zaporedja podob treh dvosmernih preslikav 

je skiciran na Sliki 2. 

Znanstveno preverjanje identificiranega objekta se dogaja 

v nasprotni smeri (povratne puščice). Najprej je tu 

znanstvena odločitev za preveranje razpoznanega znanstvenega 

objekta D, ki se informacijsko dodatno natančneje 

ozavesti kot objekt C (povratna zanka med objektoma 

D in C), zadevajoč D. Miselno dopolnjeni (korigirani) 

objekt C pripravi dalje čisto informacijsko ustreznost 

objekta B za določeno manipulacijo (npr. meritev, tehnološko 

merilno ustreznost, povečano statistično natančnost 

itn.) osnovnega objekta A. Ta povratnost je seveda krožna 

in s tem ponavljajoča (iterativna), dokler ni dosežen zadovoljiv 

znanstveni rezultat identifikacije objekta A v znanstveni 

predstavitvi D. 

Skica na Sliki 2 izpostavlja problem objektivnega dojemanja 

začetnega objekta A neglede na njegovo naravo, 

ki je lahko fizična (npr. zunanja, v vesolju) ali notranja 

(duhovna, umska). Trikratna informacijska zadevnost (oklepajni 

pari »⌈, ⌉«) znanstvenega predmeta D je razvidno 

pogojena formalistično kot D⌈C⌈B⌈A⌉⌉⌉. Splošnejša biserijska 

krožna situacija operandov na Sliki 2 je opisana s


shemo biserijske krožne formule, in sicer 

S ϕ ⇄⌊A |= B |= C |= D |= C |= B |= A⌋ 

Odtod so možne različne interpretacije formul, ki jih je s 

postavljanjem oklepajnih parov, v tem primeru ([29], 109) 

 

1 12 

N 

ϕ = = 132 

⇄ 7 6 

1.6 Meditacije kot intuitivno 

Informacijske meditacije pripadajo območju intuicije in 

kot take nadzavestnemu podsistemu zavesti. Nadzavestnim 

slojem zavesti odgovarjajo globlji sloji podzavesti, kot 

neke vrste višinsko-globinska zavestna asimetrija in tako 

skupaj oblikujejo nadzavestni-podzavestni prostor intuicije. 

Dejansko so informacijske meditacije potencialnost informacijskega, 

kažejo pot prihajajočega fizikalnega, informacijskega, 

filozofskega, zavestnega, tehnološkega in drugega 

dogajanja in raziskovanja. 

1.7 Informacijsko v filozofiji 

Informacijsko še nima posebnega mesta v filozofiji, če- 

prav si ga po svoji filozofski specifičnosti in splošni aktualnosti 

gotovo zasluži. Filozofija informacijskega se ukvarja 

med drugim z nastajanjem pomena in pomenskih struktur 

v sistemu zavesti, oblikuje pa tudi podlago za razvoj 

formalističnega in teorijskega (simbolnega), s povratnim 

vplivom na razvoj filozofskega.


1.8 Metafizikalistično 

Osnovni metafizikalizem (beri α informira α in/ali α je 

informirano z α) si lahko mislimo filozofsko α je α ali informacijsko 

natančno α|⇒ α, kjer se operator |⇒ bere kot 

je. Metafizično je npr. fizično α, ki se kaže v zavesti kot 

informacijsko α, ki se reflektira kot nekaj, kar je fenomenalno 

oziroma zavestno. Metafizikalistično je informacijsko 

zaznano fizikalistično in v tem pomenu nadfizikalno, 

metafizično. Osnovni, še ne razčlenjeni metafizikalizem, 

ima tele možne pomene: 

1. α |= α: informirajoče se daje sebi kot informirano, 

ko ohranja svojo identiteto, poimenovanje (ime) α; 

2. α |= α: informirajoče informira samo sebe, vendar 

vztraja pri svoji identiteti, čeprav spreminja svojo 

vsebino, to je svoj poimenovani pomen; 

3. α |= α: v operatorju |= je še skrita (zajeta) vsebina 

(pomen) informiranja informirajočega in informiranega 

α, ki pomensko spreminja informirano α in s 

tem informirajoče α; 

4. α |= α pomeni informiranje informirajočega (fenomenalistično 

bit bivajočega), ko je informirano informirano 

z informirajočim z ohranjanjem identitete 

informirajočega in informiranega, toda s spremembo 

vsebine α. Tu je razlika med formulama α |= α in 

α |= β, kjer je pri β spremenjena identiteta operanda.


α 

|= 


Slika 3: Graf osnovnega metafizikalizma α |= α oblikuje le navidezno 

virtualna zanko, dejansko pa krožna formula (tranzicija) α |= α 

deluje kot generator oblikovanja kompleksnega pomena za operand α, 

ki vodi do njegovega informona. 

5. Graf krožne formule α |= α je prikazan na Sliki 3. 

Dejansko pomeni tranzicija α |= α večkratno svojo 

ponovitev z različnimi operatorji |= (npr. suhoparno 

α informira α in ontološko α je α), kot bo utemeljeno 

in pokazano formalistično in z grafom v naslednji 

meditaciji. 

6. Znak označuje mesto krožnega razprtja, kjer se 

generirajo nadaljevalne formule. Te formule pojasnjujejo 

oziroma razlagajo pomen operanda α. Z 

drugimi besedami, opisujejo s svojo izražavo kot tako 

pomenske odtenke operanda α. 

1.9 Raznolikost metafizikalizma 

Raznolikost metafizikalizma ali njegova dvoumnost teme- 

lji v preprostem dejstvu, da je za določene besede ali samostalniške 

fraze, ki so ponazorjene formalistično z operandi, 

reči, opisati ali izraziti, v kakšnem lastnem trivialnem (tavtološkem, 

krožnem) razmerju so same do sebe. Takšnemu 

razmerju sledi logično vprašanje, kaj te entitete so, kaj pomenijo, 

kako jih je mogoče pomensko pojasniti na netri-


|= 

α 

(a) 

|=n 


|=2 

|=1 

. 

α 

(b) 

. .. 

Slika 4: Primer trivialnega metafizikalizma v grafu (a) predstavlja 

vobče primer n-kratnega metafizikalizma v desnem grafu (b), njegovo 

razširitev, ki se ne konča z razprtjem, temveč ostaja razpoložljiva tudi 

po razprtju za nadaljnje razlage operanda α. 

vialen način iz samih sebe, z drugimi besedami. Zamisel 

večumne trivialnosti je prikazana grafično na Sliki 4. Poudariti 

velja, da se trivialnost oblike α |= α z razprtjem, 

označenim z , ne izčrpa, temveč ostaja razpoložljiva kot 

α |= α za nadaljnja razprtja. 

Nadalje se graf (b) na Sliki 4 utemeljuje formalistično 

iz grafa (a) z informacijsko implikacijo 

⎛ 

⎜ 

(α |= α) =⇒ ⎜ 

⎝α ⎛ ⎞ 

|=1 

⎜|=2 

⎟ 

⎜ ⎟ 

⎝. 

. . ⎠ 

|=n 

α 

⎞ 

⎛ ⎞ 

α |=1 α 

⎟ 

⎜ 

⎟ 

⎠ ali (α |= α) =⇒ ⎜α 

|=2 α ⎟ 

⎝. 

. . ⎠ 

α |=n α 

1.10 Temeljna skrivnost filozofije 

Temeljna skrivnost filozofije naj ne bi bila bit, temveč informiranje 

bivajočega bit kot informiranje informirajočega. 

Bit zavestnega, s katero se filozofija konstituira, je 

informacijska. Vendar informiranje ni skrivnost, je le fenomenalizem 

spreminjanja fizikalnega in duhovnega v zave-


stnem in zunanjem svetu, je fizikalizem pojavljajočega, informacijsko 

bivajočega. 

1.11 Znanstvene teorije 

Znanstvene teorije so kot produkti zavesti varljive in zmo- 

tljive, vendar stremi znanstvena zavest k temu, da jih popravlja, 

dopolnjuje ali zamenjuje z ustreznejšimi teorijami. 

Relativnostna in kvantna teorija se npr. ne ujemata, vendar 

dajeta zadovoljive rezultate. Teorija informacijskega, ki 

pomensko pojasnjuje obe teoriji informacijsko, kot posledici 

informacijske zavesti, se tega svojega spoznavanja v polni 

meri zaveda. S tega vidika je teorija informacijskega 

tudi filozofija, ki vpliva bistveno na današnje razumevanje 

naloge filozofije, postavlja filozofijo v bistveni kontekst 

zavestnega kot informacijsko nastajajočega pomena. Koncepti, 

kakršnikoli že so znanstveni, filozofski, tehnološki 

in drugi so dosežek informacijskega spoznavanja zavesti, 

njene raziskovalne usmerjenosti in kompleksnosti. 

Znanost se vselej osredotoča na objekt svojega raziskovanja 

in postavlja vse drugo v oklepaj. To ji omogoča 

aksiomatičnost določene znanstvene doktrine, sami aksiomi 

pa so objektno opredeljeni. 

1.12 Negacija informacijskega 

Negacija informacijskega v sodobni filozofiji in njeni za- 

vesti, postavlja filozofijo v stanje zaostajanja za znanostjo, 

ki privzema informacijsko (popularno imenovano znanstvena 

informatika) kot odločilno komponento pri nastajanju 

teorijske in empirične znanosti. Znanost se tako začenja


zavedati informacijske narave svojih dosežkov in s tem 

priznava možnost zmote in varljive resničnosti, toda tudi 

možnost popravka, dopolnitve ali zamenjave zmotnega z 

drugačno resničnostjo. Ta bo znova podvržena možnostim 

zmotnega itn. Medtem, ko se znanost informacijsko dopolnjuje 

in spreminja, ostaja filozofija dostikrat pri čaščenju 

in posnemanju nekdanjih filozofij in šol vélikih filozofov 

nekdanjosti. V znanosti se podobno časti in prakticira 

sholasticizem utrjenih znanstvenih doktrin, ki zavira prodor 

inovativnih konceptov v svet tako obvladovane znanstvene 

skupnosti 6 . 

1.13 Ontološki pogled na informiranje biti 

 

Ontološki pogled na informiranje biti je značilno sholastičen, 

temelječ na zgodovini filozofije v širšem pomenu. Štiri 

ali večplastni model tega pogleda je prikazan na Sliki 5. 

Informacijska izpeljava nastajanja pomena operanda bbit je 

tako tudi filozofsko zanimiva in inovativna. 

Bit velja v filozofiji sicer za nespremenljivo, neoprijemljivo, 

neopredeljivo, izmikajočo se, zamegljeno, v nasprotju 

s tubitjo, ki je zavest (človeka). Bit je tako razum- 

6 Značilen primer sholastične doktrinarnosti je SCI (Science Citation 

Index), kjer se kakovost prispevka ocenjuje z množičnostjo doktrinarnega 

odzivanja nanj, seveda v sholastično atestiranem znanstvenem 

tisku. S tem seveda ni rečeno, da avtorski prispevki niso strokovno kakovostni, 

so pa doktrinarno obarvani, vztrajajoč v tradiciji sholastičnega. 

Kakovost brez odziva se lahko pojavi šele kasneje, ko določena 

doktrinarna moč skupnosti oslabi in nekdaj véliki prispevki utonejo v 

popolno pozabo.


⊂◦ 

⊂ 

⊂ 

. Nad. . . nadzavest biti 

 

bbit; bbit ⇋ ffilozofska sholastika; ffilozofska sholastika ; . . . Nadzavest biti 

bbit; ssholastika ⇋ (ffilozofija; zznanost; eempirija; . . .); 

ssholastika ⇋ (ffilozofija; zznanost; eempirija; . . .); 

zzgodovina ⇋ ssholastika⌈ffilozofija; zznanost; eempirija; . . .⌉; 

zzgodovina ⇋ ssholastika 

. . . 

 

 

ffilozofija; zznanost; eempirija; . . . ; 

bbit; ffilozofija; zznanost; eempirija; ssholastika; zzgodovina; 

(ffilozofija; zznanost; eempirija; . . .); ffilozofska sholastika; 

 

 

ssholastika ffilozofija; zznanost; eempirija; . . . ; 

 

 

ffilozofija; zznanost; eempirija; . . . ; 

zzgodovina ⇋ ssholastika 

. . . 

 

bbit; bbit ⇋ ffilozofska sholastika; ffilozofska sholastika 

. Pod. . . podzavest biti 

; . . . 

Zavest biti 

Podzavest biti 

Podpodzavest 

biti 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 8. julija 2007 

Slika 5: Abstraktni koncept biti se oblikuje kot pomen v 

etničnem jeziku in v svojem bistvu zadeva zgodovino kot 

sholastiko filozofije, znanosti, empirije in drugega. Pomen 

relacijskih operatorjev ⊂ in ⊂◦ je opisan v povezavi 

s Sliko 13. 

ljena kot nadzavest, ki ne obvladuje v celoti pripadajoče 

podzavesti, kot nekakšen nepopolni informacijsi prostor, 

ko ne ve, kaj vse je še lahko onkraj podzavesti, zavesti in 

nadzavesti. Vendar je prav takšen ontološki model filozofije 

implicitno (nezavedno) rekurzivno potencialen, odgovarja 

sistemu zavesti z večplastno strukturo (glej Slike 

10, 12 in 13).


1.14 Konstituiranje koncepta »bit« 

Konstituiranje koncepta »bit« kot abstraktnega pomena 

v etničnem jeziku je mogoče izpeljati z informacijskim 

|=v 

ffilozofska sholastika 

n 

nepopolni informacijski prostor oblike bbit ; bbit |⇉ kot 

⎛ 

⎞ 

|⇉ nespremenljiva , 

⎜ |⇉ neoprijemljiva , 

⎟ 

⎜ 

⎟ 

⎜ |⇉ 

⎜ neopredeljiva , ⎟ 

⎝ |⇉ izmikajoča se , ⎠ 

|⇉ zamegljena 

bbit 

|=kot 

ffilozofija, zznanost, eempirija, . . . 

|=Ψ 

|=v |=Ψ |=konstituira 

ssholastika 

|=Ψ 

|⇉ kot 

zzgodovina 

ttubit 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 11. julija 2007 

Slika 6: Vprašanje je seveda, kako se konstituira »bit« v 

filozofiji in kako v območju informacijsko zavestnega. 

grafom na Sliki 6. Bit, kot jo razume in poučuje filozofija, 

izhaja iz dolge tradicije, ki ima svoje začetke v antičnem 

filozofirnaju v Grčiji. Tako se koncept biti naslanja 

na zgodovino biti in se skozi zgodovino drži tradicije v 

sholastičnem smislu (kar je pomensko že pridobljeno, naj 

kar ostane kot filozofsko ustrezno). Jasno postane, da je 

opisovanje biti kot najvišje možne oblike abstrakcije, bi- 

|⇉


stveno odvisno od jezika, in v tem smislu, posebej od vsakega 

etničnega jezika in njegovih jezikovnih (natančneje 

izražavno pomenskih) zmogljivosti. Medtem, ko veljajo v 

nemškem jeziku bit (Sein) in njene izpeljanke za izrazno 

avtentične, se mora npr. angleški jezik prilagajati posebnim 

pojmom, kot je npr. tubit (Dasein obvelja tudi v angleškem 

jeziku kot specifičen pojem pri Heideggerju7 ). 

Verbalna filozofija ali filozofija zapisana v etničnem jeziku 

poudarja nespremenljivost biti nečesa, ki naj bi bila 

nekakšna konstanta oziroma nedosegljivi absolutni pomen 

nečesa. To zadnje, ki zadeva pomen, je že informacijska 

in ne tradicionalno filozofska ugotovitev. Slika 6 pokaže 

več teh možnosti, omenjenih v , na vrhu slike s poljem 

⎛ 

⎞ 

|⇒ nespremenljiva , 

⎜ |⇒ neoprijemljiva , 

⎟ 

⎜ 

⎟ 

operatorjev ⎜ |⇒ neopredeljiva , ⎟. 

Operator |⇒ pomeni »je« 

⎜ 

⎟ 

⎝ |⇒ izmikajoča_se , ⎠ 

|⇒ zamegljena 

in zanka s poljem operatorjev se bere kot »Bit je nespremenljiva, 

neoprijemljiva, neopredeljiva, izmikajoča_se, zamegljena 

bit«. Nadalje beremo iz grafa, sledeč verbalni filozofiji 

in informacijskemu pogledu na stvar, »Bit kot nepopolni 

informacijski prostor oblike 

bbit; bbit v filozofski 

sholastiki filozofije, znanosti, empirije itn. konstituira 

zgodovino kot sholastiko filozofije, znanosti, empirije itn. 

v biti« in bolj neposredno analitično še »Bit kot filozof- 

7 Filozofija biti se običajno poimenuje fenomenologija, na njej se 

je pa zasidrala tudi slovenska filozofska miselnost (npr. časopis Phainomena).


ska sholastika filozofije, znanosti, empirije itn. konstituira 

zgodovino kot sholastiko filozofije, znanosti, empirije itn. 

v biti«. Filozofsko beremo iz grafa naposled še »Bit ni 

tubit biti«. Pomeni posameznih operatorjev so tile: 

Operator Branje operatorja 

|=Ψ »zadeva« ali »je odvisno od« 

|=v »informira v« ali »v« 

|=kot »informira kot« ali »kot« 

|=konstituira »konstituira« ali »vzpostavi« 

|⇒ »je« 

|⇒ »ni« 

|⇒ kot »je kot« 

Obstajajo posebna pravila, ki določajo transformacijo iz 

verbalnega (etnično-jezikovnega) v formalistično in obratno. 

Graf na Sliki 6 je graf informona oziroma del informona 

bbit, torej del nedosegljivega celotnega pomena koncepta 

»bit«. V informacijskem velja, da je vsaka zavestna 

entiteta (operand) informonsko nedokončana, torej nepopolna 

in da je mogoče k doseženemu pomenu še vedno kaj 

pomenskega dodati. Informon se tako vselej obnaša kot filozofska 

bit nikoli ni dokončen, opredeljen do svoje nespremenljive 

vrednosti. V tem smislu deluje tudi vsak živi 

sistem zavesti. 

1.15 Glagolnik glagola »biti« 

Glagolnik glagola »biti« (gerundij) prav gotovo ni sloven-


ski samostalnik, imenovan »bit« 8 , saj se ne končuje s končnico 

-tje ali -nje in prihaja tako iz drugačnega gramatičnega 

in tudi pomenskega ozadja. Če pa bi bil, bi imel kot 

glagolnik izjemen gramatičen status v slovenskem jeziku. 

»Bit« naj bi merila kot beseda na dovršenost, gotovost, danost, 

trdnost, obstojnost, na to, kar »je«, kar obstaja, vendar 

tudi na skritost, na dokončno pomensko nedosegljivost. 

To je (bilo) filozofsko stališče, ki postavlja bit kot 

dovršeni, nespremenljivi koncept, čeprav npr. za pomen 

nemškega glagolnika Sein kot filozofskega koncepta tega 

ni mogoče enoznačno trditi. Nemški glagol »sein« je nedovršnik, 

glagolnik »Sein« je iz njega izpeljan regularno. 

Pri angleškem glalgolu »be« je glagolnik »being«, ki ima 

vrsto pomenov, podobno tistim, ki jih ima v slovenščini 

»bitje«. V filozofski literaturi so zaradi specifičnega pomena 

te besede uvedli (ali pa tudi ne) pisanje glagolnika 

z veliko začetnico, torej »Being«, v slovenščini pa »bit«. 

Podobno so Hrvati uvedli pojem »bitak«, čeprav bard hrvaške 

fenomenologije Gajo Petrović ([17] str. 13) uporablja 

besedo »bivstvovanje«. To izbiro utemeljuje z možnostjo 

razumevanja nekakšne procesnosti, saj »bitak« navaja 

k razumevanju njegove dovršnosti. V slovenščini bi bila 

podobna beseda »bitjenje« ali še kaj drugega, seveda zaenkrat 

neregularnega (bitinje, bitenje). 

V informacijskem smislu je »bit« zgolj informon, ki 

nikoli ni dokončno določen, saj je mogoče, čeprav v infinitezimalnem 

pomenskem obsegu, še vedno nekaj pojasnjevalnega 

(pomenskega) dodati. »Bit« ima v okviru in- 

8 V besedni zvezi se beseda »biti« lahko pojavi smiselno kot samostalnik 

ali samostalniška fraza.


formacijskega najsplošnejši možen pomen, to je pa tisto 

informiranje entitete, ki je njej sopripadajoče, z njo najtesneje 

krožno pomensko povezano, formulsko npr. kot 

bit 

− -i 

biti 

nehati 

biti 

samostalnik 

nedoločnik 

fazni 

(bbit |= Ibbit ) |= bbit 

deležje 

bitje 

sopomenka 

izpridevniški 

bivajoč(i) 

bivati 

Operandi: bbit, bbiti, 

bbitje, bbivajoče 

dovršni ?? 

nedovršni 

glagol 

Operatorja: |⇉, |⇉ 

c○ Anton P. Železnikar, 10. december 2007 

Slika 7: Besedna in še drugačna analiza glagola »biti« in 

njegovih izpeljav, uporabljanih v filozofiji, s terminološko 

podlago Toporišiča [20]. 

Zanimiva je nekakšna gramatična mreža v okolju koncepta 

»bit«, narejena v smislu t. i. besedne gramatike Hudsona 

[9] oz. kar z informacijskim grafom na Sliki 7. Pri


tem je seveda dana izbira, od kod takšno gramatično analizo 

začnemo z namenom zajetja čim več bistvenih podatkov. 

Glagolnik združuje notranjo značilnost stavčnega 

člena z zunanjo značilnostjo samostalniške fraze, kot da 

izhaja iz dveh ločenih vozlišč verbalnega in nominalnega 

vendar besedna gramatika kot analiza odvisnosti 

take analize ne dopušča. V angleščini je gerundij, ki se 

končuje na »-ing«, tudi nedovršna glagolska oblika na mestu 

samostalnika. V slovenščini so izzivi, povezani z gerundijem, 

nekoliko drugačni. 

1.16 Uničevalec biti 

Uničevalec biti je čas kot temelj historičnosti, ki kaže niče- 

vost vsakršne sedanjosti, tedanjosti, bivšosti, preteklosti. 

Ničevost je trenutno aktualno klovnovstvo, ki se kaže kot 

velikanstvo, pomembnost, veljavnost trenutka, delca v času, 

ki je umetna tvorba zasnovana informacijsko s sekundami, 

urami, tisočletji. Vsebina časovnosti historičnost, 

utemeljena izpovedno se ohranja arhivsko kot velika 

pripoved ničevosti zgodovinskost , v katere vrzel pade 

naposled tudi človekov čas kot pojavnost (predvsem) prostornega, 

brezčasnega vesolja. 

Stalnost biti, njena nespremenljivost v času, je privzeta 

fenomenološka abstrakcija njenega razumevanja. Kaže na 

to, kako je zavest prožna in nepredvidljiva v svojih izpeljavah 

konceptov. V okviru informacijske filozofije je bit pomenski 

koncept etničnega jezika, ki je blizu razumevanju 

duhá po naravi svoje zasnovanosti, določeni v fenomenologiji.


1.17 Meditacija ni pomensko omejena 

Meditacija ni pomensko omejena le na religiozne téme. 

Meditacija pomeni premišljeno in pozorno raziskovanje in 

sklepanje, spoznavanje, umevanje, refleksijo, špekulacijo, 

razmišljanje, tehtanje, notranji dialog, pa tudi breznamensko 

miselno iskanje. Motivacija je lahko tvorec drugačne, 

kritične, ustvarjalne zavesti, zasnova umskega dosežka ali 

pa vsakdanjega povprečnega načina brezvoljnega miselnega 

dogajanja. Informacijske meditacije so napor, ki je 

usmerjen v razumevanje in implementacijo informacijske 

zavesti9 . 

1.18 Filozofija 

Filozofija je križarjenje po etničnem jeziku sem ter tja, 

in naokoli. Iz nje govori jezik o svojih možnostih in pomenski 

zmožnosti. Ko začne govoriti, vztraja in se zvija 

v svojem pomenskem toku informatizira ali opomenjuje 

poimenovano in nepoimenovano, sem ter tja, in naokoli, 

pomensko prepletajoče, in pomensko krožeče. Ob tem 

vsakokrat uporablja specifične samostalniške fraze in specifične 

glagolske fraze ustvarjene in razpoložljive jezikovne 

obrazce izražave od primera do primera pomensko 

prilagojene. 

Filozofija ostaja tako modroslovno jezikovanje v prostoru 

zamišljenih konceptov in zamejena zgolj z lastno iz- 

9 Osnovno vodilo meditacij v tej študiji je ustvarjalnost, po možnosti 

vrhunska, kot je opisana in komponentno sestavljena v podpoglavjih 

10.5 (str. 176) in 10.6 (str. 177) in prikazana z grafom na 

Sliki 35 (str. 178).


ražavno sposobnostjo in kompleksnostjo etničnega jezika, 

z metodologijo pomenskega približevanja in hkrati oddaljevanja 

imenovanemu in neimenovanemu, pomensko površinskemu 

in pomensko globinskemu. Filozofija je kot 

specifična vaja jezikovne kompleksnosti v izumljanju posebne 

terminologije, njene pomenskosti, prepletenosti in 

pomenske krožnosti v izmikajočem se približevanju sleherni 

pomenski končnosti ali dokončnosti.

2 Fizikalno 

2.1 Kvantna zavest kot informacijsko 

Informacijska zavest postaja tudi kvantna zavest, ki prihaja 

na površje kot kvantna informatika. Fundament informatike 

ne postaja le kvantni informacijski stroj (računalnik, 

duhovni stroj, robot z zavestjo, transcendenco, refleksijo), 

temveč tudi fizikalna raziskava (kvantni kolaps) 

in tehnološka realizacija sistema informacijske (umetne) 

zavesti. 

2.2 Potencialnost informacijskega 

Informacijsko ne nastaja zgolj iz tega, kar informacijsko 

obstaja, temveč tudi iz potencialnosti informacijskega. To 

še posebej velja za kvantno-fizikalno zaradi bistvene povezave 

med kvantno-fizikalnim in informacijskim, in to na 

ravni fizikalno-teorijskega (izpeljave informacijskega iz fizikalnega) 

in fizikalno-tehnološkega. 

Fenomenologija kvantno-fizikalnega in zavestno-informacijskega 

zaobseže vrsto kvantnih efektov, ki bodo bistveno 

vplivali na razvoj in implementacijo kvantno-informacijskega. 

Ti efekti so kvantna neodločljivost, superpozicija, 

zapletnost (entanglement), kvantna ura, koherenca, 

dekoherenca, kvantna holografija in gravitacija. Zavest bi 

tako lahko bila omejena s kvantnimi efekti. Časovni nadzorniki 

v celicah bi lahko bile kvantne ure, beljakovine bi 

se lahko gubale na kvatnih robovih, dekoherenca bi delovala 

kot ubijalec in misli, ki premikajo mišice, kot navzdoljna 

kavzalnost. Prevladala naj bi fizika zavesti in ne 

20


le nevroznanosti. Seveda pa je to takoimenovani navzgornji 

pristop k razumevanju delovanja zavesti. Navzdoljnji 

pristop je kognitiven, ki je vsebovan tudi v informacijskem, 

ki velja kot najsplošnejši pristop za študij zavesti 

doslej. 

2.3 Samozadostnost fizikalnega 

Fizikalno se seveda giblje v samozadostno supervenien- 

tnem. Fizikalnemu je fenomenalni (zavestni) temelj zgolj 

fizikalno. Fizika veruje v fizikalne zakone, ki niso produkt 

fizikalne zavesti, temveč zgolj odkritja informacijsko 

resničnega tam zunaj, v svetu, vesolju, v fizikalno neznanem. 

V bistvu ne pristaja na idealne geometrijske in časovne 

(naivne, vidne, razumljive) predstave, uvaja večdimenzionalnost 

tam do desetih ali enajstih dimenzij. Vendar 

to počenja z zapleteno matematičnostjo, z idealističnim 

formalističnim aparatom matematike, ki je komajda še razumljiv 

kot matematični ekspresionizem. Vse to pa ne pomeni, 

da temu ne bodo sledili eksperimentalni dokazi tako 

abstrahiranega na največjih pospeševalnikih fizikalnih delcev. 

2.4 Fizikalnost informacijske zavesti 

Fizikalnost informacijske zavesti. Informacijska zavest je 

v svojem temelju najprej fizikalni koncept, koncept vpliva 

in reakcije na vpliv spremeb na stanja snovi in zavesti, 

in obratno. Spremembe in stanja so fizikalno, tj. informacijsko 

pomensko strukturirana. Stanje narekuje nastanek 

pojma informacijske entitete oz. informacijskega


operanda. Povezave med informacijskimi operandi so operatorske, 

so informacijski operatorji. Povezava izraža 

možnosti vplivov entitet na entitete, torej splošno fizikalno 

zakonitost vplivanja in vplivanosti. 

Šele odtod lahko informacijska zavest postane koncept 

zavesti, ko ima svojo informacijsko naravo substanco v 

omrežju operandov in operatorjev. Z njimi vzpostavlja pomen, 

skozi njega razumevanje in interpretacijo, in odtod 

višje pomenske kategorije, kot so intuicija, transcendenca 

in ustvarjalnost zavesti. Tu zavest že prehaja v samozavedanje. 

Nazadnje je informacijska zavest lastnost živega in umetno 

ustvarjenega, postane objektivna in subjektivna, se 

oblikuje v človeku in stroju, postane mentaliteta, kultura in 

civilizacija, se uveljavlja kot duh epoh, njihovih vrednot, 

običajev in zakonitosti, znanosti in umetnosti, družbenih 

sistemov. Informacijska zavest je temelj, iz katerga se razvija 

človeško in z njo narejeno umetno. Informacijska 

zavest je lastnost vesoljnega, je temeljni fizikalni princip 

kozmičnega in hkrati kozmološko spoznavnega, kot da je 

tudi sama med osnovnimi fizikalnimi veličinami v prostoru 

in času.

3 Informacijsko 

3.1 Informacijsko poimenovano 

Poimenovana entiteta oblikuje v sistemu zavesti svoj in- 

formacijski prostor. V tem prostoru nastopa izrecno pomensko 

v domeni trenutne zavesti in prikrito pomensko 

nezavedno v domeni podzavestnih in nadzavestnih slojev. 

Prvo, izrecno pomensko, imenujemo informon (pomenska 

smiselnost in urejenost poimenovanega), drugo, prikrito 

pomensko pa entropon (pomenska fragmentiranost in 

možnost poimenovanega). Z informonom se uvede koncept 

poimenovanja kompleksnega pomena, ki nastane s 

pomenom (podelitve) imena informacijske entitete. Informon 

je v bistvu arhiv pomena, ki stoji za poimenovano 

entiteto, ki je bil do določenega trenutka identificiran. Entropon 

označuje možno, neurejeno, uporabljivo pomensko 

(podzavestno in od zunaj povzročeno) ozadje pri nastajanju 

informona. 

3.2 Poimenovani informacijski prostor 

Informacijski prostor poimenovanega je transcendenčno 

-refleksivna struktura izkustvenega v najširšem smislu zavestnega 

in (še) nezavednega. To je le nekakšna filozofirajoča 

verbalna opredelitev, odvisna od razmišljajočega 

govora (diskurza). Formalno je ta prostor posledica izhodišč 

(aksiomov) informacijskega formalizma, ki govorijo 

o informirajočem, informiranem v sebi in informacijskem 

okolju. Informacijski prostor je krucialna kategorija zavesti: 

z njim se konstituira ali podira sistem zavesti, njeno 

23


delovanje in nastajanje. 

3.3 Filozofsko kot informiranje informacije 

 

Informacijski pogled na filozofsko, npr. fenomenološko, 

odkriva informiranje informacije, dejansko neke poimenovane 

informacijske entitete, kot bit bivajočega. Vendar se 

bivajoče ne proizvaja zgolj s svojo bitjo temveč tudi z bitmi 

drugih bivajočih. Informacijsko naslovna entiteta nastaja 

tudi z informiranjem drugih vpletenih, z njo informacijsko 

povezanih, krožno in premočrtno prepletenih in sistemsko 

porazdeljenih entitet. In t.i. raznos, ki daje in odvzema 

bit kot pro-izvajajoči temelj bivajočega, je bivajočostna 

zapletenost, prepletenost in porazdeljenost bitnega nastajanja 

bivajočega. 

3.4 Informacijsko in jezikovno-gramatično 

 

V okviru informacijskega formalizma uporabljamo nekatere 

posebne gramatične oblike za operande in operatorje, 

ki jih moramo pomensko in oblikovno pojasniti. Najenostavneje 

naredimo to s primerjavo v Tabeli 1. V njej je 

dana primerjava med izpeljankami iz glagola informitati 

in glagola biti v treh jezikih in še simbolno. Tu nastopajo 

stavčne vrste, posamične in sestavljene, kot je pojasnjeno v 

legendi slike. Samostalnik oziroma samostalniška raba se 

pojavlja vselej kot informacijski operand, glagolska (tudi 

sestavljena raba) pa kot informacijski operator. Operan-


Forma Slovensko Deutsch English Formalno 

subs informacija Information f ¡¢¡ £ £ £ 

information 

adjsubs informacijsko Informationelle n informational ¤-jezik 

verb 

informira-ti/ 

/m/ˇs/mo/te/jo 

informier-en/ 

/e/st/t 

inform/s ¥ ¦¡ £ £ £ 

verb adv ¥ ¦ slo adv ¥ ¦ deu adv ¥ ¦ eng adv ¥ ¦ indeks 

verbsubs informiranje Informieren n informing § 

partpres informirajoče Informierende £ £ 

n ¡¢¡ £ informing, the 

£ ¡¢¡ £ £ 

¡ £ £ £ ¡ 

© 

partperf informirano Informierte n informed, the 

infent podnapis 

Unterschrift 

subscript 

verb 

biti/sem/si/je/ 

/smo/ste/so 

sein/bin/bist/ist/ 

/sind/seid 

¡¨¡ £ £ £ 

be/am/is/are ¥ ¡ £ £ £ 

partsubs bivajoče Seiende n © entity (being) 

verbsubs bit (bitje) Sein n Being 

subs tubit Dasein 

Dasein, 

Being-there 

¡ £ £ £ ¡ 

¡ £ £ £ ¡ 

, , 

Legenda okraj ˇsav v prvem stolpcu in njihovih pomenov: subs – samostalnik, adjsubs – pridevniˇski samostalnik, 

verb – glagol, verb adv – glagol s prislovom, verbsubs – glagolski samostalnik (glagolnik, posamostaljeni glagol 

z obrazilom -nje pa tudi -tje), partpres – deleˇzniˇski (nedovrˇsni) sedanjik, parperf – deleˇzniˇski preteklik in infent – 

informacijska entiteta. 

 

c Anton P. ˇZeleznikar, 4. oktobra 2006 

Tabela 1: Primerjava nekaterih značilnih slovenskih, nemških 

in angleških gramatičnih oblik kot informacijskih 

operandov (α, a, A, . . .) in operatorjev (|=, |⇒, |=podzapis 

, . . .) za informacijski (zgornji del tabele) in bitni (ontološki) 

primer (spodnji del tabele). 

di so tako informacija, informacijsko, informiranje, informirajoče, 

informirano in informacijska entiteta (gramatične 

kratice v levem stolpcu, subs, adjsubs, versubs, part, 

partperf in infent) s podpisano označitvijo (indeks v matematiki). 

S tem je omogočena natančna označitev iz slovarjev 

etničnih jezikov. 

Spodnji del tabele kaže primere iz fenomelogije za glagol 

biti in njegove izpeljanke. Tu je upoštevana tudi spregatev 

glagola v treh jezikih in v vseh primerih je mogoča


uporaba operatorja |⇒. Lahko pa ta operator po potrebi 

tudi podpišemo, npr. |⇒ sem , |⇒ bin , |⇒ am itn. Za poseben 

termin Dasein v nemščini je bil tudi v anglešcini izbran 

enak termin kot priznanje posebnosti tega pomena v nemški 

filozofiji. 

3.5 Vprašanje implementacije informacijskega 

 

Implementacija informacijskega je bistveno povezana z 

uporabo etničnega jezika in njegovimi raznovrstnimi možnimi 

oblikami, zlasti z besedami in njihovo fleksijo. Za 

te možnosti formalistične implementacije je poskrbljeno s 

podpisovanjem operandov in operatorjev. To pomeni, da 

je tudi vse primere jezikovne fleksije mogoče eksplicitno 

izraziti s podpisovanjem (subskripcijo) operandov in operatorjev. 

Informacijsko seveda ne zanemarja drugih oblik informacijskih 

fenomenov, zlasti ne iz vidnega in slušnega območja. 

Tu pa so podrobni problemi bistveno drugačni kot 

v območju etničnega ali umetnega jezika, kjer mora informacijski 

jezik Z privzeti še drugačno simboliko in identificirati 

značilne komponente teh nejezikovnih kategorij. 

3.6 Problem informacijsko krožnega kot nadaljevalnega 

 

Problem informacijsko krožnega kot nadaljevanja dekompozicijsko 

začetega in dobljenega je potrebno razjasniti tako 

filozofsko kot implementacijsko. Kaj je tisto krožeče


v informiranju neke entitete in kakšne so posledice (rezultat) 

tega informacijskega kroženja, nekakšnega nadaljevanja 

začetega? Kar poznamo doslej [29, 31, 32], so krožne formule 

in krožne sheme formul. V tem spisu in v tej meditaciji 

bodo prvič uvedene drugačne formulske strukture, ki 

bodo implementacijsko in k delujoči zavesti ustrezneje definirane. 

Vobče se krožnost ne bo sklicevala zgolj na začetni 

(naslovni) operand, marveč na kateri koli v strukturi nadaljevalne 

formule oziroma njene sheme že pojavljeni operand 

10 . Kakšen bo torej aplikativni učinek začetne krožne 

nadaljevalne formule ali sheme in kaj bo s tem učinkom 

nastalo? Kroženje je nekakšnje informacijsko (pomensko, 

asociativno) vračanje na že začeto (pomensko dekomponirano), 

to je na že pojavljene operande ali operandne komplekse 

(fraze, v bistvu podformule oziroma podsheme), ki 

učinkujejo v nadaljevanju kot informacijske entitete. Npr. 

shema samega naslova poimenovanega operanda α naj bo 

vobče kar formula 

S φ 

→⌊α01, α02, . . . , α0,n0→⌋ ⇋ 

(α01 |= α02 |= . . . |= α0,n0→ ⊚ . . .) 

kjer je α ⇋ φ 

→⌊α01, α02, . . . , α0,n0→⌋. in kaže z nadaljevalnim 

operatorjem ⊚ in elipso ». . . « na koncu sheme na 

svojo dekompozicijsko nedovršenost. Tej shemi sledi nadaljevalna 

formula, kjer je zaradi transparentnosti privzeto 

10 Sklicevanje se bo praviloma nanašalo na podformule nastopajočih 

formul. Najenostavnejša podformula formule je seveda tudi enostavni 

operand formule, α, αi, αij.


α ⇋ α11. Splošna oblika te sheme je 

S φ 

→⌊α11, α12, . . . , α1,n1→⌋ ⇋ 

(α11 |= α12 |= . . . |= α1,n1→ ⊚ . . .) 

Razvoj pomena se tu začne z operandom (entiteto, naslovno 

temo) α11 in se potem nadaljuje v krožni obliki kot nadaljevanje 

S φ 

→⌊α21, α22, . . . , α2,n2→⌋ ⇋ 

(α21 |= α22 |= . . . |= α2,n2→ ⊚ . . .); 

α21 ∈ {α11, α12, . . . , α1,n1→} 

Ta nadaljevalna dekompozicija začenja z α21, ki postane 

tako novo izhodišče za naslednjo formulsko oziroma shematsko 

generacijo nadaljevalne formule oziroma njene 

sheme. Zdaj že tretja generacija se nadaljuje z dekompozicijo 

S φ 

→⌊α31, α32, . . . , α3,n3→⌋ ⇋ 

(α31 |= α32 |= . . . |= α3,n3→ ⊚ . . .); 

α31 ∈ {α11, α12, . . . , α1,n1→} ∪ {α21, α22, . . . , α2,n2→} 

Operator ∪ je običajna množična unija. Prek α31 se ohranja 

začetna tematska pomenska intenca iz prvih dveh generacij. 

V tem načinu se dekompozicija nadaljuje do svojega 

prenehanja, ko je dosežena npr. i-ta, zdaj nekrožna, v bistvu 

nenadaljevalna generacija, ko je zadovoljeno začetni 

intenci naslovne teme z ukazom npr. z nekega nadzavestnega 

sloja, v katerem je registriran končni cilj tematske 

dekompozicije. Tako je poslednji korak v nizu dekompo-


zicij nekrožna shema 

S⌈φ→⌊αi1, αi2, . . . , αi,ni→⌋⌉ ⇋ 

(αi1 |= αi2 |= . . . |= αi,ni→ ); 

αi1 ∈ {α11, α12, . . . , α1,n1→} ∪ 

{α21, α22, . . . , α2,n2→} ∪ . . . ∪ 

{αi−1,1, αi−1,2, . . . , αi−1,ni−1→ } 

Nadaljevalna krožnost ohranja lastnost zavestne asociativnosti 

(informacijske povezanosti, prepletenosti), lahko 

pa tudi namerne (intencionalne) disociativnosti, to je pomenske 

nepovezanosti, npr. absurda v sodobnem pesništvu, 

v zavestnem informiranju, to je v zavedanju naslov- 

nega operanda α11. Iz začetne krožne nadaljevalne for- 

mule φ 

→⌊α11, α12, . . . , α1,n1→⌋ se njena intencionalnost 

(specifična pomenskost) prenese in razširi prek skupnega 

operanda α21 ∈ {α11, α12, . . . , α1,n1→} na naslednjo nekrožno 

formulo φ→⌊α21, α22, . . . , α2,n2→⌋, oziroma če identificiranje 

(pridobivanje, generiranje) pomena za α21 ni končano 

(še ni zadovoljivo), na krožno različico te formule 

φ 

→⌊α1, α21, . . . , α2,n2→⌋. Generiranje pomena za αi1 se 

po i-ti generaciji ustavi, ko zadnja pomensko smiselna formula, 

φ→⌊αi1, αi2, . . . , αi,ni→⌋, ni več krožna. Dobljeni 

sistem formul oziroma formulskih shem je tako v bistvu 

informon α11 oziroma njegova shema S⌈α11⌉, ki predstavlja 

pomen na začetku izbrane (poimenovane) naslovne 

teme α11. Tako je informon α11 sistem doslej generiranih 

formul, ki končuje v našem primeru z nekrožno formulo. 

Ker pa je informon kot pomenski sistem lahko posledica 

več ponovnih (dodatnih) generacij, je lahko v sistemu tudi 

več nekrožnih (nenadaljevalnih) formul. Za tukaj opisani 

informonski primer pa velja, če bi ga izpeljali do i-tega


koraka in ga tam tudi končali kot zadovoljujočega, 

⎛ 

φ 

⎜ 

α11 ⇋ ⎜ 

⎝ 

 

→⌊α11, α12, . . . , α1,n1→⌋; 

φ 

→⌊α21, α22, . . . , α2,n2→⌋; 

· · · 

φ 

→⌊αi−1,1, αi−1,2, . . . , αi−1,ni−1→⌋; φ→⌊αi1, αi2, . . . , αi,ni→⌋ ⎞ 

⎟ 

⎠ 

Tu so argumenti teh formul informonskega sistema α11 

pogojeni s posebnimi pogoji, ki so najbolj natančno izrazljivi 

s sredstvi teorije množic, in sicer 

α11, α21, . . . , αi−1,1, αi1 ∈ 

{α11, α12, . . . , α1,n1→} ∪ 

{α21, α22, . . . , α2,n2→} ∪ . . . ∪ 

{αi−1,1, αi−1,2, . . . , αi−1,ni−1→ } ∪ 

{αi,1, αi,2, . . . , αi,ni→ } 

Operandi, ki se pojavljajo v tem informonu, so bili dvignjeni 

na površje iz podzavestenga kaosa (entropona) α11 

ali iz globljih slojev, ali pa so bili povsem na novo pridobljeni 

iz okolja ali (inovativno) ustvarjeni v kakem višjem 

sloju zavestnega sistema. 

Informacijska krožnost in informacijska nadaljevalnost 

sta razvidno sinonimna, pojasnjujeta pa sicer zamegljeni 

koncept krožnosti (v bistvu asociativnega vračanja, tudi 

koraka nazaj) v filozofiji informacijskega in pripadajočega 

formalističnega. 

3.7 Raziskava osnovnega metafizikalizma 

 

Raziskava osnovnega metafizikalizma, izraženega v aksi-


omatski obliki α |= α, je poslej mogoča s formalističnega 

vidika z uporabo koncepta nadaljevalne (krožne) formule 

. Shemi nadaljevalnih formul za osnovni metafizikalizem 

sta 

S φ 

→⌊α⌋ ⇋ (α ⊚ . . .) in 

S φ 

→⌊α, α⌋ ⇋ (α |= α ⊚ . . .) 

Namen metafizikalizma je, da v sebi proizvaja formule 

oziroma sheme formul, ki zadevajo seveda pomen imenovanega 

operanda α. Na ta način se operand α v domeni 

sistema zavesti pomensko oblikuje iz samega sebe, iz svojega 

začetnega (osnovnega) pomena, ki ga je dobil s svojim 

poimenovanjem. V bistvu gre za pomensko identifikacijo 

njegovega poimenovanja, ki se na določen način v 

fazi razvojnega nastajanja pomena poveže celo z informacijskim 

fenomenalizmom kot aksiomom (poglej npr. meditaciji 

). 

Če metafizikalizem vzdržuje pomensko identiteto, dano 

z začetnim poimenovanjem operanda, prinaša fenomenalizem 

diferenco v obliki pomenske drugačnosti in identitete 

operandov, ki se pojavijo v pomenskem kontekstu začetno 

imenovanega operanda. Metafizikalizem kot takšna 

ali drugačna nadaljevalna (krožna) dekompozicija zajame 

na ta način pomensko drugačnost pri opredeljevanju in razumevanju 

naslovne identitete, postane tako sam generator 

pomenske drugačnosti, s ciljem (intenco) nastajalnega dopolnjevanja 

že (pri)dobljenega pomena. V tem smislu gre 

razumeti aksiomatsko formulo α |= α kot kompleks, v katerem 

dobi operator poljubno kompleksno, z drugimi operandi 

in operatorji napolnjeno obliko. Gre za neko shematično, 

sicer neregularno (zgolj pojasnjevalno) operatorsko


tvorbo, narejeno kot shematsko strukturo oblike 

|= β |= γ |= . . . |= 

|= β |= γ |= . . . |= ω |= 

(ta struktura je posebna 11 tudi v regularnem kontekstu informacijskega) 

v okviru nekrožne (končne) ali klasične krožne 

sheme splošne dekompozicije 

∆→⌈α⌉ ⇄ (. . . (((α |= β) |= γ) |= . . .) |= ω) 

∆ 

→⌈α⌉ ⇄ ((. . . (((α |= β) |= γ) |= . . .) |= ω) |= α) 

Osnovno metafizikalizem α |= α je vselej razumljen kot 

generator pomena, ki zadeva α. V tem smislu je vsak operand 

generator pomena v okviru lastnega metafizikalizma, 

torej tudi del svojega informona α in z njim povezanih posledic. 

3.8 Primer operatorskega uokvirjanja 

Primer operatorskega uokvirjanja v prejšnji meditaciji je 

mogoče shematsko prikazati kot 

α |= β |= γ |= . . . |= ω : 

α |= β |= γ |= . . . |= ω |= α 

11 Velja pripomniti, da je takšna shematična predstavitev operatorja, 

v katerem se pojavljajo operatorji in operandi, seveda hud prekršek za 

matematično razmišljanje, vendar v tem primeru pojasnjuje situacijo 

par excellence. Preprosto je pokazano, kako se v tem primeru operator 

kot shematski (brezoklepajni) kompleks vrine za operand oziroma 

med operanda.


in formulsko kot 

(. . . ((( α |= β) |= γ) |= . . .) |= ω ) 

((. . . ((( α |= β) |= γ) |= . . .) |= ω) |= α ) 

 

Na tri dele razbiti operatorski okvir krožne formule 

Seveda so možna različna uokvirjanja vzdož shem in formul. 

Poanta uokvirjanja je v možnosti njegovega upoštevanja 

v celotnem kontekstu razredov informacijskih dekompozicij 

in s tem vpliva na konkretno obliko rezultirajoče 

dekompozicije. Ta vloga okvirov je razvidna iz implementacijskih 

grafov sistema informacijske zavesti na 

Sliki 52 in Sliki 53. 

3.9 Nadaljevalna dekompozicija 

Nadaljevalna dekompozicija mora biti tudi posebej ozna- 

čena v primerjavi z drugimi vrstami dekompozicij. Namesto 

leve krožne puščice zgoraj se bo tu pojavil obkroženi 

krogec ⊚. Tako bodo krožne dekompozicijske označbe 

∆ 

⊲ , M 

⊲ itn. lahko ustrezno označene z ∆ ⊚ 

⊲ , M ⊚ 

⊲ itn. 

3.10 Primeri nadaljevalne dekompozicije 

Primeri nadaljevalne dekompozicije se dogajajo pri delu 

v vsakdanjem življenju. Oglejmo si nekaj značilnih intelektualnih 

in drugih primerov. 

Pisanje spisov ali literature v etničnem jeziku poteka 

nekako takole. Izbere se naslovna tema (poimenovana z 

α, ki reflektira svoj ožji naslovni pomen) za spis ali za


neko enoto literature, ki postane vodilna misel (intenca, zasnova, 

geslo s pomenom) v proizvodnji literarnega izdelka. 

Ta tema je ožje poimenovanje tega, kar bo pomensko proizvedeno 

do nekega končnega stanja, ki je informon α. 

Proizvajanje besedila bo seveda bistveno odvisno od narave 

(slovnice, slovarja) etničnega jezika in jezik sam bo 

v tem smislu tudi vodilni princip nastajanja pomena, tako 

slovnično kot slovarsko-pomensko. 

Pisanje stavkov bo tako potekalo od naslovne teme naprej 

v asociativnem smislu, to je v pomenskem navezovanju 

enega stavka na drugega oziroma prejšnjih stavkov 

na pravkar nastajajoěga. Po nekem številu dekompozicijskih 

korakov se bo nastajanje stavkov ustavilo, skladno z 

doseženim ciljem, ki bo prav tako odvisen od nastalega 

stanja. Cilj torej ne bo neko vnaprej določljivo pravilo, 

temveč bo dinamično odvisen od zadovoljivosti nastalega 

besedila. Ta zadovoljivost se bo oblikovala kot višji princip 

na nadzavestni ravni, npr. kot občutek (čustvo) lepotnega 

ali kakega drugega ugodja. V tem smislu bo izdelovanje 

literarnega izdelka podrejeno območju lepotnosti, 

dovršenosti, popolnosti, pa perfekcionizmu, rigoroznosti, 

abstraktnosti, profanosti itn. 

Opazovanje je gledanje in razumevanje branega in slikovnega, 

seveda tudi slušnega in še vsega drugega, čutnega 

in duhovnega. Opazovanje je na poti k naslovnemu geslu, 

k zgoščenemu pomenu opazovanega oziroma razpoznanega. 

Vprašanje opazovanja je, koga ali kaj opazujemo, včasih 

tudi, kako bo nekaj sploh lahko opaženo. Opazovanje 

sproža tudi lastno dekompozicijo opazovanega, ki stremi k 

bistvenim sklepom o opazovanemu. V tem smislu je opa-


zovanje nadaljevalna opazovalna dekompozicija o kompleksnem 

predmetu opazovanja α, torej O ⊚ 

⊲ ⌈α⌉. Rezultat 

opazovanja kompleksa α je tako med drugim tudi O ⊚ 

⊲ ⌈α⌉ 

=⇒ α, kjer je =⇒ operator informacijske implikacije in α 

rezultirajoča naslovna tema opazovanega. Pri večjem številu 

opaženih značilnosti kompleksa α velja 

O ⊚ 

⊲ ⌈α⌉ =⇒ α1, α2, . . . , αn 

Govorjenje (kot motorično-slušni fenomen) je v določenem 

smislu ireverzibilno glede na izrečeno. Pri zapisanemu 

lahko stvari naknadno izboljšujemo, pri neposredno 

izgovorjenem pa tega za nazaj ne moremo, lahko se le izgovarjamo, 

da izgovorjeno ni bilo dobesedno mišljeno. Pri 

govorjenju dominira etnični jezik, njegova raba, ki določa 

govor slovnično in pomensko, ga usmerja tudi mimo poti 

dejansko mišljenega. V tem smislu je govor neposrednejši 

in spontanejši od pisanja, ki računa na možnost korekcije 

zapisanega. Če je govor neposredna nadaljevalna dekompozicija 

neke naslovne teme, je pisanje sicer nadaljevalna 

dekompozicija, ki jo čakajo ponovne korekcijske ali celo 

pomensko preoblikovalne dekompozicije. Za izgovorjeno 

g velja G ⊚ 

⊲ ⌈g⌉ ⇋ g, kjer je g naslovna govorna tema, G ⊚ 

⊲ 

simbol nadaljevalne govorne dekompozicije in g rezultirajoči 

informon, kot je bil izrečen. 

Gledanje v vidni svet, notranji in zunanji, je opazovalno 

motrenje vidnega, vidno zaznavnega, vidno razume- 

vajočega, vizualnega. Videno v je rezultat nadaljevalne vi- 

dne dekompozicije V ⊚ 

⊲ gledanega objekta v, torej V ⊚ 

⊲ ⌈v⌉ 

⇋ v. Tu je v informon o videnem, pogledanem, imenovanem 

v. Je neke vrste vtis o videnem predmetu, ki je lahko


kompleksne narave, vizualne, etnično-jezikovne, celo slušne, 

evocirajoč slušni fenomen. 

Prisluškovanje slišnim pojavom, notranjim in zunanjim, 

je poslušanje slišnega, slušno zaznavnega. 

3.11 Nadaljevalni metafizikalizem 

Nadaljevalni metafizikalizem mora biti tudi posebej označen 

v primerjavi z drugimi načini dekompozicije. Ta oznaka 

je M ⊚ 

⊲ ⌈α⌉ in je sistem formul iz sistema M 

⊲ ⌈α⌉, kjer pa 

je vsaka formula nadaljevalna. Podrobnosti nadaljevalnega 

metafizikalizma so opisane v Meditacijah 77–80. 

3.12 Krožna informacijska formula 

Krožna informacijska formula, ϕ 

⊲ 

 

α1, α2, . . . , αn ϕ ⊲ 

 

, je 

pomemben koncept nastajanja sistema formul, ki zadeva 

nek začetni operand, α1, in išče oziroma določa pomen začetnega 

poimenovanega operanda, to je informon α1 z informacijskim 

prostorom (α1; α1), v sistemu zavesti, 

Φ(z; z). Krožnost je informacijski princip, ki zahteva operandno 

vračanje, da bi bil možen korak naprej v razvoju 

operandnih pomenov, ki se pri tem pojavljajo. Natančen 

opis generiranja pomena iz nekega operandnega oziroma 

intencionalnega, začetno-pomenskega izhodišča, α1, s posebnostmi 

vnaprejšnje nedoločenosti izbire operandov, naj 

bo opredeljen z naslednjimi ugotovitvami: 

1. Krožna informacijska formula, izražena v svoji po- 

polni formalistični obliki kot ϕ 

⊲ 

 

α1, α2, . . . , αn ϕ ⊲ 

 

,


je zgolj začetni simbolni okvir zapletenega krožnega 

nadaljevalnega nastajanja (generiranja) sistema pomenskih 

formul, ki bodo nastale kot kompleksen pomen 

začetnega operanda, α1, kot njegov eksplicitno 

izraženi pomen v informonski obliki, α1, v sistemu 

zavesti, Φ(z; z), določen z informacijskim prostorom, 

(α1; α1). Strnjeno, imamo na začetku tole 

formalistično, zgolj pregledno opisljivo situacijo 

α1 ⋐ ϕ 

 

 

⊲ α1, α2, . . . , αn 

ϕ⊲ α1 ∈ (α1; α1); 

(α1; α1) ∈ Φ(z; z) 

; 

kjer informon α1 že posega naprej v nekaj, kar bo 

razvojno sledilo (v tem trenutku ga namreč še ni). 

2. Začetni čisti (abstraktni) krožni ustroj formule ima 

svoje implicitno nedoločno nadaljevanje v obliki pomenske 

formule 

ϕ 

⊲ 

 

α1, α2, . . . , αn 

ϕ⊲ ϕ⊲ 

 

⇋ 

 

α1, α2, . . . , αnϕ⊲ ⊚ . . . 

 

kjer je ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ ∈ α1 eksplicitno nekrožna 

formula in ⊚ operator krožnega nadaljevanja. 

3. Nova denotacija informacijske krožne formule postane 

tako iz ϕ 

 

 

⊲ α1, α2, . . . , αn nastala nadalje- 

ϕ⊲ valna krožna formula ϕ ⊚ 

 

⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ s pome-


nom, ki se nanaša na prejšnjo formalistično izpeljavo, 

in sicer 

ϕ ⊚ 

 

⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ 

⇋ 

 

ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ ⊚ . . . 

Kontinuiteta koncepta formulske krožnosti je tako 

nedvoumno zagotovljena s pomensko formulo 

ϕ ⊚ 

 

 

⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ ⇋ ϕ⊲ 

α1, α2, . . . , αn ϕ ⊲ 

4. Kaj pomeni nadaljevalna formula 

 

ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ ⊚ . . . 

ki je bila v predprejšnji izpeljavi sinonim za prvo nadaljevalno 

formulo formule ϕ ⊚ 

 

⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ 

? 

Formula ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ je nekrožna in predstavlja 

prvo formulo informonskega sistema α1, torej 

ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ ∈ α1. 

5. Druga formula sistema α1 se pojavi v nadaljevalnem 

kontekstu 

 

ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ |= ϕ1⊲ α11, α12, . . . , α1nϕ1⊲ ⊚ . . . 

in začenja s podformulo prejšnje formule, torej s 

podformulo α11 ⋐ ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ . Zaradi 

preglednosti vpeljimo ψ1 ⇋ α11, tako da bo jasno, 

da stoji na začetku druge formule podformula ψ1. 

Zdaj velja seveda ϕ1⊲ ψ1, α12, . . . , α1nϕ ∈ α1 in 

1⊲ 

pomenski sistem α1 je bogatejši še za eno pomensko 

formulo.


6. Nadaljevanje pridobivanja pomenskih formul sistema 

α1 je zdaj že rutinsko. Imamo 

⎛ 

⎞ 

ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ 

|= 

 

⎝ 

|= 

ϕ1⊲ ψ1, α12, . . . , α1nϕ 

⎠ 

1⊲ ⊚ . . . 

kjer velja 

ψ2 ⋐ 

 

ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ 

 

ϕ2⊲ ψ2, α22, . . . , α2nϕ2⊲ 

, ϕ1⊲ ψ1, α12, . . . , α1nϕ1⊲ 7. Koncept krožne informacijske formule skriva v sebi 

krožno operandno dekompozicijo, pomeni implicitno 

krožno formulsko dekompozicijo, kot je obravnavana 

v Poglavju 7. 

8. V nekem stanju zadostnosti pridobivanja pomenskih 

formul za informon α1 se nadaljevanje ustavi, ko 

postane končno (brez nadaljevalnega operatorja ⊚) 

⎛ ⎛ 

⎞ 

⎞ 

ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ 

⎜ 

 

|= 

 

⎜ 

|= 

⎜ 

⎝ ϕ1⊲ ψ1, α12, . . . , α1nϕ ⎠ 

1⊲ |= . . . ⎟ 

⎜ 

⎟ 

⎜ ϕ2⊲ ψ2, α22, . . . , α2nϕ ⎟ 

⎜ 

2⊲ 

⎜ 

⎝ 

 

⎠ 

⎜ . . . |= ϕm−1,⊲ ψm−1, αm−1,2, . . . , αm−1,nϕ ⎝ 

m−1,⊲ 

|= 

⎞ 

⎟ 

⎠ 

 

ϕm⊲ ψm, αm2, . . . , αmnϕm⊲ 

 

Tukaj velja rekurzivno ψm ⋐ ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ 

, 

ϕ1⊲ ψ1, α12, . . . , α1nϕ , ϕ2⊲ ψ2, α22, . . . , α2nϕ , 

 

1⊲ 

2⊲ 

. . . , ϕm−1,⊲ ψm−1, αm−1,2, . . . , αm−1,nϕ . Ve- 

m−1,⊲ 

lja na splošno, da je podformula ψi, kot začetni ope 

rand nadaljevalne formule ϕi⊲ 

, 

ψi, αi2, . . . , αinϕ i⊲


¡ ¢£ ¤ ¥¦§ ¥¨§ © © © § ¥ 

¦ ¢£ 

¡ ¢¦£ ¤ ¦§ ¥¦¨ § © © © § ¥¦ 

¨ ¢ £ § ¢¦ £ 

¡ ¢¨£ ¤ ¨ § ¥¨¨ § © © © § ¥¨ 

© © © © © 

© © © 

© 

¢ £ § ¢¦ £ § © © © § ¢ ¦ £ 

 

¡ ¢£ ¤ § ¥ ¨ § © © © § ¥ 

Slika 8: Graf ponazarja nadaljevalno razvitje krožne serijske informacijske 

formule ϕ 

 

 

⊲ α1, α2, . . . , αn , ki začne kot nekrožna for- 

ϕ ⊲ 

mula ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ 

in se nadaljuje prek vmesnih 

 

stanj do nekega 

končnega stanja ϕm⊲ ψm, αm2, . . . , αmnϕm⊲ . 

c Anton P. ˇZeleznikar, Jan 16, 2007 

podformula začetne ali ene od dobljenih prejšnjih 

nadaljevalnih formul. 

Slika 8 kaže graf nadaljevalnega razvitja v nazorni 

obliki, upoštevaje subformulske pogoje za začetek 

vsakega nadaljevanja. Operatorske puščice v grafu 

ponazarjajo operatorje paralelnega informiranja ||= 

ali podpičja v sistemu formul ali shem, ki iamjo prav 

tako pomen paralelnega informacijskega operatorja.


Nastala dodatna krožnost je razvidno mnogostranska 

in s tem mnogopomenska v novo nastalem pomenu. 

Povsem na začetku razklenjena pomenska 

krožnost se ponovno sklene na mnogotere načine. 

9. Kakšen kompleksen sistemski pomen α1 je bil z opisanim 

pridobljen za začetni operand α1? Informon 

α1, nastal izključno z opisano proceduro, vključuje 

začetno in vse nastale formule, torej 

⎛ ⎞ 

ϕ⊲ α1, α2, . . . , αnϕ⊲ ; 

⎜ ⎟ 

⎜ϕ1⊲ 

ψ1, α12, . . . , α1nϕ ; ⎟ 

⎜ 

1⊲ 

α1 ⇋ ⎜ 

⎟ 

⎜ϕ2⊲ 

ψ2, α22, . . . , α2nϕ ; ⎟ 

2⊲ ⎟ 

⎜ 

⎟ 

⎝. 

⎠ 

 

ϕm⊲ ψm, αm2, . . . , αmnϕm⊲ 

Sicer pa informon α1 lahko vključuje k navedenim 

že prej nastale formule. 

3.13 Posplošitev krožnega informiranja 

Posplošitev krožnega informiranja pokaže prepletenost o- 

perandnega in formulskega informiranja, nastalega iz krožnega 

informiranja formule, kot smo ga opisali korakoma 

v prejšnji meditaciji. Naj bodo formule, nastale iz začetne 

formule ϕ1⊲ α11, α12, . . . , αnϕ , ki predstavlja neke 

1⊲ 

vrste naslov, intenco zgodbe, raziskave, sporočila, od koder 

se bo razvijal in razvil pomen, torej informon α11, kot 

je bilo opisano, izražene v obliki ϕi⊲ αi1, αi2, . . . , αnϕ . i⊲ 

Začetna formula je v sistemu informacijske zavesti začetno 

napotilo za razvoj pomena v obliki informona α11.


Toda zaradi informacijske prepletenosti, razvidne zlasti iz 

podobe grafa G⌈α11⌉, postanejo logično razvidne tudi informacijske 

implikacije, in sicer 

 

 

α11 =⇒ αij; i = 1, 2, . . . , m; j = 1, 2, . . . , nϕi⊲ ; 

 

α11 =⇒ ϕi⊲ αi1, αi2, . . . , αnϕ ; i = 1, 2, . . . , m ; 

i⊲ 

⎛ ⎞ 

ψiki ⋐ ϕi⊲ αi1, αi2, . . . , αnϕ ; 

i⊲ 

α11 =⇒ ⎝i 

= 1, 2, . . . , m; 

⎠ 

ki = 1, 2, . . . , 2nϕi⊲ − 1 

Vse to pa pomeni enormen razrast informacijskih prostorov. 

Prva implikacija govori o nastanku informacijskih 

prostorov vseh pojavljajočih formulskih operandov αij, t. 

j. (αij; αij). Druga implikacija govori o nastanku informacijskih 

prostorov vseh v informonskem sistemu α11 nastopajočih 

formul ϕi⊲ αi1, αi2, . . . , αnϕ , t. j. 

i⊲ 

 

 

ϕi⊲ αi1, αi2, . . . , αnϕ ; 

i⊲ 

 

ϕi⊲ αi1, αi2, . . . , αnϕi⊲ Tretja implikacija vplete v ta kontekst še informacijske 

prostore 

 

vseh podformul 

 

formul sistema α11. Ti prostori 

so ψiki ; ψiki . 

Seveda so v pojmu podformule ψiki vsebovani tako 

operandi αij kot formule ϕi⊲ αi1, αi2, . . . , αnϕ . Opera- 

i⊲ 

tor ⋐ je v tem primeru univerzalnejši od operatorja ∈, saj 

je npr. 

(αij ⋐ α11) =⇒ 

(αij ∈ {αij | i = 1, 2, . . . , m; j = 1, 2, . . . , nϕi⊲ })


3.14 Primer pisanja kot informacijska krožnost 

 

Primer pisanja kot informacijsko krožnost lahko izpelje- 

mo iz prejšnjih meditacij, kjer smo pojasnjevali ozadje krožne 

formule. Začetne krožna formula povzroči zapis nekega 

teksta, katerega pomen se razvija iz neke začetne intence, 

ki nosi naslovni pomen spisa s podzavestnim in nadzavestnim 

ozadjem. S tega gledišča si je mogoče okvirno 

predtsavljati tudi neke vrste evolucijsko programiranje tovrstnega 

pisanja, ki zmore upoštevati še nejasne in nerazkrite 

podrobnosti zavestnega in zunajzavestnega ozadja. 

Pisec navadno pristopi k pisanju z imenovanjem naslova 

in/ali z začetno idejo, siršim pomenskim ozadjem, kaj 

in kako želi zapisati. Postavi se v posebno zavestno ustvarjalno 

pisalno stanje, ki sproži intencionalno pozornost, usmerjeno 

v prevladujočo idejo z njenim dejanskim in možnim 

informacijskim ozadjem. Pisec uporablja informacijsko 

krožnost tudi tako, da se vrača k branju že zapisanega in iz 

tega načrtuje in usklajuje, kaj in kako bo zapisal kot naslednje 

v besedilu. 

Podobno bo lahko organizirana tudi informacijska zavest 

kot stroj, vprašanje je lahko le, s kolikšno ustvarjalno 

ali umetniško potenco in kakovostjo. Informacujska zavest 

bo kot duhovni stroj vsekakor bolje informirana o načinu 

in kakovosti pisanja ter tudi hitreje in kompleksneje povezana 

s potrebnimi novimi, poklicnimi in še neraziskanimi 

viri v mreži aktualnih posebnih etničnih in globalnih jezikov. 

V tem smislu se bo bistveno spremenila kultura 

pisanja in pisec bo postal zgolj ustvarjalni usmerjevalec 

svojega duhovnega stroja, in s tem njegovih specifičnih,


umetniških, znanstvenih, medijskih in drugih pisnih zmogljivosti. 

Postal bo nekakšen literat, umetnik, celo znanstvenik 

samemu sebi, ko mu bo duhovni stroj po predhodni 

komunikaciji z njim ponudil zanimivo in informativno 

virtualno, umetniško, aktualno ali resnično zgodbo. 

Ponovimo v pregledni obliki krožno informiranje, kot 

smo ga opisali v prejšnjih meditacijah: 

1. Naslovna ideja je začetno pomensko stanje, ki se bo 

razvijalo naprej v zgodbo. 

2. Iz elementov naslovnega pomena se oblikuje naslednja 

miselna sentenca, ki upošteva naslovno intenco. 

3. Iz pridobljenih sentenc se smiselno in naslovnopomensko 

oblikujejo nadaljne sentence. 

4. Z neko sentenco se proizvodnja pomena zaključi, 

pridobljene sentence pa oblikujejo kompleksen pomen 

zgodbe, ki ustreza pomenu začetne sentence. 

Opisani fenomeni informacijske krožnosti ne veljajo le za 

pisanje v etničnih jezikih temveč tudi za govorne, vidne, 

slušne in druge fenomene, ki oblikujejo izkustveno sfero 

informacijskega oziroma naravnega sistema duhovne in čutne 

zavesti. 

3.15 Dezinformacija kot intenca o nečem 

Dezinformacija kot intenca o nečem se ustvarja in uporablja 

kot informacijska entiteta laži, manipulacije, sprevačanja, 

tudi zamolčevanja dejanskosti in resnice, ki vstopa


tako v polje neobjektivnosti, največkrat zlonamernega poročanja 

in prikazovanja realnosti. Dezinformacija je zavestno 

individualna, posledica prepričanj, ki temeljijo v cinizmu, 

ideologiji, demagogiji, laži, zaroti, namerni napačnosti 

predstavljanja resničnosti. Kadar se razširi v medije 

kot načelo, se izraža kot značilna entiteta enoumno organiziranega 

ali totalitarnega informacijskega okolja. 

Če rečemo »dezinformacija se konstituira z . . . «, ali 

tudi »dezinformacija je definirana z . . . «, pomeni to zaradi 

oziralnega zaimka »se« in zaradi ponavljajočega se preciziranja 

definicije s krožno strukturo, s tem kar je označeno 

s ». . . «. V grafu je to povratna povezava k »dezinformaciji«, 

kot kaže Slika 9. 

Dezinformacija kot načelo v totalitarizmu ideološko 

prekvasi in si podredi celotno domeno pomena, zasebno in 

javno, govori svoj totalitarni rek levice in levičarjev. Privzame 

značilne totalitarne principe informiranja, kot so cinizem, 

ideologija, demagogija, laž, prevara, zarota, slepilo, 

zamolčanje določene resnice. S tega vidika je zanimiva 

njena formalizacija v obliki informacijskega grafa, kot ga 

kaže primer na Sliki 9. 

Ta graf kaže značilno situacijo dezinformacije levice v 

letu 2008. Več kot razvidno izstopajo tri akcijske linije te 

dezinformacije. 

Socialna demagogija se vzpostavlja s sindikalno propagandno 

linijo, v kateri figurirajo kot bistvene komponente 

hujskaštvo sindikatov, protestne demonstracije, 

množicne stavke in varanje delavstva. Sindikalna 

linija soustvarja tako politično slepilo, kot glavni 

cilj levice.


Sindikalna propagandna linija 

Socialna 

demagogija 

Hujskaˇstvo 

sindikatov 

Protestne 

demonstracije 

Mnoˇzične stavke 

Varanje 

delavstva 

Dezinformacija 

kot načelo 

slovenske levice 

Cinizem levice 

Ideologija levice 

Demagogija 

levice 

Politična 

prevara levice 

Medijska laˇz kot 

gonja 

Tajkunska 

zarota 

Politično slepilo 

Nacionalni 

interes 

Polni hlevi 

Tajkunska 

oligarhija 

Poslovna 

korupcija 

Dominantni 

mediji 

Tajkunska poslovna / medijska linija 

Èˇ 

Organizacija zdruˇzene levičarske politike 2008 

Slika 9: Trolinijski sistem dezinformacije slovenske levice, 

kot ga oblikujejo sindikalna propagandna linija, združena 

politična linija in ob njiju še poslovna-tajkunska-medijska 

linija. 

Osrednja linija je politična, ki privzema dezinformacijo 

kot načelo slovenske levice, z razvidnimi komponentami 

kot so cinizem, ideologija, demagogija in 

politična prevara levice; vse to skupaj nastopa kot 

medijska laž in gonja v obliki politične tajkunske zarote 

v javno nerazvidnem ozadju; tako se konstituira


politično slepilo kot glavni cilj opisane dezinformacije. 

Nacionalni interes označuje tajkunsko poslovno/medijsko 

linijo, kjer nastopa sintagma Polni hlevi, njej 

pa sledijo tajkunska oligarhija, poslovna korupcija 

in dominantni mediji, ki se zlivajo v politično slepilo. 

Zbirno politično slepilo spodaj skrbi s povratno 

povezavo za perpetuiranje treh navpičnih linij dezinformacije. 

3.16 Informacijsko danes 

Informacijsko konstituira najbolj razširjena in najbolj pro- 

blematična vprašanja današnjosti. Informacijsko oblikuje 

pomene, ki so v prostoru in času že predrazpoznani in 

predobčuteni, kot da čiste izvirnosti in novopovedanega ni 

več. Sodobno informacijsko prinaša razpad vsakršnjega 

reda, logičnosti in resničnosti ter hkrati zapira razumevanje 

v kaotično, prevladujoče brezumje. Nekopičena filozofija 

zgublja tla pod nogami, njena konstitutivna jedra 

postajajo nepomembna, kot da je informacijsko filozofije 

katastrofično in brez oprijemljivega pomena. Um postaja 

sprotna improvizacija individualne izkušnje, nekakšna judovska 

šola 12 pomenske razpuščenosti, sproščenosti in inflatornosti. 

12 Judovska šola pomeni razumevanje in občutenje rizičnega načina 

življenja skozi judovsko zgodovino, ne le v judovski državi, temveč na 

Zemlji sploh. Tu je judovska filozofija bistveno drugačna od evropske, 

zlasti nemške, je bolj življensko neposredna, enostavna in prepričljiva.


3.17 Informon 

Informon je grafna pomenska mreža določene vozliščne 

(operandne) entitete (samostalniške fraze), v kateri nastopajo 

še druga vozlišča (samostalniške fraze) in njihove operatorske 

povezave (glagolske fraze). V možganih se ta 

informacijski koncept nadomešča s primitivno nevronsko 

mrežo, ko pri tem ni jasno, kako je nevronska mreža konkretno 

pomensko strukturirana. Informonska mreža se utemeljuje 

pomensko na ravni koncepta sistema zavesti, njej 

ustezajoča nevronska varianta je pa biološki model na ravni 

primitivnega živčnega prepleta možganov, ki je mreža z 

neposredno nerazvidnostjo sami zavesti, konstituirana na 

najnižji zamisljivi raziskovalni in posredno eksperimentalni 

biološki in računalniški ravni. Neposredna pomenska 

razvidnost pri biološki mreži torej ni takšna, kot je pri 

izkustveni grafni pomenski mreži, konceptualno naslonjeni 

na neposreden informacijski sistem žive zavesti. Vprašanje 

je tudi, kako se poimenovana pomenska entiteta nasploh 

lahko sestavi iz elementarnejših enot nevronske mreže, 

to je iz konkretnih novronov in njihove povezanosti, 

npr. z receptorskimi in transmiterskimi nevronskimi povezavami 

(sinapse, dendriti). In ne nazadnje je tudi nevronska 

mreža kot značilni model le abstrakcija individualne 

zavesti.

4 Simbolno 

4.1 Simbolno in terminološko jezika Z 

Informacijsko ima svoj simbolizem, ki je terminološko 

utemeljen s pojmi, ki so nastali kot formalistične strukture, 

kot inovacijski napor v iskanju informacijskih in zavestnih 

ozadij jezika Z. Svetlovijolično ozadje označuje belo 

ozadje, to je splošno (črno-belo) informacijsko okolje. Nekaj 

značilnih simbolov formalistično-informacijskega je: 

Informacijski oklepajni 

pari 

( ) oklepajni par, v formuli 

binarno-operatorski, 

ograjujoč sistem formul, 

shem itp. 

oklepajni par etničnega 

jezika 

vizualni oklepajni par 

zvočni oklepajni par 

⌊ ⌋ formulski oklepajni par 

⌊ ⌋ formulski oklepajni par 

etničnega jezika 

⌊ ⌋ vizualni formulski 

oklepajni par 

⌊ ⌋ zvočni formulski 

oklepajni par 

49 

⌈ ⌉ zadevni oklepajni par 

⌈ ⌉ zadevni oklepajni par 


⌈ ⌉ vizualni stropni oklepajni 

par 

⌈ ⌉ zvočni stropni oklepajni 

par 

〈 〉 kotni oklepajni par 

[ ] oglati oklepajni par 

{ } zaviti oklepajni par 

(matematična množica) 

Informacijski ločili 

, informacijska vejica 

(operandni alternizem) 

; informacijsko podpičje 

(operandni paralelizem)


Informacijski operandi 

α informacijska operandna 

zamenljivka 

α operandna zamenljivka 


α vizualna operandna 

zamenljivka 

α zvočna operandna 

zamenljivka 

α, β, γ, . . . , ω 

osnovni i. operandi 

i. nedoločeno okolje, 

informacijski nič 

Γ, ∆, Θ, . . . , Ψ, Ω 

metodološki operandi 

Γ geštalt, sistem iz sheme 

izvedljivih formul 

∆ splošna dekompozicija 

Φ operand sistema formul 

a, b, c, . . . , z 

informacijski in 

zavestni operandi 

c protiinformacijski o. M 

e vmeščevalni o. M 

i informacijski o. M 

z, z zavest operand zavesti, 

pomensko podpisani 

A, B, C, . . . , Y 

operandi informiranja 

C protiinformiranje M 

E informacijsko vmeščanje 

M 

I informiranje M 

M metafizikalistična 

dekompozicija 

P oklepajenje sheme, 

nasprotje shematizacije 

R rotiranje operandov 

v krožni shemi 

S shematizacija formule, 

sistema formul 

α pomen, a pomen, A pomen, . . . 

pomensko podpisani 

operandi 

Numerične mere 

a, b, . . . , z 

numerične spremenljivke 

nϕ število operandov 

formule ϕ 

ℓϕ = nϕ − 1 

dolžina formule ϕ, 

število operatorjev v 

formuli ϕ 

Lϕ = nϕ + ℓϕ 

= 2ℓϕ + 1 

= 2nϕ − 1 

število podformul ψi v 

formuli ϕ (ψi ⋐ ϕ)


LS⌈ϕ⌉ 

= 

ℓS⌈ϕ⌉ + 1 ℓS⌈ϕ⌉ + 2 

1 

2 

število podshem ςi v shemi 

S⌈ϕ⌉ (ςi ⊏ S⌈ϕ⌉) 

2ℓϕ 

Nϕ = 1 

ℓϕ+1 

ℓϕ 

število formul, dobljenih 

iz sheme S⌈ϕ⌉ 

A, B, . . . , Z 

numerične formule 

Informacijski operatorji 

Splošni informacijski operatorji 

|=, |=, =|, =|, ||=, ||=, =||, =||, 

|−, |−, −|, −|, ||−, ||−, −||, −|| 

splošni operatorski zamenljivci 

|= operator, ki lahko zamenjuje 

vsak drug operator 

|= operatorski zamenljivec 


|= vizualni operatorski zamenljivec 

|= zvočni operatorski zamenljivec 

|= operator neinformiranja, 

splošni zamenljivec 

=| nasprotni operatorski 

zamenljivec 

=| nasprotni operator 

neinformiranja 

||= paralelni operatorski zamenljivec 

||= paralelni operator neinformiranja 

=|| paralelni nasprotni operatorski 

zamenljivec 

=|| paralelni nasprotni 

operator neinformiranja 

|− krožni operatorski 

zamenljivec 

|− krožni operator neinformiranja 

−| krožni nasprotni operatorski 

zamenljivec 

−| krožni reverzni operator 


||− krožni paralelni operatorski 

zamenljivec 

||− krožni paralelni operator 


−|| krožni paralelni nasprotni 

operatorski zamenljivec 

−|| 

krožni paralelni nasprotni 

operator neinformiranja


Temeljni posebni operatorji 

⇋ operator pomenske 

ekvivalence (beri 

»pomeni[jo]«) 

=⇒ operator informacijske 

implikacije 

⋐ beri »je podformula 

formule« 

⊏ beri »je podshema 

sheme« 

◦ operator operatorske 

kompozicije 

|=α ◦ |=β operatorska 

kompozicija v trantranziciji 

α |= β 

Operatorji biti in bivajočega 

|⇒, |⇒ , ⇔|, ⇔| , ||⇒, ||⇒ , ⇔||, ⇔|| , 

|→, |→ , ←|, ←| , ||→, ||→ , ←||, ←| | 

operatorji informacijske 

(filozofske) biti 

|⇒ operatorski zamenljivec 

biti (sem, si, je, smo, ste, so) 

|⇒ operatorski zamenljivec 

nebiti (nisem, nisi, ni, nismo, 

niste, niso) 

⇔| nasprotni operator biti 

⇔| nasprotni operator 

nebiti 

||⇒ paralelni operator biti 

||⇒ paralelni operator nebiti 

⇔|| paralelni nasprotni 

operator biti 

⇔|| paralelni nasprotni 

operator nebiti 

|→ krožni operator biti 

|→ krožni operator nebiti 

←| krožni nasprotni 

operator biti 

←| krožni nasprotni 


||→ krožni paralelni 

operator biti 

||→ krožni paralelni 


←|| krožni nasprotni 

paralelni operator biti 

←| | krožni nasprotni 

paralelni operator 

nebiti 

Informacijske formule 

ϕ informacijska formula 

ψ i. podformula, ψ ⋐ ϕ 

ϕ ▽ 

 

⊲ α1, α2, . . . , αnϕ , 

⊲ ∈ {→, ←, ⇄, (→, ←)}, 

▽ ∈ {λ, , , ⊚, ⊚}


oblika navadne, λ, krožne, 

, krožno sistemske, , 

nadaljevalne, ⊚, in nadaljevalno 

sistemske, ⊚, 

informacijske formule 

Informacijske sheme 

S⌈ϕ⌉ shema formule ϕ 

S⌈Φ⌉ shema sistema Φ 

Gestalt formule 

gestalt formule ϕ, 

Γ⌈ϕ⌉ 

vsebuje vse formule, 

izpeljane iz sheme 

S⌈ϕ⌉, s postavljanjem 

oklepajni parov, 

s številom formul 

2ℓϕ 

Nϕ = 1 

ℓϕ+1 

ℓϕ 

Informacijski grafi 

α♠ graf operanda α, 

G⌈α⌉ 

☛ ✟graf 

imenova- 

αimenovan 

✡ ✠nega 

operanda, 

G⌈αimenovan⌉ 

✲ graf operatorja |= 

|= glagolska_fraza✲ graf operatorja 

|=glagolska_fraza 

graf dvosmerne 

operatorske povezave 

graf nadaljevalnega 

razprtja zanke 

G⌈ϕ⌉ graf formule ϕ 

G⌈Φ⌉ graf sistema Φ 

G⌈S⌈ϕ⌉⌉ graf sheme 

formule ϕ 

G⌈S⌈Φ⌉⌉ graf sheme 

sistema formul Φ 

Informacijske dekompozicije 

∆ 

⊲ splošna paralelna (sistemska) 

dekompozicija 

∆ 

⊲ splošna paralelna krožna 

dekompozicija 

∆ ⊚ 

⊲ splošna nadaljevalna 

dekompozicija 

 

 

i=j 

⌈α⌉; j = 1, 2, . . . , m 

 

⊲ i 

i=0 

M 

⊲ 

M ⊚ 

⊲ 

i=j 

⊲ i 

i=0 

zadevna sistemska dekompozicija 

operanda α 

metafizikalistična 

dekompozicija 

nadaljevalna metafizikalistična 

dekompozicija 

 

⌈α⌉; j = 1, 2, . . . , m 

zadevna metafizikalistična 

dekompozicija operanda 

α


Jeziki 

Z-jezik 

formalni jezik informacijskega 

etnični_jezik 

angleški, nemški, slovenski 

Operandi sistema zavesti 

(glej Sliko 10) 

α informon α, kompleksni 

pomen operanda v 

sloju zavesti 

α antropon α, kompleksni 

pomenski kaos v 

sloju podzavesti 

(α; α) informacijski (pomenski) 

prostor α v 

sloju nadzavesti 

 

 

(α; α); (α; α) 

informacijski prostor 

informacijskega prostora 

α v sloju nadnadzavesti

5 Formalistično 

5.1 Tehnološko kot formalizirano 

Tiho pravilo človekovega tehnološkega izkustva je, da je 

mogoče strogo formalizirane zavestne abstraktne (teorijske) 

strukture tudi predvidljivo praktično implementirati. 

Začetna aksiomatizacija informacijskega v simbolni in logični 

obliki je tako bistvena, saj uvede osnovno sintakso 

informacijskega jezika. K temu doda še možnost jezikovnega, 

vizualnega, zvočnega in drugega poimenovanja in s 

tem razvoj pomena naslovnih (poimenovanih) informacijskih 

entitet ali informacijskih operandov. 

5.2 Informirajoče kot aksiom 

To kar se daje, kaže, je informirajoče za okolico, za opa- 

zovalca, naslovljenca, sprejemnika, je informacijski eksternalizem 

glede na informirajoče. Če je informirajov ce 

(informacijska entiteta) označeno (poimenovano) z α, informacijska 

okolica z in sporočilna lastnost kot operator 

|=, imamo formalistično α |= . 

5.3 Informirano kot aksiom 

To kar je informirano (zaznavajoče, opazujoče, naslov- 

ljeno, sprejemajoče), že zaznava informirajoče, ki prihaja, 

se daje, kaže iz okolice, od sporočevalca, oddajnika, je informacijski 

internalizem glede na informirano. Če je informirano 

(informacijska entiteta) označeno (poimenovano) z 

55


α, informacijska okolica z in sporočilna lastnost kot operator 

|=, velja formalistično |= α. 

5.4 Metafizikalistično kot aksiom 

V tem smislu lahko informacijska entiteta informira v sebi, 

in sicer kot informirajoče in kot informirano hkrati. To 

je metafizični krog komuniciranja entitete v sebi in samo 

s seboj, je informacijski metafizikalizem glede na informacijsko, 

tj. informirajočo in informirano entiteto. Krožno 

informiranje se dogaja brez zunanjih informacijskih 

vplivov v stanju visoke koncentracije, meditacije, zavestne 

izolacije v zagledanosti zavesti v svoj predmet v sami sebi. 

Formalistično velja α |= α. 

5.5 Fenomenalistično kot aksiom 

Naposled je mogoče vse tri predhodne aksiome združiti v 

sistemski aksiom, ki ga imenujemo informacijski fenomenalizem. 

Tu entiteta informira (je informirajoča in informirana) 

s seboj in z informacijsko okolico, premočrtno in 

krožno zapleteno, prepleteno in porazdeljeno informacijsko 

učinkujoče. Formalistično imamo sistem (α |= ; |= 

α; α |= α). 

5.6 Simbolizem informacijskega 

Osnovni simboli informacijskega izrazja so informacijski 

operand (α), informacijski operator (|=) in oklepajni par 

‘(’, ‘)’. To so seveda splošni simboli, ki lahko privzamejo 

še vrsto drugih splošnih in konkretnih pomenskih oblik.


Za neznano informacijsko okolje izberemo znak , za paralelnost 

zapisov, njihovo paralelno informiranje pa podpičje 

‘;’. S to skromno zalogo simbolov lahko izrazimo štiri 

opisane aksiome v kompaktni formalni obliki. In sicer je 

α |= informacijski eksternalizem, 

|= α informacijski internalizem, 

⎛ 

α |= α 

⎞ 

α |= ; 

informacijski metafizikalizem in 

⎝ |= α; ⎠ 

α |= α; 

informacijski fenomenalizem. 

Ta zapis je pregleden in razumljiv tudi za laika v formalizmu, 

določa pa osnovno sintakso informacijskega formalizma. 

Operator |= beremo s stališča informirajočega (levega) 

α kot informira in s stališča informiranega (desnega) 

α kot je informiran. V primeru fenomenalizma informirajo 

tri formule paralelno (hkrati) in s tem oblikujejo sistem v 

velikem oklepajnem paru. Konkreten pomen operandov se 

eksplicitno določa z njihovimi podnapisi in nadnapisi in s 

posebnimi znaki, podobno kot je to navada v fiziki, matematiki 

in drugih znanstvenih disciplinah. 

5.7 Informacijski prostor kot formalizem 

Formalna izražava informacijskega prostora je bistvena 

pri spoznavanju moči njegove rekurzivne strukture, ki narekuje 

globlji pogled v strukturo in organizacijo slojevitosti 

informacijske zavesti, kot je prikazana na Sliki 10. Z α 

poimenovani informacijski prostor je sestavljen iz medsebojno 

učinkujočih delov informona α in entropona α .


To medsebojno učinkovanje se izraža v njuni paralelnosti 

(znak ‘;’), in sicer v sistemskem zapisu prostora (α; α). 

Zavestni α in podzavestni α sta prepleteno informacijsko 

povezana prek skupnih poimenovanih operandov (besed, 

fraz, stavkov, odstavkov, podob, govora, melodij, izkušenj 

itn.). V prvem približku črpa pomensko urejeni informon 

α snov za svoje nastajanje iz podzavestno neurejenega 

(potepuškega, kaotičnega) entropona α. Vendar je 

to le prva aproksimacija nastajanja pomena z informonom 

α. 

Lega informacijskega prostora v hierarhiji zavestnega 

sistema na Sliki 10 je v nadzavestnem sloju ranga 1, tik 

nad zavestnim slojem z rangom 0. Informacijski prostor 

(α; α) obvladuje tako fenomenalizem svojega zavestnega 

dela (informona) α kot podzavestnega (nezavednega) dela 

(entropona) α. 

5.8 Rekurzivno informacijskega 

Rekurzija informacijskega se najlepše in formalistično u- 

činkovito pokaže v odgovoru na vprašanje, Kaj je informacijski 

prostor informacijskega prostora? Skladno z začetno 

definicijo informacijskega prostora v obliki (α; α), je 

informacijski prostor tega prostora logično razvidno oblika 

(α; α); (α; α) . Tu se informacijski prostor prvega ran- 

ga, to je kompleks (α; α), pojavlja kot poimenovani operand 

informacijskega prostora drugega ranga 

 

 

(α; α); (α; α) . 

Kaj pa to lahko pomeni v strukturi sistema informacij-


ske zavesti, v kateri se lahko pojavlja seveda nepredvidljiva 

množica medsebojno prepletenih nastalih in izkustveno 

pogojenih različnih informacijskih prostorov? Entropon 

α je podzavestni del informona α, ki je zavestna struktura 

pomena poimenovanega z α. Entropon informacijskega 

prostora prvega ranga je (α; α) in je glede na α entropon 

drugega ranga informona struktura (α; α). 

5.9 Asimetrija s slojevitostjo zavesti 

Asimetričnost s slojevitostjo zavestnega sistema izhaja iz 

rekurzivne narave informacijskih prostorov. Lahko rečemo, 

da je to čisti prispevek formalistične informacijske 

strukture k neki fizikalni in biološki organizaciji zavesti, 

ki doslej ni bila upoštevana v psiholoških modelih zavesti. 

Podzavestno poimenovane informacijske entitete α je preprosto 

entropon α. Toda kje je njegov asimetrični del v 

nadzavesti? Saj nadzavest psihološko ne obstaja, strpana 

je v podzavest, čeprav igra v sistemu zavesti vlogo usmerjevalnega 

organizma v obliki vselej bistveno navzoče intence. 

In ko se formalno pojavi nadzavestna komponenta 

kot rekurzivna oblika drugega ranga 

(α; α) [2] ⇋ 

 

 

(α; α); (α; α) 

Podobno je mogoče opredeliti informacijske prostore višjih 

rangov. Očitno velja na splošno 

(α; α) [r+1] ⇋ (α; α) [r] ; (α; α) [−(r+1)] 

kjer je r = 0, 1, . . ., negativni rangi označujejo entropone, 

pozitivni pa informone.


5.10 Informacijska predstavljivost zavestnosistemskega 

 

Uživam v izvirni abstrakciji in grafični predstavitvi sistema 

zavesti, kot ju bom pokazal v tej meditaciji. Bralec 

lahko to meditacijo preskoči iz golega strahu pred formalizmom, 

lahko pa se tudi spusti v pustolovščino vsaj z 

ogledom diagrama informacijske zavesti na Sliki 10. Najprej 

je tu strnjeni formalizem informacijskega prostora in 

njegovo rekurzivno stopnjevanje. Gre v bistvu za odgovor 

na vprašanje, kaj je informacijski prostor informacijskega 

prostora, če to vpraševanje postavljamo rekurzivno (ponavljajoče), 

uporabljajoč elipse ». . . «. Višji rang informacijskega 

prostora prinese namreč s seboj tudi entropon odgovarjajočega 

pozitivnega ranga, ki je izrazljiv z negativnim 

rangom informacijskega prostora. Začnemo kar in media 

res, zaporedoma od nižjega ranga k višjemu, vse do m-tega 

ranga informacijskega prostora, in sicer, 

(ai; ai) [m] ⇋ 

⎛ 

⎜ ⎛ 

⎜ ⎜⎛ 

⎜ ⎜ 

⎜ ⎜ 

⎜ ⎜⎜ 

⎜ 

⎜. 

. . ⎜⎜ 

⎜⎝ 

⎜ ⎜ 

⎜ ⎜ 

⎜ ⎝ 

⎜ 

⎝ 

( 

⎞ ⎟ 

⎞ 

⎟ ⎟ 

⎟ ⎟ 

Rang [0] 

 

⎟ 

⎟ 

⎟ 

⎟ ⎟ 

ai ; ai) ; (ai; ai) ⎟ 

⎠; 

(ai; ai); (ai; ai) ⎟ 

⎟. 

. . ⎟ 

⎟ ⎟ 

Rang [1] 

⎟ ⎟ 

 

⎠ ⎟ 

Rang [2] 

⎟ 

 

⎠ 

 

Rang [3]... 

 

Rang [m] 

 

Ta, s pojasnjevalnimi označbami okrašena formula, kaže 

⎞


nazorno sprotno rangiranje od najnižjega ranga 0 navzgor. 

Po drugi strani pa velja za strogo rekurzivno formalizirane 

rekurzivne oblike (ai; ai) [j] informacijskih prostorov 

(ai; ai) [0] ⇋ ai, 

(ai; ai) [1] 

⇋ (ai; ai) [0] ; (ai; ai) [0] 

 

, 

(ai; ai) [2] 

⇋ (ai; ai) [1] ; (ai; ai) [1] 

 

, 

. . . 

(ai; ai) [j] ⇋ 

j > 0 

 

(ai; ai) [j−1] ; (ai; ai) [j−1] 

 

, 

Prva formalna predstavitev (ai; ai) [m] poskuša biti predvsem 

nekako simbolno in dodatno pojasnjevalno nazorna, 

tako da si bralec lahko ustvari videz in pomen te ponazoritve. 

Druga predstavitev je že matematično formalistična 

in pove dovolj priučenemu bralcu. Tema simbolnima ponazoritvama 

sledi grafična ponazoritev na Sliki 10. 

To, kar je vredno razmisleka, je še rekurzivna izražava 

entroponov oziroma celotna informonska–entroponska–informacijsko-prostorska 

ponazoritev kompleksa v obliki pojasnevalne 

formule in Slike 10. 

5.11 Entroponska rekurzivnost 

Rekurzivna izražava entroponov v predstavitvi sistema 

zavesti je pomembna za utrditev koncepta večslojnega sistema 

v smeri negativnih rangov informacijskih prostorov 

za podzavestne sloje. Kot vidimo iz Slike 10, so pozitivni 

rangi rezervirani za informacijske prostore, negativni pa 

za odgovarjajoče entropone; sam zavestni sloj je ničtega


Domnevna hierarhija večslojnega sistema pomenske strukture in organizacije, 

ki pripadata konceptu »Informacijski prostor versus Entropon« 

Domena informacijskih prostorov (ai; ai) [r] , r ≥ 1 

Trenutno poimenovana 

aktualna tema ai 

Domena entroponov (ai; ai) [−r] , r ≥ 1 

Nadzavestni red: pozornost, intuicija, motivacija, 

ustvarjalnost, strategija, . . . ; 

(ai; ai) [r] 

⇋ (ai; ai) [r] ; (ai; ai) [r] 

; (ai; ai) [0] ⇋ ai 

Podzavestni nered: informacijska entropija, 

motnja, zmedenost, naključje, . . . ; 

⇋ ai 

(ai; ai) [−r] ⇋ (ai; ai) [r] 

; (ai; ai) [0] 

Rang r 

. 

m 

. 

2 

1 

0 

✻ 

. 

. 

(ai; ai) [m] 

Rang m 

(ai; ai) [2] 

Rang 2 

(ai; ai) [1] 

Rang 1 

(ai; ai) [0] 

Φ z; z 

. 

. 

z, ai, z, ai, . . . 

Rang 0 i = 1, 2, . . . n < ∞ 

(ai; ai) [−1] 

−1 

−2 

−m 

Rang −1 

(ai; ai) [−2] 

Rang −2 

c○ Anton P. Železnikar, 5. januar 2008 — 

Slovenj Gradec, 19. avgust 2012 

(ai; ai) [−m] 

Rang −m 

. 

. 

z, ai, z, ai, . . . 

. 

m-ti nadsloj 

. 

Drugi nadsloj 

Prvi nadsloj 

Zavestna os 

Trenutna intencija 

Prvi podsloj 

Drugi podsloj 

. 

m-ti podsloj 

. 

Rekurzivni prakoncept 

informacijske zavesti 

Slika 10: Rekurzivna zasnova informacijske zavesti, ki 

kaže hierarhijo in asimetrijo slojev kot podzavestno (entroponsko), 

zavestno in nadzavestno (informacijsko-prostorsko) 

pomensko strukturo. 

Podzavestna-zavestna-nadzavestna asimetrija sistema informacijske zavesti Φ z; z


ranga. Nazorno je to pokazano z dodatno interpretacijo 

iz primera z ai poimenovanega informacijskega prostora 

(ai; ai) [m] v prejšnji meditaciji, in sicer z entroponsko– 

informonsko-prostorsko formulsko strukturo 

(ai; ai) [m] ⇋ 

Rang [−(m+1)] 

 

⎛ 

⎞ 

Rang [−4]... 

⎜ 

 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ 

⎟ 

⎜ 

⎟ 

⎜ ⎜⎛ 

⎞ 

⎟ ⎟ 

⎜ ⎜ 

⎟ ⎟ 

⎜ ⎜ 

⎟ ⎟ 

⎜ ⎜⎜ 

⎟ 

⎜ ⎜⎜ 

⎜ ⎜⎜ 

[−1] Rang [−2] ⎟ Rang [−3] ⎟ ⎟ 

⎜ ⎜⎜ 

⎟ 

 

⎟ ⎟ 

⎟ 

⎟ 

⎟ 

⎟ ⎟ 

⎜ 

⎜. 

. . ⎜⎜ 

⎜⎜( 

ai ; ai ) ; (ai; ai) ⎟ 

⎜ ⎜⎜ 

 

⎟; 

(ai; ai); (ai; ai) ⎟ 

⎟. 

. . ⎟ 

⎟ 

⎟ ⎟ 

⎜ ⎜⎜ 

[0] 

⎟ 

⎟ ⎟ 

⎜ ⎜⎝ 

⎜ ⎜ ⎠ 

⎟ ⎟ 

⎟ ⎟ 

⎜ ⎜ Rang [1] 

⎟ ⎟ 

⎜ ⎝ 

⎜ 

⎠ ⎟ 

⎜ 

Rang [2] 

⎟ 

⎝ 

 

⎠ 

Rang [3]... 

 

Rang [m] 

Ta formula entropona m-tega informacijskega prostora oziroma 

−(m + 1)-tega entropona kaže m-to in −(m + 1)to 

zgodovino pomenskega nastajanja od poimenovanega 

objekta ai implicitno do m-tega konstrukta informacijskega 

prostora (ai; ai) [m] in eksplicitno do −(m + 1)-tega 

konstrukta entropona (ai; ai) [−(m+1)] 

za njim. Zaradi nazornosti 

je pokazan ta entropon (m + 1)-tega informacijskega 

prostora, in sicer, ai [−(m+1)] ⇋ (ai; ai) [m] . Ta formalna 

podoba je lahko nazorna tudi za neizvedenskega bralca in


kaže nazorno vgnezdenost prostorov in entroponov absolutno 

nižjih rangov v slednje z absolutno višjimi rangi. Vse 

to pa je igra nastajanja nižjih slojev podzavesti in višjih 

slojev nadzavesti, ki igrajo bistvene vloge v funkciji informacijske 

zavesti. Kako, bo pokazano z značilnimi konkretnimi 

primeri. 

Brez rangovske dekoracije dobi zadnja formula formalistično 

preglednejšo obliko, in sicer 

(ai; ai) [m] ⇋ 

 

. . . (ai; ai); (ai; ai) ; 

vendar zgubi rangovsko preglednost. 

 

 

(ai; ai); (ai; ai) 

 

. . . , 

5.12 Zavest kot informacijsko-pomenski oblak 

 

Informacijsko-pomenski sloj ranga r oblikujejo pari oblike 

(ai; ai) [r] , i = 1, 2, . . . , r = . . . , −2, −1, 0, 1, 2, . . . . 

Sloji na Sliki 10 delujejo kot diskretne entitete (zamejene 

s pregradami) in tudi elipsa sistema zavesti ima vrisano 

ovojnico, ki ločuje sistem od okolja. To grafično interpretacijo 

na sliki je mogoče posplošiti z vpeljavo informacijsko-pomenskih 

oblakov, ki nadomestijo sloje na Sliki 10 

in sistem zavesti v celoti brez ločevalne ovojnice, t. j. z 

elipso v modrem (glej Sliko 11). 

Oblak je zaloga nekega poimenovanega pomena ai (informon) 

brez ovojnice, tako da se oblak lahko širi in pronica 

pomensko v druge oblake. Tudi oblak sistema zavesti


Domnevna hierarhija večoblačnega sistema pomenske strukture in organizacije, 

ki pripadata konceptu »Informacijski prostor versus Entropon« 

Domena informacijskih prostorov (ai; ai) [r] , r ∈ Z 

Trenutno poimenovana 

aktualna tema ai 

Domena entroponov (ai; ai) [−r] , r ∈ Z 

Nadzavestni red: pozornost, intuicija, motivacija, 

ustvarjalnost, strategija, . . . ; 

(ai; ai) [r] 

⇋ (ai; ai) [r] ; (ai; ai) [r] 

; (ai; ai) [0] ⇋ ai 

Podzavestni nered: informacijska entropija, 


⇋ ai 

(ai; ai) [−r] ⇋ (ai; ai) [r] 

; (ai; ai) [0] 

Rang r 

. 

m 

. 

2 

1 

0 

✻ 

−2 

. 

. 

−m 

. 

. 

Φ z; z 

(ai; ai) [m] 

Rang m 

(ai; ai) [2] 

Rang 2 

(ai; ai) [1] 

Rang 1 

(ai; ai) z, ai, z, ai, . . . 

[0] 

Rang 0 i = 1, 2, . . . n < ∞ 

(ai; ai) [−2] 

Rang −2 

c○ Anton P. Železnikar, 5. januar 2008 — 

Slovenj Gradec, 25. avgust 2012 

(ai; ai) [−1] 

−1 

z, ai, z, ai, . . . 

Rang −1 

. 

. 

. 

. 

(ai; ai) [−m] 

Rang −m 

. 

. 

Globalna komunikacija 

Kvantno vesolje 

. 

m-ti nadoblak 

. 

Drugi nadoblak 

Prvi nadoblak 

Zavestna os 

Trenutna intencija 

Prvi podoblak 

Drugi podoblak 

. 

. 

m-ti podoblak 

. 

. 

Rekurzivni praoblak 

informacijske zavesti 

Slika 11: Rekurzivna zasnova informacijske zavesti, z 

uporabo oblakov namesto omejenih plasti na Sliki 10, povezano 

navzven, v vesolje. 

Podzavestna-zavestna-nadzavestna asimetrija sistema informacijske zavesti Φ z; z


Φ⌈(z; z)⌉ lebdi de facto v vesolju zavestnega in naposled 

vesoljskega. Tu se informonsko in entroponsko razvija, 

razpršuje, navezuje, ugaša, propada. Kar je oddal ostaja 

tudi po njegovi smrti (prenehanju) v drugih oblakih. Gre 

torej za čisti informizem, tako ali drugače pomensko navzoč. 

Slika 11 ponazarja ta oblakovni fenomen, opisan prvič 

v [34], ki ostaja tako univerzalna podoba v nastajajoči 

teoriji naravne in umetne zavesti 13 . 

5.13 Pojasnila k modelu informacijske zavesti 

 

Model informacijske zavesti na Sliki 10 potrebuje dodatna 

pojasnila: 

1. α [−r] ⋐ (α; α) [r] je formula, ki pove, da je levi α [−r] 

konstitutivni (smiselni) del desnega (α; α) [r] . Npr. v 

etničnem jeziku je podstavek del stavka, enostaven 

operand (beseda) je del sestavljene formule (stavka). 

2. (α; α) [0] ⇋ (α; α). To pomeni, da se α pojavlja 

v osenčenem predelu (rang [0]) Slike 10 in v prvem 

podzavestnem sloju (rang [−1]), od koder se 

povzdigne v zavest. To izhodišče je logično, saj 

je tako informon α, ki predstavlja kompleksen po- 

13 Sledilci te teorije in njene implementacije se bodo pojavili šele 

čez nekaj desetletij, ko bo implementacija strojne zavesti postala tehnološko 

uresničljiva. Nekateri me vztrajno prepričujejo, da je to, kar 

v Meditacijah zapisujem, čista neumnost. Pa vendar bo ta teorija obveljala 

(glej tudi [11, 16]).


men 14 za α (tu velja seveda α ⋐ α), kot entropon α, 

ki je kompleksno neurejeno (kaotično) podzavestno 

ozadje pomena za α (tu velja še α ⋐ α), poimenovan 

z α. 

3. Informon α je zavestni pomen operanda α in se tako 

nahaja v sloju zavesti. V biološki zavesti se ta pomen 

gradi sproti in po preskoku zavesti na drug objekt 

ugasne. V tehnološko implementirani zavesti, pa se 

pomen kot α spominsko akumulira, celo absolutno 

(popolno), kot je bil pridobljen in verificiran glede 

svoje primernosti, resničnosti, smotrnosti, objektivnosti 

itn. 

4. V zavestnem sloju (rang 0) se poleg α nahajajo v 

informon α vpleteni operandi αi, in s tem njihovi 

informoni αi za i = 1, 2, . . .. Ne umanjka tudi 

bistveni operand zavestnosti z in s tem njegov informon 

z. Opewrand α je trenutno aktualna tema 

sistema zavesti, ki se rekurzivno reflektira v podzavestne 

in nadzavestne sloje v obliki entroponov 

in informacijskih prostorov negativnig in pozitivnih 

rangov. 

5. Slika 10 prikazuje formalistično utemeljen model sistema 

zavesti Φ⌈(z; z)⌉, kjer se informacijski prostor 

(z; z), poimenovan kot zavest, podobno kot na slliki 

prikazani prostor (α; α), razširi v nadsloje in pod- 

14 Pomen za α je pridobljen s t. i. informacijsko dekompozicijo 

operanda α in celota vseh dosedaj dobljenih smiselnih dekompozicij 

je zajeta v informonu α.


sloje sistema zavesti Φ⌈(z; z)⌉. Ta model meri na sodobnejšo 

organizacijo sistema zavesti, kot jo trenutno 

pozna psihologija, omogoča pa tudi hierarhično 

organizacijo sistema v primeru njegove tehnološke 

implementacije. 

6. Pripadajoči informacijski prostori in entroponi, formalno 

(α; α) [r] in α [−r] , r = 1, 2, . . ., tj. nadzavestni 

in podzavestni svet, so razvidno razločeni s pozitivnimi 

in negativnimi rangi, oblikujoč vidno asimetrijo 

sistema zavesti. Svetova nadzavesti in podzavesti 

vobče nista dosegljiva kar tako naravni zavesti 

živega, v območju informacijsko zavestnega 

(umetnega) pa sta za trenutno informirajočo zavest 

razpoložljiva. 

5.14 Geometrijska ponazoritev sistema 

informacijske zavesti 

Geometrijska ponazoritev sistema informacijske zavesti 

na Sliki 12 je nadaljnji poskus utrjevanja predstave s Slike 

10 o slojeviti strukturi in organizaciji v nazorni in barviti 

obliki. Povezave med sloji, predstavljenimi z barvnimi 

oblami, so globinske in višinske glede na zavestni 

sloj (svetlomodra obla). Vsaka obla premore poldnevniške 

in vzporedniške operatorske povezave. Sistem obel s 

površinskimi, globinskimi in višinskimi povezavami ponazarja 

tako tudi prostorski graf sistema zavesti. V nadoblah 

so nadzavestni informacijski prostori, v podoblah pa 

podzavestni entroponi. Napisi pod oblami označujejo primere 

informacijskih prostorov in entroponov za poimeno-


X 

⎛ 

αi; 

⎜ αi ; αi; αi 

⎜ 

⎝ 

 

; 

αi; 

αi ; αi; αi 

 

⎞ 

⎟ 

⎠ 

αi; 


 

Nadzavestno: 

αi; αi 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Z 

αi; 


 

 

αi; αi 

αi: Podzavestno 

αi: Zavestno c○ Anton P. ˇZeleznikar, 1. marca 2007 

Slika 12: Virtualna geometrijska ponazoritev slojevitosti 

sistema informacijske zavesti. Beli segmenti svetlomodre 

zavestne oble predstavljajo trenutno dogajajočo se zavest z 

njenimi segmenti v treh podzavestnih in treh nadzavestnih 

oblah. 

Y


vani operand αi. Vidno izstopajoči beli predeli so informonska 

operandna mesta trenutno aktualnega zavestnega 

dogajanja v sistemu zavesti. 

Vidne ponazoritve abstraktnih konceptov lahko bistveno 

prispevajo k njihovi razumljivosti in razlagi, in s tem k 

utrjevanju pridobljenega formalnega znanja. To razumevanje 

je bistveno za implementacijo sistema informacijske 

zavesti v fazi načrtovanja in programiranja operacijskega 

sistema za stroj (računalniški sistem), ki bo v informacijsko 

okolje povezana aparatura sistema. Virtualna ponazoritev 

sistema ponuja tudi nadaljnjo razlago in obravnavanje 

možnosti, ki se ponujajo na filozofski in implementacijski 

ravni. Podzavestnost se tako lahko nadaljuje proti središču 

obel, nadzavestnost pa se lahko širi navzven v nove oble. 

5.15 Večslojni model sistema zavesti 

Večslojni model sistema zavesti je mogoče ponazoriti večplastno 

tudi tako, kot kaže Slika 13. Tu se podzavestni in 

nadzavestni sloji prepletajo, kar izhaja tudi iz rekurzivne 

narave informacijskega prostora poimenovanega operanda 

α. Informacijski prostor je rekurzivni princip osnove, ki 

ne posloji enoumno sistema zavesti le formalistično, temveč 

poveže sistemske sloje tudi kompleksno informacijsko 

med seboj in vzpostavi hierarhijo slojev v komunikacijskem 

smislu, tako da je mogoče opredeliti funkcijo t. i. 

informacijske zavesti na strukturen in organizacijski način. 

Tako postane informacijski prostor bistveni element 

filozofije in implementacijskih možnosti zavestnega sistema. 

Princip informacijskega prostora razpre novo razumevanje 

in razlago koncepta zavesti, ki lahko seže v naj-


 

α, 

⊂ 

α 

(α; α) ⊂◦ 

[Zavest] 

[Pod-zavest] 

[Nad-zavest] 

(α; α) ⊂ [Pod-pod-zavest] 

 

 

(α; α); (α; α) ⊂◦ [Nad-nad-zavest] 

 

 

(α; α); (α; α) ⊂ 

[Pod-pod-pod-zavest] 

 

 

(α; α); (α; α) ; (α; α); (α; α) 

 

⊂◦ 

 

 

(α; α); (α; α) ; (α; α); (α; α) 

 

⊂ 

. . . ⊂◦ 

. . . ⊂ 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 4. maja 2007 

Slika 13: Matematizirani model sistema zavesti prikazuje 

višje sloje nadzavesti skupaj z nižjimi sloji podzavesti, ki 

se sporadično izmenjujejo in so tako na ta način medsebojno 

informacijsko (pomensko) prepleteni. 

globljo globino podzavesti in v najvišjo višino nadzavesti, 

kar je mogoče dandanes razumeti kot prostor onkraj nezavednega 

in zavednega. Pri tem lahko še upoštevam, da se 

v ozadju koncepta informacijskega prostora nahaja še bogato 

znanje filozofije in formalizacije informacijskega in 

zavestnega [31, 33]. 

Inovativni koncept informacijskega prostora (αi; αi) ∈ 

Φ (z; z) , i = 1, 2, . . . , n < ∞ (rang 1) spada med novejše 

raziskave slojevite organizacije sistema zavesti. Vpogled 

v informacijsko igro med zavestnim in nezavestnim 

se pojavi šele v gornjem sloju sistema v nadsloju (nadzavesti) 

prvega ranga (glej Sliko 10). Z informacijskimi


prostori višjih rangov (r > 1) se oblikujejo tudi pripadajoči 

entroponi višjih rangov. Tako postane sistem zavesti 

ve cslojno informacijsko organizirana sistemska struktura, 

ki jo je mogoče tehnološko obvladovati in implemetirati. 

Hiearhijo izmenične slojevitosti med nadzavestnim in podzavestnim 

višjih rangov sistema zavesti je mogoče tako s 

Sliko 13 pregledno in zdaj tudi še drugače ponazoriti. 

Operatorja ⊂ in ⊂◦ sta za matematične množice regularni 

in posebni za informacijske prostore in njihove entropone 

inkluzivni operator. Prvi določa, katere operandne 

in operatorske fraze informona α so vsebovane v entroponu 

α, drugi pa določa vstop informacijskega prostora v 

njegov entropon, npr. (α; α)⊂◦(α; α). 

5.16 Adekvatna geometrijska slika informacijske 

zavesti 

Adekvatna geometrijska slika razvidno upošteva tri bistvene 

lastnosti sistema informacijske zavesti, in sicer: podzavestno-nadzavestno 

antisimetrijo, hierarhijo in prepletenost 

vseh slojev sistema, kot kaže Slika 14. 

Poimenovani operand ai; i = 1, 2, . . . , n < ∞ je v diagramu 

na sliki izražen kot informacijski prostor negativnega 

(podzavestnega) in pozitivnega (nadzavestnega) ranga, 

to je kot [r] 

ai; ai ; −∞ < −n ≤ r ≤ n < ∞, kjer označuje 

∞ potencialno neskončnost, praktično poljubno veliko 

število zavestnih komponent ai, ki ga je mogoče vselej 

še povečati. Negativni rangi označujejo entropone, pozitivni 

(prave) informacijske prostore, rang 0 pa trenutno nastopajoči 

(aktualni) poimenovani operand s pomenom oz.


. . . 

(ai; ai) [−m] 

Entroponi 

. . . 

(ai; ai) [−2] 

(ai; ai) [−1] 

(ai; ai) [0] 

(ai; ai) [1] 

Informacijski prostori 

(ai; ai) [2] 

. . . 

(ai; ai) [m] 

. . . 

: Zavestni sloj c○ Anton P. ˇZeleznikar, 18. Januar 2008 

Slika 14: Geometrijski model informacijske zavesti za poimenovane 

operande ai, i = 1, 2, . . . , n < ∞ upošteva 

lastnosti podzavestne-nadzavestne antisimetrije, hierarhije 

in prepletenosti vseh slojev sistema zavesti. 

pomenskim sistemom [0]. 

ai; ai 

5.17 Nadzavestnost informacijskega prostora 

 

Pomen informacijskega prostora v teoriji, implenetaciji


in praksi sistema zavesti sega v samo bistvo koncepta v 

psihologiji veljavne in današnje inovativne (drugačne) strukture 

in organizacije. Informacijski prostor (α; α) je konstrukt 

višje, nadzavestne vrste, ki ima vpogled hkrati v zavest 

in podzavest, kot kaže shematično Slika 10. V prvem 

nadsloju se tako zvrstijo vpogledi vseh aktualnih informacijskih 

entitet, torej (z; z), (αi; αi), i = 1, 2, . . . , n > ∞. 

Informacijski prostor izraža med drugim zavedanje zavesti 

in podzavesti hkrati z zavestnim pomenom in kaotičnim 

podzavestnim pomenskim neredom imenovanih informacijskih 

entitet. 

5.18 Informacijski graf 

Informacijski graf je konceptualna forma, ki izhaja iz sheme 

informacijske formule. Shema formule opusti njene 

oklepajne pare, ki določajo natančne podpomenske enote 

formule kot celovitega pomena. Shema formule ϕ postane 2ℓϕ 

tako večpomenska entiteta, ki predstavlja Nϕ = 1 

ℓϕ+1 

različnih celovitih pomenov fotmul z oklepajnimi pari. 

Graf je grafska ponazoritev sheme, s prednostjo, da omogoča 

prepleteno spajanje grafov, in s tem spajanje shem v 

celoto. Graf postane tako nekakšen obsežen zemljevid, po 

katerem se aktualna intenca sistema zavesti lahko giblje po 

svojih vidikih pridobivanja pomena. 

5.19 Zavestni graf 

Zavestni graf je struktura, ki je natančno določena z množico 

(tudi sistemom, Φ ∗ 

) elementarnih tranzicij oblike α |= 

ℓϕ


β, ki so enolično določljive iz shem formul oziroma sistemov 

shem. Iz sistema zavesti 

Φ (z; z) ⇋ (z; z); (αi; αi); i = 1, 2, . . . , n < ∞ 

sledi najprej sistem shem 

S Φ (z; z) ⇋ 

in odtod graf sistema zavesti 

G S Φ (z; z) ⇋ 

 

S z; z) ; S αi; αi) 

; 

i = 1, 2, . . . , n < ∞ 

 

G S z; z) ; G S αi; αi) 

; 

i = 1, 2, . . . , n < ∞ 

ki je zemljevid za dejansko in možno prepleteno gibanje 

v sistemu zavesti na svojem terenu informacijske zavesti. 

Slika 15 kaže nadzavestni (informacijsko-prostorski) pogled 

sistema zavesti Φ (z; z) na svoj iz shem izpeljani 

graf G S Φ (z; z) oziroma neposredno G Φ (z; z) . 

S tem gibanjem po grafu se ustvarjajo okvirni (shematski) 

in natančni (formulski) pomeni. ki se uvrščajo v informonske 

strukture tipa 

S⌈z⌉, S⌈αi⌉, z, αi, i = 1, 2, . . . , n < ∞ 

V entroponske (podzavestne), informonom odgovarjajoče 

strukture, se uvrščajo shemni kaotični podpomenski in pomenski 

potepuški delci (raztrganci) ter operatorsko-operandne 

pomenske strukture tipa |= . . . |=, formalno kot 

S⌈z⌉, S⌈αi⌉, z, αi, i = 1, 2, . . . , n < ∞


§ § § 

¤¨¢ ¤¨£ 

¤¦¢ ¤¦£ 

§ § § 

¤¥¢ ¤¥£ 

¤© ¢ ¤ © £ 

¡¢¡£ 


Slika 15: Nadzavestni pogled na graf sistema informacijske 

zavesti. 

K opisanemu informonsko-entroponsko razločeitvenem 

konceptu je mogoče konstruirati ponazoritveni graf 

sistema informacijske zavesti, ki kaže zavestni-podzavestni 

koncept v eksplicitni obliki na Sliki 16. Ta koncept je v primerjavi 

s konceptom informacijskih prostorov na Sliki 15 

razcepljen, saj sta enakopoimenovana informon in entropon 

operatorsko ločena. To razcepljenost je mogoče razumeti 

tudi kot motnjo v učinkovitejšem delovanju sistema 

zavesti. Ravno nadzavest združi ti razdvojeni entiteti, ko 

dobi vpogled v zavest in podzavest, in združen pomenski 

pregled nad obema. 

Konstrukcija grafa G S Φ (z; z) sistema zavesti 

je tako konceptualno predvidljiva in implementacijsko določljiva. 

Formalistično je graf G S Φ (z; z) enolična


. . . 

¤¥ 

. . . 

¤¥ 

¢ £ 

¢ £ 

. . . 

. . . 

¡ 

¦ § 

¦ § 

¡ 

¨ 

¨ 

c© Anton P. ˇZeleznikar, 14. januarja 2007 

Slika 16: Prostorsko (v informacijskem smislu) razcepljeni 

graf sistema informacijske zavesti, kjer sta informon 

in enakoimenovani entropon ločena. Informonski 

graf je položen ločeno prek entroponskega, komunikacija 

med obema je tako lahko le naključna. 

struktura, ki jo določajo vse nastopajoče primitivne tranzicije 

oblike α |= β, to je primitivni sistem Φ ∗ (z; z) . 

5.20 Fenomen izraza α⌈β⌉ 

Fenomen izraza α⌈β⌉ je dokaj splošen in hkrati pomen- 

sko raznolik. Pomeni najprej v čistem verbalnem pomenu


vrsto mešanih (glagolsko-samostalniških) fraz, in sicer: 

zadevati nekaj tikati se nečesa 

razumevati nekaj nanašati se na nekaj 

povezati z nečim utemeljiti z nečim 

biti v odnosu z nečim dotikati se nečesa 

biti v razmerju z nečim itn. 

Vrsta fraz tega žanra je dvosmernih, tudi obratnosmernih: 

Če α zadeva β, je β v odnosu z α. 

Če α razumeva β, je β razumljeno za α. 

Če se α nanaša na β, je β utemeljitelj α. 

Če se α dotika β, se β dotika α. 

Če je α povezano z β, je β povezano z α. 

Če je α v odnosu z β, je β v odnosu z α. 

Če je α v razmerju z β, je β v razmerju z α. 

Očitno je tudi npr. α⌈β⌉ versus β⌈α⌉. 

Zadevati je dokaj splošna, nedoločna, ohlapna relacija med 

dvema operandoma. Imamo npr. implikativno, z uporabo 

eksplicitnega binarnega operatorja |=Ψ, 

α⌈β⌉ =⇒ β⌈α⌉ ali (α |=Ψ β) =⇒ (β |=Ψ α) 

Seveda je operator |=Ψ v obeh primerih različen, saj nastopa 

med operandoma v spremenjenem vrstnem redu. V 

strogem pomenu imamo namreč različni operatorski kompoziciji 

|=Ψα ◦|=Ψβ in |=Ψβ ◦|=Ψα v formulah 

(α |=Ψ β) ⇋ α |=Ψα ◦|=Ψβ β in 

(β |=Ψ α) ⇋ β |=Ψβ ◦|=Ψα α


Fenomen informacijske (pomenske) zadevnosti, njegovo 

dilematičnost, je mogoče osvetliti z dodatnimi primeri. 

Samostalnik samostalnika izgleda čisti primer, vendar 

ga je mogoče razumeti tudi kot pridevnik s samostalnikom. 

Npr. razumevanje lepote je lahko tudi lepotno razumevanje 

(samostalniška fraza), ne pa lepota razumevanja. Tako 

je v prvem primeru mogoča tudi prevedba v obratni smeri. 

Skratka pojav samostalnika s pridevnikom je dostikrat prevedljiv, 

kot v primeru 

llepotno_razumevanje ⇋ rrazumevanje⌈llepota⌉ oziroma 

ppridevnik_s_samostalnikom ⇋ ssamostalnik⌈ssamostalnik⌉ 

Zadevnih dvoumnosti je na pretek, zato je potreben poseben 

tezaver pomenske jezikovne zadevnosti, ki se poja- 

vlja s pravilno rabo jezika (zadevni idiomi). Npr. 

nnatančno_razumevanje_nečesa ⇋ 

(rrazumevanje |⇒ natančno nnekaj) 

nnatančnost⌈rrazumevanje⌈nnekaj⌉⌉ 

Formalistična izražava izostri pomen do skrajnosti in tako 

razločuje pomenske nianse, kliče po dodatni razlagi, po 

informonizaciji primera. 

Kako se zadevajoče informacijsko opredmeti, je mogoče 

spoznati na primeru iteracije informacijskih prostorov, 

ko je splošno in konkretno 

(α; α)⌈(α; α)⌉ ⇋ ((α; α); (α; α)) 

Temu sledi dobljeno kot zadevajoče dobljeno, to je, 

 

 

((α; α); (α; α)) ((α; α); (α; α)) ⇋ 

 

 

((α; α); (α; α)); ((α; α); (α; α))


itd. Gre za iteracijo zadevnosti vsakokratnega dobljenega 

informacijskega prostora iz prejšnje zadevnosti. 

5.21 Zgodnji pogled na informacijsko zadevnost 

 

Zgodnji pogled na informacijsko zadevnost se nanaša na 

informacijsko vključenost in funkcionalnost v [29], 6.11.1 

in 6.11.2 (str. 50–51). Informacijska vključenost je odvisna 

od informacijske zadevnosti in obratno. V tedanji simbolni 

pisavi je bila vključenost označena kot α ⊏ β in 

funkcionalnost kot α(β) (zdajšnja zadevnost uporablja 

stropna oklepaja ⌈ in ⌉, torej α⌈β⌉). Oglejmo si podrobneje 

tedanji koncept informacijske zadevnosti s sedanjim 

simbolizmom. 

Informacijska zadevnost temelji v vsakdanji rabi jezika 

in je izražena s frazo nekaj nečesa (npr. sin očeta) ali nečesov 

nekaj (npr. očetov sin), formalno nnekaj⌈nnekaj⌉ (npr. 

ssin⌈ooče⌉). Predvidevamo, da vse druge fraze informacijske 

zadevnosti (nekatere so obravnavane v Meditaciji 207) 

spadajo v formalistično kategorijo oblike ϕ⌈α⌉, izraženo 

transparentno (shemsko, grafsko predstavljivo) s tranzicijsko 

formulo ϕ |=Ψ α. 

Postavimo tele, prenovljene definicije glede na [29], 

6.11.1 in 6.11.2 (str. 50–51) kot duh po zgodovini infor-


macijskega [26, 27] 15 : 

⎛ 

⎞ 

ϕ |=zadeva α; 

⎜ 

ϕ⌈α⌉ ⇋ ⎜α 

|= ϕ; 

⎟ 

⎝(ϕ 

|=zadeva α) |=znotraj ϕ; ⎠ 

(α |= ϕ) |=zadevno_znotraj ϕ 

kjer je 

(A) 

ϕ⌈α⌉ 

(B) 

|=Ψ 

ϕ α 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 23. aprila 2007 

(C) 

|= 

α ϕ 

|=znotraj 

|=zadevno znotraj 

Slika 17: Grafi informacijske zadevnosti ϕ⌈α⌉ in njenih možnih interpretacij. 

((ϕ |=zadeva α) |=znotraj ϕ) ⇋ 

⎛ 

ϕ |= (ϕ |=zadevno_znotraj α); 

⎜ 

⎜(ϕ 

|=zadeva α) |= ϕ; 

⎝(ϕ 

|= (ϕ |=zadeva α)) |=zadeva ϕ; 

((ϕ |= (ϕ |=zadeva α) |= ϕ) |=zadeva ϕ 

⎞ 

⎟ 

⎠ in 

((α |= ϕ) |=zadevno_znotraj ϕ) ⇋ 

⎛ 

⎞ 

ϕ |=zadeva (α |= ϕ); 

⎜ 

⎜(α 

|= ϕ) |=zadeva ϕ; 

⎟ 

⎝(ϕ 

|=zadeva (α |= ϕ)) |=zadevno_znotraj ϕ; ⎠ 

((α |= ϕ) |=zadeva ϕ) |= ϕ) |=zadevno_znotraj ϕ 

15 Prvotni operatorji ⊏, ⊏of in |=of so tu zamenjani z operatorji 

|=znotraj, |=zadevno_znotraj in |=zadeva. 

|=zadevno znotraj


5.22 Rekurzivna izražava informona, entropona 

in informacijskega prostora 

Rekurzivna izražava informona, entropona in informacijskega 

prostora pokaže vso lepoto simbolno-formalistične 

izražave in z njo omogočeno hierarhično, slojno in slojnoprepletenostno 

organiziranost sistema informacijske zavesti. 

Sistematični predgled tega stanja pokaže tale razpredelnica: 

Informon Entropon Informacijski prostor 

0 α [0] ⇋ α α [0] ⇋ α (α; α) [0] 

⇋ α [0] ; α [0] 

 

1 α [1] ⇋ α α [1] ⇋ α (α; α) [1] 

⇋ α [0] ; α [0] 

 

2 α [2] ⇋ (α; α) [1] α [2] ⇋ (α; α) [1] (α; α) [2] 

⇋ α [1] ; α [1] 

 

Rang 

. 

i 

. 

α [i] ⇋ 

(α; α) [i−1] 

. 

α [i] ⇋ 

(α; α) [i−1] 

. 

(α; α) [i] 

⇋ 

α [i−1] ; α [i−1] 

 

Hierarhija sistema se zrcali v vrednosti ranga čim višji 

je, tem višje je informacijski prostor v domeni nadzavestnih 

slojev in tem globje je pripadajoči entropon v domeni 

podzavestnih slojev (glej Slike 10, 12 in 13). Delitev 

na informacijske prostore in entropone povzroči slojno organiziranost 

sistema, hkrati pa se v formalistični izražavi 

razvidno zrcali tudi slojna prepletenost s hierarhično vsebovanostjo 

(glej Sliko 13, z operatorjema ⊂ in ⊂◦). 

5.23 Ozadje informacijske zadevnosti 

Ozadje informacijske zadevnosti se nazorno pokaže na 

primeru umetniške forme. Ta forma zadeva umetnost 

formalistično kot ⌈⌉. Umetnost (umetnina) sama se ute-


meljuje tudi v formi, se v njej tako ali drugače izraža kot 

umetnost forme, torej kot ⌈⌉. Implikacija 

⌈⌉ =⇒ ⌈⌉ 

se daje kot graf Ù |=Ψ 

in odtod kot redukci- 

|=Ψ 

ja (brez implikacije) v formalistični obliki ⌈⌈⌉⌉ (levi del 

grafa). Operator |=Ψ označuje informacijsko zadevnost 

(oklepajni par ⌈, ⌉), dvojna okrogla puščica pa implikacijo 

(operator =⇒). Velja pa hkrati 

⌈⌉ =⇒ ⌈⌉, 

ko imamo grafÙ |=Ψ 

. Prva in druga impli- 

|=Ψ 

kacija hkrati 

 

dajeta Ùinformacijsko ekvivalenco 

Ù 

⌈⌉ ⇐⇒ ⌈⌉ oz. ⌈⌉ ⇐⇒ ⌈⌉ 

in s tem grafično podobo 

|=Ψ 

|=Ψ 

oz. 

|=Ψ 

|=Ψ 

Dvosmerna dvojna okrogla puščica označuje ekvivalenco 

⇐⇒. Fenomen (izraz, tudi verbalno nepojasnjenost) formule 

⌈⌉ ⇐⇒ ⌈⌉ oz. ⌈⌉ ⇐⇒ ⌈⌉ imenujemo vmesnost 

umetniške forme. Odtod je pa le še korak v posplošitev 

informacijske zadevnosti nečesa a z nečesom b, to je 

a⌈b⌉ kot a⌈b⌉ ⇐⇒ b⌈a⌉.

6 Pomensko 

6.1 Jezikovno kot raba jezika 

Jezikovno je pomen v skupni rabi jezika, tako kot ga skupnost 

razumeva. Pomen je tedaj to, kot so zapisani ali izrečeni 

stavki jezika, torej stavki sami, tudi pomensko prepleteni. 

Tu stojijo v poteku govora ali zapisa v ozadju 

priučena slovnična pravila (gramatika) in besedni pomen 

(slovar). Npr. informacijske meditacije uporabljajo delno 

specifično slovnico in specifičen pomenski slovar, ki ga 

bralec meditacij počasi osvaja. 

6.2 Jezikovni, vidni in slušni pomen 

Individualni jezikovni, vizualni, zvočni in še drugačni pomen 

tiči v individualnem izkustvu posamičnikove zavesti. 

Ta pomen je za določene informacijske entitete lahko do 

podrobnosti izdelan in znan le posamičniku, je tako temelj 

za samokomunikacijo, za komunikacijo zavesti same s seboj 

o določenih predmetih. Iz njega lahko črpa zavest izvirne 

teme za komunikacijo z drugimi. 

6.3 Lingvistični vidiki pomena 

Lingvistična teorija uvaja vrsto disciplin, ki jih je mogoče 

vključevati v informacijske koncepte pomena. Te discipline 

so npr.: fonetika, fonologija, morfologija, sintaksa, 

semantika (leksikalna, statistična, strukturalna, prototipna), 

stilistika (predpisana) in pragmatika. K temu je mogoče 

dodati še uporabno, psiho-, socio-, generativno, kogni- 

84


tivno, računalniško, deskriptivno, historično (komparativno, 

etimološko) lingvistiko. Informacijska zavest lahko rezultate 

teh disciplin smotrno uporabi v različnih situacijah in 

razpoloženjih govora in jezikovnega zapisa. 

6.4 Zavestno nastajanje pomena 

Zavestno nastajanje pomena je osnovno vprašanje siste- 

ma zavesti, saj se z njim na samem začetku konstituira zavest 

kot neka značilna lastnost s svojimi sloji, razvidnimi 

na Sliki 10. Pomen nastaja z uporabo t. i. informacijskih 

dekompozicij zadevnega predmeta (operanda α), ki so po 

doslej znani terminologiji [29] splošne in metafizikalistične 

narave. Te dekompozicije se sprožajo s pobudo nadzavestnih 

funkcij, npr. sistema dekompozicijskih prosto- 

 

rov splošne oblike ∆ ▽ 

⊲⌈α⌉; ∆▽ 

⊲⌈α⌉ 

[d] 

; d ≥ 0 , sistema 

dekompozicijskih prostorov metafizikalistične oblike 

 

⌈α⌉; M 

⊲ ⌈α⌉ 

 

[p] 

; ⊲ ∈ {→, ←, ⇄, (→, ←)}; 

M 

⊲ 

p ≥ 0 

in drugih mogočih dekompozicijskih konstitucij. Natančnejši 

mehanizmi dekompozicije so opisani v poglavju 7, 

str. 89–115. 

6.5 Zavestno nastajanje protipomena 

Za nastajanje pomena nečesa je bistveno pomemben pro- 

tipomen, ki izraža to, kar nekaj ni, ki zanikuje, dvomi, 

spodbija premočrtni, prevladujoči pomen. To dogajanje je


razpoznavno zlasti na področju rabe jezikov etničnih in 

umetnih v jezikovnem izrazu filozofije, znanosti in literature. 

6.6 Beseda »pomen« 

Beseda »pomen« je sinonim in metafora za vrsto poja- 

vov v etničnem jeziku, v vidni, slušni in drugih domenah 

duhovnega in čutnega. Pomembni metafori zavestnega, ki 

se pojavljata s »pomenom nečesa«, ppomen⌈nnekaj⌉, sta razumevanje 

nečesa, rrazumevanje⌈nnekaj⌉, in razlaganje nečesa, 

rrazlaganje⌈nnekaj⌉. Tu pa se sproži plaz spopomenk, kot 

so npr. interpretiranje, gledanje, občutenje, ocenjevanje, 

opažanje, ozaveščanje, pojasnjevanje, pojmovanje, pomenjenje, 

ponotranjenje, razjasnjevanje, registriranje, spoznavanje, 

spregledanje, ugotavljanje, uvidevanje, videnje, 

vrednotenje, zagledanje, zapopadanje, zavedanje, zaznavanje 

itn. 

Pomen nečesa se tako konstituira kot kompleks pomensko 

prepletenih komponent nečesa, ko se oblikujejo 

pomenski nizi ne le za »nekaj«, temveč tudi za v nize 

vpletene pomenske komponente. Tako nastane v zgodbi 

o »nečem« ekspertiza, literarno delo, umetniška kritika, likovni 

pogled, njegova posebna, izčrpna pomenska predstavitev. 

Te podrobnosti koncepta »pomen« kažejo, kako 

je mogoče raznovrstno in prepleteno organizirati njegovo 

funkcijo v sistemu informacijske zavesti kot dohovno in 

čutno zaznavo. 

Informacija s pomenom je razvidno lahko le zavestna 

entiteta, informacija brez pomena (po Shannonu) pa le fizikalna 

veličina.


6.7 Razvoj pomena 

Razvoj pomena je lahko navzgornji (k objektu), navzdolnji 

(od objekta) in mešani (oboje hkrati). V sistemu zavesti je 

to mogoče, saj zavest ni zgolj deduktivni mehanizem, je 

tudi vnaprejšnji (angl. advanced). 

Navzdoljni razvoj pomena izhaja od samega objekta, 

njegovega osnovnega pomena (besednega, čutnega, fraznega) 

in začne operirati z nizom operandnih in operatorskih 

fraz, z njihovim izmeničnim pritikanjem (stikanjem, 

angl. concatenating, nem. Verketten). Izkustveno, glede 

na rabo jezika ali iz neke čutne manire se fraze izmenično 

postavljajo v pomensko frazno verigo in oblikujejo tako 

trenutno doseženi pomen. V pisni obliki je to razvidno, 

v miselni ali čutni obliki pa zgolj prehodno, v kolikor se 

nekaj pomensko dobljenega ne shrani v obliki fraz. Prvo 

vprašanje je, kako se izbirajo fraze iz podzavestnega arhiva 

(entropona objekta). Zakaj ravno določene fraze in ne 

kakšne druge, saj je v sistemu zavesti možna izbira po doslednem, 

izkustvenem načelu ad hoc (spontanost, naključnost, 

razpoloženjskost), lahko pa tudi po nekem metodološkem, 

disciplinarnem, intenčnem načelu (znanost, umetnost), 

kjer je lahko območje izbire uporabnih fraz veliko ožje in 

vnaprej določeno. 

Navzgornji razvoj pomena prihaja do objekta iz neke 

druge pomenske entitete, tudi nezavednega nagiba in navdiha, 

da bo nekje našel bistveno pomensko povezavo na 

objekt. Pri polnem informacijskem grafu je vidno, kako 

se pomenska frazna povezava lahko zgradi iz poljubnega 

vozlišča grafa k objektu (ta je v krožnem grafu skrajno de-


sno) direktno ali prek več drugih vozlišč. Tudi ta razvoj se 

dogaja po opisanem načelu ad hoc, saj narava zavesti običajno 

tako deluje, če ni v izrednem stanju določene, ožje 

usmerjene intence. Tu se objekt pojavlja v notranjosti pomenskega 

niza in niz je dejansko pomensko dopolnilo k že 

nastalemu pomenu objekta. 

V tem smislu je Mešani navzdoljni-navzgornji razvoj 

najobičajnejši pristop pri oblikovanju pomena izbranega 

objekta. Pri pisanju besedila je ta pristop vsakomur viden 

in razumljiv, veliko bolj zabrisan pa je lahko pri umetniškem 

ustvarjanju, podrejenem miselnemu divjanju in 

eksperimentiranju. 

6.8 Najvišji možni pomen 

Najvišji možni pomen, kako ga izraziti, kako doseči? To 

je značilna intenca ustvarjalne zavesti. 

Kako se povzpeti nad obsoječe pomenske sheme, v 

novo metaforičnost, povsem novo izrazno pomensko dognanost? 

Kako preseči sholastičnost z njeno nesposobnostjo 

izražanja izvirno nastajajočega pomena? Kako se od 

znanega odlepiti v kostituirajoče neznanega, njegovo razvidno 

organizacijo drugače pomenjajočega? Kako se temu 

stremljenju vztrajno in motivirajoče posvečati, zanemarjujoč 

motnje in potrebe eksistencialnih dejavnikov? Pomen 

nad pomeni nečesa postane tu ustvarjalna naloga, ki 

išče univerzalni pomen nečesa, nikoli do kraja doseženega. 

Kajti, nad slehernim pomenom je mogoč nastanek še višjega 

pomena, ki pomensko razkroji nižjega in ga postavi 

ad acta, v arhiv že nepomembnega.

7 Dekompozicijsko 

7.1 Informacijska dekompozicija 

Zakaj têrmin informacijska dekompozicija? Kako je ta 

têrmin sploh nastal, s kakšnim vnaprejšnjim premislekom? 

Ko se nek pojem pojavlja, dobi naposled svoje ime ali 

splošneje têrmin, ki je seveda lahko pojmovan jezikovno, 

slikovno, zvočno in/ali drugače. Samo ime je na začetku, 

kot da še nima pomena. Vendar naposled v podzavesti že 

obstaja nekakšen pomenski kaos, ki se na to ime nanaša. 

Nastajanje pomena se tako začne s samim imenom, ki si 

v jezikovnem, slikovnem, zvočnem in/ali drugačnem prostoru 

išče svoj zadovoljujoči pomen. Tako ime dejansko 

samo sebe informacijsko razstavlja, dekomponira svoj začetni 

nepomen v smiselni pomen zase in za druge, že obstoječe 

pomenske entitete. V nekakšnem skupnem informacijsem 

grafu zavesti gradi svojo operandno-operatorsko 

pot prek obstoječih skupnih operandov. To pojmovanje je 

temeljno, da se sistem zavesti sploh začne vzpostavljati in 

naposled lahko nastajalno konstituira kot sistem z zavestjo 

za vsak, tudi novonastali têrmin. 

7.2 Vprašanje o nastajanju pomena 

Kako se vprašanje o nastajanju pomena nečesa sploh po- 

javi? Ko vstopi poimenovano v zavest, začne nastajati 

njegov pomen korakoma zaporedoma od začetnega operanda 

prek operatorja do naslednjega operanda. Ta postopek 

je na dlani zlasti pri uporabi etničnega jezika, ko 

se besede zlagajo v nastajajoči pomenski niz, dokler sta- 

89


vek ni zaključen. Gradnja niza sledi (podzavestno uporabljanim) 

gramatičnim pravilom in smiselnemu (namenskemu) 

postavljanju ustreznih besed. To je raba jezika pri 

nastajanju pomena za poimenovano začetno entiteto. Seveda 

se produkcija pomena ne ustavi ali zadovolji z enim 

samim stavčnim nizom, temveč nadaljuje z ustvarjanjem 

nadaljnih nizov vse do nekega zadovoljivega stanja pomena 

za nekaj poimenovanega. Jezikovni pomen seveda 

lahko spremljajo tudi vidne in slušne zaznave, s katerimi 

nastajajo tudi vidni in slušni pomenski nizi, še zlasti pa 

lahko velja ta pomenska raznovrstnost za samo začetno 

poimenovano, torej za nekaj, ki na samem začetku dobi 

svoj jezikovni, vidni in slušni simbol. Npr. začetna razpoznava 

osebe je dana z imenom, obrazom in slušno podobo. 

Vsaka od njih lahko prikliče v zavest pomen osebe. 

7.3 Splošna informacijska dekompozicija 

Splošna informacijska dekompozicija nečesa se začne s 

poimenovanim operandom α, razvijajoč njegov pomen s 

pritikanjem operatorjev in operandov. Ta razvoj pomena 

je lahko shematičen (v obliki informacijske sheme) in se 

kot niz konča z operandom. Npr. v formalni serijski obliki 

imamo v prvem koraku v najsplošnejši obliki shemo 

α |= α11 |= α12 |= . . . |= α1n1 

Ta niz razumemo kot začetno pomensko interpretacijo za 

poimenovano α, npr. kot stavek (brez ločil) v etničnem 

jeziku ali pa kot neke vrste vidno ali slušno interpretacijo. 

Dolžino tega shematičnega izraza označimo z navidez za-


pletenim (toda enolično in v podrobnosti razumljivim) izrazom 

Tu je: 

ℓ⌈S⌈ϕ→⌊α, α11, α12, . . . , α1n1⌋⌉⌉ = n1 

ℓ dolžina, ki zadeva shemo S tj. ℓ⌈S⌉; ⌈, ⌉ sta zadevna oklepaja; 

S je shema (formula brez oklepajev), ki zadeva formulo ϕ→, 

tj. S⌈ϕ→⌉ (ji odstrani vse oklepajne pare); 

ϕ→⌊α, α11, α12, . . . , α1n1⌋ je serijska informacijska formula 

(operatosrski znak →), ki jo sestavljajo operandi α, α11, α12, 

. . . , α1n1 in med njih postavljeni binarni operatorji |=, in 

seveda oklepajni pari (.), ki ohranjajo binarnost operatorjev 

in zagotavljajo formuli enoumen pomen; 

oklepaja ⌊, ⌋ sta oklepaja, ki nakazujrta odvisnost formule od 

njenih operandov, znak → ali kakšen druga znak (← . 

⇄, (→, ←)) pa tip formule (reverzno serijske, biserijske, 

razcepljene biserijske); 

iz ene sheme formule z dolžino ℓ je mogoče z različnimi vstavit- 

vami oklepajnih parov oblikovati 1 

2ℓ(ℓ + 1) različnih formul, 

kjer ima vsaka svoj specifičen pomen. 

Rečeno v grobem, so operandi raznovrstne operandne fraze 

(kompleksi) in operatorji raznovrstne operatorske fraze 

(glagolske oblike s pritiklinami). Analiza teh fraz je prepuščena 

kasnejšemu določanju podrobnosti z informacijskim 

formalističnim aparatom. 

Pridobivanje pomena za α se potem lahko nadaljuje na 

povsem drugačen način od prvega koraka, npr. z drugim 

dekompozicijskim korakom 

α2 |= α21 |= α22 |= . . . |= α2n2


kjer je navezava s prejšnjim korakom dana z začetnim operandom 

α2, ki se veže na prejšnje operande kot element 

množice prvotnih operandov 

α2 ∈ {α, α11, α12, . . . , α1n1} 

itn. Pri nekem d-tem koraku se postopek določanja pomena 

ustavi, ko je končno 

αd |= αd1 |= αd2 |= . . . |= αdnd 

in je αd element množice vseh prejšnjih operandov. S tem 

se ohranja začetno določanje pomena za alpha v siršem 

možnem pomenskem kontekstu. Tako pridobljeni sistem 

shem informacijskih 

formul označimo na splošno z izrazom 

S ∆ 

 

→⌈α⌉ . 

7.4 Standardni simbolizem splošne dekompozicije 

 

Simbolizem splošne dekompozicije je na določen način 

smiselno standariziran, in sicer kot 

∆ 

⊲⌈α⌉, ∆ 

⊲ ⌈α⌉, ⊲ ⇋ {→, ←, ⇄, (→, ←)} 

za serijsko (→), povratno serijsko (←), biserijsko (⇄) in 

za ločeno serijsko (→, ←) splošno dekompozicijo (∆ 

⊲⌈α⌉) 

in splošno krožno dekompozicijo (∆ 

⊲ ⌈α⌉). Tu označuje 

∆ splošno informacijsko dekompozicijo, 

paralelni sistem (nekrožnih) decompozicijskih 

formul,


paralelni sistem krožnih decompozicijskih 

formul, 

⊲ tip formul sistema (serijski, povratno serijski, 

biserijski ali ločeno biserijski) in 

α operand v postopku splošne dekompozicije. 

Smiselni simboli splošnih dekompozicij in splošnih krožnih 

dekompozicij so tako 

∆ 

→⌈α⌉, ∆ 

←⌈α⌉, ∆ 

⇄⌈α⌉, ∆ 

→,←⌈α⌉, 

∆ 

→ ⌈α⌉, ∆ 

← ⌈α⌉, ∆ 

⇄ ⌈α⌉, ∆ 

→,←⌈α⌉ 

in njim odgovarjajočih sistemov informacijskih shem 

 

S ∆ 

 

→⌈α⌉ , S ∆ 

 

←⌈α⌉ , S ∆ 

 

 

⇄⌈α⌉ , 

S ∆ 

 

→,←⌈α⌉ , 

 

S ∆ 

 

→ ⌈α⌉ , S ∆ 

 

← ⌈α⌉ , S ∆ 

 

 

⇄ ⌈α⌉ , 

S ∆ 

 

→,←⌈α⌉ 

7.5 Splošna dekompozicija operanda z zavest 

 

Primer splošne dekompozicije operanda zzavest lahko poka- 

žemo z uporabo Slike 48. Objekt oobjekt zavesti zzavest, torej 

zzavest⌈oobjekt⌉, je tu sama zavest zzavest, torej zzavest⌈zzavest⌉. 

Sledeč prvim vrsticam seznamov 1–7 na Sliki 48 v grafu 

✎☞ 

✍✌ 1 ✲ ✎☞ 

✍✌ 2 ✲ ✎☞ 

✍✌ 3 ✲ ✎☞ 

✍✌ 4 ✲ ✎☞ 

✍✌ 5 ✲ ✎☞ 

✍✌ 6 ✲ ✎☞ 

✍✌ 7 ,


dobimo prvo shemo dekompozicije v obliki 

zzavest |=se_zaveda Zzavedanja⌈zzavestnosti⌉ |=se_ne_zaveda 

Nnezavedanja⌈nnezavestnosti⌉ |=(kar_)rezultira_v 

Zzavedajoče⌈zzavestnega⌉ 

S puščicami predstavljeni, še nepodpisani operatorji |=, se 

pomensko prilagodijo svojim levim in desnim operandom, 

in sicer, v obliko osnovnih informacijskih tramzicij, 

zzavest |=se_zaveda Zzavedanja⌈zzavestnosti⌉; 

Zzavedanja⌈zzavestnosti⌉ |=se_ne_zaveda Nnezavedanja⌈nnezavestnosti⌉; 

Nnezavedanja⌈nnezavestnosti⌉ |=(kar_)rezultira_v Zzavedajoče⌈zzavestnega⌉ 

Pomen izraza oblike α⌈β⌉ je zadevna tranzicija, torej, 

α⌈β⌉ ⇋ (α |=zadeva β) 

V tem smislu imamo pomene 

Zzavedanje⌈zzavestnosti⌉ ⇋ (Zzavedanje |=zadeva zzavestnost); 

Nnezavedanje⌈nnezavestnosti⌉ ⇋ 

(Nnezavedanje |=zadeva nnezavestnost); 

Zzavedajoče⌈zzavestnega⌉ ⇋ (Zzavedajoče |=zadeva zzavestno) 

Izhodiščna shema preide v smislu natančnega pomena 

(vstavljanja oklepajnih parov) v formulo 

 

(zzavest |=se_zaveda Zzavedanja⌈zzavestnosti⌉) 

|=(kar_)rezultira_v 

|=se_ne_zaveda Nnezavedanja⌈nnezavestnosti⌉ 

Zzavedajoče⌈zzavestnega⌉ 

Tu je glavni operator |=(kar_)rezultira_v, kje je (kar_) vstavljen 

kot referenca za levo stran operatorja, ki postane v formuli 

nekako odveč. To formulo preberemo (prevedemo)


tekoče kot: Zavest se zaveda zavedanja zavestnosti, ne pa 

nezavedanja nezavestnosti, kar (vse skupaj) rezultira v zavedajoče 

zavestnega. Ta stavek je tako bistvena (značilna, 

osnovna) formula sistema informacijske zavesti. 

Bralec si na podlagi tega primera lahko generira smiselne 

stavke z uporabo seznamov entitet 1–7 na Sliki 48. 

7.6 Metafizikalistična dekompozicija 

Metafizikalistična dekompozicija je v bistvu vsaka krožno 

oblikovana dekompozicija (s strukturo zanke glede na operand), 

v našem primeru pa je zasnovana na šestih medsebojno 

prepletenih zankah, kot je razvidno iz horizon- 

 

tale v sredini Slike 48. Seveda je ta tip dekompozicije 

možen za poljuben operand α. Skladno s to sliko velja 

za serijsko metafizikalistično dekompozicijo sistem šestih 

krožnih shem, in sicer, 

 

S M 

 

→ ⌈α⌉ 

⎛ 

⇋ 

⎞ 

α |= Iα |= iα |= Cα |= cα |= Eα |= eα |= α; 

⎜Iα 

⎜ |= iα |= Cα |= cα |= Iα; 

⎜Cα 

⎜ |= cα |= Eα |= eα |= Cα; 

⎜Iα 

⎜ |= iα |= Iα; 

⎝Cα 

|= cα |= Cα; 

Eα |= eα |= Eα 

⎟ 

⎠ 

Ta sistem informacijskih shem pokrije metafizikalistični 

serijski graf na Sliki 18. Graf oziroma formula grafa je 

izbrana po posebnih logičnih kriterijih. Tako vsaka podenota 

v smislu (informiranje entitete, informacijska entiteta) 

informira krožno. To so tri osnovne zanke za pridobi-


£ ¢ 

¤ ¢ ¥¢ ¦¢ § ¢ 

¨ 


Slika 18: Graf metafizikalistične dekompozicije tipa M 

→ ⌈α⌉. 

vanje zadevnega pomena (tri kratke povratne povezave na 

Sliki 18). Dve srednjedolgi povratni povezavi zagotavljata 

krožno informiranje med protiinformiranjem in informiranjem 

ter med informacijskim vmeščanjem in protiinformiranjem. 

To je v rabi nastajanja vmesnega pomena. 

£¡ 

¤ ¡ 

¢¡ 

¥¡ 

¡ 

¦ ¡ 

§ 

¨ 

c Anton P. ˇZeleznikar, 14. januarja 2007 

Slika 19: Graf maksimalne, dvosmerne, metafizikalistične dekompozicije 

tipa 

7⇄ ⌈α⌉. 

Graf maksimalme dvosmerne metafizikalistične de- 

¡ ¢


kompozicije tipa 

7⇄⌈α⌉ je prikazan na Sliki 19, kjer je 

vsak operand povezan dvosmerno z vsakim drugim operandom. 

Teh dvosmernih krožnih povezav je 42, enosmernih 

krožnih pa 84. Tu torej lahko nastaja tudi toliko krožnih 

nadaljevanj za pridobivanje pomena. 

7.7 Variante metafizikalistične dekompozicije 

 

Variante metafizikalistične dekompozicije so zanimive v 

svojem grafnem izgledu na enotni vozliščni podlagi. Njihove 

označitve v obliki sistemov formul so simbolno natančno 

(uporabili bomo slikovitejše simbole in 

namesto običajnih oz. standardnih M, S in G) 

 

→⌈a⌉, 

←⌈a⌉, 

↔ ⌈a⌉ in 

⇄ ⌈a⌉ 

Za grafno predstavitev so potrebne sheme formul, v katerih 

so izpuščeni oklepajni pari. Sheme sistemov formul so 

 

 

 

→⌈a⌉ , 

 

←⌈a⌉ , 

 

↔ ⌈a⌉ in 

 

⇄ ⌈a⌉ 

Iz shem sledijo grafi kot zlitja grafov formulskih shem, to 

je 

 

 

 

→⌈a⌉ , 

 

←⌈a⌉ , 

 

↔ ⌈a⌉ in 

 

 

 

⇄ ⌈a⌉ 

Novi uvedeni simbol nakazuje bicirkularnost eksplicitno, 

tj. cirkularnost v premi in obratni smeri. Pri metafizikalistični 

obliki se štiri razpoznavne oblike te kompozicije 

najbolje pokažejo v predstavitvi z grafi.


Ca 

ca 

ia 

¡ ¢ 

→ ⌈a⌉ 

 

Ea 

Ia 

ea 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 2. julij 2009 

Slika 20: Graf običajne enosmerne metafizikalistične dekompozicije, 

 

→⌈a⌉, s krožno razmestitvijo vozlišč. 

Na Sliki 20 je prikazana običajna metafizikalistična dekompozicija, 

ki je bila obravnavana kot možnost zadostne 

krožne kompleksnosti pri reševanju informacijskih situacij. 

Pušcica → označuje formule, ki se berejo od leve proti 

desni z operatorji |= (desno usmerjeni splošni operatorji). 

Tu je najprej vidna zunanja, levo usmerjena zanka (superskript 

) od a do a. Sledijo tri najkrajše zanke in dve daljši 

a


Ca 

ca 

ia 

¡ ¢ 

← ⌈a⌉ 

 

Ea 

Ia 

ea 


Slika 21: Graf nasprotne (reverzne) enosmerne metafizikalistične 


←⌈a⌉, s krožno razmestitvijo vozlišč. 

zanki (za primerjavo glej graf na Sliki 18). 

Na Sliki 21 je prikazana reverzna metafizikalistična dekompozicija, 

ki doslej ni bila eksplicitno obravnavana kot 

možnost krožne kompleksnosti pri reševanju informacijskih 

situacij, vendar je s formalističnega gledišča zanimiva, 

ker obraˇvca smer sklepanja od prejšnjega konca k prejšnjemu 

začetku (nasprotno usmerjena glavna zanka in ostale 

a


Ca 

ca 

ia 

¡ ¢ 

↔ ⌈a⌉ 

 

Ea 

Ia 

ea 


Slika 22: Informacijski graf dvosmerne metafizikalistične dekompozicije, 

 

↔ ⌈a⌉, s krožno razmestitvijo vozlišč. 

zanke). Pušcica ← označuje formule, ki se berejo od leve 

proti desni z operatorji =| (levo usmerjeni splošni operatorji). 

Tu je najprej vidna zunanja, desno usmerjena zanka 

(superskript ) od a do a. Sledijo tri najkrajše zanke in 

dve daljši zanki. 

Na Sliki 22 je prikazana dvosmerna metafizikalistična 

dekompozicija, ki doslej ni bila eksplicitno obravnavana 

a


kot možnost krožne kompleksnosti pri reševanju informacijskih 

situacij, vendar je s formalističnega gledišča zanimiva, 

ker upošteva dvosmerno smer sklepanje. Pušcica ↔ 

označuje formule, ki se berejo od leve proti desni in nazaj 

z operatorji |=. V bistvu gre za krožnost od začetnega operanda 

do končnega in nazaj. Tu je najprej vidna zunanja, 

levodesno usmerjena zanka (superskript ) od a do a in 

spet nazaj kot osnova ene same krožne formule, v kateri 

nastopa operand a kar trikrat, shematično kot 

ϕ 

↔⌊ a , Ia, ia, Ca, ca, Ea, ea⌋ ⇋ 

 

a |= Ia |= ia |= Ca |= ca |= Ea |= ea |= a |= 

ea |= Ea |= ca |= Ca |= ia |= ia |= a 

Sledijo tri podobne najkrajše zanke in dve daljši zanki. 

Na Sliki 23 je prikazana ločena dvosmerna metafizikalistična 

dekompozicija, ki je v bistvu sistem preme in obratne 

dekompozicije, torej 

 

⇆ ⌈a⌉ ⇌ 

 

 

→⌈a⌉; 

←⌈a⌉ 

Pušcici ⇆ označujeta formule obeh metafizikalističnih sistemov. 

Tudi tu gre za krožnost od začetnega operanda do 

končnega, vendar ločeno od končnega operanda in nazaj. 

Tu sta najprej vidni zunanja levodesna in desnoleva usmerjena 

zanka (superskript ) od a do a in ločeno spet nazaj,torej 

kot dve ločeni krožni formuli, sistemsko kot 

ϕ 

⇆⌊ a , Ia, ia, Ca, ca, Ea, ea⌋ ⇋ 

ϕ 

 

→⌊ a , ia, Ca, ca, Ea, ea⌋; 

ϕ 

←⌊ a , ia, Ca, ca, Ea, ea⌋


Ca 

ca 

ia 

Ea 


¡ ¢ 

⇆ ⌈a⌉ 

Slika 23: Informacijski graf ločene dvosmerne metafizikalistične dekompozicije, 

 

⇆ ⌈a⌉, s krožno razmestitvijo vozlišč. 

in shematično kot 

ϕ 

→⌊ a , Ia, ia, Ca, ca, Ea, ea⌋ ⇌ 

( a |= Ia |= ia |= Ca |= ca |= Ea |= ea |= a ); 

ϕ 

←⌊ a , Ia, ia, Ca, ca, Ea, ea⌋ ⇌ 

( a |= ea |= Ea |= ca |= Ca |= ia |= Ia |= a ) 

Ia 

ea 

a


Vsak operator v shemi je odvisen od levega in desnega 

oklepajnega ali brezoklepajnega operanda v konkretni formuli, 

iz katere je shema izvedena in ne od operandov, kot 

se pojavljajo v shemi (brez oklepajev). Tema najdaljšima 

formulskima shemama sledi šest podobnih shem najkrajše 

zanke in štiri sheme daljše zanke. 

Na koncu poudarimo, da je koncept metafizikalistične 

dekompozicije izpeljan iz logičnega premisleka nastajanja 

pomena entitete a. Entiteta se sooča s svojim pomenskim 

informiranjem, pomenskim protiinformiranjem in z upoštevanjem 

obojega, iz katerega nastaja pomen s t. i. vmeščanjem, 

to je s konkretno konstrukcijo pomena entitete a. 

Dekompozicija teče, dokler ni dosežena zadovoljiva vsebina 

pomena operanda a. 

7.8 Informacijska zadevnost dekompozicije 

(oklepajni par ›⌈, ⌉‹) 

Zadevnost informacijske dekompozicije se bistveno razli- 

kuje od njene definitorne formulske (formulska oklepaja 

›⌊‹ in ›⌋‹) oziroma shematične strukture. Informacijska 

zadevnost (zadevna oklepaja ›⌈‹ in ›⌉‹) pomeni neko splošno, 

spontano, nepredvidljivo oziroma vnaprej nenapovedljivo 

odvisnost z dekompozicijo nastale formule oziroma 

sheme. 

Formulska odvisnost je določena z zaporednostjo operandov 

v formuli, ki je podana z ϕ ▽ 

⌋, 

⊲⌊α1, α2, . . . , αn ϕ ▽ ⊲ 

kjer je ⊲ ∈ {→, ←, ⇄, (→, ←)} in ▽ ∈ {λ, , ⊚}, in λ 

prazno označevalno mesto. Dekompozicija pomeni razvitje 

pomena, ki se nanaša na (pomensko zadeva) določen


operand (entiteto). V tem smislu ja vsak izraz α⌈β⌉ neke 

vrste dekompozicija, v kateri se pomen, ko α pomensko 

zadeva β, proizvaja α-zadevni pomen operanda β. Pri t. 

i. zadevnosti pa se vselej pojavlja vprašanje, kako v konstelaciji 

α⌈β⌉ tudi β zadeva α, torej β⌈α⌉. Prepletenost 

informacijskega oziroma pomenskega povzroča te vrste dihotomijo. 

Ta dihotomija je vsekakor pomembna pri širjenju 

možnosti nastajanja prepleteno zadevno (intencionalno) 

pomenskega. 

Oglejmo si povezavo med konceptom dekompozicije 

in konceptom formule, s splošno oznako dekompozicije 

. Zanima nas nadaljevalne (krožne) formule oziroma formulske 

sheme, kjer se sprašujemo po nadaljevalnem možnem 

pomenu entitete. Nepredvidljiva je seveda tudi rekurzivnost 

dekompozicije, njena zadevnost pa so formule 

oziroma sheme, ki modelirajo npr. stavke etničnega jezika. 

Kompozicijska zadevnost kompozicije, ki jo nadaljujemo 

korakoma od globine 0 do globine i, da sistem tehle pimerjav: 

⎛ 

⎞ 

⊲ 0⌈α01⌉ ⇋ ϕ⊲ 0 α01, α02, . . . , α0,nϕ 

; ⊲ 0 

⎜ 

⎜⊲ 

1⌈0⌈α01⌉⌉ ⇋ ϕ⊲ 1 α11, α12, . . . , α1,nϕ ; ⎟ 

⎜ 

⊲ 1 ⎟ 

⎜⊲ 

2⌈⊲ 1⌈⊲ 0⌈α01⌉⌉⌉ ⇋ ϕ⊲ 2 α21, α22, . . . , α2,nϕ ; ⎟ 

⊲ 2 ⎟ 

⎜ 

⎟ 

⎜ 

. 

⎟ 

⎝⊲ 

i⌈⊲ i−1⌈. . . ⊲ 2⌈⊲ 1⌈⊲ 0⌈α01⌉⌉⌉ . . .⌉⌉ ⇋ ⎠ 

 

 

ϕ⊲ i αi1, αi2, . . . , αi,nϕ⊲ i 

Izražava iterativne dekompozicijske informacijske zadevnosti 

za začetni operand α je potem mogoča v obliki 

i=m 

 

⊲ i⌈α⌉ 

⇋ ϕ⊲ m αm1, αm2, . . . , αm,nϕ⊲ i 

i=0


Informon je tako mogoče izraziti kot sistem formul, narejenih 

z dekompozicijami, tj., 

 

 

i=j 

α ⇋ ⌈α⌉; j = 1, 2, . . . , m 

⊲ i 

i=0 

Ponavljajoča (iterativna) dekompozicija je kot zadevnost v 

bistvu spontano produciranje formul, ki nastanejo z zaporedjem 

dekompozicij 

i=0 i=1 

⊲ i⌈α⌉, 

⊲ i 

i=0 i=0 

i=m 

⌈α⌉, . . . , ⊲ i⌈α⌉ 

Na ta način je tudi nazorno pojasnjeno nastajanje pomena 

informona α s pomeskimi formulami oblike ⊲ i 

i=0 

i=0 

i=j 

⌈α⌉, in s 

tem konsituiranje njegove narave kot zaporedja pomenskih 

formul, ki informon pomensko opredeljujejo. To, kar ostaja 

v ozadju koncepta informon, so potepuški (tavajoči) 

segmenti entropona α, iz katerih se informonske formule 

oblikujejo, s prihajanjem teh segmentov v polje zavesti 16 . 

7.9 Krožnost, nadaljevalnost in zadevnost 

metafizikalističnega 

Krožnost, nadaljevalnost in zadevnost metafizikalistične- 

ga so primeri metafizikalistične dekompozicije za podroben 

ogled razlik med krožno dekompozicijo, M 

⊲ ⌈α⌉, nadaljevalno 

dekompozicijo, M ⊚ 

⊲ ⌈α⌉, in zadevno metafizikalistično 

dekompozicijo, ⊲⌈α⌉, operanda α. Za raz- 

16 Kako bi bilo mogoče ta fenomen entropona formalno izraziti, trenutno 

še ni do konca razčiščeno.


liko med konceptualno dekompozicijo M 

⊲ ⌈α⌉ in nadaljevalno 

dekompozicijo M ⊚ 

⊲ ⌈α⌉ na eni strani ter zadevno 

dekompozicijo ⊲⌈α⌉ na drugi, je slednja dekompozicija 

vsake od šestih metafizikalističnih formul oziroma shem 

konceptualnega sistema, predstavljenega v Meditaciji ?? 

na str. 103 in z grafom sistema M 

⊲ ⌈α⌉ na Sliki 18. 

Izhajamo iz konceptualnega sistema metafizikalistične 

dekompozicije, ki je, kot navedeno, izražen v formulski 

obliki, sistem krožnih serijskih formul (indeks →) 

M 

⎛ 

ϕ 

→ ⌈α⌉ ⇋ ⎝ 

 

→⌊α, Iα, iα, Cα, cα, Eα, eα⌋; 

ϕ 

→⌊Iα, iα, Cα, cα⌋; ϕ 

→⌊Cα, cα, Eα, eα⌋; 

ϕ 

→⌊Iα, iα⌋; ϕ 

→⌊Cα, cα⌋; ϕ 

⎞ 

⎠ 

→⌊Eα, eα⌋ 

Ta krožni sistem formul pomeni seveda sistem nadaljevalnih 

formul, ki ga je mogoče izraziti z uporabo nadaljevalnega 

operatorja ⊚, in sicer v obliki shem kroˇžnih serijskih 

formul, to je, 

 

S M ⊚ 

 

→ ⌈α⌉ ⇋ 

⎛ 

⎞ 

α |= Iα |= iα |= Cα |= cα |= Eα |= eα ⊚ . . . ; 

⎜Iα 

⎜ |= iα |= Cα |= cα ⊚ . . . ; 

⎟ 

⎜Cα 

⎜ |= cα |= Eα |= eα ⊚ . . . ; 

⎟ 

⎜Iα 

⎜ |= iα ⊚ . . . ; 

⎟ 

⎝Cα 

|= cα ⊚ . . . ; 

⎠ 

Eα |= eα ⊚ . . . 

Tako dobimo (s postavitvijo oklepajnih parov) nadaljevalni 

sistem nadaljevalnih formul, in sicer 

M ⊚ 

⎛ 

ϕ 

→ ⌈α⌉ ⇋ ⎝ 

⊚ 

→⌊α, Iα, iα, Cα, cα, Eα, eα⌋; 

ϕ ⊚ 

→⌊Iα, iα, Cα, cα⌋; ϕ ⊚ 

→⌊Cα, cα, Eα, eα⌋; 

ϕ ⊚ 

→⌊Iα, iα⌋; ϕ ⊚ 

→⌊Cα, cα⌋; ϕ ⊚ 

⎞ 

⎠ 

→⌊Eα, eα⌋


Za nadaljevalne formule pa vemo, da imamo opravka s sistemi 

formul tipa Φ 

→, ki zadevajo posamezne nadaljevalne 

formule, torej v celoti s pomensko konfiguracijo oblike 

M ⊚ 

→ ⌈α⌉ ⇋ 

⎛ 

Φ 

⎜ 

⎝ 

⊚ 

→ ϕ→⌊α, Iα, iα, Cα, cα, Eα, eα⌋ ; 

Φ ⊚ 

→ ϕ→⌊Iα, iα, Cα, cα⌋ ; 

Φ ⊚ 

→ ϕ→⌊Cα, cα, Eα, eα⌋ ; 

Φ ⊚ 

→ ϕ→⌊Iα, iα⌋ ; 

Φ ⊚ 

→ ϕ→⌊Cα, cα⌋ ; 

Φ ⊚ 

→ ϕ→⌊Eα, eα⌋ 

⎞ 

⎟ 

⎠ 

Vprašanje je, kaj po tem nazornem prikazu metafizikalistične 

krožnosti in njene formulske produkcije ostane še 

za zadevno metafizikalistično dekompozicijo, v luči prejle 

obravnavanega tipa iterativne dekompozicijske zadevnosti 

i=j 

⊲ i 

i=0 

⌈α⌉, in njene projekcije na metafizikalistični primer, ki 

i=j 

naj bi bil tipiziran kot ⊲ i 

i=0 

⌈α⌉. Ta tip dekompozicije pred- 

stavlja metafizikalistično dekompozicijo metafizikalistične 

dekompozicije z globino j, torej predstavljeno v nazorni 

obliki 

⊲⌈⊲⌈⊲⌈. . . ⊲⌈ α⌉ . . .⌉⌉⌉, 

 

(j+1)-krat


kjer je 

⊲⌈α⌉ ⇋ M 

⊲ ⌈α⌉, 

⊲⌈⊲⌈α⌉⌉ ⇋ M 

⊲ 

 

M 

 

⊲ ⌈α⌉ , 

. . . 

⊲⌈⊲⌈. . . ⊲⌈α⌉ . . .⌉⌉ ⇋ 

M 

⊲ 

 

M 

⊲ 

 

. . . M 

 

⊲ ⌈α⌉ . . . 

7.10 Krožno dekompozicijsko kot nadaljevalno 

 

Krožno dekompozicijsko kot nadaljevalno je mogoče izraziti 

formalistično natančno z minimalnim številom podatkov. 

Primera za splošno krožno dekompozicijo operanda 

in metafizikalistično dekompozicijo operanda razkrivata to 

posebnost. 

Kot izhodišče naj bo dana splošna krožna dekompozicija 

oblike ∆ 

⊲ ⌈α⌉. Ta dekompozicija generira neko krožno 

formulo ϕ 

⊲ ⌊α, . . .⌋, katere struktura zaenkrat sploh ni 

zanimiva. Krožna formula je po definiciji sprožitelj vrste 

nadaljnih dekompozicij oziroma formul, kot je bilo pokazano 

v Meditaciji . Na ta način nastane implicitno ali 

eksplicitno krožni sistem splošnih dekompozicij, in sicer 

∆ 

⊲⎛ ⌈α⌉ ⇋ 

∆⊲⌈α⌉; 

⎜ 

⎜∆1⊲⌈ψ1⌉; 

⎜ 

⎜∆2⊲⌈ψ2⌉; 

⎜ . . . 

⎝∆m⊲⌈ψm⌉; 

ψ1 ⋐ 

ψ2 ⋐ 

ψm ⋐ 

⎞ 

∆⊲⌈α⌉; 

⎟ 

∆⊲⌈α⌉, ∆1⊲⌈ψ1⌉; ⎟ 

∆⊲⌈α⌉, ∆1⊲⌈ψ1⌉, . . . , ⎠ 

∆m−1,⊲⌈ψm−1⌉


Ta koncept razvoja sistema dekompozicij ne potrebuje nobene 

eksplicitne navedbe o dolžini formul, ki jih dekompozicije 

generirajo. S tem je tudi na formalni ravni ohranjen 

princip informacijske spontanosti, saj je dožina generirane 

formule odvisna od intencionalnih razmer v trenutnem stanju 

zavesti. Rezultat tega razvoja je osnovna implikacija 

med splošno krožno dekompozicijo operanda α in nastalim 

(vobče) krožnim dekompozicijskim sistemom, to je, 

∆ 

⊲ ⌈α⌉ =⇒ ∆ 

⊲ ⌈α⌉ 

Metafizikalistična dekompozicija M 

⊲ ⌈α⌉ je že po definiciji 

sistem formul, izrazljiv formulsko kot 

kjer je 

M 

⊲ ⌊α, Iα, iα, Cα, cα, Eα, eα⌋ 

M 

⊲ ⌊α, Iα, iα, Cα, cα, Eα, eα⌋ ⇋ 

⎛ 

ϕ 

⎜ 

⎝ 

 

⎞ 

⊲ ⌊α, Iα, iα, Cα, cα, Eα, eα⌋; 

⎟ 

⊲ ⌊Cα, cα, Eα, eα⌋; ⎠ 

ϕ 

⊲ ⌊Iα, iα, Cα, cα⌋; ϕ 

ϕ 

⊲ ⌊Iα, iα⌋; ϕ 

⊲ ⌊Cα, cα⌋; ϕ 

⊲ ⌊Eα, eα⌋ 

Formule ϕ 

⊲ opisujejo dolgo zanko, dve srednje dolgi in tri 

kratke informacijske zanke, to je, grafično


¡¢ £¢ ¤¢ ¥¢ ¦¢ §¢ 

¡¢ £¢ ¤¢ ¥¢ 

: nadaljevalno razprtje zanke 

¤¢ ¥¢ ¦¢ §¢ 

¡¢ £¢ ¤¢ ¥¢ ¦¢ §¢ 

¨ 

c Anton P. ˇZeleznikar, 27. januarja 2007 

Navedene zanke so generatorji novih formul, ki širijo (generirajo) 

pomen ob njihovem razprtju. 

7.11 Splošni koncept dekompozicije 

Splošni koncept dekompozicije je zavestna procedura za 

generiranje pomena v domeni zavestnega sloja (glej npr. 

Sliko 10). Naj pomeni dekompozicija⌈α⌉ proceduro za določanje 

pomena operanda α. Strukture operanda α kaže Slika 2. 

7.12 Nastajanje dekompozicije med njenim 

izvajanjem 

Nastajanje dekompozicije med njenim izvajanjem je le 

navidezno problem neke posebne zavestne entitete (v bistvu 

operanda), ki jo imenujemo dekompozicija ▽ 

⊲, to je


enostaven α, β, . . . 

frazni (fraza) ⌈α⌉ 

formulski ϕ ▽ 

 

formulsko- 

-shemni 

formulsko- 

-sistemski 

formulsko- 

-sistemsko- 

-shemni 

⊲ 

 

S 

α1, α2, . . . , α n ▽ ⊲ 

ϕ ▽ 

⊲ 

nΦ 

Φ 

i = 1 

S 

 

nΦ 

ϕ ▽ i 

⊲i 

Φ 

i = 1 

 

α1, α2, . . . , α n ▽ 

⊲ 

 

 

αi1, αi2, . . . , α i,n ▽ i 

⊲i 

ϕ ▽ 

i 

⊲i 

 

αi1, αi2, . . . , α i,n ▽ i 

⊲i 

Tabela 2: Različne (sestavljene) strukture operanda (fraze, 

formule, sheme formul, sistemi formul, sheme sistemov 

formul). 

izvajalna zavestna procedura za generiranje pomena preprostega 

ali sestavljenega operanda α. Na začetku govorimo 

kar tako o neki dekompoziciji, mišljeni na primer kot 

▽ 

⊲0⌈α⌉, ki generira formulo ϕ ▽ 

 

 

⊲0 α, α02, . . . , α ▽ 

0n in iz 

 

nje shemo S 

ϕ ▽ 

⊲0 

 

α, α02, . . . , α 0n ▽ 

⊲0 

 

 

⊲0 

. Po tej generaciji 

evolvira začetni goli dekompozicijski koncept ▽ 

⊲0 v nastali 

koncept ▽ 

⊲1, oziroma rezultativno v ▽ 

 

⊲1 ▽∗ 

 

⊲0⌈α⌉ , 

kjer je ▽∗ 

⊲0⌈α⌉ poljubna podformula formule, nastale v prvem 

dekompozicijskem koraku, torej ▽∗ 

⊲0⌈α⌉ ⋐ ▽ 

⊲0⌈α⌉. 

Na splošno velja za nek dekompozicijski potek, ki generira


sistem i + 1 formul, 

▽ 

 

⊲,i+1 ▽∗ 

 

⊲i ⌈α⌉ ; ▽∗ 

⊲i ⌈α⌉ ⋐ ▽ 

⊲i⌈α⌉; i = 0, 1, . . . , m 

Vsaka nezačetna dekompozicija je tako dekompozicija dela 

prejšnje dekompozicije (podkompozicije v smislu podformule). 

V končni fazi, ko se določen dekompozicijski 

cikel konča, je dekompozicija informon, ki generira sistem 

formul z nastavkom 

▽ 

 

⊲0⌈α⌉ ⇋ ▽⊲n 

. . . ▽ 

 

⊲2 ▽ 

 

⊲1 ▽ 

 

⊲0⌈α⌉ . . . , kjer je 

▽ 

⎛ 

ϕ 

⎜ 

⊲0⌈α⌉ ⇋ ⎜ 

⎝ 

▽ 

 

 

⊲0 α, α02, . . . , α ▽ 

0n ; 

⊲0 

ϕ ▽ 

 

⊲1 ▽∗ 

 

⊲0⌈α⌉, α12, . . . , α ▽ 

1n ; 

⊲1 

ϕ ▽ 

 

⊲2 ▽∗ 

⎞ 

⎟ 

⎟ 

⊲1⌈α⌉, α22, . . . , α ▽ 

2n ; ⎟ 

⊲2 ⎟ 

. . . 

⎟ 

 

⎠ 

ϕ ▽ 

⊲m 

▽∗ 

⊲,m−1⌈α⌉, αm2, . . . , α m,n ▽ 

⊲n 

Z informonom ▽ 

⊲0⌈α⌉ kot dekompozicijo se konstituira 

entropon ▽ 

⊲0⌈α⌉, ki je matematična množica ali tudi in- 

formacijski sistem operandov, ki se pojavljajo v informonu 

⌈α⌉, to je 

▽ 

⊲0 

▽ 

⊲0⌈α⌉′ ⇋ 

⎛ 

α; α02; . . . ; α ▽ 

0n ; 

⊲0 

⎞ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎝ 

▽∗ 

⊲0⌈α⌉; α12; . . . ; α ▽ 

1n ; 

⊲1 

▽∗ 

⊲1⌈α⌉; α22; . . . ; α ▽ 

2n ; 

⊲2 

. . . 

▽∗ 

⊲,m−1⌈α⌉; αm2; . . . ; α ▽ 

mn⊲m ; 

⎟ 

⎠


Informacijski sistem operatorjev ▽ 

⊲0⌈α⌉′′ je iz dane formalistične 

predstavitve neizrazljiv, saj bi zahteval vpogled 

v dejansko strukturo generiranih formul vsakega dekompozicijskega 

prehoda ▽ 

 

⊲,i+1 ▽∗ 

 

⊲i ⌈α⌉ ; i = 0, 1, . . . , m. 

Ali je s tem prikazom transparentnost nastajanja dekompozicije 

v teku njenega delovanja že popolna, do konca 

razjasnjena? Seveda, ni! Vpašanje je namreč, katera 

entiteta bdi nad dekompozicijo same dekompozicije. Še 

neka višja dekompozicija in tako dalje v poljubno rekurzivno 

globino? Verjetno se je zaenkràt mogoče zaustaviti 

na zadovoljivi ravni informacijskega prostora dekompozicije 

informacijskega prostora dekompozicije, to je pri 

 

▽ 

 

▽ 

⊲0⌈α⌉; ▽ 

⊲0⌈α⌉ 

⇋ 

▽ 

⊲0⌈α⌉; ▽ 

⊲0⌈α⌉ 

; ▽ 

⊲0⌈α⌉; ▽ 

⊲0⌈α⌉ ⊲0⌈α⌉; ▽ 

⊲0⌈α⌉ 7.13 Kako se usmerja funkcija dekompozicije? 

 

Kako se usmerja funkcija dekompozicije? Dekompo- 

zicija ▽ 

⊲0⌈α⌉ ima v svojem informonu, ▽ 

⊲0⌈α⌉, to je v 

kompleksnem pomenu (paralelni poti v grafu), vgrajeno 

začetno intenco iintenca⌈α⌉, odvisno od argumenta α, ki se 

korakoma spreminja z novim koračnim argumentom. Koračno 

intenčno zaporedje je tako 

iintenca⌈α⌉, iintenca 

 

▽∗ 

 

⊲1⌈α⌉ , . . . , iintenca ▽∗ 

 

⊲,m−1⌈α⌉


in seveda 

▽∗ 

⊲1⌈α⌉ ⋐ ▽ 

⊲1⌈α⌉, . . . , ▽∗ 

⊲,m−1⌈α⌉ ⋐ ▽ 

⊲,m−1⌈α⌉ 

7.14 Programiranje zavestne funkcije 

Programiranje zavestne funkcije je osnovni problem dekompozicije 

procedure za generiranje pomena. Kakšna 

je funkcija dekompozicije nečesa, kaj vse mora upoštevati 

in kaj in kako mora generirati? Njene predpostavke so naslednje: 

Operandu α se dekompozicija ⌈α⌉ na začetku svojega 

delovanja prilagodi tako, da si ustvati začetno pomensko 

intenco iintenca⌈α⌉, narekovano z α; ta intenca 

usmerja generiranje formule v prvem koraku, 

npr. 

⌈iintenca⌈α⌉⌉ ⇋ ϕ1⌊α, α12, . . . , α1n1⌋ 

Podformulo ψ1 te formule izbere ⌈iintenca⌈α⌉⌉ po nekem 

trenutno nastalem pomenu primernem ključu ali tudi 

naključno s svojo podproceduro ali temu podobno, 

formalno kot ψ1 ⋐ ϕ1⌊α, α12, . . . , α1n1⌋. 

Rekurzivni koraki generiranja pomena z dekompozicijo 

od začetka do konca so tako v nazorni obliki (i =


1, 2, . . . , m) 

⌈iintenca⌈α⌉⌉ ⇋ ϕ1⌊α, α12, . . . , α1n1⌋; 

ψ1 ⋐ ϕ1⌊α, α12, . . . , α1n1⌋; 

⌈iintenca⌈α, ψ1⌉⌉ ⇋ ϕ2⌊ψ1, α22, . . . , α2n2⌋; 

ψ2 ⋐ ϕ2⌊ψ1, α22, . . . , α2n2⌋; 

. 

⌈iintenca⌈α, ψ1, . . . , ψm−2⌉⌉ ⇋ 

ϕm−1⌊ψm−2, αm−1,2, . . . , αm−1,nm−1⌋; 

ψm−1 ⋐ ϕm−1⌊ψm−2, αm−1,2, . . . , αm−1,nm−1⌋; 

⌈iintenca⌈α, ψ1, . . . , ψm−2, ψm−1⌉⌉ ⇋ 

ϕm⌊ψm−1, αm2, . . . , αm,nm⌋ 

Intenca postaja čedalje bolj odvisna od prejšnjih korakov 

in tako tudi obdrži stik s prvotno namero, ki je 

bila na samem začetku enostavno izražena z osnovnim 

pomenom (poimenovanjem) operanda α in potem 

precizirana eksplicitno kot intenčni operand dekompozocije 

iintenca⌈α⌉, na koncu pa kompleksno prepleteno 

intenčno izražena kot 

iintenca⌈α, ψ1, . . . , ψm−2, ψm−1⌉ 

Problem programiranja dekompozicije s tem seveda ni razrešen, 

je pa določno nakazan.

8 Zavestno 

8.1 Možgani in nastajanje zavesti, izkustva 

 

Možgani so bržkone tisti organ, ki se v živčnem sistemu 

prek čutil polni s t. i. zavestjo, skupaj s podzavestjo in nadzavestjo, 

in to na različne informacijske načine torej informacijsko. 

Del te polnitve je razumevanje etničnega jezika 

in drugih jezikov, vidnih podob, slušnih in drugih zaznav, 

vseh skupaj informacijsko spojenih, pomensko prepletenih 

v kompleksno izkustvo. Izkustvo je tako le skupno 

ime za nekaj, kar je v živčnem sistemu zbranega, konstituirajočega 

kot zavestno, podzavestno in nadzavestno. 

Na ta način zavestni sistem polni samega sebe koordinirajoče, 

nadzorovano, spontano in povezujoče kot informacijsko 

nastajajoče iz samega sebe in iz okolja zaznavajoče. Ta 

aksiom nastajanja zavesti je v vsem tem nekaj naravnega, 

biološko informacijskega. To naravnanost zavestnega je 

mogoče danes in v prihodnosti dovolj uspešno simulirati, 

modelirati in izkustveno pospeševati do stanja dejanskega 

zavedanja informacijske zavesti, tj. naravnega, umetnega 

in strojnega zavedanja sebe in okolja. 

8.2 Razlika med dojemanjem možganov in 

zavesti 

Razlika med dojemanjem možganov in zavesti je seveda 

spoznavno bistvena. Možgani so biološka kategorija, zavest 

psihološka. Pri možganih gre za nevronske mreže in 

116


njihove umu eksplicitno nejasne in neraziskane konkretne 

učinke na spoznavo, čustva in drugo mogočo možgansko 

fenomenalnost. V primeru informacijsko zavestnih raziskav 

se npr. zavest kaže zavesti sami neposredno, izkustveno 

kot spoznavna, čustvena, motivacijska, pozornostna, 

čutna in druga zaznava. Namesto o konkretno nepreglednem 

in splošnem kompleksu nevronskih mrež govorimo 

pri sistemu zavesti o mreži izkustvenih vtisov, ki jo formalno 

imenujemo zavestni graf ali zlitje v zavesti nastopajočih 

pomenskih grafov. Pri zavesti gre formalno za grafno 

mrežo, pri kateri se vsakokratna aktualna zavest giblje po 

grafu kot kompleksni konkretni pokrajini sem ter tja in naokoli. 

Zavestni graf je nekakšen predstavnik nevronske 

mreže, ki je izkustveno pomensko konstituiran, nevronska 

mreža je pa le živčni preplet, ki se nahaja zunaj neposredne 

zavestne percepcije zdaj in tu v dogajanju zavesti. Razlika 

med možgani in zavestjo je v pomenski posrednosti 

in pomenski neposrednosti, v pomensko zamegljeni kompleksnosti 

in konkretni nepreglednosti nevronske mreže in 

konkretno dogajajoči se zavestni pomenski mreži pomenskih 

vozlišč (npr. samostalniških in drugih zavestnih pomenskih 

fraz) in vozliščnih povezav (npr. glagolskih in 

drugih zavestnih povezovalnih fraz). 

8.3 Intencionalno ponavljajoče zavestno 

Zavest se zaveda sebe in drugega v polju zavedajočega. 

Zavest je intencionalno opredmetena v sebi, z zavedanjem 

nje same ter drugih svojih in tujih predmetov. Intencionalno 

ima svoj pomen v nameri, cilju, z jasno in zastrto usmeritvijo. 

Intencionalno se izraža kot usmerjeno, in sicer


pozornostno, motivirajoče, prebujajoče, uravnotežnostno 

učinkujoče in v tem obnašajoče. Vendar ostaja to zavedajoče 

še vedno tudi spontano prebujajoče, nastajajoče in s tem 

spremenljivo ponavljajoče. Zavest je v svojih potankostih 

nepredvidljiva, čeprav je lahko njen integralni zunanji izraz 

dogmatičen, predvidljiv in ponavljajoč. Kaže se tako, 

ko se želi kazati in biti razumljena. 

8.4 Potencialnost zavesti brez skrivnosti 

Za zavest ni prave skrivnosti, ni pravega presenečenja, saj 

se zaveda svoje neomejene potencialnosti, svojih možnosti 

informacijsko ekskurzivnega prek meja svojega trenutnega 

in izkustvenega stanja. Tu velja princip, V vesolju zavesti 

in zunanjega ni nič novega. Zavest je vesolje, ki se razprostira 

prek svojega vesolja, je z zunanjim svetom povezana 

v celoto, npr. kot kvantnofizikalni kozmološki pojav, razpršen 

in porazdeljen v vesoljnem prostoru, času in drugih 

informacijskih dimenzijah. 

8.5 Temelj nastajanja zavesti 

Kako nastaja temelj zavestnega, ko se naposled konstituira 

zavest kot imenovana entiteta v zavedanju same sebe? 

Kje leži mesto preloma iz nezavednega v zavestno? Kako 

nastajajo nekakšne naenkratnosti zavedanja, čedalje bolj 

razvidne in povezujoče se v spoznanje in občutje v obliki 

Zdaj vem, zdaj razumem? Ko se kompleks zavedajočega 

dovolj napolni, krožno in drugače pomensko poveže, pridobi 

zadosten pomenski potencial, informacijsko preplete


in sistemsko porazdeli, lahko nastopi stanje stvari prihajanja 

v zavest, z zavestnostjo kot lastnostjo konkretnega 

predmetnega zavedanja. 

8.6 Zavedanje kot pomensko utemeljevanje 

 

Kaj je poslednja skrivnost zavedanja v konceptu informa- 

cijske zavesti? Kako se za neka informacijska entiteta najprej 

konstituira kot določeno ime v eni ali več oblikah, tj. 

jezikovno, vidno, slušno, tipalno, okusno in/ali vonjalno? 

To je možno le ob določenem, še ne jasno razpoznanim 

izkustvom, ki govori tako ali drugače. Tu gre za nekaj 

pomensko značilnega. In zavest s tem predmetno poimenovanim 

začne svoje raziskovanje in pomensko utemeljevanje, 

na vse njej znane in neznane načine ustvarja pomen 

imenovanega kot sistem pomenov. Tako se dokoplje 

do neke razvidnosti o svojem predmetu z raziskovanjem 

njegovega pomena, z nizanjem pomenskih opredelitev v 

eksplicitni in implicitni obliki, ko se končno zadovolji z 

dobljenim in odneha z nadaljnjo identifikacijo predmeta. 

8.7 Spoznavno-čustveni preplet 

Spoznavno-čustvena paradigma je v psihologiji trdno za- 

sidrana posebna raziskovalna disciplina. Čustva se kot 

komponente sistema zavesti razvijajo v obliki izkušenj s 

kulturo, vsestransko komunikacijo (govorom, mimiko, 

kretnjami), z napredovanjem razvoja etničnega jezika, pomena 

in spoznavnih dosežkov, ko nastaja v zavesti spo-


znavno-čustveni in pomensko-smiselni kompleks, podprt 

s prostori želja, zadostitev, izpolnitev in bistvenih doživetij. 

Čustva so v svojem temelju prepletena, negovana in 

zarotniška. Čustva so višje- in globljezavestni doživljali s 

spoznavno vsebino, so preplet, s katerim se oblikuje nastajanje 

višjezavestnih fenomenov, npr. navdih, ustvarjalni 

intelekt, refleksija, transcendenca, abstrakcija, miselna dovršenost, 

onkrajnost svetnega, nadnaravnega, ciljno najvišjega, 

najresničnejšega, predsodkovnega. Spoznava vse 

to nadgrajuje in utemeljuje. Spoznava in čustva oblikujejo 

značilno pomensko krožno medsebojno prepleteno strukturo 

(informacijski graf) in organizacijo (sprehajanje po 

grafu informacijske zavesti). 

8.8 Intenca h kompleksnemu in individualnemu 

 

Zavest razumemo kot informacijski sistem, ki stremi k 

višji informacijski kompleksnosti in informacijski individualnosti 

in oblikuje tako intenco k informacijskemu nastajanju 

kompleksejšega in individualnejšega. Zavest pospešuje 

lastni razvoj k kompleksnejšemu, z namero povečevanja 

raznovrstnosti substance in organizacije sistema 

zavesti. Ta intenca je sistemu vrojena, je temelj vselej nastajajočega, 

ki se osredotoča na specifično trenutno intenco 

s povečevanjem trenutno zadevnega pomena. Intenca h 

kompleksnemu in individualnemu je v bistvu superintenca 

na najvišji možni ravni nadzavesti. 

Individualno je razumeto kot specifično izvirno sistema 

in je posledica spontanega in od razmer odvisnega dogaja-


nja v zavedanju. Je posledica notranjih, umskih in zunanjih, 

okoljskih dogodkov, ki vplivajo vsebinsko na formiranje 

sistema zavesti. 

8.9 Začetna kompleksnost zavesti 

Začetna kompleksnost zavesti vsebuje nekatere splošne 

informacijske entitete, ki so značilne za človekovo zavest. 

Zavest in podzavest sta gotovo na splošno priznani komponenti 

sistema zavesti. Določena zavestna aktivnost se 

vzbudi z notranjim ali čutnim vzburjenjem, ki sproži opredmeteno 

pozornost. Pozornost akrivira spoznavo in z njo 

čustva v spoznavno-čustvenem kompleksu. Motivacija se 

oblikuje kot trenutna in trajna pomenska usmeritev sistema 

zavesti, kot spoznavno-čustveni vzgib, ki se zavestno aktivira 

ob trenutnih informacijskih impulzih, je pa tudi trajni 

smiselni napor za uresničevanje trdnejše in intencionalno 

uravnovešene strategije obnašanja. Ravnovesje ali homeostaza 

ima funkcijo uravnoteževanja intencionalnih impulzov 

in s tem pomensko uravnovešenega delovanja sistema 

zavesti. Obnašanje je seveda raznovrstno in razumljeno 

kot zavestna in fizična aktivnost, s katerim se uresničujejo 

spoznavne, čustvene in motivacijske namere oziroma cilji. 

Graf na Sliki 24 ponazarja to situacijo popolne komponentne 

informacijske prepletenosti, kjer je vsaka komponenta 

dvosmerno operatorko povezana z vsemi preostalimi komponentami. 

Tako lahko veljajo v sistemu zavesti principi 

skrajnih meja pomenske rekurzivnosti. Rekurzivnost je tu 

seveda ime za krožnost, ki je proizvajalka pomenov v številnih 

zankah grafa, ki s prikazano operatorsko povezavo 

nastanejo.


£ 

spoznava 

¤ 

čustva 

pozornost 

¢ 

¥motivacija 

¡ vzburjenje 

ravnovesje 

¦ 

§ 

podzavest 

obnaˇsanje 

¨ zavest 

c© Anton P. ˇZeleznikar, 14. januarja 2007 

Slika 24: Graf začetne informonske pomensko opredeljene 

strukture, dvosmerno operatorsko povezanih zavestnih 

komponent, s katerimi se lahko začne konstituirati 

kompleksnejši sistem informacijske zavesti. 

Osnovne komponente sistema zavesti na Sliki 24 so 

vse medsebojno prepleteno operatorsko povezane. Tako 

se oblikujejo zanke krožnega informiranja, v katerih lahko 

nastaja dodaten pomen, ki je bistven pri povečevanju kompleksnosti 

in s tem zavestnosti sistema zavesti.


8.10 Osnovne lastnosti nadzavesti 

Osnovne lastnosti nadzavesti so utemeljene z informacij- 

skimi prostori nižjih in višjih rangov za poimenovano (opredmeteno) 

entiteto (glej Sliko 10). Najnižja stopnja nadzavesti 

(ranga 1) premore pogled v plitvi sloj podzavesti 

(rang −1). Nadzavest je tista razvojna stopnja zavesti, ki 

lahko gleda tudi v svoje podzavestno ozadje. Čim višja je 

dosežena nadzavest, tem globlje premore gledati v podzavest. 

Tako npr. opredmetena intuicija (intuicija poimenovanega) 

najde naposled svojo globljo utemeljitev v 

globljem sloju opredmetene (poimenovane) podzavesti. V 

podzavestnih slojih se tako vnaprej pripravljajo informacijske 

podlage za opredmeteno nadzavest. Plitvina in globina 

podzavesti določata nižino in višino nadzavesti. Biološka 

in umetna zavest sta podvrženi temu fenomenu intencionalnosti 

v svojem razvoju. Genialnost individualne 

zavesti se kaže v visoki stopnji opredmetenosti v nadzavesti, 

s pogledom v globoko opredmeteno podzavestnost 17 . 

8.11 Svetovnonazorske oblike zavesti 

Svetovnonazorske oblike zavesti so raznolike in značilne v 

vsakokratni epohi razvoja človekove zavesti. Individualne 

zavesti so zamejene v grobem med svobodno in ideološko 

naravnano zavest. 

17 Določene znanstvene discipline, kot sta npr. psihologija in psihoanaliza, 

se poglabljata v probleme podzavesti, preučujeta nekatere 

bistvene vsebinske oziroma pomenske drobce, njeno strukturo in možno 

organizacijo, in s tem, gledata z vidika nadzavesti v podzavest, s 

ciljem, da jo povzdigneta v zavest, v okolje razumljivega.


Svobodna zavest dopušča vse možne oblike zavesti, 

razlikuje se lahko kvečjemu med dobro- in zlonamernimi 

oblikami, torej upoštevaje neko neopredeljeno etično normo. 

Primeri svobodnih in nesvobodnih oblik zavesti so številni 

in le v obrisih opisljivi. 

Religiozne oblike zavesti se uvrščajo danes s svojo značilno 

toleranco, usmiljenjem, ljubeznijo, strpnostjo, pozitivnim 

čustvovanjem in spoznavno odprtostjo med svobodne 

oblike življenske zavesti, so celostne, kozmološke, idealistične 

in dobronamerno harmonizirane. 

Znanstvena zavest je redukcionistična, skeptična do 

neznanstvenih pristopov, strokovno obsesivna, v skrajnih 

oblikah ideološka. Navadno se te svoje vloge v občestvu 

drugačnih in drugih možnih zavestnih oblik ne zaveda, saj 

je osredotočena na svoj ožji objekt in zožene objekte raziskovanja. 

Znanstvena zavest je značilna objektna zavest v 

okviru poklicnih oblik znanosti, kot so naravoslovne, medicinske, 

ekonomske, tehniške in družbene znanosti. 

Ideološka zavest je zavestno (intencionalno) ali nezavedno 

netolerantna, neharmonizirana, konfliktna, zarotniška, 

prevarantska in lažniva, kot poslanstvo uničevanja, rušenja, 

preoblikovanja in popačevanja svobodne, religiozne 

in celo znanstvene zavesti. Utemeljuje se z negativno čustveno 

naravnanostjo kot so sovraštvo, zaničevanje, podcenjevanje, 

aroganca, genocidnost, zločinskost, antihumanizem, 

nemorala itp. Na svoji nadzavestni ravni se utemeljuje 

kot nosilka napredka, totalitarna resničnost, obsesivna 

ozkost. V svojem bistvu je značilno razvojno in kognitivno 

zaprta, zlonamerna in se kaže kot duhovna motnja 

drugim oblikam zavesti.


Ateizem (npr. revolucionarni) je produkt ideološke zavesti, 

je svetovnonazorsko prepričanje, ki naspotuje vsakršnjemu 

konceptu boga kot pomenski strukturi zavesti, si 

prizadeva z znanstvenim dokazovanjem izničiti koncept 

zavesti, in se postavlja z negiranjem te zavesti v položaj 

spoznavne vzvišenosti, kot vrhuncem svojega ideološkega 

vztrajanja. Ateizem je npr. obvezna poza pripadnosti totalizarizmu 

in tudi liberalizmu. V svojem principu je ta drža 

dostikrat netolerantna do vsakršnje religiozne miselnosti. 

Ateizem se še ne zaveda, da je bog informacijska kategorija 

zavesti in kot tak obstojna zavestna entiteta, ki je 

materialistično tudi fizikalno eksistentna in ne fizikalno 

neeksistentna. Fizikalna narava boga je tako fizikalna v 

obliki informacijsko-zavestnega fenomena. 

Fizikalna zavest verjame, da se fizikalni pojavi odvijajo 

po fizikalnih zakonih, ki jih je postavila zavest fizike 

s svojo notranjo razumsko in zunanjo eksperimentalno in 

opazovalno informatiko. Fizikalni zakoni predvsem niso 

tam zunaj v vesolju, temveč so zgolj v zavesti teorijske 

in eksperimentalne fizike. Tako so nastajajoče in nedovršene 

fizikalne teorije idealistične v svoji zasnovi, v svoji 

zapleteni matematični ekspresivnosti pa platonistične, čeprav 

se fizika na nje sholastično sklicuje kot veljavno ali 

možno resnico. 

Informacijska zavest vztraja pri načelu, da je informacijsko 

substanca žive in umetne zavesti in da je vsaka zavest 

konstituirana in razumljiva zgolj kot informacijski fenomen. 

Zaradi tega naj bi se sleherna zavest obranavala 

kot individualni informacijski pojav v sistemu zavesti in, 

v povezavi z okoljem zavesti, kot zunanja kulturna mani-


festacija. Informacijski fenomen zavesti pa je lahko le podoba 

(informacijska podobnost) in ne že kar realni zunanji 

fizikalni objekt ali subjekt. Informacijska zavest se zaveda 

svoje kognitivno-emocionalne narave, svojega spoznavnja 

in razvoja od zgoraj navzdol (top-down design), vendar 

tudi upoštevanja navzgornjega (buttom-up) pristopa, ki prihaja 

iz fizikalne (kvantne) narave zavesti. V okviru informacijskega 

je ta sistem zavesti svoboden informacijsko 

neomejen. Informacijska zavest je ustvarila koncepte informacijske 

družbe in tudi informacijske in komunikacijske 

tehnologije. 

Filozofska zavest je literarna zvrst, kot literatura temelji 

pravzaprav na različnih fenomenalih doktrinah, šolah, 

usmeritvah in se tako v svojem bistvu sklicuje na zavestne 

pojave, podobe, konstrukcije, izhodišča in koncepte. 

Informacijski fenomenalizem (informirajoče, informirano, 

krožno informirajoče in informirano (glej Meditacije – 

) spada kot konceptualna formalistična (matematična) 

struktura v okvir filozofske zavesti. Podobno velja tudi za 

fiziko in matematiko na ravni njunih konceptov (aksiomov, 

pravil, izpeljav, zakonov). 

8.12 Informacijska nadzavest sodobnosti 

 

Informacijska nadzavest sodobnosti se konstituira kot informacijska 

tehnologija in posledično kot informacijska 

družba. Pojavlja se npr. v Nietzschejevi filozofiji kot fenomen 

nadčloveka, v filozofiji pa s Feudovim nadjazom. Za 

nadzavest je značilno, da vidi dlje (višje) in globlje (pod-


zavestno) od povprečne, skupinske in množične zavesti. 

Omogoča si vpogled v podzavestno, ki velja za neposredno 

nedostopno (nezavedno), in ga privede na površje zavestnega 

ter ga informacijsko vplete v nadzavestno izkustvo. 

Sčasoma postane izkustveno nadzavestno zavestno 

regularno, s tem pa se širi obzorje, vsebina in razvoj zavestnega. 

Nadzavest je predhodni in prehodni informacijski 

razvojni fenomen sistema zavesti, ki je razviden tudi zavesti 

sami. 

Sholastična (neinovacijska) sociologija obravnava priložnostno 

informacijsko nadzavest celo kot zasvojenost (v 

bistvu zavestno lastnost kot motnjo). To je neke vrste sholastična 

infofobija sociologije (strah pred prevlado informacijsko 

filozofskega in uporabnega nad neinformacijsko 

sociološkim). V infodružbi se konstituirata infokracija in 

infokomunikacija, vzpostavi se infomit, ki potisne meje informacijsko 

možnega v kozmično neomejeno nedoločljivost. 

Iz mita postaja informacijsko praksa, ki razvija miselnost 

in z njo tehnologijo, širi infozavest in infoprodukcijo, 

informacijsko odpira, polni in spreminja notranje vesolje 

doživljajske zavesti. Z informacijskimi meditacijami 

avtorja postaja informacijska nadzavest tudi slovenska niša 

pri vključevanju v tokove globalizacije na področju aktualnih 

raziskav, tehnologije in praktične implementacije sistemov 

zavesti. 

8.13 Ni je nad zavestjo 98) 

Ni je nad zavestjo, njeno nastajalno informacijsko struk- 

turo in organizacijo, nad informacijsko prepletenostjo njenih 

slojev, nad informacijskimi prostori zavesti. Fizikalno


je zavest le delni informacijski fenomen vesolja kot fizikalnega 

fenomena. Informacija je informiranje informacijskih 

entitet, je lastnost vseh lastnosti informiranja informacijsko 

bivajočega 18 . 

Ni je nad zavestjo pomeni natančneje Ni ga nad informacijskim 

nastajanjem v sistemu zavesti. Informiranje 

kot temeljni paradoks nastajanja informacijske entitete je 

organska bit zavesti, ki je krožno spojena z entiteto, ki 

jo producira. Razprtje te operatorske zanke je vselej mesto 

rojevanja novih pogledov in možnosti novega nastajanja 

pomena zadevne entitete. V tem mehanizmu ni ničesar 

filozofsko metafizičnega, je le konstruktivni metafizikalistični 

princip razprtja zanke (znak ), ki je nazorno 

predstavljen v Meditaciji z operandom ppoimenovano. 

Osnovni metafizikalizem (krožnost) oblike α |= α se tako 

vselej razrašča v bogatenje pomenske domene operanda 

α, in to v konstruktivni obliki, kot je to pokazano formalistično 

v Meditaciji (Slika 8, krožno razvitje formule) 

in konkretno v Meditaciji . 

8.14 Poimenovano 

(1) Poimenovano, pojavljajoči nosilec imena, je že nekakšen 

konec svojega pomena, njegov imenski koncentrat, je 

tam nekje že pomensko zasnovano in oblikovano okolje 

imenovanega. (2) Krožna informacijska dekompozicija 

nekega imena je koncept, ki ta konec povratno razčlenjuje, 

18 Informacija je to, kar je v filozofiji bit biti bivajočega. Bit bivajočega 

je informiranje informacijske entitete. Informacija je fizikalna 

sprememba, ki se prenaša v prostor-čas, v fizikalno okolje.


pomensko variira, in ga od tam nekje opomenjenega prestavlja 

v svoje pomensko polje, pelje v zavest kot obliko 

pomenskega kompleksa. (3) V zavesti že obstaja nekaj, 

kar se lahko imenuje predzavedno nečesa kot antipod še 

nezavednemu, ki pošiljata to-nekaj oblikujoče v razpoznavno 

domeno pomensko nastajajočega v zavesti. 

(4) Informacijska igra domišljije, izkušnje in namere 

ustvarja interpretacijo poimenovanega kot vsebino krožne 

igre dekompozicije. (5) V tem smislu je informacijska 

dekompozicija nekakšen pomenski sestop, povratna pojasnjevalna 

igra od konca proti začetkom poimenovanega. 

8.15 Primer poimenovanega kot verbalno, 

formalistično in grafično 

Primer poimenovanega kot verbalno, formalistično in 

grafično je mogoče prikazati z oštevilčenimi stavki (1) 

do (5) iz prejšnje meditacije. Individualna zavest vzame 

naslovni pojem poimenovano in zapiše pet stavkov, ki oblikujejo 

okvirno definicijo poimenovanega. Pri tem izhaja 

iz svoje lastne pomenske orientacije, ko si oblikuje definicijo 

in iz začetnega krožnega stanja z mestom razklenitve 

(razprtja ) pomenske zanke, to je 

poimenovano 

¡ ¢ 

£ 

c Anton P. ˇZeleznikar, 8. februarja 2007 

sproži nastajanje pomena operanda ppoimenovano, upoštevajoč 

stavke (1) do (5) , izražene v etničnem jeziku.


Oštevilčene stavke (1) , (2) , (3) , (4) in (5) iz prejšnje 

meditacije formaliziramo v obliki sistema formul, v 

obliki začetnega informona, in sicer 

ppoimenovano ⇋ 

⎛ ⎛ 

⎞ 

(ppoimenovano |⇒pojavljajoči nnosilec⌈iime⌉) 

⎜ ⎜ 

|⇒ 

⎜ ⎝ |⇒že_nekakšen kkonec⌈ppomen⌈ppoimenovano⌉⌉ ⎟ 

⎠ |⇒ 

⎜ 

kkoncentrat⌈iime⌈ppoimenovano⌉⌉ 

⎜ 

⎛ 

⎜ 

⎝ 

⎜ 

⎝ 

ttam_nekje 

⎞ 

⎟ 

⎞ 

⎟ 

|=že_pomensko_zasnovano ⎟ 

|=že_pomensko_oblikovano ⎠; 

⎟ 

ookolje⌈ppoimenovano⌉ 

⎟ 

ddekompozicija⌈kkrožno⌈iinformacijsko⌉⌉⌈iime⌈nnekaj⌉⌉ |⇒ ⎟ 

⎛ 

⎞⎟ 

|=razčleniti_povratno 

⎟ 

⎜ kkoncept 

kkonec⌈iime⌉ |=od 

⎜ |=variirati_pomensko 

⎟⎟ 

⎟⎟ 

⎜ ⎛ 

⎞⎟⎟ 

⎜ ttam_nekje |=opomenjeno_prestavljati_v 

⎟; 

⎟ 

⎜ 

|=pelje_v ⎟⎟ 

⎝ ⎝ ppomensko_polje⌈kkoncept⌉ 

⎠ ⎟ 

(zzavest |=kot ooblika⌈kkompleks⌈ppomen⌉⌉) ⎟ 

(nnekaj |=že_obstaja_v zzavest) |=kar_se_lahko_imenuje ⎟ 

⎟ 

ppredzavedno⌈nnekaj⌉ |⇒ ⎟ 

kot ; ⎟ 

aantipod⌈sše_nezavedno⌈nnekaj⌉⌉ ⎟ 

iinformacijska_igra⌈ddomišljija, iizkušnja, nnamera⌉ |=ustvarjati 

 

⎟ 

iinterpretacija⌈ppoimenovano⌉ |⇒kot ⎟ 

; ⎟ 

vvsebina⌈kkrožna_igra⌈ddekompozicija⌉⌉ ⎟ 

(ddekompozicija |⇒v_tem_smislu_nekakšen ppomenski_sestop) |⇒ 

⎟ 

⎟ 

(ppovratna_pojasnevalna_igra |=od kkonec⌈ppoimenovano⌉) ⎠ 

|=proti zzačetki⌈ppoimenovano⌉ 

Ta informon je seveda akumulativen in na začetku imamo


le pet opredelitvenih formul. Gre seveda za splošno dekompozicijo 

ne mestu razprtja zanke elementarnega 

metafizikalizma ppoimenovano |= ppoimenovano. 

8.16 Graf sistema formul 

Graf sistema formul je enolično določljiv iz sistema for- 

mul. Najprej se odstranijo vsi oklepajni pari (. . .), tako da 

ostane le . . . . V izrazih informacijskega zadevanja se formulacija 

α⌈β⌉ nadomesti s primitivno tranzicijo α |=Ψ β, 

rekurzivno v polubno globino. Npr. izraz α⌈β⌈γ⌉⌉ se razvije 

v dve tranziciji, in sicer α |=Ψ β in β |=Ψ γ. Ker je v 

primeru informacijske zadevnosti možna tudi raznolikost 

stikanja, npr. α⌈β⌈γ⌉⌉ 

⌈δ⌈ɛ⌉⌉, 

je grafična izražava tega 

 

kompleksa po opustitvi stropnih oklepajnih parov enaka 

štirim pritivnim tranzicijam, in sicer 

⎛ ⎞ 

α |=Ψ β; 

⎜ 

G⌈α⌈β⌈γ⌉⌉⌈δ⌈ɛ⌉⌉⌉ ⇋ ⎜β 

|=Ψ γ; ⎟ 

⎝γ 

|=Ψ δ; ⎠ 

δ |=Ψ ɛ 

Vidna podoba tega grafa z označenimi vozlišči in označenimi 

puščicami je pa 

¢ 

¥ ¢£¤ 

¢ 

¦ 

£¤ § ¢£¤ 

£¤ 

¡ 

¨ 


Tako je ustrezna formulska transkripcija 

α⌈β⌈γ⌉⌉⌈δ⌈ɛ⌉⌉ ⇋ ((α |=Ψ (β |=Ψ γ)) |=Ψ (δ |=Ψ ɛ))


Primer iz prejšnje meditacije za informon ppoimenovano, 

ki je sistem formul, moramo najprej primitivizirati, torej 

odstraniti vse oklepajne pare in potem oblikovati primitivne 

tranzicije. Te tranzicije oblikujemo tako, da jih povrsti 

zapisujemo, kot se v zaporeju formul pojavljajo. S tem 

sistematično zajamemo vse tranzicije, nazadnje jih pa še 

pregledno uredimo. Primitivni sistem p∗ poimenovano je tako 

sistematično tabelarično urejen kot ustrezno obarvana struktura 

na Sliki 25, in sicer 

ppoimenovano |⇒ pojavljajoči nnosilec; ppoimenovano |⇒ kkoncentrat; 

ppoimenovano |⇒ ttam_nekje; ppoimenovano |⇒ kot vvsebina; 

ppoimenovano |=proti zzačetki; 

ppomen |=Ψ ppoimenovano; iime |=Ψ ppoimenovano; 

ookolje |=Ψ ppoimenovano; iinterpretacija |=Ψ ppoimenovano; 

kkonec |=Ψ ppoimenovano; zzačetki |=Ψ ppoimenovano; 

nnosilec |=Ψ iime; iime |=že_nekakšen kkonec; kkonec |=Ψ ppomen; 

kkoncentrat |=Ψ iime; ttam_nekje |=že_pomensko_zasnovano ookolje; 

ttam_nekje |=že_pomensko_oblikovano ookolje; 

ddekompozicija |=Ψ kkrožno; kkrožno |=Ψ iinformacijsko; 

iinformacijsko |=Ψ iime; iime |=Ψ nnekaj; 

nnekaj|⇒kkoncept; kkoncept |=razčleniti_povratno kkonec; 

kkoncept |=variirati_pomensko kkonec; kkonec |=Ψ iime; 

iime |=od ttam_nekje; 

ttam_nekje |=opomenjeno_prestavljati_v ppomensko_polje;


¨ 

interpretacija 

© 

vsebina 

kroˇzna 

igra 

kot 

 

© 

zasnovano 

pomensko 

oblikovano 

ˇze 

pomensko ˇze 

 

okolje 

tam nekje 

 

© 

od 

opomenjeno prestavljati v 

¤ pomensko polje 

zavest 

oblika 

© ustvarjati 

¤ predzavedno 

 

 

pelje v 

kompleks 

kar se lahko imenuje 

 

antipod 

 


domiˇsljija ¨ izkuˇsnja ¥namera 

pojavljajoči 

¦§ 

¤ 

poimenovano ¥nosilec 

proti 

 

ˇze obstaja v 

kot 

začetki 

 

 

ˇ se nezavedno 

 

kot 

 

¦§ koncentrat 

 

 

 

 

¥nekaj 

 

¤ pomen 

razčleniti_povratno 

variirati_pomensko 

koncept 

¡ 

© 

 

¢£ 

© 

© 

© od 

povratna 

© 

¤ pomenski sestop 

¨ ime 

© v tem smislu nekakˇsen 

¨ informacijska igra 

 

konec 

© 

pojasnjevalna igra 

 

© 

© 

ˇze nekakˇsen 

 

informacijsko 

 

© 

kroˇzno 

© 

dekompozicija 

Slika 25: Predstavitev grafa informona začetnega operanda, imenovanega 

ppoimenovano, opredeljenega s formulami (1) do (5). Graf 

izkazuje številne zanke in možnosti sprehajanja vzdolž njegovih poti. 

ppomensko_polje |=Ψ kkoncept; kkoncept |=pelje_v zzavest; 

zzavest |=kot ooblika; ooblika |=Ψ kkompleks; kkompleks |=Ψ ppomen;


nnekaj |=že_obstaja_v zzavest; 

zzavest |=kar_se_lahko_imenuje ppredzavedno; ppredzavedno |=Ψ nnekaj; 

nnekaj |⇒ kot aantipod; aantipod |=Ψ sše_nezavedno; 

sše_nezavedno |=Ψ nnekaj; 

iinformacijska_igra |=Ψ ddomišljija, iizkušnja, nnamera; 

ddomišljija, iizkušnja, nnamera |=ustvarjati iinterpretacija; 

vvsebina |=Ψ kkrožna_igra; kkrožna_igra |=Ψ ddekompozicija; 

ddekompozicija |⇒ v_tem_smislu_nekakšen ppomenski_sestop; 

ppomenski_sestop |⇒ ppovratna_pojasnjevalna_igra; 

ppovratna_pojasnjevalna_igra |=od kkonec 

8.17 Znanstvene raziskave zavesti 

Znanstvene raziskave zavesti (v smislu ASSC19 ) se utemeljujejo 

z možganskimi, kognitivnimi in informacijskimi 

raziskavami. Te raziskave so interdisciplinarne in se osredotočajo 

na filozofijo in na široko odprte teorijske in empirične 

pristope v okviru psihologije in kognitivne nevroznanosti. 

V okviru kognitivnega so področja, ki zadevajo 

npr. čustvo, degenerativno bolezen, filozofijo, glasbo, inteligenco, 

jezik, kulturo, motorno kontrolo, obnašanje in 

zmogljivost, nevralne mreže, odločanje, pozornost, predstavljanje, 

reševanje problemov, razvojno psihologijo, ro- 

19 ASSC je Association for the Scientific Studies of Consciousness, 

ki izdaja internetni časopis Psyche in postavlja definicije o znanosti 

zavesti, v tradiciji zahodnjaške sholastike (poklicne, karierne zavezanosti), 

kaj znanost o zavesti sploh lahko je (sme biti), in kako se sme 

utemeljevati.


botiko, semantiko, sklepanje, socialno spoznavo, spalne 

fenomene, spomin, spoznavni razvoj, spoznavno psihopatologijo, 

teorijo izračunavanja, učenje, umetno življenje, 

umetno inteligenco, vid, zavest, zaznavanje, živalsko spoznavo 

itn. 

8.18 Usmerjevalno zavesti 

Dogajanje zavesti usmerjajo raznovrstne ključne entitete, 

kot so npr. intenca, namere, vrednote, predsodki, navade, 

ukazi, prepovedi, pohlep, strast, čustva, razum, spoznanje, 

pa tudi načrtna, zarotniška strategija, taktika itn. Vsako 

od teh entitet je mogoče pomensko opredeliti z razčlenitvijo 

v njene značilne operandne komponente in operatorske 

povezave. 

Intenca (intencija iz intentio, lat.) je najsplošnejši in 

tudi vseobsegajoči pojem usmerjevalne entitete sistema zavesti, 

torej ključni usmerjevalec ozaveščanja. Svoj pomen 

ima zlasti na abstraktni in teorijski ravni, saj ostaja odprta 

za raznovrstno razumevanje njenega trenutnega pomena 

znotraj specifičnega konteksta. Intenčno (intencijsko, 

intencionalno) je v kontekstu zavestnosti sinonimno k 

usmerjevalnemu. 

Namera (Absicht, Wille, nem., intention, wish, angl.) 

ima jasen cilj svojega učinkovanja, je določena ciljnost 

in pomenska določenost, zožena na predmetno določeno. 

Lahko pa spada tudi v širše pomensko območje (glej npr. 

[4], 9.14). V filozofski tradiciji ima intenca osrednjo usmerjevalno 

vlogo, je nekakšen nadkoncept vsega usmerjevalnega, 

tako kot je to opisano v Meditaciji ??. Intenca je 

seveda tudi raziskovalni pristop zavesti, sili v raziskovanje


svojega utemeljevanja. 

8.19 Prednost trenutno razpoloženjskega 

Prednost trenutno razpoloženjskega. Živa zavest se usmerja 

razpoloženjsko. Zakaj ima trenutno razpoloženje 

prednost, je pomembnejše od drugega v zavesti? Zakaj 

v tem stanju razpoloženja ne prevlada kaj drugega, sicer 

pomembnejšega? Kako je narejena pomenska pokrajina 

zavesti, njena struktura in organizacija v informacijskem 

grafu zavesti, da v njej v vsej njeni kompleksnosti in informacijski 

preglednosti vendarle prevladuje trenutnost in ne 

kakšna zgodovinskost ali daljna prihodnost? Kje se skrivajo 

pomeni trenutno gospodujočega razpoloženja? 

Bistveni pomeni trenutnega razpoloženja so trenutno 

ugodje, trenutni dobiček, vpliv in veljava, čeprav je zavesti 

jasno, da se bodo prav ti pogreznili sčasoma v ničevost 

prihajajočega, v morje življenjske nepomembnosti že 

nastajajočega niča, v hipotetično informacijsko polnografnost 

bodoče zavesti, v njeno kompleksno pokrajinskost. 

8.20 Nadzavest kot izraziti usmerjevalni in 

raziskovalni sloj zavesti 

Nadzavest je izraziti usmerjevalni in raziskovalni sloj zavesti, 

kjer pridejo do izraza prepričanja, predsodki, ideologija, 

religija, življenski cilji, moralne podobe, in ali 

bo prevladalo dobro ali zlo, iskrenost ali prevara, resnica 

ali laž, pozitivne ali negativne vrednote, svoboda ali zarota, 

izvirni dosežek ali kariera, odprtost ali zahrbtni cini-


zem, demokracija ali totalitarizem. V nadzavesti se oblikuje 

tudi intuicija, izvirni pristop, kritični pogled, zločinski 

naklep, dobrodelnost, razumna razsodnost, čustvena 

nagnenja, motivacija, spoznavna potenca, vzorci obnašanja. 

Nadzavest govori, da za vzpon zavesti ni nikoli dovolj 

in prepozno, da le zavestno prizadevna zavest ustvarja 

novo nadzavest. 

8.21 Vrhunska naslada kot fenomen pod- in 

nadzavesti 

Vrhunska naslada kot fenomen v naravnem individual- 

nem okolju človekove (civilizirane in kulturne) zavesti je 

značilna informacijska struktura večslojne podzavesti in 

nadzavesti, torej informacijskega prostora vrhunske naslade. 

Za opis tega fenomena je seveda potreben dovolj pomensko 

razviti etnični jezik in iz njega izhajajoča formalizacija. 

Vrhunska naslada je splet globokega čutno organskega 

in vrhunskega zavestnega (nadzavestnega) doživljanja, opaznega 

zlasti pri ženski kot doživljajočem individuumu 

z moškim kot povzročevalcem in prirejevalcem njenega 

doživljanja. Gre za stopnjevanje naslade iz nekega začetnega, 

še povsem običajnega stanja, do vrhunske pohote 

in domala že nezavedne naslade, ki pretresa telo in duha 

v podzavestne globine čutno vzburjenega in čutno doživljajočega, 

v kasneje nezavedne višine idealiziranega, koncipiranega 

in čustveno-spoznavno zaznavajočega. Učinki 

tega vrhunskega naslajanja ženske so na eni strani najprimitivneje 

čutno organizirani, na drugi strani pa sprejeti kot


vrhunsko duhovno doživetje in kot takšni kasneje do podrobnosti 

neopisljivi oz. verbalno neizrazljivi. 

Kot ključne besede tega skrajno intenzivnega doživljalskega 

kompleksa se pojavljajo samostalniške fraze, kot 

so orgazem non plus ultra, poživinjena pohotnost, skrajno 

dosegljiva naslada, hrzajoči smeh in spontani pohotni 

krohot, ter glagolske oz. nazorneje glagolniške fraze kot 

so uživanje prek vseh meja, predajanje najprimitivnejšemu 

občutju, naslajanje v stilu še in še in vedno bolj s ponavljanjem, 

pohotno hotenje čutnega in duhovnega, fizično pa 

sopenje, hlipanje in izločanje vsega mogočega smradu in 

sokov iz vseh mogočih človekovih odprtin. 

Vse to seveda ni kakšna projekcija za pornografsko interpretacijo 

temveč čisti produkt današnje človekove zavesti 

in njegove čutnosti v tej zavesti, osvobojene nekdanjih 

tabujev in mitov karakterne čistosti in omejitev spolnega 

tehniciranja in izpopolnjevanja do skrajnih čutnih 

meja. Prav čutno nastopi tu kot generator duhovnega, zlasti 

idealiziranega, združenega v naslado in pohoto višjega 

tipa in s tem višje kulturnosti in doseganja višje civiliziranosti 

spolnega in duhovnega akta hkrati in nasploh. 

Grafična predstavitev opisanega dogajanja pa lahko 

pokaže še nadaljnje možne interpretacije z dodatnimi entitetami, 

ki se pojavijo v teku tovrstnega raziskovanja. Slika 

26 kaže formalizirani graf k problemu vrhunske naslade, 

in sicer kot nekakšen začetek možnega nadaljnega 

raziskovanja. 

8.22 Razumevanje zavesti 

Razumevanje zavesti je posledica njenega samozaveda-


oorgazem_non_plus_ultra 

⎛ 

|=uživati_prek_vseh_meja 

|=inducira 

⎝ |=hoteti_pohotno_čutno_in_duhovno, 

|=stokati,_sopsti_in_hlipati_fizično, 

ppoživinjena_pohotnost 

|=predajati_se_naprimitivnejšemu_občutju 

sskrajno_dosegljiva_naslada 

|=naslajati_se_v_stilu_še_in_še_in_vedno_bolj_s_ponavljanjem 

hhrzajoči_smeh_in_spontani_pohotni_krohot 

|=izločati_ves_mogoči_smrad_in_sokove_iz_vseh_mogočih_človekovih_odprtin 

⎞ 

⎠ 


Slika 26: Graf dogajanja za orgazem non plus ultra v individualnem 

sistemu zavesti kot posledici enormnega čutnega vzburjenja v čutnoduhovnem 

individualnem doživljanju. 

nja. Graf tega stavka je: 

Ψ 

|⇉ 

rrazumevanje zzavest pposledica 

|=ki_se_samozaveda 

Iz grafa je mogoče ta stavek prebrati tudi kot Razumevanje 

zavesti je posledica zavesti, ki se samozaveda razumevanja 

zavesti. Tu gre za večkratno krožnost, pri konceptu zavest 

Ψ


kar za trikratno, kar je nazorno razvidno iz grafa. 

Razumevanje zavesti je posledica njenega samozavedanja. 

glagolnik sam 

samostalniška fraza 

glagol 

stavek 

sam os zaimek glagolnik 

samostalniška fraza 

c○ Anton P. Železnikar, 29. decembra 2007 

Slika 27: Približna besedno-odnosnostna (−→), besedno-zaporednostna 

(−→) in besedno-stavčna (−→) analiza danega stavka. 

Slika 27 kaže še neko drugo analizo začetnega stavka. 

Stavek je vobče izkustvena kategorija rabe jezika in t. i. 

besedna gramatika (analiza) stavka zgolj potrjuje pravilnost 

rabe. Besedna analiza stavka je v tem smislu neposredna 

(izkustvena), rabna (komunikacijsko ustrezna) in v 

tem naravna, dočim je klasična stavčna analiza s stavčnimi 

členi posredna in v tem smislu imetna, vsiljena, nenaravna, 

obitna in namigovalna. Stavčna analiza se kaže kot vklenitev 

v kalup neke gramatizacije sicer naravno tekočega 

etničnega jezika. 

8.23 Duh kot nastajajoča zavest 

Zavest razmišlja, duh seva. Zavest je tu, duh se pojavlja 

izjemoma. Je trenutno stanje zavesti v zavesti, ki vznikne, 

se zavestno manifestira, in ponikne kot ostrina z vpogledom 

v še nerazumljeno. Duh je sled višje zavesti, ki se


šele vzpostavlja in želi postati zavest. Duh vstaja iz mračnega 

zavestnega ozadja, vznemirja sholastičnost, dognanost, 

gotovost zavesti, ni dvom, temveč spoznavna in čustvena 

noviteta. Duh je občutje v dogajanju razvoja višje 

oblike sistema zavestnega informiranja, je kot kronski, eksplicitni 

dosežek v zavestnem dogajanju. 

8.24 Nezavedno 

V nezavedno spada v okviru informacijske zavesti tako 

podzavestno kot nadzavestno, ki se lahko pojavi v zavesti, 

dvigne v zavest iz podzavesti in spusti v zavest iz nadzavesti. 

Nezavedno (natančneje: trenutno nezavedno) zajema 

tako območje podzavestnih in nadzavestnih slojev, je informacijsko 

(pomensko) prepredeno (grafsko strukturirano) v 

ozadju zavesti. Nezavedno je potencialno zavestno za razliko 

od nezavestnega (brezzavestnega, brezzavednega, zunajzavestnega, 

onkrajzavestnega), ki ni niti nezavedno in 

lahko to tudi ne bo nikoli postalo. 

8.25 Nadzavestni koncepti 

Nadzavestni koncepti so že zavestni, vendar skrivnostni, 

skrivajo svojo določenost, jasnost, pomensko gotovost. Intuicija 

in inspiracija (navdih) se soočata z vnaprejšnjim razumevanjem 

konceptov, ki sta okvirna, dana kot obrisa še 

ne povsem določenih bistev. Intuicija je na poti spoznavanja 

nečesa, je objektno pogojena, tudi kot intuicija intuicije. 

Pri intuiciji zavest še ne ve, zakaj v njeni celoti 

gre, obstaja le preblisk, začetna zasnova, okvirna definicija 

koncepta, njegovo predstavljivo nadaljnje koncipira-


nje, zaznava in slutnja njegove bistvenosti. To velja tudi 

za inspiracijo, ki ima vobče drugačen pomen in naposled 

za vsak nadzavesten koncept. Nadzavest ostaja tako konceptualno 

odprta, nezadovoljivo določena. 

8.26 Spomin 

Spomin je zavestna rekonstrukcija (dekompozicija) izkustva 

(obrisno zapomnjenega) kot dogodka, doživljaja, iz 

izkustvenih fraz podzavesti in elementov nadzavesti. Spomin 

se eksplicitno nanaša na povsem določeno izkustvo, 

na podzavestne fraze kot obrisne in začetne sledi tega izkustva, 

ki se mu tu in zdaj razvija zavestno razčlenjeni pomen. 

Opisana rekonstrukcija je tako le zavestni akt pomenske 

dekompozicije pripadajočih fraz, njihova trenutna zavestna 

izpeljava njim pripadajočega pomena. 

8.27 Spomin informacijske zavesti 

Spomin informacijske zavesti deluje kot pomnilnik z nepozabljivo 

vsebino zavestnih dogodkov in jih tako lahko 

trajno ohranja tako natančno, kot so se tej zavesti zgodili, 

torej v zavestno objektivni obliki. Prikaz ali izražava teh 

izkustvenih dogodkov se tako ohranja v etničnem jeziku, 

sliki, zvoku in še kako drugače, skratka v celoti informacijskih 

fenomenalnih oblik dogodkov. V tej svoji funkciji 

je informacijska zavest popolnejša, objektivnejša od vsake 

naravne, žive individualne in kolektivne zavesti. Spomin 

informacijske zavesti lahko shrani vse, kar se je tej zavesti 

zgodilo.


8.28 Spominjanje 

Spominjanje je priklic poimenovanih spominov (izkustve- 

nih dogodkov) v zavest. V trenutno aktualni zavesti se ti 

spomini praviloma pomensko dopolnjujejo glede na trenutno 

razpoloženje in situacijo, ko ostaja preteklo zapomnjeno 

ohranjeno. Konkretni spomin deluje v tem primeru kot 

objekt (operand, celota) informacijske dekompozicije, ko 

se glede na ta spomin ustvarja, razvija dodaten pomen, njegova 

dodatna interpretacija. Pri naravni zavesti je spomin 

kot izhodišče podan le v obrisih in tako natančno, objektivno 

spominjanje preteklega dogodka ni mogoče. Informacijsko 

spominjanje pa je objektivno do te mere, da se 

dogodek ni v ničemer, v nobeni podrobnosti pozabil, ostal 

je v celoti zapisan in/ali drugače informacijsko fenomenalno 

predstavljen, kot se je zgodil. 

8.29 Nadzavest seveda nima monopola 

Nadzavest seveda nima monopola nad resničnostjo in re- 

alnostjo, lahko je napačna in nerealna. Ima vse značilnosti 

zavesti, ki lahko igra spremenljivo, nezanesljivo in pogubno. 

Primer je eni in drugi nadčlovek Nietzschejev in 

totalitaristični, kako sta si bila v nasprotju. 

8.30 Intuitivnost o nečem 

Intuitivnost o nečem so pojavi nepredvidoma, vznikne 

na zavestno površje s svojim smislom, specifičnim pomenom 

slutnje, kot abstraktnost nečesa , formalizirano kot 

⌈⌉. Formalistično implikativno je tu ⌈⌉ =⇒ ⌈⌉.


Abstraktnost cilja tu v samo formalizacijo pojava, to je v 

izražavo v informacijskem jeziku Z. Pri tem je pomembno, 

da pojav takoj formaliziramo in ga kot abstrakcijo ohranimo 

v zoru možne nadaljnje implikativne interpretacije v 

realnost kot ⌈⌉ =⇒ ⌈⌉. 

Takšen je primer intuitivnega koncepta informacijskega 

prostora nečesa (; ), to je ⌈⌈(; )⌉⌉. S tem konceptom 

se konstruktivno konstituira sistem informacijske 

zavesti Φ z; z kot sistem večjega števila informacijskih 

prostorov, in sicer z implikacijo 

⌈⌈(i; i); i = 1, 2, . . . , n < ∞⌉⌉ =⇒ Φ z; z 

Implikacijski operator =⇒ ima tu večkratni (paralelni) operatorski 

pomen, kot »implicira«, »interpretira«, »konstituira«, 

torej formalistično sumarno 

⎛ ⎞ 

|=implicira 

⌈⌈(i; i); i = 1, 2, . . . , n < ∞⌉⌉ ⎝ ⎠ Φ z; z 

|=interpretira 

|=konstituira 

Temu sledi še grafična interpretacija, ki vzpostavi t. i. 

zlitje informonskih grafov G⌈i⌉, to je ⌈G⌈i⌉⌉, kot 

temelj za gibanje zavestnega dogajanja vzdolž poti zlitja. 

Torej 

Φ z; z =⇒ ⌈G⌈i; i = 1, 2, . . . , n < ∞⌉⌉ in 

⌈G⌈i; i = 1, 2, . . . , n < ∞⌉⌉ =⇒ Φ z; z 

kjer označuje i = 1, 2, . . . , n < ∞ vse nastopajoče zavestne 

entitete i v sistemu Φ z; z . Sistem Φ in zlitje se 

medsebojno podpirata v prepleteni krožni strukturi informacijske 

zavesti z.


8.31 Zavest je disruptivna 

Zavest je disruptivna, izvržena iz svoje notranjosti, raztr- 

gana v sami sebi, razbita v svoji enotnosti, prekinjena v 

svoji potencialni povezanosti. Prihajajoči duhovni stroji 

bodo kot tehnološko narejeni sistemi disruptivni zaradi zavesti, 

prav zato, ker bodo stroji z zavestjo. Njihov opracijski 

sistem v današnjin terminologiji bo disruptiven, deloval 

bo kot izvržen iz samega sebe, v sebi raztrgan, razbit 

v svoji celotnosti, prekinjajoč svojo operacijsko funkcijo. 

8.32 Kultura je stvar zavesti 

Kultura je stvar zavesti, zgodovinskega spomina; zavest je 

neskončno spremenljiva, prilagodljiva situaciji in razpoloženju 

okolja. Današnje nasilje nacionalne, etnične kulture 

bo izzvenelo zaradi sprememb tehnološko-informacijskega 

razvoja in v prihajajočih desetletjih bodo nacionalni standardi 

kulture doživeli pretres, izgubo in bistveno spremembo. 

Mišljenje bo izničilo današnje kulturniške vzorce, omejitve 

in se sprostilo v drugačno razumevanje preteklosti, 

sedanjosti in prihodnosti. Informacijska zavest se bo konstituirala 

v globalnih razmerjih skozi svetovni jezik, svetovno 

filozofijo in svetovni informacijski (pomenski) razvoj. 

Nacionalnost in etničnost bosta prepuščeni zgodovinskim 

arhivom in pozabi v individualni in skupinski zavesti. 

8.33 Zavedanje jaza 

Zavedanje jaza domuje pretežno v govoru. Govor v etnič- 

nem jeziku je kulturno nastala dobrina in ne kakšna vna-


prej dana možganska lastnost. Jezik zavesti nastaja z učenjem 

in s komunikacijsko izkušnjo pomenske jezikovnosti. 

Vidne, slušne in druge čutne izkušnje se naposled 

projecirajo na jezik z njihovimi konkretnimi poimenovanji 

in s tem pripadajočimi pomeni in podobami v čutno 

pomenski domeni (poimenovanimi informoni). Zavedanje 

jaza se konstituira z vtisnjeno grafno mrežo, ki s svojo 

ekstremno kompleksnostjo operandov in operatorjev samostalniških 

in glagolskih fraz naposled sestavlja pomensko 

pokrajino in omogoča gibanje pravkar aktualne 

zavesti po mreži sem ter tja in naokoli, vselej skladno z 

gospodujočo intenco, zadevajočo določen objekt. 

8.34 Sistem zavesti se konstituira 

Sistem zavesti se konstituira samodejno na zadostno kompleksni 

podlagi, ki premore lastnost informacijskega procesiranja 

in komuniciranja s seboj in okoljem. Ta podlaga 

je lahko biološka, kemijska, fizikalna (nevronska mreža), 

seveda pa tudi tehnološka elektronska, polprevodniška, 

kvantna in druga (naravna in umetna pomenska mreža 

vozlišč in povezav v obliki informacijskega grafa). V tem 

smislu je sistem zavesti lahko le informacijski, temelji na 

informacijski podlagi. Brez informirajoče podlage sistem 

zavesti ni mogoč. Informacijskost je temeljni pogoj zavestnosti. 

8.35 Občasne generične psihoze 

Občasne generične psihoze so naposled razumljene hi-


potetično in izkustveno normalne motnje oz. stanja zavesti, 

ki se kratkotrajno pojavljajo v aktualnem sistemu 

vsake, tudi ustvarjalne, samoaktualizirane zavesti. Značilna 

in najbolj pogostna trojica teh psihoz je 

• depresija, manija in shizofrenija. 

Te psihoze se danes raziskujejo tudi na biološki osnovi možganov 

(glej Meditacijo , str. 424, [1, 15]). Gledano 

informacijsko, so te psihoze medsebojno povezane zaradi 

spontanega in nepredvidenega, tudi kaotičnega delovanja 

zavesti. Medsebojno pogojujejo ena drugo, se prepletajo 

in pravzemajo glavne vloge kot specifična stanja zavesti. 

Prvo značilno generično psihotično stanje je depresija 

z vrsto stranskih sopomenskih in protipomenskih izpeljank. 

Depresija je najprej stanje zavesti z zmanjšanim zanimanjem 

za zunanji svet, razumljena tudi kot malodušje 

zaradi še nerešenih nalog in problemov, ki delujejo kot 

obremenitev (stres) v negativnem kot pozitivnem smislu. 

Malodušje je lahko redni spremljevalec ustvarjalnega napora, 

s padci v trenutno nerazrešljivost in prenehanjem z 

dvigi v zadovoljivo razrešitev. Depresija ni le potrtost in 

pobitost, je tudi izguba sleherne motivacije in z njo zapadlost 

v spoznavno in čustveno praznino. 

Slika 28 kaže krožno pomensko prepletenost entitet v 

primeru depresije in s tem njeno odvisnost od preostalih 

dveh entitet, njihovo medsebojno vzburjanje, ko se njihove 

vloge in poudarki izmenjujejo, oblikujoč generični 

psihotični tercet. Prepletenost je tudi grafično prikazana 

zveriženo, saj gre v aktualni situaciji za vrsto nejasnosti v 

jakosti in dominaciji posamezne komponente. Občasnost 

ene od psihoz se lahko opazuje izkustveno kot povezava


Manija 

Shizofrenija 

Depresija 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 1. avgust 2009 

Slika 28: Polni informacijski graf generičnega psihotičnega stanja 

depresije v sistemu zavesti, kot krožni preplet z manijo in shizofrenijo. 

z drugima dvema, ko se dogodi prehod iz enega v drugo 

psihotično stanje, npr. iz pobitosti v navdušenje. 

Drugo značilno generično psihotično stanje je manija, 

za katero je mogoče navesti vrsto sopomenskih in protipomenskih 

izpeljank. Manija je v določenem smislu nasprotje 

depresije in v tem pomenu stanje zavesti s povečanim 

zanimanjem za zunanji svet ali za lastne dosežke, razumljena 

kot navdušenost zaradi rešenih nalog in problemov, 

ki sproščajo razpoloženje v negativnem kot pozitivnem 

smislu. Navdušenje,zmena evforija je lahko redni 

spremljevalec ustvarjalnega napora, z dvigi v zadovoljivo


Shizofrenija 

Depresija 

Manija 



manije v sistemu zavesti, kot krožni preplet s shizofrenijo in depresijo. 

razrešitev, vendar tudi s prenehanjem zaradi padcev v trenutno 

nerazrešljivost. Manija pomeni povečano vzburjenost, 

notranji gon, povečano vedro razpoloženje, tudi zlovoljno 

blodenje, aktivnost in nemir. V zavesti se pojavljajo 

nove ideje pa tudi nekritično presojanje razmer. Načelo 

hkratnega protiinformiranja zavesti, npr. onega iz območja 

depresije, velja tudi v tem primeru, ko se to dogaja v 

ozadju podzavestno in nadzavestno. 

Slika 29 kaže krožno pomensko prepletenost entitet 

v primeru manije in s tem njeno odvisnost od preostalih 

dveh entitet, njihovo medsebojno vzburjanje, ko se nji-


Depresija 

Manija 

Shizofrenija 



shizofrenije v sistemu zavesti, kot krožni preplet z manijo in depresijo. 

hove vloge in poudarki izmenjujejo, oblikujoč generični 




ene od psihoz se lahko opazuje izkustveno kot povezava 


psihotično stanje, npr. iz navdušenja v pobitost. 

Shizofrenija je ime za vrsto simptomov, ki so na prvi 

pogled bistveno različni od depresije in manije. Npr. glasen 

samogovor v obliki dialoga in komentarja, miselni navdih, 

miselni odvzem, širjenje misli, vpliv na voljo, nore


zaznave drugačnega na področju občutenja, stremljenja in 

hotenja, naposled pa še haluncijacije v domeni širokega 

spektra čutnega. V okvir shizofrenega spadajo tudi samoreferenčni 

odnosi, domislice, koncepti, invencije in pogruntavščine. 

Vse to spominja na stanje ustvarjalnosti in 

se v njenem stanju tudi dogaja. To početje je lahko depresivno 

ali evforično, iskalno obsedeno in v obup padajoče. 

Slika 30 kaže krožno pomensko prepletenost entitet v 

primeru shizofrenije in s tem njeno odvisnost od preostalih 

dveh entitet, njihovo medsebojno vzburjanje, ko se njihove 

vloge in poudarki izmenjujejo, oblikujoč generični 




ene od psihoz se lahko opazuje izkustveno kot povezava 


psihotično stanje. 

Relativno enostavni, polni informacijski grafi na Slikah 

28, 29 in 30 omogočajo uporabo ustreznih glagolskih 

fraz med operandi (samostalniki) Depresija, Manija in Shizofrenija 

ter s tem izražavo pomenskih definicij, interpretacij 

in odvisnosti med entitetami kot občasno nastopajočimi 

motnjami zavesti. 

8.36 Spoznava 

Spoznava (cognition, Erkenntnis) je nekakšno nasprotje 

čustvenosti, ki sta tudi možgansko ločeno locirani v levo 

in desno poluto, povezani pa s sistemom prepletenih živčnih 

vlaken, imenovanim corpus callosum. Tako kot spoznava 

informacijsko (pomensko) zajeda čustva, tudi čustva


Kreativizem 

Poslovna moralnost 

Strukturiranost • 

Organiziranost • 

Razvojnost • 

Profitnost • 

Inovativnost • 

Prijaznost • 

Poˇstenost • 

Podjetnost • 

Trˇznost • 

Etičnost • 

Razumevnost • 

Naklonjenost • 

Ustvarjalnost • 

Ustreˇzljivost • 

Posledičnost • 

Raziskovalnost • 

ˇStudioznost • 

Inferencializem 

• Izvedljivost 

Hipotetičnost • • Teorijskost 

• Predpostavnost 

• Osnovanost 

• Dokazovalnost 

• Sklepajočost 

• Načrtnost 

Raziskovalna vnema 

• Preudarnost 

• Uporabnost 

• Metodičnost 

• Sinteznost 

• Analitičnost 

• Razumnost 

Kognitivizem 

• Spoznavnost 

• Aktualnost 

• Skrbnost 

• Prepričljivost 

• Trdnost staliˇsč 

Značajska trdnost 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 13. junij 2009 

Slika 31: Značilne pomenske kategorije in pomenske komponente 

lastnostnega sistema spoznavnosti, kot se določajo s sopomeni ali sorodnimi 

pomeni v slovenskem etničnem jeziku. 

zajedajo spoznavo. Razen tega spoznava vobče ni preveč 

nazorno ali jasneje opredeljena kot razločljiva entiteta sistema 

individualne in skupinske informacijske zavesti, čeprav 

spada v sam temeljni objekt (eksistencial) delujoče 

zavesti o nečem ali nekom. Če je Spoznavnost zasidrana


predvsem v racionalizmu, je čustvenost dokaj razpoznavna 

domena iracionalnosti, kot kaže npr. Slika 59 z informacijskim 

raziskovalnim diagramom na str. 305 na padajoči 

predispoziciji. Od razvitosti in posebnosti slehernega 

etničnega jezika je odvisno, kako se v pomenskih podrobnostih 

lahko opredeljuje narava spoznavnosti kategorialno 

in komponentno. 

Slika 31 prikazuje osnovno pomensko kategorizacijo, 

ki se lastnostno nanaša na sistem Spoznavnosti. Ad hoc 20 

kategorije so Kognitivizem, Inferencializem, Kreativizem, 

Poslovna moralnost, Raziskovalna vnema in Značajska trdnost. 

Te kategorije se v sistemu informacijske zavesti 

lahko manifestirajo tako v pozitivnem kot negativnem vrednotnem 

sistemu, npr. človekoljubno kot hudodelsko, tudi 

mešano. 

Kognitivizem izpostavlja svoje značilno konstituirajoče 

komponente Spoznavnosti, v katero, gledano racionalistično, 

spadajo Razumnost, Analitičnost, Sinteznost, Preudarnost 

in Načrtnost kot najbolj izpostavljene, na osnovnem 

racionalizmu temelječe entitete sistema spoznavajoče 

zavesti. 

Inferencializem se zanaša na moč in metodologije logičnega 

sklepanja, ima svojo priučeno in lastno Osnovanost 

oz. temeljnost, ki z logično oz. pravilno Predpostavnostjo 

oz. premisnostjo temelji na Izvedljivosti te, ko se končno 

pokaže njena korektna ali lažna Posledičnost oz. konsekventnost. 

20 Pomensko definiranje kategorij in komponent, povezanih s fenomenalizmom 

zavesti, je kljub napovedani znanstveni in drugačni 

objektivnosti vselej nekakšen adhocizem, odvisen od izražujočega, 

tudi trenutno dogajajočega se stanja zavesti.


Kreativizem je široko pojmovano območje Ustvarjalnosti 

v različnih življenskih situacijah. Tu je Podjetnost 

gotovo element prave iznajdljivosti v lastno in tujo korist 

in/ali škodo drugega, ko se uveljavlja npr. plemenitost ali 

hudodelstvo. Tržnost se nanaša na prodajljivost koga ali 

česa v pozitivnem oz. negativnem smislu. Pri vsem naštetem 

je pomembna Strukturiranost individualne zavesti in 

njena strokovna in aktualna Organiziranost na individualni 

oz. skupinski ravni, ki upošteva nujnost Razvojnosti individualne 

zavesti, na drugi strani pa tudi materialno Profitnost, 

žal tudi na račun šibkih, in individualno Inovativnost 

pri vsakdanjem delu in razmišljanju. Kreativno je tako 

lahko znanstveno raziskovanje kot prikrito hudodelstvo. 

Poslovna moralnost je temeljni element Spoznavnosti, 

ki se sooča s komunikativnostjo in človeškimi odnosi, odgovornostmi 

in pravicami. Gre za osnovno moralnost, v 

kateri se zrcali Prijaznost kot civilizacijska odlika današnjosti, 

ki nareja odnose med ljudmi poslovno in komunikacijsko 

plodovite. V njih je Poštenost v resničnosti dojemanja 

dobrega in plodovitega, družbeno in posamično 

uspešnega. Etičnost je v bistvu globina tega dobronamernega 

duhá, ki se kot nujnost preživetja razodeva z Razumevnostjo 

sporočujočega in obče komuniciranega prav v 

civilizacijski Naklonjenosti, v harmoniji občevanja z zavestno 

Ustrežljivostjo. Gre za prevlado dobrega nad lažnim 

in prevarantskim v dejanskosti preteklega in sedanjega. 

Raziskovalna vnema z uporabo različnih pristopov oz. 

metodologij je nepogrešljiv element Kognitivizma, ki mu 

je Spoznavnost osrednja lastnost zavestnega vedênja z razpoložljivim 

arzenalom znanja in z občutljivostjo nastalih


in nastajajočih razmer. Študioznost je tu poglabljanje v 

nastale situacije in v možnosti in primerjavo uspešnih rešitev 

ter hkrati spoznavanja katastrofalnega nereševanja kritičnih 

razmer. Vselej nova Raziskovalnost je potrebna s 

predočanjem razreševalne in učinkovite Hipotetičnosti, ki 

se podaljšuje v izdelano Teorijskost uspešno mogočega, 

s predhodno Dokazovalnostjo in opredmetenostjo tega s 

pronicljivo Metodičnostjo. Le tako se lahko Raziskovalna 

vnema zoperstavlja nastalim razmeram in dokazuje svojo 

Uporabnost. 

Resničnostno Spoznavnost odlikuje Značajska trdnost, 

ki se kaže v Trdnosti stališč, logični Prepričljivosti, ki upošteva 

Skrbnost za okolje in delovanje življenskega in tehnološkega 

sistema ter Aktualnost dogajajočega se okolja in 

lastnih dosežkov. 

8.37 Hudodelska zavest 

Hudodelska zavest je tisti specifikum, ki je prepojil totali- 

tarno zavest v vsakdanjem življenju in se z njo celo identificiral, 

jo ponotranjil oz. vzel k sebi kot normalnost totalitarnega 

okolja. Ta vrsta zavesti spada med najbolj kriminalne 

oblike zavesti, saj dopušča odvzem življenja človeku, 

nasilje in torturo kar tako, brez pravne ali humanistične 

utemeljitve, grozodejstva brez odgovornosti in sankcije. 

Vprašanje je, kako Hudodelska zavest odstopa od veljavne, 

tudi vrednotne strukture in organizacije individualnega 

sistema zavesti, kako se komponente tega sistema 

spremenijo, pomensko povezujejo in utemeljujejo. 

Najprej se pojavi vprašanje, kako je Zločinska zavest 

drugače operandno in operatorsko konstituirana v primer-


zavest hudodelska zavest 

podzavest zločinska podzavest 

vzburjenje vzburjenje ob grozovitosti 

pozornost pozornost za nasilje 

spoznava ideologiji zapadla spoznava 

čustva negovanje negativnih čustev 

motivacija morilska motivacija 

ravnovesje ravnovesje med nasiljem in grozovitostjo 

obnašanje hudodelsko obnašanje 

Tabela 3: Primerjava normalno nepoudarjene in specifično 

hudodelsko motene zavesti. 

javi s povprečno demokratično individualno zavestjo, kakšne 

so njene posebnosti že na osnovni sistemski ravni. Če 

pogledamo graf na Sliki 24, ki s svojimin devetimi informonskimi 

komponentami prikazuje osnovno operandno in 

operatorsko strukturo, je v hudodelski zavesti kot specifikumu 

mogoče narediti primerjavo, kot jo kaže Tabela 3. 

Hudodelska zavest se kot vsaka zavest oblikuje v odvisnosti 

od okolja, z vplivi stanovske in ideološke nagnjenosti h 

kriminalu in kršenju civilizacijskih, demokratičnih in občeveljavnih 

družbenih norm. Politično stremuštvo totalitarističnih 

ideologij ne le opravičuje takšno obnašanje temveč 

ga svojim pripadnikom predpisuje in vsiljuje drugim 

državljanom. Za zgled si postavlja svoje vrhunske kriminalce, 

jih proglaša za heroje revolucije in tako vzgaja 

prebivalstvo v smeri najbolj negativnih vrednot človeške 

zgodovine. Kajti novodobni totalitarizem je absorbiral vse 

vrednotne negativnosti človeške civilizacije od pamtive-


ka do danes ter jih postavil za vzor človeku komunističnega 

kova in zasužnjenemu prebivalstvu. 

8.38 Zavest se poslovi 

Zavest se poslovi, ne življenje, ne nosilec zavesti. Zavest 

daje zavedanje, je poslednja muka ali radost, polnost ali 

praznina. Pomen ji vlada do zadnjega, zbran ali že odsoten, 

odhajajoč. Zavest se poslavlja od same sebe, si še 

govori in naposled ugasne, preneha sebe informirati. 

Zavest se ohranja zaradi same sebe, da se igra s pomenskimi 

možnostmi, asociacijami, svojimi smisli in nesmisli, 

intencami in naključji. Glej jo, si govori, kako sem še 

živa, nerazpoložena, vesela, odprta za svet, za samo sebe. 

Še tehtam, presojam, vrednotim, živim svojo vsakdanjost, 

se oziram, gledam naprej in nazaj, v to kar je, poskakujem 

sem ter tja v upanje, obup, svetlobnost, mrakobnost in 

temo. 

Živim, si lahko govori le zavest, tudi umiram, ne more 

pa si govoriti nisem več. Zavest ne pozna svojega niča, ga 

ne more več dojeti ali zaznati. Zavest si je ljubljenka, sovražnica, 

sebi sami razpoložljivka. Če se tega ne zaveda, je 

tavajoča, blodnjava, izgubljena, malovredna. Je sebi tuja, 

nerazpoznavna, neobvladana, enolična, izpraznjena v svojem 

bistvu zavestnosti. 

8.39 Umetna inteligenca proti informacijski 

zavesti 

Umetna inteligenca proti informacijski zavesti je s stali-


šča doktrine umetne inteligence navržena, kot da je zavest 

pod okriljem inteligence in ne obratno. Nasprotja teh izhodišč 

so pokazana v primerjalni tabeli, in sicer: 

1 Umetna inteligenca Informacijska zavest 

2 Determinizem Emergentizem 

3 Izračunljivost Informacijskost 

4 Sintaksnost Pomenskost 

5 Programirljivost Informacijska nastajalnost 

6 Doktrinarnost Fenomenalnost 

7 Matematizacija Informacijska formalizacija 

8 Sholastičnost Domiselnost 

9 Nedvoumnost Informacijska krožna prepletenost 

10 Drevesni pristop Krožni iinformacijski grafi 

11 Inteligenčnost Zavestnost 

12 Toga metodičnost Informacijska metodologičnost 

13 Nevronske mreže Zavestna grafna pokrajina 

14 Matematična rekurzija Rekurzivnost informacijskega 

prostora 

15 Računalniška znanost Informacijska znanost 

16 Inženirska filozofija Informacijska filozofija 

17 Kognitivna znanost Pomenska spoznavnost 

18 Inteligenňa omejenost Komponente informacijske zavesti 

Pojasnila pa so tale: umetna inteligenca (UI) se kaže kot 

podkategorija informacijske zavesti (IZ) in ne obratno. Seveda 

je kontradiktornono trditi, da je IZ < UI, ko UI že 

na svojem začetku izjavi, da se z zavestjo ne ukvarja, ker


ta ni merljiva v smislu inteligenčnega kvocienta IQ. Zdaj 

pa bi UI želela posvojiti IZ kar s svojo metodologijo, ki 

temu sploh ni dorasla. Doslej pa UI na izvirno filozofijo in 

raziskovalno metodologijo IZ še ni disciplinarno (strokovno, 

sholastično, poučevalno) pristala. 

Umetna inteligenca (v nadaljnem glej še polni graf na 

Sliki 32) je kot strogo deklarirana znanost seveda deterministična, 

okovana v matematične metode in dobro strukturirane 

programirne koncepte oz. algoritme. Emergentizma 

oz. nastajalnega informiranja, značilnega za nastajalno 

informiranje zavesti, UI kot doktrina do nedavnega 

ni priznavala, saj je to v nasprotju z utečenim determinizmom. 

Izračunljivost je v bistvu algoritmičnost, ki je dobro 

strukturirana in ne dopušča nepredvidljivega dogajanja, 

ki je odločujoča regularnost informacijskosti pri oblikovanju 

operandno-operatorskih zaporedij na formalni ali 

deformalizirani ravni, npr. z uporabo metafizikalistične 

dekompozicije, kjer je izbira med operandi in operatorji 

v trenutnem stanju zavesti možna med več alternativami, 

tudi povsem novimi, doslej neupoštevanimi. To izbiranje 

in ustvarjanje novega pa ni deterministično, odvisno je od 

vrste trenutno aktualnih komponent sistema zavesti, kot so 

stanja ustvarjalnosti, intenčnosti in naposled tudi vzročnoposledične 

naključnosti. 

Izračunljivost je nasprotje informacijskosti ta je med 

drugim sinonim za nastajalnost, za prihajanje v zavest, tudi 

za t.i. informacijsko aksiomatiko [34]. Izračunljivost se 

ukvarja z močjo in omejitvami algoritmov, tudi v okviru 

razumevanja Turingovih strojev. Pojem je nastal iz t. i. 

Hilbertovega programa, ki naj bi z Gödlovim teoremom


Matematična rekurzija • 

Toga metodičnost • 

Nevronske mreˇze • 

Računalniˇska znanost • 

Inˇzenirska filozofija • 

Kognitivna znanost • 

Inteligenčna omejenost • 

Informacijska zavest • 

Emergentizem • 

Informacijskost • 

Pomenskost • 

• 

Informacijska nastajalnost 

Fenomenalnost • 

• 

Informacijska kroˇzna 

prepletenost 

Informacijska formalizacija 

Inteligenčnost • 

Domiselnost • 

• 

• Drevesni pristop 

• Zavestnost 

Kroˇzni informacijski 

• 

grafi 

• Nedvoumnost 

• 

• Sholastičnost 

• 

Informacijska metodologičnost 

• Matematizacija 

• 

• Doktrinarnost 

Zavestna grafna pokrajina 

• Programirljivost 

• Sintaksnost 

• Izračunljivost 

• Determinizem 

• Umetna inteligenca 

• 

Komponente sistema 

zavesti 

• 

Pomenska spoznavnost 

• Informacijska filozofija 

• Informacijska znanost 

Rekurzivnost informacijskega 

prostora 

c○Anton P. ˇZeleznikar, 11. januar 2011 

Slika 32: Deformalizirani primerjalni polni graf, ki demonstrira nasprotnost 

razumevanja umetne inteligence na eni in informacijske zavesti 

na drugi strani in nakazuje, kako je lahko umentna inteligenca kot 

pomožna metodologija le del informacijske zavesti, ki k temu dodaja 

informacijsko-pomensko nastajalnost, svojo formalizacijo in rekurzivnost 

v njej delujočih informacijskih prostorov. 

postal neuresničljiv. Informacijskost ja podstat pomenskosti 

in s tem zavedajočosti. Kot metafora vsebuje značilne 

lastnosti pomenskega in zavedajočega, je nekakšen atribut


zavesti. Sintaksnost je bistveno oprijemališče umetne inteligence 

in v tem smislu operira s t. i. semantiko, ki se 

izgublja v svoji dokaj svojski formaliziranosti oz. ostaja v 

že davno popularni trojici sintakse, semantike in pragmatike. 

O semantiki govori npr. prav pri prevajanju programirnih 

jezikov, kjer zastopa semantiko računalniku razumljivi 

strojni (ukazni) ali zbirni (primitivnosimbolni) jezik. 

Podlaga temu so bile npr. nekdaj razvpite gramatike 

Chomskega, torej vendarle zgolj gramatike. Pomenskost 

je v svojem bistvu vezana na rabo jezika, kar se najvidneje 

pokaže v rabi etničnega jezika. Pomen je preprosto to, 

kar je besedno, stavčno ali drugače v okolju rabe jezika 

razumljivo, komunicirano, skozi rabo jezika pomensko učinkujoče. 

Pomenskost je kot nadgradnja sintaksnosti že 

neposredno vezana na zavest, kot je razumljena danes. V 

temeljni strukturni plasti pa osmišlja informacijskost informacijo 

s pomenom saj bi informacija brez pomena 

zgrešila svoj lastni koncept. Pomenskost informacijskega 

se smiselno nadaljuje v informoničnost in entropičnost informacijskega 

prostora, ta pa naposled pripelje do svoje 

rekurzivnosti in s tem do najsplošnejšega modela sistema 

informacijske zavesti. 

Programirljivost v okviru UI je zaenkrat v nasprotju z 

informacijsko nastajalnostjo, saj je računalniški program 

ne le deterministična tvorba temveč profesionalno še dobro 

strukturirana. Nastajalnost je tu celo sama emergentna, 

kot da ima lasno nadzavest, ki nadzoruje nastajanje nastajanja. 

Doktrinarnost UI je med drugim uokvirjena v matematično 

aksiomatiko, izpeljava izrekov je v dokazovanju 

njihove pravlnosti domala povsem podrejena logičnemu


modusu ponens ali kvečjemu še modusu tollens. Nasproti 

temu je »izpeljava« v okviru dogajanje v trenutno aktualni 

zavesti fenomenalnost, ki implicitno že cilja v zavestnost, 

v trenutno nastajanje aktualne zavesti, v možnosti 

njenega gibanja po grafni pokrajini celotnega sistema zavesti. 

Matematizacija se drži stroge matematične doktrine 

in njenega simbolnega izrazoslovja (simbolne standarizacije), 

informacijska formalizacija si postavlja nove informacijske 

okvire, tako simbolno, formalizacijsko in konceptualno. 

Matematizacija je slednjič povsem tehnični pripomoček 

oz. procedura v okviru matematičnega inženirstva, 

deterministična regularnost, dočim informacijska formalizacija 

omogoča nastajalnost pomena, npr. s formalizirano 

in potem z deformalizirano metafizikalistično dekompozicijo. 

Sholastičnost in domiselnost sta konceptualno 

gotovo nasprotujoča si pola razumevanja, saj je v prvem 

poudarjena poučevalnost, seznanjenost, kot se prakticira 

pri učenju in študiju, v drugem pa intuicija, ki dopušča 

vpogled v doslej neznano ali pozabljeno, v onostranstvo 

znanega. Nedvoumnost se v UI poudarja npr. z drevesno 

strukturo, dočim informacijska krožna prepletenost 

IZ vodi v krožno grafno strukturo, ki zaradi krožnosti ni 

nedvoumna, je skratka mnogoumna. Kot rečeno, je drevesni 

pristop deterministična metodologija, krožni informacijski 

graf pa emergentna oz. diverzna, saj omogoča 

nastajanje novih aktualnih ali namišljenih pomenov. 

Inteligenčnost in zavestnost sta označevalca, ki eksplicitno 

izražata lastnosti umetnointeligenčnega sistema in


sistema z naravno ali umetno zavestjo. Formalno velja 

 

 

Φ umetna_inteligenca; umetna_inteligenca 

 

Φ 

⊂ 

 

informacijska_zavest; informacijska_zavest 

kjer je z ⇋ informacijska_zavest in odtod Φ z; z za sistem 

formul informacijske zavesti 21 . Toga metodičnost 

UI izhaja iz podrejenosti doktrine izračunljivosti in matematičnosti, 

ki naj bi vzdrževali UI v determinističnem, 

programirljivem, klasičnem kognitivnem in karseda sholastično 

dopadljivem okrasju »znanstvene« discipline. Z informacijsko 

metodologičnostjo se uvaja vrsta novih metod 

v raziskovanje informacijskega, pomenskega in zavestnega. 

Polni grafi, informacijski diagrami, tematski tezavri, 

tehnike inovativnega publiciranja z argumenti, protiargumenti, 

lastnostnimi seznami določenega objekta raziskave 

so inovativne tehnike pridobivanja in opisovanja pomena. 

V vse to je sicer lahko pritegnjena toga metodičnost, ki 

pa prinaša le ponavljanje znanega in ne more generirati 

novih aktualnih pomenov. Nevronske mreže naj bi simulirale 

živčna tkiva v možganih v primitivno tehnizirani 

obliki brez realne biološke podlage: gre za izpete projekte 

brez teorijske in praktične veljave. Te mreže sicer dovoljujejo 

povratne povezave, to je krožnost in s tem preplete- 

21 Sistem formul je vselej informacijska množica, saj so formule lahko 

poljubno razmetane v okviru sistema, podpičja, ki nakazujejo paralelno 

informiranje formul, pa zamenjana z vejicami. Formule v sistemu 

pa ostajajo informacijsko povezane npr. prek njim ustrezajočega 

grafa. Tu velja odstop od klasične definicije množice, da morajo biti 

njeni členi medsebojno neodvisni. Formule so namreč odvisne od 

skupnih operandov. Informacijska matematika to dopušča.


nost na najnižji možni abstraktni ravni, torej tudi nedeterminiranost, 

omogočajo učenje kot lastnost mreže, vendar 

to ne zadošča za vzpostavitev zavestnosti mreže. Zavestna 

grafna pokrajina IZ je nekaj povsem drugega, v njej nastopajo 

konkretna samostalniško-frazno poimenovana vozlišča 

in konkretne glagolsko-frazno poimenovane povezave 

med njimi, s potencialom iz ozadja, ki se skriva v konkretno 

še ne v celoti realiziranemu polnemu grafu zavestne 

pokrajine. Potencial napotuje v ustvarjalnost v obstoječi 

mreži. 

Matematična rekurzija obsega rekurzivne funkcije, Turingove 

stroje, teorije algoritmov, računalniške programe z 

zankami (ponavljanjem), gramatična pravila Chomskega, 

jezikovno rekurzijo, rekurzivna pravila itn. Algol je npr. 

kot visoki programirni jezik omogočal neposredno izražavo 

rekurzivnih funkcij, s tem pa tudi neprijetne stranske 

učinke pri določeni rabi (zrušitev operacijskega sistema). 

Rekurzivnost informacijskega prostora skriva v svojem ozadju 

možnosti različnih interpretacij sistema zavesti, saj 

sta v informacijskem prostoru zajeti pomenska in tezavrska 

komponenta, s pomensko komponento pa neposredno 

tudi zavestnost, fenomenalnost, razumevanje. Računalniška 

znanost se konstituira kot posebna disciplina, povezana 

z računalniki in računanjem (dejansko z obdelavo podatkov). 

Informacijska znanost se lahko zasnuje aksiomatično 

že na samem začetku z aksiomi informacijskega eksternalizma, 

internalizma, metafizikalizma in fenomenalizma. To 

omogoči nadaljnji razvoj te znanosti vse do grafne pokrajine 

sistema zavesti in vpeljave različnih metodologij,


naposled pa tudi umetni oz. informacijski sistem zavesti 

(strojno zavest). Inženirska filozofija UI se oprijema posebnih 

programirnih jezikov pri dokazovanju svoje strokovne 

(ekspertne) zmogljivosti, vendar so tovrstni sistemi še 

daleč od poklicne strokovne zavesti, ker jim manjka zavestnost 

skozi posebne zavestne komponente sistema, npr. 

vrhunske ustvarjalnosti kot informacijsko, pomensko in 

zavestno razumljene, organizirane oz. koncipirane sistemske 

zmogljivosti. Informacijska filozofija raziskuje različne 

možne pojavnosti fizikalno in drugače informacijskega, 

izhaja iz informacijskega in protiinformacijskega in fenomenalno 

mogočega, informacijsko vplivajočega in vplivanega, 

informirajočega in informiranega. Zaobjema celoto 

informacijsko raziskovalnega in raziskanega. Kognitivna 

znanost je že dokaj utrjena disciplina v središču katere 

je spoznava in spoznavanje, torej ena od bistvenih komponent 

zavesti. Pomenska spoznavnost predstavlja posledico 

rabe razpoznanih (inventivnih, etničnih, umetnih, umetniških) 

in še zakritih jezikov zavesti zlati v domeni 

čutilnega, kjer se t. i. jezikovnost utemeljuje predvsem na 

izkušenem in izkustvenem, na doživetem in doživljajočem, 

izmišljijsko utemeljenem kar tako. Inteligenčna omejenost 

izvira iz samega koncepta UI, sicer pa se kaže v sklicevanju 

na inteligenčnost, npr. najvidneje v strukturi in organizaciji 

levičarske zavesti v Sloveniji. Komponente sistema 

zavesti s svojo raznovrstnostjo predstavljajo glavne vidike 

raziskovanja zavesti, kar se npr. pokaže zlasti pri ustvarjalnosti, 

ki ima svoje posebne podkomponente, dostikrat 

zlasti v psihologiji neupoštevane ali pa sploh neodkrite.


8.40 Singularnost umetne inteligence 

Singularnost umetne inteligence je futuristični koncept, 

ki ga je skoval Raymond Kurzweil [7, 11] za tisto vrsto 

umetne inteligence, UI, ki bo nadkrilila vse individualne 

človekove inteligence skupaj in naj bi bila računalniško 

implementirana do leta 2045, ko bo človek postal nesmrten 

(poseben vidik t. i. singularjanizma). Beseda singularnost 

je kot singularna točka znana v matematiki, ko je v 

tej točki funkcija neodvedljiva (ima neskončno vrednost) 

ali pa večkrat odvedljiva, ko krivulja v tej točki enkrat ali 

večkrat seka sama sebe. V tem smislu pomeni singularnost 

neko posebnost. 

Nasprotje med staro in novo usmeritvijo t. i. inteligence 

se najlepše pokaže v razmerju šibka in močna UI22 . Tu 

je potrebna tudi temeljita informacijska raziskava pridevnikov 

šibek in močen v povezavi z UI. To kar podpira 

in vzdržuje danes akademska, uporabniška in produktivna 

sfera je seveda šibka UI, imenovana kar UI, nastop singularnosti 

UI pa zahteva močno UI. V povezavi s singularnostjo 

se pojavlja tudi vrsta napovedi, predvidevanj in 

špekulacij, kako bo spremljajoča informacijska tehnologija 

napredovala tja do leta 2045, merjeno po različnih kriterijih. 

Nekaj teh značilnih primerjav in podatkov si bomo 

tudi ogledali. Vse to je za Slovenijo pomembno še zlasti, 

da bi spoznali, kako smo izstopili iz nekdanjega trenda 

22 V ruščini slaba i sylьna iskusstvenna intelligenci. 

V nemščini schwache und starke künstliche Intelligenz. V angleščini 

weak and strong artificial intelligence. V hrvaščini slaba i 

jaka umjetna inteligencija. V francoščini faible et fort intelligence 

artificielle. V srbščini slaba i jaka vextaqka inteligencija.


aktualnega računalniškega razvoja, ki je bil izrazita značilnost 

nekdanjega računalniškega podjetja Delta oz. kasneje 

Iskra Delta [19].

9 Čustveno 

9.1 Nežnost 

Nežnost je prvinsko čustvo, je milost ljubezni, ki se daje 

kot osrečujoča izkušnja, fizična interakcija, ljubljenje. Nežnost 

je spontana duhovnost in fizičnost, ki privre v središče 

pozornosti, zaobjame spoznavo, čustva in motivacijo 

kot doživljaj biti, sproščanja in izpolnjevanja zavestno najvišjega 

in podzavestno najglobljega. Tu je nežnost intimna, 

ne do kraja razpoznavna, vselej izvirna. Nosi naboj 

ustvarjalnosti v dotikanju, verbalnem izražanju, doživljanju 

izpolnitve skrivnega, želenega, pohotnega, najvišjega. 

Nežnost preplavi duhá in telo, osvoji aktualno zavest. 

Je informacijski pojav ljubezenske hkratnosti v prostoru 

in času (informacijski paralelizem) in krožne organizacije 

sistema zavesti v izpolnitvi, eksistencial trenutka vseobsegajoče 

zadovoljitve. 

Nežnost je čustvo vdane, ljubeče, občudujoče zbujenosti, 

pozornosti in vzburjenosti do subjekta ljubezni v izražanju, 

dotikanju, čutnosti, osrečujočem čustvovanju in 

spoznavanju, je vrhunsko ustvarjalno doživetje. Ni nikoli 

do vrha napolnjeno, ostaja odprto kot podvig ponovitve. 

Nežnost je bistvena razvojna komponenta višje stopnje zavesti. 

Nežnost je individualno, informacijsko kompleksno 

strukturirana in organizirana samost v sistemu zavesti, zaobjame 

dokaj različne, tudi pomensko nasprotujoče si entitete 

in jih združuje v trenutnem razpoloženju in situaciji 

stanja zavesti. Njena grafna določitev je izrednega pomena 

za nadaljni študij fenomena nežnosti. 

168


9.2 Skrb 

Skrb je čustveno-spoznavni eksistencial zavesti, ki gleda, 

misli v prihodnost. Ustvarja, oblikuje negotovost, strah, 

nelagodje, dvom, slabo počutje. Skrb biča misel, blokira 

druge ideje, sproščeno razpoloženje. Skrb je nadloga kritične, 

s strahom in dvomom prežete zavesti, je hkrati iskanje 

rešitve v dilemah, dvomih, presojah, prepričanjih. Skrb 

je vsakdanja spremljevalka zavesti, menja svoje objekte, 

ene in druge, bistvene in nepomembne. Kot nadloga deluje 

depresivno, pretirava, se noče sprijazniti sama s seboj. 

Ustaljeno skrb lahko izniči popolnoma nova situacija, ko 

je prisiljena zapustiti svoje domače prebivališče in se podrediti 

še neznani situaciji. Beg zapušča skrb, jo pušča v 

praznini, ko beži dlje in naprej brez nekdanje skrbi. 

9.3 Izražava, definicija, interpretacija in število 

čustev 

Izražava, definicija, interpretacija in število čustev v etnič- 

nem jeziku se kaže v civilizacijskem, kulturnem, antropološkem 

in fenomenskem razvoju jezika, v rabi vseh mogočih 

pomenskih inovacij, invencij, fleksij oz. dopustnosti 

kar največje gramatične in s tem etimološke raznolikosti 

oz. svobodnosti (tavtologičnosti, redudandantnosti, metaforičnosti, 

sopomenskosti, protipomenskosti, narečnosti). 

Razvitejši jeziki temeljijo na jezikovni rabi velikoštevilčne 

in nacionalno raznolike populacije, npr. raba angleškega 

jezika, ki se tako lahko pomensko razvija v etnično in geografsko 

nekompatibilnih okoljih (Velika Britanija, Severna 

Amerika, Indija, Avstralija, Nova Zelandija, Afrika). Ra-


zvoj jezika danes podpira transnacionalna raba interneta, 

ki civilizacijsko (tehnološko, govorno, pisno) utrjuje dominacijo 

angleškega jezika pa tudi poddominacijo drugih 

jezikov. 

Civilizacijski razvoj etničnih jezikov je v zadnjem obdobju 

opazen tudi pri manjših nacijah, saj jim je omogočeno 

skokovito preseganje pomenskih ovir, togih linvističnih 

prepričanj in omejitev. V fleksiji oz. gramatiki jezika 

je tu vselej še veliko možnosti za nastajanje novih oblik 

pomenskosti, metaforičnosti in rabe jezika, ki potem zlagoma 

prehaja v občo komunikativnost. Kulturna oz. tradicionalna 

jezikovna klasika ostaja čedalje bolj v ozadju 

sodobne rabe, kar dokazuje tuvi več Meditacij v tej študiji. 

Nova raba jezika tudi radikalno spreminja stanja zavesti, 

krepi in uvaja novonastalo pomenskost, pozornost na novitete, 

odprtost razumevanja in s tem povečano razvojnost. 

S tem jezik razvojno, podtalno, postopoma in zanesljivo 

ruši, razgrajuje ideološko sholastiko, njen demagoški fundament 

in javno gospodujoči cinizem potuhnjenosti, zasvojenosti 

in slepilne zapadlosti preteklosti. Stara zavest 

se tako ne le razkraja, temveč tudi na novo razvojno konstituira 

v pozitivnem vrednotnem smislu, in sicer spoznavajoče, 

čustvujoče in motivirajoče.

10 Ustvarjalno 

10.1 Ustvarjalnost umsko razvite zavesti 

Ustvarjalnost umsko razvite zavesti. Ko se umsko dovolj 

razvita (močna) zavest odloči za ustvarjalnost, ki je v sistemu 

zavesti determinirana z ustvarjalno značilnimi komponentami, 

se zavest v svoje ustvarjalno stanje lahko prisili, 

stopi v stanje ustvarjanja. Samo ustvarjalno informiranje 

je seveda razvojno, le megleno ali obrisno trasirano in v 

tem nepredvidljivo. Trasiranost je npr. filozofsko, pomensko 

zaokrožena, metodološko usmerjana, formalistično izrazljiva 

tudi z uvedbo novih operandov in operatorjev ter 

specifično izkustveno pogojena. V tem smislu se je zavestne 

ustvarjalnosti mogoče priučiti, se je navaditi in jo 

praktricirati tudi tedaj, ko je navidezno že povsem izčrpana. 

Podobno kot v primeru pomena nečesa, ki se mu 

približujemo znova in znova, z dodatnim interpretiranjem 

že interpretiranega (npr. infinitezimalno), se tudi ustvarjenemu 

objektu približujemo, ga preciziramo do zadovoljive 

natančnosti njegovega pomena. Tu je gotovo lahko problematično 

merilo dosežene natančnosti. 

10.2 Ustvarjalnost kot operacijska lastnost 

 

Ustvarjalnost je operacijska lastnost sistema informacij- 

ske zavesti, natančneje njene informacijske dekompozicije, 

ki proizvaja pomene nastopajočih operandov oz. informacijskih 

entitet. Ustvarjalnost se konstituira s kompleksnostjo 

njenega objekta pomensko zadevajočih kom- 

171


ponent in se tako implementira (tudi samoimplementira) 

kot informacijski prostor ustvarjalnost; ustvarjalnost s svojo 

rekurzivno nadaljujočo podzavestno in nadzavestno naravo. 

Ustvarjalnost je podobno kot intuicija, motivacija in 

intenca s strategijo in ciljem nadzavestna informacijska lastnost 

sistema zavesti za produciranje novega pomena zadevajočih 

informacijskih entitet. 

V etničnih jezikih se ustvarjalnost manifestira v svojih 

raznovrstnih gramatičnih oblikah in možnih gramatičnih 

in pomenskih izpeljankah, kot so samostalnik, glagolnik, 

izpridevnik, izprislovnik, pridevnik, prislov, glagol in 

še drugi. Ima tudi širok razpon svojih vsebinskih uporab 

v psihologiji, kognitivistiki, emocionalistiki, pedagogiki, 

psihiatriji, patologiji, menedžmentu in vsakdanjosti: v znanosti, 

umetnosti, beletristiki, razumevanju, proizvodnji, 

sanjarjenju. Formalistično pokriva ustvarjalnost svoje operande, 

operatorje in informacijske zadevnosti (oklepajni 

pari z ‘⌈’ in ‘⌉’), razpolaga s svojim dovolj kompleksnim 

zlitjem informonskih grafov. 

10.3 Operatorji ustvarjalnega informiranja 

 

Operatorji ustvarjalnega informiranja, kot jih prikazuje 

operatorska vetrnica na Sliki 33, so mišljeni kot temeljni 

operatorji, ki konstituirajo ustvarjalnost s svojimi operativnimi 

lastnostmi. Predvsem prihajajo v poštev nedoločniki 

glagolov (ki se seveda lahko spregajo) kot subskripti 

operatorjev, in sicer: 

1. — ustvarjati / kreirati, izvirno oblikovati


|= inovirati 

|= konstituirati 

|= ambicionirati 

|= reflektirati 

|= hipotetizirati 

|= teoretizirati 

|= dokazovati teorije 

|= invencionirati 

|= konceptualizirati 

|= korigirati 

|= originalizirati 

|= meditirati 

|= razumevati 

|= transcendirati 

|= intuicionirati 

|= interpretirati 

|= koncentrirati 

Operatorska vetrnica ustvarjalnega informiranja v sistemu informacijske zavesti 

|= intencionirati 

|= ustvarjati 

|= . . . 

|= inspirirati 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 16. september 2008 

Slika 33: Nabor osnovnih infinitivnih operatorjev ustvarjalnega informiranja, 

kot se pojavljajo v ustrezno razširjenem slovarju etničnega 

jezika. Ti operatorji nastopajo kot povezave (označene operatorske 

poti) med operandi sistema ustvarjalnosti. 

2. — intencionirati / izvirno nameravati 

3. — koncentrirati se na / se zbrati izvirno za 

4. — intuicionirati / izvirno navdihovati 

5. — transcendirati / izvirno presegati 

6. — originalizirati / izvirno dosegati


7. — konceptualizirati / koncipirati, zasnavljati 

8. — invencionirati / izumljati 

9. — inovirati / izvirno prenavljati 

10. — konstituirati / izvirno vzpostavljati 

11. — ambicionirati / izvirno stremeti (po dosežku) 

12. — reflektirati / izvirno, zavestno pregledovati, 

premisliti še nedoseženo 

13. — hipotetizirati / izvirno predvidevati še nedokazano 

14. — teoretizirati / izumljati teorije 

15. — dokazovati teorije / izvirno potrjevati 

16. — korigirati / ustvarjalno popravljati 

17. — meditirati / si izvirno zamišljati nemogoče 

18. — razumevati / izvirno pomensko razčljenjevati 

19. — interpretirati / izvirno pomensko dopolnjevati 

20. — itd. 

Nabor naštetih ustvarjalnih opratorjev seveda ni dokončen, 

iz njega pa je mogoče izpustiti tudi tistega, ki za ustvarjalno 

informiranje ni posebej aktualen. 

10.4 Pot od ideje do idejnega objekta 

Pot od ideje do idejnega objekta je kot informiranje tlako- 

vana s številnimi operatorji, ki informirajo paralelno med 

idejo in njenim objektom, kot kaže operatorska vetrnica na 

Sliki 33. Vetrnica je razumljena kot operatorski potencial, 

ki lahko deluje od posamičnega operatorja do vseh hkrati. 

Pomeni namreč rezultativni operator, kot je izražen med 

operandoma iideja in oobjekt_ideje na Sliki 34. 

Ustvarjalno informiranje je vselej krožno, saj prav kro-


iideja 

⎛ 

⎜ 

⎝ 

||= 

|=ustvarjati 

|=intencionirati 

|=koncentrirati 

|=intuicionirati 

|=transcendirati 

|=originalizirati 

|=konceptualizirati 

|=invencionirati 

|=inovirati 

|=konstituirati 

|=ambicionirati 

|=reflektirati 

|=hipotetizirati 

|=teoretizirati 

|=dokazovati teorije 

|=korigirati 

|=meditirati 

|=razumevati 

|=interpretirati 

|=inspirirati 

|=. . . 

Slika 34: Paralelizem ustvarjalnega koncepta sistema zavesti se kaže 

v paralelnem informiranju ustvarjalnih operatorjev in s paralelnim povratnim 

operatorjem ||=, ko se oblikuje ustvarjalna zanka med idejo 

in objektom ideje, s katero se ustvarja dosegljivo pomensko stanje 

objekta njegova definicija in seveda zapletena povezava z okoljem 

paralelne zanke. 

žnost omogoča postopno nastajanje zadovoljivega pomena 

objekta ideje. Povratni operator paralelnega informiranja 

⎞ 

⎟ 

⎠ 

oobjekt ideje 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 21. september 2008


||= je nujen glede na paralelno strukturo operatorja med 

operandoma. 

10.5 Izostrena vrhunska ustvarjalnost 

Izostrena vrhunska ustvarjalnost je zarotniška kot ljubezen, 

je gojišče volje, ki zavestno, znova in znova kliče v 

dejanje imperativ oz. napotek, mantro ustvarjalca (inventivnega 

tehnika, izumitelja, konstruktorja, umetnika), ki se 

daje kot usmerjenost duhá, kot prefinjena nadzavest in nadarjenost 

(naddar), ko zapoveduje


 

 

Vrhunska ustvarjalnost je dosežek razvite zavesti. 

10.6 Komponente ustvarjalnosti 

Komponente ustvarjalnosti konstituirajo skupaj z ustvar- 

jalnostjo njeno kompleksno funkcijo v danem (individualnem, 

umetnem) sistemu zavesti. Graf na Sliki 35 kaže maksimalno 

prepletenost komponent ustvarjalnosti in je smiseln 

pri oblikovanju razprave, ki zadeva ustvarjalnost, izraženo 

v danem etničnem jeziku. Če graf prevedemo v tuji 

jezik, bodo tudi povezave dobile vrednosti tujih glagolskih 

fraz. Skozi vozlišča grafa se gibljemo po poteh oz. povezavah, 

kjer predstavljajo povezave v kontekstu etničnega 

jezika ustrezajoče glagolske fraze, ki jih jemljemo npr. iz 

entroponov nastopajočih komponent oz. iz izkustvenega 

tezavra etničnega jezika. 

Ali koncept ustvarjalnosti na ravni etničnega jezika zlagoma 

vendarle prihaja na kraj svoje nedoločenosti, ki pomeni 

nekakšen konec skrivnostnosti (filozofske mistike) 

strukture in organizacije ustvarjalnosti v sistemu zavesti? 

Ustvarjalnost velja za abstrakten koncept, ki je opisljiv poljubno 

natančno oz. pomensko izrazljivo do danes dosegljive 

pomenskosti prav v etničnem jeziku. Koncept izhaja 

seveda iz opazovanja dogajanja v individualni za vesti in 

v zavestih drugih, uporablja nekakšno fenomenološko metodo, 

ki je znana v filozofiji. K temu je mogoče danes 

dodati še raziskave zavesti v patologiji duševnih motenj, 

v robotiki sociabilnih in delovnih robotov, v sodobnih ko-


Konstituiranje 

Refleksija 

Ambicija 

Hipoteza 

Inovacija 

Teorija 

Invencija 

Dokaz teorije 

Koncept 

Korekcija 

Originalnost 

Meditacija 

Transcendenca 

Razumevanje 

Intuicija 

Interpretacija 

Koncentracija 

Intenca 

. . . 

Inspiracija 

Ustvarjalnost 

Slika 35: Nabor dvajsetih ali še več značilnih osnovnih komponent, 

ki konstituirajo ustvarjalnost sistema zavesti. Tu je krožni preplet teh 

komponent maksimalno mogoč in vsaka komponenta v tem prepletu 

je potencialno informacijsko (pomensko) enakovredna oz. enakopomembna. 

Nabor informira hkrati kot paralelni komponentni sistem 

ustvarjalnosti, ki je tu konceptualno izpostavljena entiteta. 

gnitivnih znanostih, predvsem pa v polju tukaj raziskovane 

in ustrezno strogo formalizirane informacijske zavesti. To 

polje pozna svojo, še nastajajočo metodologijo in nekatere 

značilne aplikacije (glej poglavje 23 na str. 300–496). 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 27. september 2008


Oglejmo si npr. tole razpravo o ustvarjalnosti, dobljeno 

s pomočjo prepletenega grafa na Sliki 35. K razpravi pristopimo 

spontano v trenutnem stanju zavesti, tako da s 

stavki povezano pokrijemo vsa vozlišča. 

Primer (iz Slike 35). Ustvarjalnost ima svojo intenco, ki 

ji veleva, da se mora najprej vzpostaviti stanje koncentracije, 

ki se osredotoča na objekt neke ideje. Koncentracija 

zdaj išče navdih kot intuiucijo, ki stremi k transcendenci 

(preseganju obstoječega kot znanega v ustvarjalnem kontekstu) 

s poudarkom na originalnosti in nastajajočem konceptu 

zamišljenega objekta. Transcendenca, originalnost 

in koncept pomenijo invencijo in po potrebi še inovacijo 

v okviru vsake od njih, tako da iz vsega tega sledi konstituiranje 

(pomenska vzpostavitev) objekta kot izraziti novum 

ustvarjalne ideje. Ta z ambicijo in refleksijo vzpostavlja 

idejno zamišljeni objekt najprej v verbalni (etničnojezikovni) 

obliki, potem pa iz dobljene verbalne konstitucije 

razvije formalizirano hipotezo skupaj s teorijo in dokazom 

teorije. Korekcija hipoteze, teorije in dokaza teorije 

je podvržena kritiški meditaciji ter razumevanju in 

interpretaciji z ustvarjalno dobljenim. Z inspiracijo, ki 

se utemeljuje od začetka ustvarjalnosti, intence do interpretacije, 

se ustvarjalnost usmeri v nov cikel svojega raziskovanja 

in opredeljevanja predmeta prvotne in zdaj že 

dopolnjene ideje. 

V prikazanem primeru smo se gibali predvsem po obodu 

grafa na Sliki 35, mogoče pa je seveda pomensko uresničevati 

druge prečne in krožne pomenske poti grafa. Razen 

tega je graf v sistemu povezan s svojim sistemskim 

(pomenskim) okoljem, tako da je svoboda gibanja in po-


menskega izražanja mogoča na raznovrstne načine. V stanju 

vrhunskega ustvarjanja je npr. smiselna tale ugotovitev, 

dobljena s prečenjem omenjenega grafa: Transcendenca 

zadeva tudi korekcijo teorije, in sicer z invencijo 

novonastalega razumevanja, ki še dvomi v originalnost 

ključne hipoteze. 

Krožna obodna pomenska formula iz grafa, v kateri 

splošni operator |= še ni natanko določen (operatorji nimajo 

kakršnihkoli subskriptov), je tedaj 

ustvarjalnost |= 

⎛ 

⎞ 

intenca |= 

⎛ 

⎞ 

⎜ koncentracija ⎜ 

|= 

⎟ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ ⎜⎜ 

⎜ ⎜⎜ 

intuicija |= 

⎟ 

⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜⎜ 

⎜ ⎜⎜⎜ 

transcendenca |= 

⎟ 

⎜ ⎜⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜⎜ 

⎜ ⎜⎜⎜⎜ 

originalnost |= 

⎟ 

⎜ ⎜⎜⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜⎜ 

⎜ ⎜⎜⎜⎜⎜ 

koncept |= 

⎟ 

⎜ ⎜⎜⎜⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜⎜ 

⎜ 

⎜ invencija |= 

⎟ 

⎜⎜⎜⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ inovacija |= 

⎟ 

⎜⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ konstituiranje |= 

⎟ 

⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ ambicija |= 

⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ refleksija |= 

⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ ⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜ 

hipoteza ⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜ 

|= 

⎟ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜ 

teorija ⎜ 

|= 

⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜⎜ 

dokaz_teorije |= ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜⎜⎜ 

korekcija |= ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜⎜⎜⎜ 

meditacija |= ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜⎜⎜ 

⎛ 

⎞ ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜ 

⎜ razumevanje |= ⎟ 

⎜⎜⎜⎜ 

⎛ ⎞ ⎟ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎝ 

⎜ 

⎝ 

⎜ 

⎝ 

⎜⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜ 

⎜⎜⎜⎜⎜ 

interpretacija |= ⎟ 

⎝ 

⎜ 

⎝⎝⎝⎝⎝⎝⎝ 

⎝⎝⎝ 

⎟ 

⎝⎝⎝⎝ 

inspiracija 

 

|= ⎠ ⎟ 

⎠ ⎟ 

⎝ 

. . . |= ⎠ 

|= ustvarjalnost


Ta formula ima tako preglednejšo krožno obliko 

ustvarjalnost |= ( komponentna_struktura |= ustvarjalnost) 

Po vsem tem nam preostane še kritična preučitev posameznih 

komponent ustvarjalnosti, tako da bo mogoče ustvarjalni 

sistem zavesti vsaj deloma dopolniti do t. i. implementacijske 

ravni. 

10.7 Ustvarjajoče (kreativno oblikujoče) 

Ustvarjajoče (kreativno oblikujoče) postane permanentna 

oblika informiranja tedaj, ko sistem zavesti sprejme zavedanje 

o pomembnosti spremljanja razvoja komponent ustvarjalnosti 

in rabo le-teh kot svojo dominantno usmeritev (intenco) 

pri zavestnem obnašanju. Pomenska opredelitev 

komponent v etničnem jeziku ter njihova zadostno utemeljena 

določitev je nujna pri rabi ustvarjalnosti v vsakdanjem 

intelektualnem in fizičnem dogajanju. Le tako ustvarjajoče 

s svojo uspešnostjo sebi potrjuje primernost izbranega 

razvoja zavesti skupaj z njenimi podzavestnimi, zavestnimi 

in nadzavestnimi komponentami (informacijskimi sloji sistema). 

S tem se ustvarjajoče konstituira kot trajna lastnost 

informirajoče zavesti zlasti v višjih slojih nadzavesti z dominantnimi 

informacijskimi prostori ustvarjajočih komponent. 

Ustvarjajoče pomeni ustvarjanje izvirnih aktualnih 

dosežkov, in sicer 

ustvarjajoče ⇋ ustvarjanje⌈izvirni_aktualni_dosežki⌉ 

Dosežek dosežek je izviren in aktualen, ko velja 

dosežek⌈izvirnost⌈aktualnost⌉⌉,


torej, ko dosežek zadeva najprej svojo izvirnost, nato pa še 

svojo aktualnost v implementacijskem prostoru informacijskega 

okolja. 

Ustvarjajoče je zbirna komponenta komponent ustvarjalnosti, 

nadzornik njihove sistematične, pogostne, dosledne 

in aktualne rabe v funkciji zavesti, je zavestna (voljna) 

privzgojenost in naposled samoprivzgojenost, ko postane 

sebi sami disciplinarnost oz. sistematičen pristop. Ustvarjajoče 

je klic k trajni razvojnosti ter izpopolnjevanju individualne 

in tehnološke zavesti. 

V okviru ustvarjajočega se uporablja pridevniški deležnik 

kot samostalnik, ki izraža še nedovršeno nastajajoče 

informiranje ustvarjalnih komponent, s katerimi se izvirno 

oblikuje pomenska struktura in pomensko povezovalna organizacija 

nastajajočega objekta. S temi samostalniki se 

(v ozadju) uvajajo nekateri novi slovenski glagoli in njihovi 

pridevniški deležniki v samostalniški funkciji. Te 

komponente informirajočega so tako adekvatno s Sliko 35 

naslednje: 

• ustvarjalno kreirajoče, generirajoče; 

• namerno, z intenco nastajajoče intencionirajoče; 

• z zbranostjo nastajajoče koncentrirajoče; 

• neposredno dojemajoče intuitivizirajoče 

• presegajoče, nadizkustveno nastajajoče transcendirajoče; 

• izvirno nastajajoče originalizirajoče; 

• zasnujoče koncipirajoče; 

• izumevajoče invencionirajoče; 

• bistveno izboljšujoče inovirajoče; 

• strukturno določujoče konstituirajoče; 

• si za dosežek prizadevajoče ambicionirajoče; 

• premišljujoče, razglabljajoče reflektirajoče; 

• domnevajoče hipotetizirajoče; 

• logično trdeče teoretizirajoče


• dokazujoče logično trditvenega dokazujoče teorije; 

• popravljajoče korigirajoče; 

• razmišljajoče meditirajoče; 

• dojemajoče razumevajoče; 

• pojasnjujoče interpretirajoče; 

• navdihujoče inspirirajoče; 

• . . . 

10.8 Intencionirajoče (nameravajoče) 

Intencionirajoče (nameravajoče) ustvarjalnosti je načelna 

(vrhovna) odločitev sistema zavesti za raziskavo ustvarjalnosti 

kot kompleksnega informacijskega (pomenskega) 

sistema značilnih ustvarjalnih komponent. Intencionirajoče 

naj bi v prvi vrsti upoštevalo komponente iz Slike 35, 

k temu pa bi bilo mogoče dodati še številne neobičajne 

besede in besedne fraze etničnega jezika, kot se npr. pojavljajo 

v angleškem jeziku 23 . Prevod teh pomenov v slo- 

23 Za slovenista so morda naslednje angleške besede in besedne 

fraze, ki se nanašajo na intenco (intencijo), zanimive. 

Related words: ambition, animus, appetence, appetency, appetite, 

approach, arrangement, aspiration, attack, basis, blueprint, blueprinting, 

calculation, calling, cause, charting, choice, command, conation, 

conatus, conception, consideration, contrivance, decision, design, 

desire, determination, device, discretion, disposition, end, enterprise, 

envisagement, fancy, figuring, foresight, forethought, free 

choice, free will, game, goal, graphing, ground, ground plan, guidelines, 

guiding light, guiding star, hope, idea, ideal, inclination, inspiration, 

intendment, layout, liking, lineup, lodestar, long-range plan, lust, 

mainspring, mapping, master plan, matter, meaning, method, methodology, 

mind, motive, object, operations research, organization, passion, 

planning, planning function, pleasure, prearrangement, principle, 

procedure, program, program of action, project, rationalization, reason, 

resolution, sake, schedule, schema, schematism, schematization,


venski jezik bi bil aktualen pri konstituiranju umetne zavesti 

v etničnem jeziku. 

Seveda je opredelitev intencionirajočega v etničnem 

jeziku pomembna, tako da je mogoče kasneje konstruirati 

dovolj kompleksen graf za to opredelitev. V tem se velja 

nasloniti na tuje razvite jezike, ki ta koncept opredeljujejo 

tudi v svetovnem prostoru. Avtorjeva naslonitev se nanaša 

na angleški in nemški jezik, ki sta tudi filozofsko dovolj 

dobro pomensko razvita in v zadostni splošni rabi po svetu 

in v Evropi. 

Intencionirajoče informacijskega operanda je informiranje 

v smislu specifične namere, smotra, konca razpleta 

ali cilja, namenjene ali namenjenega določeni izpolnitvi, 

doseganju ali predvidevanju v sistemu zavesti. Kako je to 

informiranje uspešno ali neuspešno je odvisno od tega, v 

kakšni meri je bil dosežen smoter namere. V tem smislu 

bi bilo mogoče neko drugačno informiranje označiti kot 

neintencionirajoče


njem bivanju nezavedno, v ustvarjalnem naporu pa tudi 

načrtno, sistematično, urejeno in z zavedanjem vseh mogočih 

ustvarjalnostnih komponent na Sliki 35, ki vstopajo 

v stanje koncentrirajočega. To je sebi samemu izpolnjujoče, 

s čustvenim nabojem zadovoljstva in v tem motivirajoče. 

Nastaja in se dogaja v posebnem stanju pozornostne 

zavesti in njenih komponent. 

10.10 Intuitivizirajoče (neposredno dojemajoče) 

 

Intuitivizirajoče (neposredno dojemajoče) prihaja v do- 

gajajočo se zavest kar tako, seveda vezano na konkretno 

ustvarjalno intenco, ustvarjajoč novo razumevanje novokoncipiranega 

objekta. Intuitivizirajoče se osredotočeno 

koncentrira v določeno ožino objekta, ustvarjajoč objektno 

noviteto, njeno upravičenost, dokazljivost, logičnost 

in primernost. Tudi v naštetih elementih intuitivizirajoče 

poglablja vidike svojih pomenskih, znanstvenih in drugih 

raziskav. Intuitivizirajoče je izvirno, napredujoč v pomensko 

neznano in prihajajoče v aktivno zavest. 

10.11 Transcendirajoče (presegajoče, nadiskustveno 

nastajajoče) 

Transcendirajoče (presegajoče, nadiskustveno nastajajoče) 

prihaja in se oblikuje iz onosvetnosti, iz zunanjega sve- 

ta še neznanega, nevidenega, nerazumljivega, neizkušenega. 

Transcendirajoče je celo zunaj inventivnega, od njega 

še oddaljeno, tuje, brezpomensko, pomensko nestrukturi-


rano, vnaprej nezamisljivo. Transcendirajoče je ustvarjalnosti 

najbolj oddaljena in pomensko neoprejemljiva komponenta 

potencialno prihajajočega objekta. Transcendirajoče 

se skriva najvišje v nadzavesti in najgloblje v podzavesti, 

je pojmovno še nedosegljivo oddaljeno od trenutnih 

predstav in pomenskih možnosti. Je pa kljub temu intuitivno 

tam nekje. 

10.12 Originalizirajoče (izvirno nastajajoče) 

 

Originalizirajoče (izvirno nastajajoče) je intenčno neznano 

iskajoče v koncentrirajočem, intuitivnem in transcendirajočem, 

z elementi koncipirajočega in inventivirajočega, ambiciozno 

konstutirajoč hipotetizirajoče in teoretizirajoče objekta, 

dokazujoč in korigirajoč razumevanje ustvarjalno nastajajočega 

objekta. Tako opisana izvirnost je mogoča le v izjemnih 

stanjih zavesti, ki se lahko pojavijo le zunaj vsakdanjih 

in okolskih motenj, v posebnih stanjih duhovne zbranosti 

in predanosti poslanstvu originalizirajočega. 

10.13 Koncipirajoče (zasnujoče) 

Koncipirajoče (zasnujoče) se ukvarja ustvarjalno s konstituiranjem 

pomenskega sistema novonastajajočega, izvirnega 

koncepta, z njegovo pomensko perpsektivnostjo, 

znanstveno pomembnostjo in uporabnostjo. Koncipirajoče 

je raziskovalno izostreno in usmerjeno v globino konstituirajočega, 

producirajoč izvirno strukturo in pomensko organizacijo 

v sistemu razumevanja novega objekta. Koncipi-


rajoče je implementacija ustvarjalnega napora, ki narekuje 

izvirno konstitucijo zasnovanega objekta. Ko se koncept 

vzpostavi, se lahko začne raziskava njegove veljavnosti, 

daljnosežnosti, posledičnosti in z njim povezanih konceptov. 

10.14 Invenconirajoče (izumevajoče) 

Invencionirajoče (izumiteljsko) je povezano z iznajdbo, 

zasnovo, odkritjem bistveno novega in doslej neznanega, 

nepričakovanega, vendar izvirno izzivajočega. Invencionirajoče 

preskakuje izskušensko vsakdanje in profesionalno, 

ignorira sholastičnost in njeno utečenost, zanikuje neko 

znano zakonitost razumevanja ter si oblikuje novo dojemanje 

in zapopadanje realnega in miselnega sveta. Invencionirajoče 

se utemeljuje na lastnem duhu izvirnosti in intuitivnosti 

ter se predajajoče spušča v tveganje še neikušenega 

in znanstveno nepriznanega. Invencionirajoče se odreka 

sholastičnosti, epigonstvu in vsakršnji priročni veljavnosti. 

Invencionirajoče se skriva na samem vrhu zavestno 

še mogoče ustvarjalnosti. 

10.15 Inovirajoče (bistveno izboljšujoče) 

Inovirajoče (bistveno izboljšujoče) izboljšuje, dopolnjuje 

in bistveno modificira objekt svojega prizadevanja. Tako 

se približuje intenci posodabljanja s povečevanjem vrednosti, 

konkurenčnosti, zmogljivosti, tržnosti, uporabnosti, 

presenetljivosti izboljšave objekta. Inovirajoče ne more 

doseči invencionirajočega in se vanj intenčno tudi na usmerja.


Ambicije inovirajočega spadajo bolj v poprečnost kot v izrednost, 

ostajajo na tleh razvidnega in realizacijsko mogočega, 

predvidljivega in domala enoumno določljivega. 

10.16 Konstituirajoče (strukturno določujoče) 

 

Konstituirajoče (strukturno določujoče) vzpostavlja, sestavlja, 

gradi pomenski sistem svojega objekta, njegovo 

informacijsko organizacijo s pomenskimi povezavami na 

druge objekte, s konkretnimi formulskimi, shematskimi in 

grafnimi informacijskimi izražavami. Tako dograjuje, izpopolnjuje 

koncept svojega objekta v logično utemeljen 

sistem, ki je lahko abstraktno, simbolno formalistično izražen 

in hkrati še verbalno pomensko opisan in pojasnjevan 

v etničnem jeziku. Konstituirajoče tako utemeljuje nastajajoči 

novi objekt hipotetično, teorijsko in naposled še 

dokazovalno. Konstitucija objekta je slednjič zadovoljivo 

utemeljen in izgrajen sistem objektne zamisli. 

10.17 Ambicionirajoče (za dosežek prizadevajoče, 

stremeče) 

Ambicionirajoče24 (za dosežek prizadevajoče, stremeče) 

je na poti k dosežkovnosti, k njej stremeče, si raziskovalno 

prizadevajoče, usmerjeno v globino objektnega pomena. 

24 V tem kontekstu je ambicija mišljena v pozitivnem smislu in ne 

v običajnem, ljudskem pomenu kot tista ambicioznost, ki je častihlepnost, 

častiželjnost, stremuštvo, povezano npr. zlasti s ceneno popularnostjo 

kakšne zakotne filozofi(n)je.


V tej svoji prizadevnosti stremi ambicionirajoče k konstituirajočemu 

objekta, zasnovi obetavnega koncepta, njegovi 

pomenski razdelavi do bistvenih in tudi skrajnih pomenskih 

podrobnosti. Ambicionirajoče je pogojeno intuitivno 

in inventivno ter usmerjeno v izvirno razumevanje in 

opredeljevanje nastajajočega objekta. V sebi skriva skrbnost 

za doseganje izvirne hipotetičnosti, ki se razvija v teorijo 

z njenim dokazovanjem, z uporabo tekoče pomenske 

korekcije, pa z meditacijo, novo interpretacijo in ponovno 

inspiracijo (glej Sliko 35). 

10.18 Reflektirajoče (premišljajoče, razglabljajoče) 

 

Reflektirajoče (premišljajoče, razglabljajoče) je bolj kot 

aktualno premišljajoče in razglabljajoče, že poimenovano, 

znano in neznano rutinsko, lagodno in vztrajno pomensko 

prežvekujoče. Refleksija je velikokrat le nadih poprečnosti, 

neizvirnosti, tudi zaostalosti in preužitkarstva v miselni 

provinci dokaj neaktualnega. Je določena oblika korigirajočega, 

ki le popravlja tuje izvirno ustvarjajoče, transcendirajoče 

in koncipirajoče, ne dosegajoč lastnega izvirnega 

hipotetizirajočega in teoretizirajočega. Reflektirajoče tako 

ne konstituira kakšnega bistveno novega razumevanja ali 

interpretacije, nemnočno ponavlja obstoječe. Reflektirajoče 

ni sposobno aktualne kritike na področju izvirnega 

duha in inventivnih dosežkov. Ima tako rekoč svojo provinco 

predvsem v miselnem zakotju in vsakodnevnem preživljanju 

(skušnji) bistveno zamejenega pomenskega prostora.


10.19 Hipotetizirajoče (domnevajoče) 

Hipotetizirajoče (domnevajoče) je pomemben predmehanizem 

ne le teoretizirajočega temveč tudi verbalno in eksperimentalno 

koncipirajočega. Hipotetizirajoče izvirno 

preizkuša pomenski prostor nastajajočega objekta, ga tudi 

že koncipirajoče oblikuje v posledični pomenski sistem. 

Tako hipotetizirajoče zlagoma prehaja v teoretizirajoče, ga 

bistveno sooblikuje in konstituira. Predvideva tudi že dokazovanje 

teorije, tako formalistično kot verbalno z izbranimi 

primeri. Hipotetizirajoče je pomembna predkomponenta 

teoretizirajočega v ustvarjalnem naporu, nastajajoča 

v okviru intencionizirajočega, z intuitivizirajočim, transcendirajočim 

in originalizirajočim. 

10.20 Teoretizirajoče (logično trdeče) 

Teoretizirajoče (logično trdeče) je ustvarjalno informiranje, 

ki iz hipotetizirajočega sestavlja oz. dopolnjuje teoreme, 

ki jih mora, če so znanstvene narave, tudi dokazovati 

z logičnim aparatom deduktivnega in induktivnega sklepanja. 

V šibkejših teorijah so teoremi trditve oz. ugotovitve, 

npr. v psihologiji ali sociologiji, ki jih ni mogoče kar tako 

ali sploh ne dokazati. Gre torej še vedno za domneve v 

okviru teoretizirajočega. Matematične in fizikalne teorije 

pa kljub svoji idealistični oz. abstraktni naravi odločilno 

vplivajo na razvoj informacijske in druge tehnologije, fizikalne 

teorije pa si celo tako in drugače nasprotujejo (relativnostna, 

kvantna teorija). Teoretizirajoče je tako v stanju 

generiranja raznovrstnih teorij v trdno abstraktno eksaktnem 

in šibko pomenskem območju. Slednje se sča-


soma sprevrže v običajno ideologizirajoče. Filozofija, ki 

si pripisuje vlogo znanosti nad znanostmi, postane predvsem 

spretnost in posebnost izražanja in utemeljevanja v 

etničnih jezikih, deluje kot adrenalinska igra in umetnost 

besedovanja v miselnem prostoru informacijske (pomenske) 

zavesti [glej Meditacijo , str. 18]. 

10.21 Dokazujoče teorije (dokazujoče logično 

trditvenega) 

Dokazujoče teorije (dokazujoče logično trditvenega) naj 

bi utemeljevalo in potrjevalo resničnost in veljavnost produktov 

teoretizirajočega, to je teoremov, izrekov, trditev in 

izsledkov raznovrstnih teorij v raziskovalnemu nastajanju. 

V matematiki je dokazovanje formalnologično sklepanje 

(modus ponens, modus tollens), v teorijski in praktični fiziki 

pa eksperimentalno potrjevanje, sčasoma pa še tehnološka 

uporabnost matematičnih in fizikalnih dosežkov. 

V šibkih znanostih, kot je sociologija, neposredno in trdno 

dokazujoče sploh ni mogoče, je le diskurz s pomenskimi 

obrati in protiobrati, neprepričljivi dialog in sociolog v ad 

hoc trditvenem in protitrditvenem območju možnega in nemogočega, 

s posameznimi primeri primerljivega. Takšen 

znanstveni diskurz pripelje običajno le do utrjevanja določene 

ideologije. Dokazuječe se v tem primeru sprevrže v 

idelogizirajoče z znanimi spremljevalci, kot so dogmatizirajoče, 

cinizirajoče, neresničnostno in tudi lažno.


10.22 Korigirajoče (popravljajoče) 

Korigirajoče (popravljajoče) je faza dopolnjevanja in izboljševanja 

ustvarjenega, njegovo dokončevanje do zadovoljivo 

oblikovanega dosežka. V daljšem razdobju se raziskava 

in dodelava nastajajočega objekta razvija in novejša 

dognanja silijo v območje korigirajočega tudi kot nujnost 

določene dosežkovne estetičnosti, npr. skladnosti in učinkovitosti 

izražave pomenskega učinka. Korigirajoče je 

sestavni del ustvarjajočega, ki s svojim intencionalizirajočim 

meri v dosežkovno popolnost. Ta je naposled kompromis 

(približek) med dosežkovno možnostjo in zadovoljivo 

dosežkovno pomensko učinkovitostjo. 

10.23 Meditirajoče (razmišljajoče) 

Meditirajoče (razmišljajoče) zadeva širše okolje koncipirajočega, 

kar še posebej velja za zavestno informirajoče 

nastajajočega objekta. Informirajoče objekta se ne more 

ogniti izzivajoči pomenski kompleksnosti zavesti, ki meditirajoč 

išče originalizirajoče objekta z intuitivizirajočim in 

inventizirzjočim v informacijsko prepleteni pokrajini zlitja 

zavestnih informacijskih grafov. Meditirajoče ustvarja 

razumevanje s svobodnim potikanjem in potepanjem po 

zavestbem informacijskiem grafu, z ugotavljanem pomenskih 

bistvenosti, ki pritičejo trenutno aktualnemu intencirajočemu 

v sistemu zavesti. Meditirajoče je lahko tudi 

strogo osredotočeno, pomensko zoženo v svojem namenskem 

sprehajanju po zavestem grafu. Ostaja pa vselej odprto, 

pozorno in občutljivo zlasti za nepredvidiljivo pomensko 

prihajajoče, vključujoč ga v konstituirajoči kon-


cept nastajajočega objekta. 

10.24 Razumevajoče (dojemajoče) 

Razumevajoče (dojemajoče), tudi zapopadajoče, se raz- 

kazuje, izraža s pomenom, ki se oblikuje z opomenjevanjem 

jezikovnega, vidljivega, slišljivega, okusljivega, otipljivega 

ter drugega fenomenalno in čutno mogočega. Razumevajoče 

se oblikuje, ostri z izkustvenim, komunikativnim 

pri sebi in iz okolja. Razumovajoče je v funkciji 

opomenjevanja samoaktualno, ko si določa obzorja gibanja 

pomena in zlasti njegovega nastajanja v realnih in duhovnih 

situacijah zavesti. Razumevajoče opravlja vrsto 

funkcij, od ustvarjalnih do naučenih, pomensko sintetizirajočih 

do analizirajočih, pomensko pritrdilnih kot zavračujočih. 

Razumevajoče si razvija in z učenjem pridobiva 

sposobnost opomenjanja notranje in zunanje zaznavnega, 

z vključevanjem (prisvajanjem), sprejemanjem v zavest in 

ugotavljanjem vzročnih in logičnih informacijskih entitet 

(npr. samostalmiških fraz) in njihovih prepletenih povezav 

(npr. glagolskih fraz). Zavest z razumevajočim oblikuje 

informacijsko pokrajino (zlitje grafov) za svoje pomesko 

gibanje in ustvarjanje novega pomena. 

10.25 Interpretirajoče (pojasnjujoče) 

Interpretirajoče (pojasnjujoče) je razumevajoče po razu- 

mevajočim, ki pomensko širi s prvotnim razumevajočim 

pridobljeno, sholasticizirano, uporabljajoč manjše pomenske 

odmike in modifikacije. Interpretirajoče lahko prvotni


pomen tudi pomensko sprevrača, ga usmerja nekam drugam 

od prvotne ali izvirne namere (intencionirajočega) in 

tako pomen v bistvu relativizira do nepomembnosti. Tu je 

interpretirajoče lažno, zlonamerno popačeno z interesom 

izničevanja prvotnega aktualnega pomena. 

10.26 Inspirirajoče (navdihujoče) 

Inspirirajoče (navdihujoče) je nastajajoča ustvarjalna moč 

(nem. Schaffungskraft), domišljija, ki jo vzbuja informacijski 

pojav ali stvar kot objekt ustvarjajočega. Npr. področje 

informacijske zavesti lahko postane zaradi družbene, 

tehnološke, predvsem pa aktualnosti v okviru raziskav biološke 

in umetne zavesti izredno motivirajoče in hkrati inspirirajoče 

odprto in izzivalno. 

10.27 Ustvarjalnost in zbranost 

Ustvarjalnost in zbranost, kot koncentracija na objekt ustvarjalnosti, 

je stroga osredotočenost na predmet, z intenco, 

intuicijo in motivacijo generiranja nečesa novega, ki preseneti 

in sproži novo razumevanje nastalega sistema, miselnega 

kompleksa zavesti, vzpostavi novi red stvari, takorekoč 

pri sebi novo sholastično podobo, novi disciplinarni 

okvir in izvirno prepričanje, kot ustvarjalni akt, ustvarjalno 

silo, ustvarjalno strast in ustvarjalno zadoščenje, ki 

deluje kot trenutni in razpotegnjeni orgazem premišljene, 

logične in konstruktivne zbranosti zavesti. Ustvarjalnost 

kot informacijska entiteta se dogaja v stanjih mejne koncentriranosti, 

intuitivne prepričanosti v pravilnost sklepanja 

in odločne namere ciljnega spoznavanja pomensko na-


stalega objekta. Tako se zlagoma konstituira objekt pričakovane 

določenosti in smiselnosti spoznanega, spoznavno 

konstruiranega in abstraktno funkcionalnega novega koncepta. 

Etnični in formalistični jezik govori, vodi in določa 

ta nastajajoči ustvarjalni projekt objekta, ki se sicer ne bi 

mogel konstruktivno, jezikovno sistematično odvijati v nadaljna 

stanja svojega izpopolnjevanja. 

10.28 Ustvarjalnost kot informonski graf 

Ustvarjalnost kot informonski graf je sestavljena iz kom- 

ponent, ki se pojavljajo v njenem informonu in v informonih 

komponent, ki sestavljajo informon na prejšnji (prvotni) 

ravni. Vsakemu informonu je prirejen graf in v tem 

smislu se različni grafi, ki zadevajo ustvarjalnost, zlijejo 

v en sam kompleksen graf, vdolž katerem se ustvarjalnost 

giblje po poteh od vozlišča do vozlišča. Na začetku 

informacijskega konstuiranja koncepta ustvarjalnost moramo 

postaviti nek minimum njenih definicij v enem ali 

več etničnih jezikih. Začnemo s samostalniki, pridevniki 

in glagoli, na osnovi teh pa oblikujemo definicije v obliki 

stavkov. 

Začetna evidenca spopomenk in protipomenk, relativnih 

sopomenov in relativnih protipomenov koncepta ustvarjalnost 

in iz njega izpeljanih pomensko sorodnih objektov 

je za konstrukcijo grafa nujna. Zaželena je tudi večjezikovnost, 

ki bistri in dodatno pojasnjuje izbrane in izpeljane 

koncepte v domačem etničnem jeziku. Imamo: 

Slovensko English Deutsch 

ustvarjalen creative schöpferisch


syn: demiurgičen, syn: demiurgic, de- syn: begnadet, eingenialen, 

inventi- viceful, generative, fallsreich, entstehend, 

ven, inovativen, ino- ingenious, innova- erfinderisch, fantasievacijski, 

iznajdljiv, tional, innovative, reich, findig, genial, 

izumiteljski, izviren, inventive, innovato- ideenreich, ingeniös, 

kreativen, nastajalen, ry, original, origi- kreativ, originell, 

porajajoč; native, emerging; werdend; 

rel: izkustven, mrgo- rel: causative, con- rel: begabt, ereignisleč, 

konstruktiven, na- structive, experien- reich, formbar, fruchtdarjen, 

ploden, prigo- tial, fertile, forma- bar, konstruktiv, 

den, produktiven, tive, fruitful, pro- produktiv; verursavzročen, 

zgodljiv, ductive, teeming; chend, wimmelnd; 

con: brezidejen, ek- con: eclectic, epigo- con: einfallslos, eklelektičen, 

epigonski, nous, sterile, uncre- ktisch, epigonal, idenedomiseln, 

ative, unimaginative, enlos, nachahmend, 

neizviren, sterilen; unproductive; steril, unoriginell; 

ant: neustvarjalen ant: uninventive ant: unschöpferisch 

ustvarjalnost creativity Kreativität 

syn: kreativnost, syn: inventiveness, syn: Geschicklichkeit, 

ustavarjalni akt, creative act, Schöpfungsakt, 

ustvarjalna moč, creative power, Schöpfungskraft, 

ustvarjalna strast; 

⎧ 

⎪⎨ 

konceptualiziranje, 

metodologiziranje, 

creative passion; 

⎧ 

⎪⎨ 

conceptualising, 

methodising, 

Schöpfungslust; 

⎧ 

⎪⎨ 

Konzeptualisieren, 

Methodologisieren, 

⎪⎩ formaliziranje, 

implementiranje; 

⎪⎩ formalising, 

implementing; 

⎪⎩ Formalisieren, 

Implementieren; 

rel: metoda, smiselna rel: completeness, rel: Kenntnis, Methonamembnost, 

popol- knowledge, method, de, Vollkommenheit, 

nost, znanje; senseful intention; Zweckmäßigkeit; 

con: anarhija, neme- con: anarchy, chaos, con: Bestimmungslotodičnost, 

nenamem- confusion, eclecti- sigkeit, Chaos, Unbnost, 

nepopolnost, cism, epigonism, ig- kenntnis, Unvollstännesmiselnost, 

nezna- norance, illiteracy, digkeit, Vernuft-, 

nje, zmeda; misrule, unruliness; Zwecklosigkeit;


⎧ 

⎪⎨ 

čutnost, 

površnost, 

⎧ 

⎪⎨ 

perceptability, 

desultoriness, 

⎧ 

⎪⎨ 

Sinnlichkeit, 

Oberflächlichkeit, 

⎪⎩ neformalnost, 

idealiziranost; 

⎪⎩ informality, 

ideality; 

⎪⎩ Zwanglosigkeit, 

Idealisierung; 

ant: neustvarjalnost, ant: noncreativity, ant: Kreativitätsloneinventivnost; 

uninventiveness; sigkeit; 

syn: ustvariti, formu- syn: create, call into syn: schöpfen, kreilirati, 

generirati, iz- being, compose, ren; ausbrüten, entnajti, 

narediti, osno- emerge, father, formu- springen, entstehen, 

vati, rojevati, sestavi- late, found, generate, entwickeln, erzeugen, 

ti, si izmisliti, si za- hatch, imagine, make, formulieren, gebären, 

misliti, zaznati, uni- originate, parent, generieren, gründen, 

verzalizirati, uteme- procreate, produce, sich vorstellen, schafljiti, 

zaploditi; sire; fen, zusammensetzen; 

rel: transcendirati, rel: transcend, re- rel: transzendieren, 

reflektirati, mediti- flect, meditate, con- reflektieren, meditierati, 

kontemplirati, template, conceptu- ren, kontemplieren, 

koncipirati, percipi- alise, percept, konzipieren, perzipierati, 

proizvajati, conceive, spawn, ren, produzieren, formulirati, 

domišljati formulate, imagine mulieren, einbilden 

con: ideologizirati, con: ideologise, con: ideologisieren, 

demagogizirati, demagogise demagogisieren, 

ant: posnemati, epi- ant: imitate, epigon- ant: nachahmen, nachgonizirati, 

sholasti- ise, scholasticise folgen 

cirati 

Ustvarjalni akt je vobče sestavljen iz več komponent, 

kot je primer razvoja informacijske zavesti s kompleksom 

⎧ 

⎪⎨ 

konceptualiziranje, 

metodologiziranje, 

kjer ne gre zanemariti ustvarjalne mo- 

⎪⎩ formaliziranje, 

implementiranje, 

či in ustvarjalne strasti sistema konstruirajoče zavesti. Kon-


ceptualiziranje zajema filozofiranje, teoretiziranje in abstrahiranje, 

metodologiziranje vnaša filozofski, abstraktni 

in formalistični red. Formaliziranje uvede rabo informacijskega 

jezika Z kot stroge simbolne izrazoslovne oblike 

v opisovanju informacijskega in zavestnega. Implementiranje 

je naposled strnitev vsega tega kot napotilo za načrt 

in uresničitev informacijskega stroja z zavestjo. 

10.29 Ustvarjalno 

Ustvarjalno se najprej približno pomensko pojavi (nastane, 

začne konstituirati) kot besedno in/ali besednofrazno v 

informonski obliki in te besede in/ali fraze se odložijo v 

naslednji višji entropon. Zgodi se implikacija 

(a; a) [i] =⇒ ⌈a [i] ⌉ [i+1] 

, i ≥ 0 

in odtod pomensko določnejši novi pomen a [i+1] v informacijskem 

prostoru 

(a; a) [i+1] ⇋ 

 

a [i+1] ; ⌈a [i] ⌉ [i+1] 

, i ≥ 0 

Ustvarjalna komponenta informacijske dekompozicije objekta 

a ustvari tako iz izhodiščnega pomenskega kompleksa (informona) 

a [i] z upoštevanjem v njemu nastopajočih fraz 

a [i] najprej novi entropon ⌈a [i] ⌉ [i+1] 

in odtod novi 

informon višjega ranga a [i+1] 

v informacijskem prostoru 

a [i+1] ; ⌈a [i] ⌉ [i+1] 

, i ≥ 0. Pomensko približevanje nekemu 

ciljnemu konceptu se potem nadaljuje rekurzivno z 

informacijskim prostorom (a; a) [i+2] .


To, kar se je v tej proceduri ustvarilo (pojavilo, nastalo, 

konstituiralo) je bila najprej slutnja (začetna zaznava) novega 

pomena fraz v entroponu ⌈a [i] ⌉ [i+1] 

in k temu ustvarjeni 

novi pomen a [i+1] kot informon višjega ranga. Ta zaznava 

fraz a [i] kot potencialno novega je intuitivna, ko 

novega pomena še ni, vendar je tu slutnja obstajanja pomena 

a [i+1] , njegove možnosti, že navzoča. Nastajanje informona 

a [i+1] je tedaj že v domeni pričakovanega, tako da se 

lahko nadaljuje njegovo nastajanje. 

Ta opis potrjuje smiselnost upoštevanja primerjalne tabele 

v treh jezikih v prejšnji meditaciji pri koncipiranju 

ustvarjalnosti informacijske dekompozicije, torej 

njene ustvarjalne komponente v splošni obliki. 

10.30 Transcendentno 

Transcendentno pomeni prekoračeno, preseženo, na sa- 

mem začetku le približnostno raziskovano z gledišča razumevanja, 

pomenskega zapopadanja, kot izkušnja zavestnega 

stanja osredotočenosti na nekaj ob pozorni vzburjenosti. 

Transcendentno je meditacija v stanju natanko določene, 

dokaj specifične, ciljne, objektno usmerjene pozornosti 

in intence. Transcendentno meditiranje je abstraktno, 

objektivno, logično ali njej še skrito informiranje zavesti 

s svobodnim, nedisiplinarnim prekoračevanjem, preseganjem, 

odkrivanjem, onostranjenjem neznanega v znano in 

pomensko utemeljujoče, ki zadeva nekaj kot izbrano, raziskovano 

informacijsko entiteto. Transcendentno je na poti 

novega spoznavanja, pridobivanja novega pomena, je tudi 

čustvo v zadovoljevanju smiselnega in urejenega informi-


ranja nečesa, katerega pomen se zarisuje na obzorju pravkar 

spoznanega. Transcendento je nekaj ustvarjajoče, je 

značilno ustvarjalno informiranje zavesti kot prinašanje 

novega pomena nečesa, je v svojem bistvu tudi informacijska 

dekompozicija, ki izhaja že iz poimenovanega nečesa z 

izrazitim poudarjanjem transcendentne, torej izvirno nove 

in drugačne pomenske domene tako dobljenega, pravzaprav 

pomensko ustvarjenega in s tem določujočega in naposled 

zadovoljivo določenega objekta. 

Transcendentno ni le verbalno nečesa, v etničnem jeziku 

pomensko izraženo in s tem določujoče, je lahko tudi 

znanstveno, matematično, različno formalistično, umetniško, 

strokovno in humano utemeljujoče. Prav iznajdba, 

inovacija, nova abstrakcija, konstrukcija, pristop, metodologija, 

forma, stil, žanr kot noviteta je posledica transcendentnega 

informiranja zavesti, torej posledica posebnega, 

namernega, ustavarjalnega transcendetnega pristopa v 

mišljenju oziroma zavestnem intencionalnem informiranju. 

10.31 Refleksivno 

Refleksivno v zavesti je iz znanega v neznano odbijajoče, 

je v znanem ogledujoče se in v tem znano posnemajoče kot 

ponavljajoče, značilno pomensko krožeče, z novim načinom 

pogleda, izraza, razumevanja, pojasnjevanja, nekakšnega 

poustvarjalnega ustvarjanja. V refleksivnem se tako 

zrcali transcendentno predvsem na bolj disciplinaren kot 

na izrazito inovativen način, je bolj eklekticistično kot izvirno 

ustvarjalno. Kot informacijska krožnost se refleksivno 

nečesa proizvaja oziroma nastaja s ponavljajočim informiranjem, 

dejansko interpretiranjem nastalega pomena v


nov, drugačen, razširjen pomen. Refleksivno s pomenon 

razmišljajočega se kaže kot pomensko porajajoče nečesa, 

ko se iz nastalega pomena poraja dodaten, natančnejši pomen 

nečesa. Refleksivno je tu meditativno, sem ter tja po 

grafu zavesti gibajoče se in krožeče in s tem nova operandno-operatorska 

zaporedja in njihove konkretne jezikovne, 

slikovne, zvočne in druge interpretacije proizvajajoče. Refleksivno 

je zasidrano v vsakdanji neosredotočenosti, spontanosti 

zavestnega informacijskega dogajanja; transcendentno 

je od tega ločeno s pozorno osredotočenostjo na 

izvirno problematiko, z nastajanjem povsem novega pomena 

nečesa. Refleksivno nečesa je njegovo metaforično, 

npr. izraženo pesniško, pomensko ritmično, krožno preskakujoče 

na pomensko nečesno sorodno in drugačno, tudi 

absurdno in nasprotno pomenjujoče, kot pesniško povsem 

nepesniško izražujoče, nekako pesniško formno zanikujoče 

in v vsem tem modno odstopajoče, skratka do skrajnosti 

izrazno postmodernistično. 

Refleksivno v znanosti je izrazito sholastično v tem, ko 

iz znanega, disciplinarno doktrinarnega, razvidega, znanstveno 

pripoznanega in dokazanega, izvaja oz. izpeljuje 

odtenke še ne do kraja razpoznavnega in nepomembne modifikacije 

znanega v okviru znanstvene discipline in napreduje 

takorekoč z majhnimi koraki do navidezno nepomembnih 

novitet. Znanost se vselej izraža in govori jezik 

specifične doktrinarne latovščine, ki je bila nekdaj vidna 

zlasti v latinščini medicinskega izražanja, danes pa prevladuje 

v matematičnem formalizmu disciplin ter v znanstveni 

in strokovni terminologiji in diskurzu. Sholastičnost 

postaja kot metafora ena glavnih značilnosti disciplinarnih


teorijsko znanstvenih in raziskovalnih pristopov, ki se razvidno 

upirajo in nasprotujejo novim ustvarjalnim usmeritvam 

in prav s tem ohranjajo sholastično doktrino kot stabilno 

in varno znanstveno dogajanje in početje zunaj domene 

planetarnega in človekovega preživetja ter kozmične 

aktualnosti. 

10.32 Avtonomna stanja zavesti 

Zavest pozna svoja avtonomna (avtentična) stanja, ki so 

lahko popolnoma neodvisna od resničnostnih in aktualnih 

stanj njenega čut(il)nega okolja. Takšni primeri so abstrakcija 

(matematika), idealizacija, virtualizacija razpoloženj 

in položajev. V teh svojih stanjih se zavest sooča s kolapsi 

zaznavanja in upoštevanja zunanjih stanj in se osredotoča 

na notranjo abstraktnost in pomensko neomejenost. Informacijska 

tehnologija in postkvantna fizika sta vidna in razumljiva 

primera zavestne avtonomije, fizikalne in tehnološke 

izvirnosti, izvirne konceptualne ustvarjalnosti. 

10.33 Ustvarjalnost Huga Wolfa 

Ustvarjalnost Huga Wolfa (H. W.) 25 je razviden primer 

samomotivacije, ki se v smislu Maslowa brezpogojno samoaktualizira, 

zaupa svojemu občutju poslanstva in s tem 

izkazuje protinačelnost motivacije po Maslowu (glej Meditacije 

– na straneh 359–376). Wolfova zavest izbere 

v tem stanju, neupoštevajoč varnost in spoštovanje, 

ustvarjalnost kot svojo samoaktualizacijo. S poznejšim 

25 Ob 150-letnici rojstva sladatelja samospevov Huga Wolfa.


uspehom se ti komponenti potreb dejansko izpolnita šele 

kasneje. 

Ustvarjalnost se Wolfu dogaja s prednostjo pred zagotovljeno 

varnostjo in spoštovanjem, postane mu brezpogojno 

dominirajoča motivacija, ki presega vse drugo, ko 

se zavest sprašuje o njegovi poklicanosti in izbranosti za 

glasbeno kompozicijo samospevov. Ustvarjalnost ga prevzame 

v tistem stanju zavesti, ki je nedognani smisel in 

zanos, pa tudi nesmisel in depresija njegovega početja. Na 

delu je intuitivna ustvarjalnost, ki oblikuje v podzavestnem 

ozadju nadzavestno prikrito spoznavo kot veličino skladanja 

samospevov. 

Za nastajanje samospeva je odločilen tudi pomen spevnega 

besedila; ta pomen je seveda del specifične intence 

skladanja, ki glasbenopomensko uresničuje spevno celoto, 

jo ustvarja v glasbeni harmoniji popolnosti. H. W. jemlje 

oz. izbira besedila, ki se prilegajo njegovi glasbeni, čustveni 

in spoznavni intuiciji, ko ob njih lahko razvnema bogastvo 

glasbenih variacij z izvirnimi segmenti glasbene izkušenosti 

in domišljije. Harmonično usklajevanje mu razvija 

nastajane skladbe kot spev notranjega občutja božanskosti, 

poklicanosti in izbranosti. V tem kontekstu je H. W. 

vrhunski ustvarjalec (glej Meditacijo , str. 177), ko to 

stanje tudi sam zaznava in opisuje, povzdiguje v samozavedanje, 

v samoaktualizacijo, v samomotivacijo. Tako je 

razumeti, da naposled postane tudi žrtev najprej srednjeevropske 

potem pa še evropske glasbene in intelektualne 

kulturne tradicije ustvarjalnega prizadevanja, svojega napornega 

skladateljskega dela. 

Naposled je zanimivo, kako se na njegovih plečih ute-


meljuje t. i. umetniškost z očitno težnjo po opravičevanju 

zgolj oportunizma umetnikov. Z redkimi izjemami je danes 

umetnik predvsem oportunist, ki živi in lagodno preživi 

na račun države.

11 Informacijski graf v sistemu zavesti 

11.1 Temeljnost informacijskega grafa 

Informacijski graf je matematični konstrukt [24] s spe- 

cifičnimi lastnostmi, uporabljen kot temelj informacijsko 

formulskega, shematičnega in naposled zavestnega. Informacijski 

graf je pomenska mreža informacijskih operandov 

in operatorjev, reducirana na najsplošnejšo možno 

rabo zavesti informacijskega. 

Informacijski graf je sistem elementarnih tranzicij oblike 

α |= β, kjer so operandi α, β, . . . vozlišča grafa in operatorji 

|=, . . . povezave med vozlišči. Operandi so samostalniške 

fraze, operatorji pa glagolske. S tega vidika je informacijski 

graf frazeološka tvorba, kjer so fraze jezikovne, 

vidne, slušne in druge umske in čutne narave. V tem 

smislu je graf reducirana podoba kar najbolj splošne rabe 

informacijskega v biološki in informacijski (umetni) zavesti. 

11.2 Graf kot akumulativno izkustvo 

Informacijski graf je vzorčna podlaga akumulativnega 

izkustva, je napotilna osnova informiranja zavesti v odvisnosti 

od trenutnih notranjih (umskih) in zunanjih (čutnih) 

pomenskih impulzov. Informacijski graf deluje tako kot t. 

i. kratkotrajni, delovni in dolgotrajni spomin, kot razpoložljiva 

in nastajajoča mreža operandnih vozlišč (informacijskih 

entitet, enostavnih in sestavljenih operandov) in ope- 

205


ratorskih povezav (enostavnih in sestavljenih operatorskih 

entitet). Informacijski graf je najsplošnejši temelj vsake 

aktualne zavesti. 

11.3 Koncept informacijskega grafa 

Koncept informacijskega grafa se osredotoča na operandne 

in operatorske pomenske fraze (pomenske komplekse, 

podkomplekse) in se tako v sferi etničnega jezika dobesedno 

približuje najnaravnejši, najobičajnejši rabi jezika, in 

tudi intuitivnemu parafraziranju v svojih nastajalnih fazah 

pomena. Informacijski graf posploši formulsko pomensko 

natančnost (pomensko enoumnost) in shematično formulsko 

strukturiranost (brezoklepajnost) v ireverzibilno mrežno 

pomensko platformo. Ta postane tako tisti fundament, 

na katerem se lahko utemeljuje spontanost, asociativnost 

in naposled tudi inovativnost slehernega informiranja zavesti. 

Informacijski graf je bistveni konstituirajoči temelj 

vsake zavesti, njene zadostne in nastajajoče pomenske kompleksnosti, 

poligon delovne sprehajalnosti zavesti. 

11.4 Miselni etnični jezik 

Na področju miselnega etničnega jezika prevladuje asociacija 

in gibanje vdolž in protismerno običajne rabe jezika. 

Formalistično pomeni asociacija skok ali preskok v 

poljubno, naključno, navidezno ali resničnostno aktualno 

vozlišče informacijskega grafa in potem namerno pomensko 

gibanje vzdolž smeri ali protismeri puščic ali povezav 

(operatorskih nosilcev) grafa.


11.5 Informacijski graf kot akumulativna 

entiteta 

Informacijski graf se kot akumulativna entiteta oblikuje 

skozi obdobja razumevanja, npr. etničnih jezikov, vidnih 

in slušnih fenomenov in drugega umskega zapopadanja in 

čutnega zaznavanja. To velja izrecno za umetno informacijsko 

zavest (zapisano, predstavljivo oblikovano zavest), 

ki se z grafom postopno dopolnjuje v kompleksno informacijsko 

organizirano izkustvo, kot nekakšna topografska 

podlaga in kažipot možnosti izražanja, z gibanjem sem ter 

tja po poteh nastalega grafa. 

Graf je enoumno formalistično opredeljen s sistemom 

elementarnih informacijskih tranzicij, ki jih v okviru etničnih 

jezikov sestavljajo operandne in operatorske fraze. 

Fraze so veljavni ali inovativni besedni nizi v okviru rabe 

jezika in jih je mogoče avtomatično identificirati in zbrati 

z računalniško obdelavo obširnih in značilnih besedil iz 

časopisja, leposlovne in strokovne literature. Te fraze so 

na določen način tudi statistično utemeljene, sestavljene iz 

dveh, treh in več besed, klasificirane pa zgolj kot operandne 

(osebkovne) in operarorske (povedkovne) fraze, ki so 

smiselno uporabljive kot informacijski operandi in operatorji. 

11.6 Informacijska gramatika 

Informacijska gramatika je orodje za razreševanje pomen- 

skih podrobnosti v operandnih in operatorskih frazah, ki se 

uporabljajo v formulah kot informacijski operandi in operatorji. 

Na ravni elementarne tranzicije α |= β je grama-


tičnost razvidna: operanda α in β sta enostavni ali sestavljeni 

operand (operandna fraza), operator |= je enostavni 

ali sestavljeni operator (operatorska fraza). Pri kompleksnih 

frazah pa je vendarle dostikrat zaželena in potrebna 

razstavitev fraze v njene elementarejše dele, tako da nastane 

tudi iz fraze kot operanda razčlenjen graf, ki se seveda 

uvrsti v graf nastajajočega sistema zavesti. 

Informacijski graf je usmerjena (z operatorskimi loki 

povezana) pomenska (informacijska) mreža operandov in 

operatorjev in ne skupek nekakšnih sintaksnih dreves, ne 

temelji na logiki sintaksnih dreves (drevesologiji v umetni 

inteligenci), ki je osnova tako imenovanih jezikovnih stavčnih 

analizatorjev (angl. parser). Če je kaj blizu konceptu 

informacijske gramatike, sta to morda besedna in odvisnostna 

gramatika, seveda če bi se kdo lotil tega problema 

v okviru operandnih (osebkovnih, predmetnih in drugih) 

fraz in operatorskih (povedkovnih in drugih) fraz v slovenskem 

jeziku. Cilj informacijske gramatike je razvrstiti elemente 

operandnih in operatorskih fraz v grafično predstavljive 

entitete (vozlišča z usmerjenimi loki). Ta cilj je mogoče 

sistematično doseči na dva načina: formalistično ali 

empirično s pridobivanjem fraz v uporabi etničnega jezika, 

to je z računalniškim zbiranjem možnih fraz v posebni 

banki omenjenih fraznih podatkov. Seveda pa ostaja odprto 

vprašanje oblikovanja povsem novih fraz, ki bi lahko 

podlegla nekim splošnim (abstraktnim) pravilom o dopustnem 

stikanju besed različnih besednih vrst v etničnem 

jeziku. 

Vendar se tu problem informacijske gramatike ne konča, 

saj velja opisano le za področje etničnih jezikov. Infor-


macijski graf je skupek operandov in operatorjev različnih 

fenomenalnih domen, ki so jezikovne, vidne, slušne, še 

drugače čutne, so pa tudi že notranje zavestne (informonsko 

zavestne, večplastno nadzavestne ter entroponsko večplastno 

podzavestne) in podvržene informacijskemu nastajanju. 

Informacijska gramatika je nov koncept, ki sega 

onkraj doslej veljavnega lingvističnega in etnično-jezikovnega 

pomena v domeno informacijsko-zavestnega, z vsem 

drugim fenomenalno mogočim, kjer se združujejo jezikovno, 

vidno, slušno, čutno in duhovno v skupni informacijsko-zavestni 

preplet, ki je najbolje in dovolj eksplicitno 

izražen s kompleksnim informacijskim grafom sistema zavesti. 

11.7 Operandne in operatorske fraze 

Operandne in operatorske fraze so po tem, kar je bilo po- 

vedanega o njih doslej, vendarle okvirno opredeljive. Za 

področje etničnih jezikov, ne bi smelo biti posebnih konceptualnih 

težav. Povsem nekaj drugega pa velja za slušne 

in vidne fenomene zlasti za slednje. 

Operandna fraza je enostavno ali skupkovno, to, kar 

lahko deluje kot smiselni informacijski operand. V enostavni 

informacijski tranziciji α |= β je operand leva in 

desna frazna entiteta. Pri enostavni (enomestni) poimenovani 

frazi problema ni. Pri večmestni operandni frazi 

se pojavi vprašanje, kako so deli fraze morda medsebojno 

(skrito operatorsko) povezani. Nastane vprašanje, ali je 

z dosedanjega informacijskega vidika pomensko ustrezna 

operatorska povezava sploh mogoča. Pojavi se možnost 

uvedbe nekega pomensko praznega stikalnega operatorja,


ki bi označeval zgolj stik dveh in rekurzivno več entitet 

fraze v operandno frazno celoto. 

Sam operator |= je v enostavnem primeru glagol, sicer 

pa operatorska fraza, povezana z glagolom ali celo z več 

ustrezno povezanimi glagoli in samostalniki oz. glagolskimi 

in samostalniškimi frazami. 

11.8 Jezikovna in zavestna mreža 

Jezikovna in zavestna mreža sta pojma, ki sovpadata s pojmom 

krožnega in usmerjenega informacijskega grafa. Postulat 

Hudsonove nove besedne gramatike ([9] 1) se glasi: 

jezik je konceptualna mreža. Konceptualno je pa značilna 

komponenta sistema zavesti, ki snuje koncept. Sistem 

vsestransko medseboj povezanih entitet je mreža, in informacijski 

graf sistema zavesti je, rečeno vobče, krožno prepletena 

pomenska mreža. Jezik je konceptualen v smislu, 

da je v zavesti in s tem posledično tudi v družbeni (komunikacijski) 

skupnosti ([9] 2). Jezikovna mreža je tako 

del v mreži zavesti ali, natančneje, prepleteni jezikovnokomunikacijski 

del prepletenega fenomenalno obsežnejšega 

informacijskega grafa. Seveda velja koncept krožnosti 

tudi za jezikovno mrežo, za njo še posebej razvidno (jasno 

opazno) iz oblike vsakdanjega govora, ki jo lingvisti 

poimenujejo tavtologija. Hudson temu izredno pomembnemu 

fenomenu živega in uporabljanega govora v okviru 

nove besedne gramatike ne posveča nobene pozornosti. 

Gramatika kot jezikovna analiza je seveda abstraktum, 

posebno raziskovalno orodje zavesti, ki se ne ukvarja s trenutno 

dogajajočo se rabo jezika tu in zdaj, v aktualni situaciji 

diskurza. Zaradi tega nastane vprašanje, ali je grama-


tika kot taka sploh lahko aktualna v situaciji rabe jezika. 

11.9 Izkustvena pokrajina sistema zavesti 

 

Izkustvena pokrajina sistema zavesti je informacijski graf, 

kjer ni niti začetka niti konca, je topos prepletenih in vračajočih 

se poti. Po tej pokrajini se trenutno sprehaja aktualna 

zavest o nečem, križem kražem, s prilagajanjem situaciji 

notranje in zunanje usmerjenosti, v okviru prevladujoče 

intence, motivacijsko in naključno, sem ter tja, naprej in 

nazaj. 

11.10 Podzavestni psevdograf 

Podzavestni psevdograf je posebna struktura sistema za- 

vesti. Medtem ko je graf sistema zavesti pomensko popolna 

tvorba operandov in operatorskih povezav, dejansko oblikujoč 

popolno krožno povezanost, ko je vsak operand z 

gibanjem po grafnih poteh dostopen iz vsakega operanda 

prek kratkih do nepredvidljivo dolgih poti, je psevdograf 

na ravni podzavesti tvorba grafnih drobcev, množica delnih 

grafov, ki ponazarjajo operandne in operatorske fraze. 

Pojem matematične množice grafnih drobcev je prava beseda 

za neurejenost oziroma kaos drobcev, saj ti niso posebej 

pomensko urejeni, so pomensko vezani na druge drobce 

zgolj skozi enaka operandna poimenovanja, in tako prosto 

pomensko lebdijo kot naključni, tavajoči in potepajoči 

pomenski delci v kaosu podzavesti, čeprav so na določen 

način pomensko kategorizirani na višji ravni (t. i. sloju)



Podzavest deluje kot nekakšna banka pomenskih drobcev 

na ravni zavesti, uporabna pri oblikovanju konkretnih 

grafnih poti, in zlasti pri transformaciji formalističnih (abstraktnih) 

oblik v naravne oblike, formalistično zajete v 

informacijske formule, sheme, sisteme, grafe, prevedene 

v jezikovne, slikovne, slušne, geometrijske in druge oblike 

naravnih in umetnih predstav. Zajetje tega informacijskega 

kaosa v podzavesti je izkustveno pri naravni zavesti, pri 

umetni informacijski zavesti pa podprto in avtomatizirano 

z računalniškim zajemanjem operandnih in operatorskih 

fraz v frazne banke jezikovnih, vidnih, slušnih in drugih 

informacijskih drobcev. Z opisanim konceptom je določena 

struktura in organizacija podzavestnega kaosa in s 

tem podzavestnega sistema (sloja) prvega ranga, torej kaosa 

entroponske narave. 

11.11 Formalna opredelitev podzavestnega 

 

Podzavestno (entroponsko) je mogoče razumeti natančneje 

in iz drugega zornega kota v formalistični obliki. Kaj je 

v podzavesti formalistično? 

V podzavestnem sloju so poimenovani operandi αi, i = 

1, 2, . . . , n < ∞, ki se uporabljajo pri graditvi informonov 

(pomenskih formul ali shem) αi v sloju zavesti z; to so pomenske 

entitete, ki so kot podzavestne fraze še same lahko 

sestavljene iz osnovnejših operandov, povezanih z operatorji. 

Operandi αi so operandne fraze, kjer fraza označuje 

prav sestavljenost. Operandna fraza je krajša ali daljša for-


mula ali shema formule, torej ⌈αi⌉ ⇋ S⌈αi⌉. Tu je 

pomembna označitev argumenta αi kot elementa podzavesti, 

entropona. Entroponi αi, i = 1, 2, . . . , n < ∞ so 

nekakšni tavajoči drobci podzavesti, ki so pomensko regularno 

strukturirani kot informacijske (pomenske) entitete, 

vendar ne oblikujejo nekakšnega skupnega grafa, podobno 

kot v sloju zavesti. 

Dejansko tako velja neposredno (brez ) αi ⇋ S⌈αi⌉, 

v enostavnem primeru pa, kjer je fraznost nična, αi ⇋ αi. 

V podzavestnem sloju sta tako operand αi kot njegov entropon 

αi. Kadar je operandna fraza prava fraza (proper 

phrase), začenja ta z elementarnim operandom in končuje 

z elementarnim operandom, to je shematično, 

S⌈αi⌉ ⇋ (αi1 |= αi2 |= . . . |= αini ); 

i = 1, 2, . . . , n < ∞ 

V trivialnem primeru je αi ⇋ αi1. 

Kako je pa z operatorsko frazo |=j ? Tudi tu je 

bistvena oznaka |=j, ki poudarja podzavestni značaj operatorske 

fraze. Operatorska fraza je krajši ali daljši niz iztrgan 

iz formule oziroma shema, ki začenja z operatorjem 

in končuje z operatorjem, tako da je vstavljiva med dva 

operanda. Torej 

 

S |=j ⇋ 

|=j1 αj1 |=j2 αj2 . . . αj,mj−1 |=jmj ; 

j = 1, 2, . . . , m < ∞ 

Operatorska fraza 

 

|=j 

 

je formulsko neregularna, saj 

predstavlja operatorsko iztrganost iz konteksta neke for-


mule, kjer velja vobče v obliki informacijske sheme izraz 

β |=j γ, torej nekako odvisno od konkretenga primera, 

npr. striktna postavitev v oklepaje z leve proti desni 

(. . . (( 

 

1. del 

β |=j1 αj1) |=j2 αj2) . . . αj,mj−1) |=jmj γ 

 

 

2. del operatorske fraze |=j 

ko imamo opravka z informacijsko formulo. Smiselna je 

tako obravnava shematskih operandnih fraz S |=j , 

kjer se oklepajni izvor fraze izgubi (izgine). Za sloj podzavesti 

v sistemu zavesti Φ⌈(z; z)⌉, simbolni entropon z, 

lahko tako zapišemo sumarno 

 

n < ∞ 

m < ∞ 

 

z ⇋ 

 

j = 1 

|=j 

 

, kjer je 

n < ∞ 

 

i = 1 

⌈αi⌉ ∪ 

i = 1 

⌈αi⌉ ⇋ 

n < ∞ 

Φ 

i = 1 

⌈αi⌉ (sistem Φ operandov αi) 

in je z matematična množica operandnih in operatorskih 

n < ∞ 

 

fraz ⌈αi⌉ in |=j . Shema tega podzavestnega 

 

i = 1 

sistema je tako 

S⌈z⌉ ⇋ 

m < ∞ 

 

j = 1 

n < ∞ 

⌈S⌈αi⌉⌉ ∪ 

i = 1 

m < ∞ 

 

 

j = 1 

S |=j 

 

množica operandnih in operatorskih shem, ki se pojavljajo 

v grafu zavesti oziroma še prej v shemah informonov αi, 

i = 1, 2, . . . , n < ∞. Slika 36 kaže formalno strukturo 

podzavesti v kontekstu zavesti in nadzavesti.


È È 

 

n < ∞ 

m < ∞ 

S⌈z⌉ ⇋ ⌈S⌈αi⌉⌉ ∪ S |=j 

i = 1 j = 1 

 

 

G⌈(α; α)⌉ ⇋Ë 

G⌈α⌉; G⌈α⌉ 

n < ∞ 

⌈z⌉ ⇋ ⌈⌈αi⌉⌉ 

i = 1 

Primer nadzavesti 

Informonski graf zavesti 

Entroponsko območje operandnih in operatorskih fraz podzavesti 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 2. junija 2007 

Slika 36: Podzavestna, zavestna in nadzavestna formalna struktura 

sistema zavesti, izhajajoča iz konceptov informona, entropona in 

informacijskega prostora. Simboli in G⌈α⌉ so pa definirani v 

Meditacijah 172, 173 in 174. 

11.12 Formalna opredelitev zavestnega 

Formalna opredelitev zavestnega izhaja iz informona αi 

kot pomena poimenovanega αi, i = 1, 2, . . . , n < ∞. V 

zavestnem so tako nakopičeni pomeni poimenovanih entitet, 

ki gledano shematično, sestavljajo mrežo oziroma graf 

poimenovanih entitet (vozlišč), povezanih z operandi (pušcicami), 

katerih pomeni se črpajo iz podzavestne množice 

operatorskih fraz. Strogo pomensko so informoni sistemi 

informacijskih formul, saj le formula (z oklepajnimi pari) 

opredeljuje natančen pomen informonske entitete. V tem 

smislu je mogoče skladno s prejšnjo razpravo o podzavesti 

izraziti formalistično zavestno strukturo v obliki 

 

z ⇋ 

n < ∞ 

Φ αi 

i = 1 

 

 

⇋ Φ α1; α2; . . . ; αn


informonskih grafov v nekakšen zemljevid, po katerem 

se giblje aktualna zavest pri izražanju zavestno nastajajočega. 

Formalno je tedaj mogoče izraziti zavestni graf kot 

zlitje informonskih grafov, to je, 

G z ⇋ 

n < ∞ 

 

i = 1 

G 

αi 

Medtem ko je podzavest matematična množica operandnih 

in operatorskih fraz, je zavestni graf zlitje posameznih informonskih 

grafov, sestavljenih iz opernadov (vozlišč) in 

operatorjev (povezav), ki so operandne in operatorske fraze 

podzavesti. Graf G⌈z⌉ je prikazan v kontekstu podzavesti 

in nadzavesti na Sliki 36. 

11.13 Formalna opredelitev nadzavestnega 

 

Formalna opredelitev nadzavestnega je povsem nova struktura, 

ki temelji na konceptu t. i. informacijskega prostora 

(α; α). Nadzavestna entiteta α se izoblikuje iz zavestnega 

grafa z upoštevanjem podzavestnih operandnih 

in operatorskih fraz, ki se pojavijo kot komponente v nastajajoči 

nadzavestni entiteti α. Iz zlitja zavestnih grafov 

n < ∞ 

izraženega, z G 

αi , in v okviru njega, in še drugač- 

 

i = 1 

nih, tudi novih podzavestnih fraz, se oblikuje nadzavestni 

graf kot komponentni preblisk z vpogledom v še ne uporabljeno 

frazno zalogo podzavesti in pomensko organizacijo 

nastajajočega v informacijski prostor (α; α) kot nadzavestne 

pomenske novitete. Vpogled v zadevno nastajajočo


frazno obliko α informacijskega prostora iz podzavestne 

domene je tu bistven, saj je v njej srž pomenskih novitet 

tako v smislu še neuporabljenih operandnih kot operatorskih 

fraz. Naposled, ko je informacijski prostor poimenovane 

entitete v nadzavesti oblikovan, postane ta del arze- 

nala drugih informacijskih prostorov, torej 

α1; 

(α, α) ∈ α1 ; α2; α2 ; . . . ; 

 

αn


cira operande entropona α, identificira pa tudi operatorje 

entropona 

mα < ∞ 

 

jα = 1 

⌈|=jα⌉, ki so lahko kakršne koli narave. 

Simbola tu ne uporabljamo, saj je ta definiran v domeni 

regularnih fraz podzavesti in ne v poddomeni samih fraz 

(v podfraznem območju operandov in operatorjev). 

Nadzavestni graf je lahko le graf nadzavestno zadev- 

nih (trenutno aktualnih) informacijskih prostorov iz mno- 

α1; 

 

 

žice α1 , α2; α2 , . . . , αk


Ta struktura je v kontekstu s podzavestno in zavestno strukturo 

pokazana na Sliki 36. Seveda je mogoča formalna 

razdelava primerov z več operandi v sloju nadzavesti ter v 

višjih slojih nadzavesti. 

11.14 Sociopsihološki primer razumevanja 

cinizma 

Sociopsihološki primer razumevanja cinizma z začetno 

obliko informacijskega grapha kaže Slika 37. Ta primer 

grafa je lahko izhodišče za informacijsko raziskavo, kjer 

dominira cinizem, in za druge raziskave te značilne zavesti 

v domeni sociologije, psihologije in kognitivnih znanosti. 

Operator na vrhu grafa je operatorska kompozicija, npr. 

nazorno formalno in pomensko natančno zapisana oblika 

(z oklepajnimi pari sistematično od leve proti desni) 

|=gojiti_cinizem_s_prevaro,_z_lažjo,_z_ljubeznijo_do_Partije,_z_zaroto,_z_ideologijo 

⎛ ⎛ 

|=gojiti_cinizem ◦ 

⎜ ⎜⎝ 

⎜ 

⎜ ⎜⎝ 

⇋ ⎜ 

⎜⎝ 

⎜ 

⎝ 

|=cinično_varati 

 

◦ 

|=cinično_lagati 

⎞ 

⎠ ◦ 

|=cinično_ljubiti_Partijo 

⎞ 

⎟ 

⎠ ◦ 

⎟ 

⎠ ◦ 

|=cinično_kovati_zaroto 

⎞ 

|=cinično_ideologizirati 

⎞ 

⎟ 

⎠ 

Podobno je mogoče informacijsko razčleniti tudi operande 

cinizma. Tako je npr., ccinizem_Partije ⇋ ccinizem⌈pPartija⌉, torej 

cinizem, ki zadeva, se tiče Partije. Nadalje velja za cinično 

prevaro ccinična_prevara ⇋ pprevara⌈ccinizem⌉, ko gre za prevaro s 

cinizmom, ki je v ozadju cinizmu pripadne ideologije. Stik


ccinična prevara 

|=gojiti cinizem s prevaro, z laˇzjo, z ljubeznijo do Partije, z zaroto, z ideologijo 

|=cinično varati 

|=varati ◦|=lagati 

|=varati cinično 

ccinična laˇz 

|=cinično lagati 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 17. junija 2007 

|=lagati cinično 

|=lagati ◦|=ljubiti 

: prekinitev zanke 

ccinizem Partije 

|=cinično ljubiti Partijo 

lljubezen do Partije 

|=ljubiti partijski cinizem 

|=zarotniˇsko cinizirati 

|=cinično kovatati zaroto 

 

|=ljubiti ◦ 

|=kovati zaroto 

ccinična zarota 

|=ideoloˇsko cinizirati 

|=cinično ideologizirati 

Slika 37: Sociopsihološki informacijski (pomenski) graf za začetni 

študij cinizma na primeru cinizma totalitarne partije in njene operativne 

zavesti. 

pridevnika in samostalnika se pomensko najustrezneje formalno 

predstavi z operandno frazo, ker je vse drugo lahko 

zgolj pomenski približek. Dvosmerna operatorska povezava 

(dvosmerne dvojne puščice na Sliki 37) je konceptualizirani 

odnosno na njen levi indesni operand kot sistem 

α |=α ◦ |=β β; 

(α ⇄ β) ⇋ 

se nanašajoči konstrukt 

β |=β ◦ |=α α 

pristne (proper) biserialnosti (⇄). 

 

|=kovati zaroto ◦ 

|=ideologizirati 

ccinična ideologija


11.15 Graf kot informacijska metodologija 

 

Graf kot informacijska metodologija (metodološki graf) 

je osnovni pripomoček pri določanju in raziskavi pomena, 

in sicer tako terminalnega (končnega, besednega) kot 

(globinsko) slovničnega (gramatičnega) in pomenoslovnega 

(etimološkega). Na Sliki 7 smo pokazali primer zlitja 

terminalnega, slovničnega in pomenoslovnega grafa za 

koncept (besedo, slovarsko entiteto) »bit«. 

Graf kot informacijsko metodologijo lahko pripnemo 

na entiteto (definicijo pomena besede ali besedne fraze) v 

Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Pri obsežnejših 

definicijah besed v SSKJ se lahko pojavi več grafov 

za posamezno slovarsko entiteto (besedo) in je tako za 

izbrano entiteto mogoče oblikovati zlitje nastopajočih grafov 

v en sam graf (glej Sliko 52, Sliko 53 in definicije zlitja 

v Medit. , str. 281 in , str. 212). 

Graf kot zlitje grafov, tako kot se kaže opazovalcu, 

uporabniku, raziskovalcu, omogoča nadaljnje (dodatno) 

širjenje opredeljenega pomena slovarske entitete in v napredujoči 

raziskavi tudi zlivanje zlitij grafov različnih (sopomenskih, 

protipomenskih, sorodnih, odvisnih, idiomatičnih, 

povezanih, tezavrskih) slovarskih entitet 26 . Ta pri- 

26 Tezaver slovenskega knjižnega jezika je zalogaj, ki se ga v Sloveniji 

doslej ni nihče lotil. Lahko bi nastajal kot mali slovar, postopoma, 

npr. najprej za najbolj znane in pomembne besede sodobne rabe jezikov 

po svetu. Le zakaj SAZU tako trdovratno spi spanje svojega 

preživljanja z davkoplačevalskimi sredstvi in se še ne zaveda, da bo 

prav tezaver odločilnega pomena pri konstituiranju umetne zavesti za 

etnični jezik sistema slovenske jezikovne zavesti.


stop grafiranja in grafnega zlivanja slovarskih entitet je 

pomemben pri informacijski (računalniški, implementacijski) 

obdelavi etničnega jezika, pri izpeljevanju podslovarskih 

enot z opredeljeno raziskovalno intenco. 

11.16 Test s pomensko polnim grafom 

Test s pomensko polnim grafom je smiselno opravljati v 

primerih pomenoslovnih raziskav, ki zadevajo nekaj ali nekoga. 

Takšen graf za testiranje je lahko sestavljen po določenih 

sistematičnih, tudi znanstvenih kriterijih ali pa tudi 

po še vedno skritih principih zavestnega, podzavestnega 

in nadzavestnega izkustva, npr. pri opisovanju značajev v 

umetniški literaturi. To velja tako za stvari kot bitja, ki se 

jim namerava določevati površinski, vsem razpoznavni, pa 

tudi globinski, zakriti, trancendentalni pomen. 

V medicini, psihologiji in sociologiji je takšen postopek 

pomenskega določevanja navadno podzavesten, tako 

pri zdravnikih, psihologih kot sociologih, ali pa se odvija 

po nekih strokovno uveljavljenih načelih, predpisih, 

doktrinah in sholastičnih pristopih. Običajno so pomenske 

analize nečesa ali nekoga pomembne za medijske komentarje 

in sporočila, v katerih se avditoriju približujejo duhovne 

in značajske poteze javnih, pomembnih in znanih 

osebnosti. Zanimivi so lahko značajski pomeni kontroverznih 

in problematičnih osebnosti v politiki, umetnosti, 

znanosti, športu, pa na področju ideologije, zgodovinopisja, 

sistema, totalitarnosti, genialnosti in poprečnosti. 

Prikazani pristop k pomenskemu razčlenjevanju nečesa 

ali nekoga temelji na individualni ustvarjalnosti z intuitivnostjo, 

inventivnostjo, originalnostjo, inovativnostjo in


Zapadlost v ideologijo 

Diverznost 

Niansiranost 

Normalnost 

Deviantnost 

Ideologičnost 

Ciničnost 

Demagoˇskost 

Slepilnost 

Razvpitost 

Populističnost 

Čudaˇskost 

Medijskost 

Individualnost 

Značilnost 

Ustvarjalnost 

Vedênjskost 

Umetniˇskost 

Homeostaznost 

Ustvarjalna samoaktualizacija 

Filozofskost 

Čustvenost 

Znanstvenost Tehnoloˇskost 

Spoznavnost 

Podjetniˇskost 

Motiviranost 

Izrednost 

Razumevanje Temeljna stanja zavesti 

Vzburljivost 

Pozornost 

Zavestnost 

Moralnost 

Politikantnost 

Razumevanost 

Pomenskost 

Informacijskost 

Načelnost 

Neoporečnost 

Kriminalnost 

Karierizem 


Slika 38: Polni informacijski graf za pomensko testiranje analitične 

obveščenosti in razumevanja, zadevajoč pojavnost česa posebej aktualnega 

in/ali koga javno ali zasebno delujočega. 

drugo zavestno fleksibilnostjo znanstvenega razskovalca, 

publicista, literata, umetnika, posamičnika. Polni graf na 

Sliki 38 je zgolj približek k nekemu konkretnejšemu razčlenjevanju 

nečesa in nekoga, ki ga je mogoče na konkretnih 

strokovnih področjih pomensko spreminjati in do-


polnjevati. Graf je kombinacija povezanosti nastopajočih 

komponent, geometričnosti, barvnosti, segmentnosti, preglednosti 

in slikovnosti, spominjajoč na neko Rorschachovo 

packo. Namenjen je pomenskemu raziskovalcu in analitiku, 

ki lahko z njim znatno izpopolnjuje svoje metode 

pomenskega raziskovanja. V tem smislu lahko graf postane 

metodološki, kritiški in izkustveni pripomoček pri ustvarjanju 

zahtevnejših besedil pa tudi drugih pomensko odvisnih 

ustvarjalnih dejavnosti. 

Posamezni segmenti in komponente grafa so bili izbrani 

intuitivno, vendar z določenim znanjem s področja pomenskih 

raziskav v okviru informacijske zavesti. Tu se je 

oblikovala določena terminologija z osrednjim raziskovalnim 

objektom, imenovanim pomen (meaning, Bedeutung). 

Prvi segment grafa je naslovljen Razumevanje z lastnostjo 

ali podnaslovom Informacijskost, ki je hkrati sinonim 

za Pomenskost in v okviru te za Razumevanost. Slednja 

izraža lastnost komunikativnosti, s katero se prenaša pomen 

na individualni in skupinski zavestni ravni, v okviru 

informiranja nečesa ali nekoga. 

Drugi segment zajema Temeljna stanja zavesti in Zavestnost 

je podnaslov tega segmenta, v katerem se nahajajo 

klasične komponente sistema zavesti. Pozornost pomeni 

osredotočenost na določen objekt raziskave, Vzburljivost 

pa občutljivost za objektne posebnosti. Motiviranost 

se konstituira kot splet Spoznavnosti in Čustvenosti, 

ki s Homeostaznostjo nastopajočih komponent ustvarja 

Vedênjskost 

raziskovanega objekta. 

V tretjem segmentu, naslovljenem kot Diverznost, se


podnaslovljena Značilnost raziskovanega objekta dopolnjuje 

še kot Niansiranost, ko se raziskuje njegova Normalnost 

in Deviantnost. Diverznost objekta je tu mišljena kot 

lastnost v pozitivnem in negativnem vrednotnem sistemu. 

Četrti segment se posveča Zapadlosti v ideologijo kot 

značilnemu stanju objekta, njegovi ideološki karakterizaciji. 

Ideologičnost na čelu segmenta je namenjena raziskavi 

spremljajoče Ciničnosti, Demagoškosti in Slepilnosti objekta. 

Njegova Razvpitost in Populističnost izzvenita v 

Čudaškost s potrebo po čim večji Medijskosti. 

Peti segment je naslovljen kot Ustvarjalna samoaktualizacija, 

kot se je izkustveno oblikovala v pozitivni ali 

pa tudi hudodelski smeri. Individualnost na čelu segmenta 

sprašuje po Ustvarjalnosti objekta kot njegovi ciljni usmerjenosti, 

ki se izraža kot Filozofskost njegovega informiranja, 

prepojenega z Umetniškostjo, kritično Znanstvenostjo, 

nadarjenostjo v Tehnološkosti in določeni Podjetniškosti. 

V vsem tem se išče Izrednost objekta kot odlika njegove 

Individualnosti. 

Šesti segment obsega Karierizem, podstat katerega je 

pokončna, največkrat pa oportunistična Politikantnost (ne 

političnost), tista osnovna interesna lastnost raziskovanega 

objekta, ki največkrat ali najbolj določa njegovo Moralnost 

ali pa tudi tradicionalno Kriminalnost sedanjosti in preteklosti. 

Kot dragocenost se iščeta objektna Neoporečnost in 

Načelnost npr. v objektivni poštenosti ali celo v ideološki 

sprevrženosti. 

11.17 Konstruiranje besedila iz grafa 

Konstruiranje besedila iz grafa je lahko računalniško pod-


Znanje, arhiv 

reprezentativnih 

besedil 

ter ju uporabi za 

prebrana z 

Slovarja samostalniških 

in 

glagolskih fraz 

Računalnikom 

in/ali človekom 

ki konstruira z 

uporabo predpisanih 

pravil 

ter vstavi izvirno konstruirane fraze v 

Poimenovanje vozlišč in poimenovanje 

povezav v polnem ali nepolnem krožno 

prepletenem informacijskem grafu 

ter vstavi to eventualno v 

in s tem 

Oblikovanje besedila s stavki, ki pomensko 

opredeljujejo, definirajo in pojasnjujejo v 

grafu nastopajoče samostalniške fraze 

c○ Anton P. Železnikar, 4. september 2009 

Slika 39: Postopek oblikovanja polnega ali nepolnega informacijskega 

grafa in odtod stavkov, s samostalniškimi frazami poimenovanimi 

vozlišči in povezavami v obliki glagolskih fraz iz slovarja, ali 

preprosto s svobodnim znanjem etičnega jezika oblikovalca ali z njegovim 

obvladovanjem znanja iz drugih medijev. 

prto ali individualno. Slika 39 prikazuje graf tega oblikovanja 

od začetka do konca. 

Najprej oblikujemo krožno prepleteni informacijski 

graf v polni ali nepolni obliki. Pri samem koncipiranju ne-


ke ideje izberemo ključne samostalniške fraze iz kakšnega 

arhiva ali preprosto z uporabo znanja, ki ga že imamo. Število 

samostalniških fraz naj ne bo premajhno, ker sicer iz 

teh predpostavk nastala študija ne bo dovolj relevantna ne 

za sebe ne za druge. To število tudi naj ne bo preveliko, da 

se ne izgubita intenca in motivacija raziskave. V začetnih 

informacijskih grafih je to število omejeno na 36, vozlišča 

so kot konktretna poimenovanja postavljena pregledno v 

krogu in ponavadi še v pomensko kategoriziranih skupinah 

oz. v grafu razvidnih barvnih segmentih (glej Sliko 38). 

11.18 Splošna metodologija pomenske raziskave 

s polnim informacijskim grafom 

 

Splošna metodologija pomenske raziskave s polnim in- 

formacijskim grafom temelji na uporabi operandnih oz. 

samostalniških fraz v vozliščih grafa in operatorskih oz. 

glagolskih fraz kot povezav (vezi) med vozlišči. Barvno 

segmentirana podoba polnega informacijskega grafa, z vrisanimi 

povezavami vozlišč ali brez njih, oblikuje pregledno 

in konceptualno zasnovano situacijo kot temelj globinske 

in raznolike raziskave z razpravo o določenem pomenskem 

(informacijsken) problemu dinamičnega stanja zavesti, 

v etničnem ali umetnem (strokovnem, znanstvenem, 

abstraktnem, matematičnem) jeziku. Grafni način raziskave 

je preglednejši in povednejši od običajnega seznamskega 

načina naštevanja operandov oz. samostalniških fraz. 

Polni informacijski graf je struktura za prikaz popolne 

povezave vozlišč, ki je v konkretnem raziskovalnem pri-


Vozliˇsče 13 • 

















• Vozliˇsče 10 


Vozliˇsče 28 • • Vozliˇsče 29 
















c○ Anton P. ˇZeleznikar, 14. april 2010 

Slika 40: Polni informacijski graf z eno naslovno temo, s 36 rdeče 

označenimi vozlišči in njihovimi povezavami (črna mreža povezav). 

meru ponazorjena z največ 36-imi ali manj vozlišči 27 , to je 

s splošnim grafom na Sliki 40. 

Vozlišče 1 je naslovno, ciljno poimenovano, izhodiščno, 

ostala so komponente tega vozlišča in zaradi popolne 

krožne povezanosti vozlišč razumljena tako, da lahko tudi 

27 Število 36 je maksimirsano s posebnim risalnim programom, ki je 

nastavljiv za poljubno manjše število.


sama prevzamejo vlogo naslovnega vozlišča. Povezanost 

vozlišč je tako krožnopolno prepletena. 

Raziskava se večkrat usmerja v probleme določenih 

pomenskih nasprotnosti (ortogonalnosti), in ko se primerjata 

dve izhodiščni nasprotji, dobimo graf na Sliki 42. Tako 

sta npr. dve diagonalno nasproti ležeči vozlišči v razmerju 







Vozliˇsče 1 ′ • 













Vozliˇsče 10 ′ • • Vozliˇsče 11′ 


• Vozliˇsče 12 ′ 















Slika 41: Polni informacijski graf z dvema naslovnima temama, s 

po 18 rdeče označenimi vozlišči in njihovimi povezavami (črna mreža 

povezav). Vozlišči »Vozlišče i« in »Vozlišče i ′ « sta navadno pomensko 

nasprotni (antonimni, pomensko ortogonalni).


Območje i 

Neidentificirana območja 

• 

ai1 • 

• 

ai2 • 

· · · • 

• 

aini • 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Neidentificirana območja 

• 

• 

• · · · 

• a2n2 

• 

Območje 2 

• 

• a22 

• a21 

• a1n1 

• · · · 

• am2 

• am1 

• a12 

• a11 

• · · · 

Območje 1 

• amnm 

Območje m 


Slika 42: Polni informacijski graf z m naslovnimi, tudi medsebojno 

pomensko odvisnimi temami in še Nedefiniranimi območji kaže možnosti 

tematske pomenske sorodnosti in/ali diverzije, in s tem pomensko 

raznolikost, relativnost in nasprotnost v nastali situaciji razprave, 

identifikacije, dvoma in pritrjevanja. 

sopomenke in protipomenke ali v relativnem pomensko 

nasprotnem razmerju. Na sliki sta mišljena dva (brez črtice 

in s črtico) pomensko (raziskovalno) strnjena segmenta, ki 

bi ju lahko tudi različno segmentno obarvali. 

Nadaljni primer grafične predstavitve pokaže možno 

obstrakcijo (in formalizacijo) na m posamičnih primerov,


ki so v okviru polnega grafa medsebojno pomensko povezani 

v pritrdilnem in/ali nasprotnem smislu. Iz Nedefiniranih 

območij se lahko rekrutirajo nova pomenska območja, 

ki se vključujejo v pomenski kontekst polnega grafa. 

Naposled je mogoče tudi opustiti prikaz vsestranske povezanosti 

vozlišč in risati polne grafe brez njih, ohraniti pa 

radialno preglednost nastopajočih vozlišč. 

11.19 K definiciji polnega grafa 

Polni graf je dana vozlišča povezujoči pomenski poten- 

cial, ki povezave izkoristi kot npr. jezikovno, mentalitetno, 

čutno ali kakorkoli smiselne, ali pa jih kot nesmiselne 

izkoristi metaforično ali pa sploh ne. Skozi čas in situacijo 

lahko vsaka vozliščna povezava v polnem grafu postane 

pomensko primerna, celo večkratna (paralelna) in v 

tem inovativna, izvirna, podvržena ustvarjalnosti zavesti, 

ki je graf oblikujoča. V tem smislu je polni graf obratno 

tudi zavest določujoča forma, torej pomenski potencial 

delnega ali celo celotnega aktualnega sistema zavesti, njegov 

grafni odtis, po katerem se lahko giblje trenutno intencionalna, 

delujoča, operativna zavest. S tem je upoštevano 

tudi tisto ozadje zavesti, ki trenutno ni intencionalno ali 

pa sploh še ne aktualno, je pa v polnem grafu potencialno 

navzoče. Polni graf izraža tako polno potencialnost neke 

zavesti, njene forme mentis, tako ali drugače, deluje kot 

mogoč izum nad obstoječo pomensko izumljenostjo.

12 Komunikacijsko 

12.1 Razumevanje komunikacijskega 

Komunikacijsko je mogoče razumeti kot monolog, dialog 

in sociolog. Komunikacija kot monolog izpostavi zaimek 

Jaz, in s tem tudi Jaz sem kot osnovo samozavedanja, samospraševanja 

in samoodgovarjanja. Komunikacija kot 

dialog doda še zaimek Ti in s tem zavedanje Midva sva 

kot osnovo za najino skupno zavedanje, spraševanje in odgovarjanje. 

Podobne vrste komunikacije veljajo še za On, 

Ona, Ono, Mi, Vi, Oni in One skupaj z glagolskimi oblikami 

je, smo, ste, so. Sociolog pomeni komunikacijo več 

osebkov z več osebki. Vsaka oblika komunikacije je informacijsko 

krožna v monologu, dialogu in sociologu. Komunikacijsko 

je informacijsko interaktivno, prepleteno, krožno, 

porazdeljeno in v tem tudi pomensko, razumljivo, 

prenosljivo. 

12.2 Komunikacijsko kot primer informacijskega 

 

Komunikacijsko je le poseben primer informacijskega. 

Gre za informacijsko tranzicijo od ene informacijske entitete 

do druge. Ta tranzicija je informacijski operator med 

in z informirajočim in informiranim in vice versa. Komunikacija 

temelji na informacijski krožnosti med komunicirajočimi 

in komuniciranimi entitetami in seveda na njihovimi 

informacijskimi prepletenostmi. Komunikacija temelji 

na upoštevanju tranzicije v celoti, na izrazu, ki ga 

232


oblikujejo informirajoče, informacijski operator in informirano.

13 Jezikovno 

13.1 Informacijska raznovrstnost jezikovnega 

 

Jezikovno zavesti ni zgolj etnično, je še tuje, abstraktno, 

umetno, slikovno, zvočno ter drugače umsko in čutno zaznavno. 

Etnični (materni, naravni) jezik je le navidezno 

vseobsegajoč medij, dejansko pa se sklicuje v sistemu zavesti 

na vse mogoče drugačne fenomene, ki so zlasti slikovni 

in zvočni. Ta fenomenološka prepletenost se dogaja 

pretežno podzavestno, ko vstajajo različne podobe v zavest 

in pomensko zaokrožajo objekte zavestnega izrazja. 

13.2 Poimenovanje kot zavestna odločitev 

 

Poimenovanje nečesa je zavestna odločitev, ki ima svojo 

kompleksno strukturo in sproži nastajanje pomena za poimenovano. 

Poimenovano je lahko beseda, fraza, ali obsežnejša 

struktura etničnega jezika, vidna podoba, slikovni 

vtis, zvočna predstava in/ali kako drugače notranje in čutno 

izkušeno. Če se npr. izgubi (pozabi) ena vrsta poimenovanja, 

obstaja še vedno druga vrsta vtisa nečesa. Poimenovano 

je tako vselej izhodišče za nastajanje pomena v fazi 

zavesti. Poimenovano kliče v zavest za nastajanje pomena, 

v sloje zavesti, podzavesti in nadzavesti, sem ter tja, 

krožno obnavljajoče in nastajajoče, z ohranjanjem bistva 

poimenovanega, dokler se ne zadovolji z doseženim in odneha, 

ko preskoči na drug objekt neposrednega zavedanja. 

234


13.3 Ko se razvije, postane cinizem 

Ko se razvije, postane cinizem dominantna preokupacija 

zavesti, doživljajski stil informiranja, oblika miselnega in 

jezikovnega izražanja. Naj bo cinizem, njegov informon, 

že zadovoljivo definiran v etničnem jeziku (npr. v Meditaciji 

175). Čeprav je definicijo cinizma mogoče širiti in 

napisati o njem izčrpno razpravo (glej idelogical cynicism 

[31] str. 93–94), ostajajo njegove osnovne komponente ali 

njegova osnovna čustva vendarle 

prevara laž ljubezen do cinizma zarota ideologija. 

Ideologija se tu izraža kot posebna ljubezen do cinizma, ko 

cinizem doseže svoj globlji smisel varanja, laži in zarote 

kot vrednota individualne in skupinske komunikacije, stil 

komunikacijske nadzavesti. Ta potem vedenjsko obvladuje 

zavest in podzavest kot cinično podobo sveta, družbe, kulture, 

države, zgodovine, filozofije in naposled duha. Npr. 

obdobje totalitarizma postane tako izraz dominacije ciničnega 

informiranja sistema zavesti 28 . Cinizem je nasploh 

verni spremljevalec totalitarne in posttotalitarne ideologije, 

28 Trg Nebeškega miru in brutalen pokol navadnih demonstrantov 

je cinizem brez primere v novejšem času kitajske zgodovine. Likvidacija 

Ivana Krambergerja je ciničen podvig komunistične nomenklature 

v poosamosvojitvenem času Slovenije. Nastopi male prevarantke, 

filozofinje, lažnivke, ljubiteljice cinizma, zarotnice in ideologinje, 

ki obdarja slovensko javnost s svojim čustveno nabitim ustavljanjem 

desnice in preračunljivim cinizmom hkrati, ga variira in aplicira 

na dnevno dogajanje in vsiljuje kot zlobno koncipirano resnico 

za zavestno zaostali del domačega prebivalstva, je medijski fenomen 

Slovenije (2007).


življenskih navad in vrednot komunističnega obdobja, je 

odmev informacijske sprevrženosti v današnji čas. 

13.4 Raba etničnega jezika 

Raba etničnega jezika je sistemu zavesti najbolje spoznavno 

razvidno, refleksijsko občuteno, motivirano in pozorno informacijskopomensko 

obnašanje, ki išče ravnovesje med možnim in 

dejanskim izgovorjenega. Že res, da struktura in pomenska 

organizacija etničnega jezika določata nastajanje razumljivega 

(kodificiranega) jezika, vendar ostaja pri tem še 

vedno t. i. ustvarjalnost kot izbira jezikovnih entitet in določene 

smiselne orienracije, kjer je ustvarjalnost pogojena 

z osredotočeno in vnaprej dano govorno intenco. K temu 

pa je potrebno domisliti še vse druge prebliske in uporabo 

transcendenčne ustvarjalnosti, ki vselej poskuša ujeti smisel 

in duha neizrekljivega v neizgovorjeno. Pomembno 

vlogo odigrava v tej ustvarjalni zavestni igri na novo domišljena 

metaforičnost in uporaba drugačnih pomenskih in 

protipomenskih jezikovnih entitet in seveda tudi gledanje v 

zakladnice pomenskosti drugih, zlasti razvitejših etničnih 

jezikov. 

Ustvarjalnost rabe etničnega jezika se tako sestavlja in 

konstituira s pomenskim prepletanjem vrste komponent, ki 

naposled s svojo posamično informacijsko kompleksnostjo 

in informacijsko kompleksnostjo zavestnosnega ustvarjalnega 

sistema vzpostavijo ustvarjalno učinkovanje, to je 

rabo jezika, ki izkazuje oblikovno (gramatično, pravopisno) 

in pomensko odličnost. Če umetniški literarni jezik ne 

dosega tega zahtevnega vrhunca, v katerem so zajeti opisani 

ustvarjalni impulzi rabe jezika, bo lahko zadovoljil le


namero po zgodbi, ki pa ne bo pustila pomnljivih sledi v 

zavesti literarnega uživalca. Zato ostaja veliko vprašanje, 

do kakšne stopnje se je razvil etnični jezik, ki vrhunskega 

izraza literarnega jezika doslej ni zmogel. 

Samokritična pisalna refleksija 

literarno ustvarjenega 

(1) 

Vrhunska literarna ustvarjalnost 

Intenca doseganja literarno 

vrhunskega 

(3) (4) 

(7) 

(8) 

Izboljšava, 

dopolnjevanje 

c○ Anton P. Železnikar, 29. aprila 2008 

(9) 

Pozornostna osredotočenost na 

tematski literarni objekt 

(10) 

(5) 

(11) 

Vrhunsko literarno besedilo 

Transcendenca v iskanju objektno 

izvirnega 

(6) 

(12) 

(2) 

Intuicija v pričakovanju nepredvidljivega 

in ustvarjalno impulznega 

Operatorske glagolske fraze: 

(1) zahteva [pričakuje, predvideva]; (2) ko se pomensko veže z [umešča v]; (3) 

zadevajoč [tikajoč se]; (4) usmerjene s; (5) s; (6) in; (7) se oblikuje s, podleže; (8) 

ko z; (9) popravlja, pomensko preureja; (10) (ki) objektno precizira; (11) presežno 

prispeva v; in (12) navdihujoče oblikuje. 

Slika 43: Pisanje vrhunske literature je specifičen ustvarjalni pristop 

v sistemu individualne informacijske zavesti, v katerem se konstituira 

ustavarjalnost kot sestava značilnih ustvarjalnih komponent (operandnih 

samostalniških in operatorskih glagolskih fraz).


Informacijska raziskava literarnih besedil ostaja neizprosno 

kritiška do umetniških in vsebinskih pomnakljivosti 

domače in tuje literature 29 . Prikazani graf na Sliki 43 

lahko rabi kot opomnik in napotilo pri ustvarjalnem pisanju 

literature. Gornja zanka na sliki, ki jo oblikujejo 

usmerjene operatorske poti (1), (3), (4), (5), (6) in (2), je v 

bistvu opredelitvena zanka Vrhunske literarne ustvarjalnosti. 

»Vrhunska literarna ustvarjalnost zahteva [pričakuje, 

predvideva)] Samokritično pisalno refleksijo literarno ustvarjenega, 

zadevajoč [tikajoč se] Intenco[e] doseganja literarno 

vrhunskega, usmerjene s Pozornostno osredotočenostjo 

na literarni tematski objekt s Transcendenco v iskanju 

objektno izvirnega in Intuicijo v pričakovanju nepredvidljivega 

in ustvarjalno impulznega, ko se pomensko 

veže z [umešča v] Vrhunsko literarno ustvarjalnost.« 

Vrhunsko literarno besedilo nastaja z informiranjem 

štirih prekrivajočih se zank v spodnjem delu grafa, kot 

je razvidno iz Slike 43. Prvo zanko oblikujejo usmerjene 

operatorske poti (7), (3), (8) in (9) s krožno formulo 

»Vrhunsko literarno besedilo se oblikuje s [podleže] Samokritično[i] 

pisalno[i] refleksijo[i] literarno ustvarjenega, 

zadevajoč [tikajoč se] Intenco[e] doseganja literarno 

vrhunskega, ko z Izboljšavo, dopolnjevanjem popravlja, 

29 Zanimivo, da literarna kritika ne postavlja svojih kriterijev v smislu 

samega pisanja oz. ustvarjanja vrhunske literature. V literaturi kot 

umetnosti nasploh prevladuje načelo nekakšnega ad hoc (kar tako, tja 

v en dan, formskega) pristopa, ki predvsem oblikuje zgodbo in skrbi 

za njeno odvijanje. Kriteriji za razvoj zavesti pri bralcu ostajajo navadno 

v podzavestnem ozadju. Ta pedagoški impulz pri piscih ni razvit 

ali ni v ospredju.


pomensko preureja Vrhunsko literarno besedilo.« Ta zanka 

v bistvu naknadno popravlja besedilo in ga vrhunsko 

oblikuje še s preostalimi spodnjimi tremi zankami. 

Zanka z usmerjenimi operatorskimi potmi (7), (3), (4) 

in (10) predstavlja krožno formulo »Vrhunsko literarno 

besedilo se oblikuje s [podleže] Samokritično[i] pisalno[i] 

refleksijo[i] literarno ustvarjenega, zadevajoč [tikajoč se] 

Intenco[e] doseganja literarno vrhunskega, usmerjene s 

Pozornostno osredotočenostjo na literarni tematski objekt, 

ki objektno precizira Vrhunsko literarno besedilo.« 

Zanka z usmerjenimi operatorskimi potmi (7), (3), (4), 

(5) in (11) na Sliki 43 predstavlja krožno formulo »Vrhunsko 

literarno besedilo se oblikuje s [podleže] Samokritično[i] 

pisalno[i] refleksijo[i] literarno ustvarjenega, zadevajoč 

[tikajoč se] Intenco[e] doseganja literarno vrhunskega, 

usmerjene s Pozornostno osredotočenostjo na literarni 

tematski objekt, s Transcendenco v iskanju objektno 

izvirnega presežno prispeva v Vrhunsko literarno besedilo.« 

Zadnja zanka z usmerjenimi operatorskimi potmi (7), 

(3), (4), (5), (6) in (12) predstavlja krožno formulo »Vrhunsko 

literarno besedilo se oblikuje s [podleže] Samokritično[i] 

pisalno[i] refleksijo[i] literarno ustvarjenega, zadevajoč 

[tikajoč se] Intenco[e] doseganja literarno vrhunskega, 

usmerjene s Pozornostno osredotočenostjo na literarni 

tematski objekt, s Transcendenco v iskanju objektno 

izvirnega in Intuicijo v pričakovanju nepredvidljivega 

in ustvarjalno impulznega navdihujoče oblikuje Vrhunsko 

literarno besedilo.« 30 

30 Graf na Sliki 43 se lahko uporablja ne le pri pisanju vrhun-


13.5 Pot k cilju 

Pot k cilju je v sistemu zavesti metafora za informiranje 

informacijske entitete, ki si z informiranjem nabira in dopolnjuje 

svoj raznovrsten pomen. Pomen je tu cilj, ki ni 

nikoli v celoti dosežen, nikoli dovolj podroben, razdelan, 

dokončno natančen in določen. Pomen poimenovane informacijske 

entitete je vrednost, kateri se informiranje približuje 

na infinitezimalen način, je kot nikoli dokončno doseženo 

upanje, želja, izmikajoča se končnost nekje v nedokončanosti. 

Konec poti bi lahko bil brezup (obup, dvom), 

odpoved (odpor, izpolnitev), dosežena končnost (zastoj, 

smrt). 

13.6 Kultura 

Kultura je predvsem pomenski (čustveno duhovni, čutno 

zaznavni) koncept za zavest, ki se je specifično razvila in 

izkustveno oblikovala skozi daljše obdobje bivanja. Tako 

pridobljena posebna zavest se lahko zoperstavi močnejšemu, 

duhovno razvitejšemu, pametnejšejmu, nasilnemu, zaostalemu, 

nazadnjaškemu. Kultura zavesti gospoduje s 

svojo razvitostjo k ustvarjalnosti in vednosti v stvarnem 

okolju informacijskega dogajanja. Razvita zavest pomeni 

informacijsko polnost same zavesti z zadostno refleksijo, 

ske umetniške literature, temveč prav tako v vrhunski filozofiji, vrhunski 

esejistiki, vrhunskemu komentarju in celo v znanosti. Medtem 

ko filozofija, esejistika in komentar niso informacijsko (pomensko) 

strukturno omejene, se mora diciplinarna znanost izogibati 

transcendenčnemu in intuitivnemu pristopu (inovacijskemu preseganju 

znanega) pri pisanju svojih razprav.


intuicijo, transcendenco in koncentracijo, njeno podzavestno 

poglabljanje in hkrati doseganje nadzavestnih spoznavnih 

in čustvenih dimenzij. 

13.7 Kaj je poimenovano brez pomena? 

Kaj je poimenovano brez pomena? V jeziku je to ime, ge- 

slo, ki ga (še) ni v slovarju. S čim je ta situacija primerljiva 

v fizikalnem svetu? Veliki pok je dogodek v času nič, ko 

se ni iz njega še nič fizikalnega razvilo. V tem trenutku je 

vse še v točki kot abstraktnemu objektu točkovnega. Veliki 

pok je kot namera (intenca) ali vzrok v trenutku nič, da 

se iz točke, kot njegova posledica, začne razvijati vesolje. 

In kakšna je tu primerjava z informacijskim? 

Poimenovani operand a je sam zase, še brez pomena, 

kot abstraktna točka. V tej začetni situaciji je vse še v 

a kot abstraktni informacijski točki (ali vozlišču v prihodnjem 

grafu, ki bo nastal). In kje je tu entiteta velikega 

poka, ki namerava oz. povzroči razvoj pomena iz te začetne 

točke oz. situacije? Očitno je tu v tej vlogi informacijska 

dekompozicija, , ki naj bi začela razvijati pomen 

operanda a takorekoč iz informacijskega niča kot začetno 

stanje ⌈a⌉, čeprav za operand a, kot nekaj popolnoma neznanega, 

še ni dana nobena začetna referenca. To bi bila v 

dekompozicijski domeni seveda izjemna situacija. Dejansko 

je v informacijskem primeru že samo poimenovanje 

povezano z neko izkušnjo neznanega, ki ima svoje pomensko 

okolje. Tudi veliki pok je v okviru fizikalne teorije 

neki ponovljeni dogodek, ki izhaja iz podmene, da se po 

poku vesolje širi do nekega mejnega stanja, potem se pa 

(zaradi gravitacije) začne krčiti prav do točke, ki označuje


stanje ničtega časa. In to dogodje poka, širjenja in kolapsa 

vesolja nima začetka, poki in kolapsi si sledijo od pamtiveka 

in se ponavljajo v nedogled. 

Fizikalno, kot je bilo pravkar opisano, si je izmislila 

človekova zavest, njena informacijska narava, ki je napolnjena 

z raznovrstnim pomenom, od jezikovnega, umskega, 

znanstvenega do čutno zaznavnega. Pomen fizikalnega opisa 

fenomena »vesolje« je gotovo nastal iz nič, saj ga ob 

samem poku še ni bilo. Zaradi rojstev in smrti vesolij se 

izniči tudi njihova zgodovina, izgine vsakršnja še tako genialna 

izkušnja, se ničesar izkustvenega (literarnega, digitalnega, 

informacijskega) ne prenese v novo ali drugo vesolje. 

Vzporedna vesolja so pa verjetno medsebojno povsem 

izolirana, brez informacijske povezave in s tem medsebojno 

neopazljiva. Ker je vesolje naposled le končna 

tvorba v časoprostoru, je obstoj vzporednih vesolij hipoteza 

z verjetno možnostjo. 

Vprašanje, ki se postavlja samo zase, je začetna, informacijsko 

(pomensko, vsebinsko) neskončno koncentrirana 

točka (fizikalna singularnost), nad katero se bo izvršil veliki 

pok. Ker je veliki pok le neke vrste razklenitev (odprtje) 

te točke v fizikalno in s tem informacijsko dogajanje, 

so v njej navzoče tudi procedure, ki po poku vesolje razvijajo 

od časovne točke nič dalje. S tem začne teči tudi fizikalni 

čas, ki je le posebna oblika informacijske entitete, 

zavestno pojasnljiva npr. s Sliko 57. Začetna točka brez 

velikega poka deluje tudi kot informacijska singularnost, 

kar pomeni, da sploh ni poimenovana in informacijsko ne 

obstaja. Šele ko rečemo, da je to točka oz. operand a, je 

tu poimenovanje, iz katerega se mora razviti opisano po


velikem poku. In kaj je v tem primeru informacijski veliki 

pok ali celo logični veliki pok? Je torej obstoj operanda a 

premisa vsega, kar sledi? 

Opisana dilema narekuje koncept, da mora biti v vsakem 

informacijskem operandu, v njegovi organizaciji, vsebovana 

tudi procedura informacijske dekompozicije, ki razvija 

pomen operanda do nekega pomenskega stanja, ki 

pa nikoli ni končno, saj obstaja še vedno možnost infinitezimalnega 

približevanja nikoli doseženemu in dokončno 

znanemu cilju. Ta pogoj je izpolnjen sistemsko: v sistemu 

informacijske zavesti na Sliki 52 in Sliki 53 obstajajo informacijske 

dekompozicije, ki konceptualno in formalistično 

povezujejo operande in dekompozicije in tako razvijajo 

pomene v informacijskem dogajanju sistema z zavestjo. 

V točki velikega poka je tako zaprt tudi sistem za 

razvoj vesolja po poku. Sama točka je tako še nerazviti 

fizikalni sistem z vsemi zakonitostmi, ki si jih je izmislila, 

matematično in fizikalno konstruirala sodobna fizikalna 

zavest. V točki se tako nahaja ves fizikalni in s tem 

informacijski nastajalni (širitveni in skrčitveni) potencial. 

13.8 Informacijsko razumevanje vesolja 

Informacijsko razumevanje vesolja lahko poseže vsaj za- 

enkrat dlje od teorijskega fizikalnega razumevanja vesolja 

in njegove dinamike. Prav grafna predstavitev odpre nekaj 

možnosti alternativnega sklepanja o naravi vesolja, ki 

se razvije takorekoč iz nič v neznanske širjave, potem pa 

se začne krčiti, ko naposled izgine v singularni fizikalni 

točki. Tu pristane fizikalna logika v objemu matematičnega 

grafa kot izrazito idealistične podobe, ki odpre sicer


Ravnovesje 

ˇSirjenje vesolja 

Veliki pok 

Krčenje vesolja Veliki skrč 


Točka 

Slika 44: Grafična predstavitev vesoljske dinamike t. i. oscilatornega 

vesolja, ko se to razvija iz in skrčuje v singularno točko. 

zastrti pogled na drugačne možnosti fizikalnega sklepanja. 

Graf informacijskega in s tem še drugačnega fizikalnega 

pogleda kaže Slika 44. 

Dileme, ki nastanejo ob tem grafu, so seveda številne. 

V Točki je koncentriran celoten fizikalni potencial, z dinamizacijo 

katerega se vesolje širi in krči v svoji ekstremni 

stanji: ravnovesje in singularno točko. Veliki pok in Veliki 

skrč sta le poimenovanji za fenomen eksplozije in fenomen 

implozije vesolja. Potencial obeh je seveda vsebovan 

že v Točki. Od tu dalje je tudi jasno, da je vpliv Točke eksistenten 

in s tem konsistenten za preostala vozlišča grafa. 

Bistven fizikalni problem je neke vrste reverzibilnost 

fizikalnega dogajanja, ki v primeru dvosmernega grafa na


Sliki 44 (povezave oblike so dvojne puščice ←→) ne 

bi nujno pomenila odvijanje časa v negativno neskončnost, 

temveč prehode iz trenutnih stanj v prejšnja stanja vesolja, 

vendar v nasprotni smeri. Tu se pojavi kolizija s poimenovanjem 

vozlišč in njihovimi pomeni v etničnem jeziku na 

eni strani in z obrnljivostjo pomena operandov (vozlišč), 

ko bi npr. v primeru obratnih povezav iz Širjenja vesolja 

nastalo Obratno širjenje vesolja in torej ne Krčenje vesolja. 

13.9 Etnični jezik 

Etnični jezik je v svojem dogajanju in naravi prav gotovo 

tudi nagonski, intuitiven in spontan, po drugi plati je pa 

tudi dokaj intenčen, nameren, usmerjen v obravnavo trenutno 

poimenovanih svojih predmetov, gibajoč se po jezikovni 

grafni pokrajini s konkretnimi vozlišči, ki so konkretne 

samostalniške fraze, medsebojno povezane s konkretnimi 

glagolskimi frazami. Za jezikom stojijo osvojene 

reprezentacije, predstave in predstavitve, že kar ustaljene 

notranje oblike, jezikovno poimenovane in brez pimenovanj, 

s svojo kontekstno pomensko naravo, s svojo splošnejšo 

psevdojezikovno predstavitvijo v okviru celotnega 

sistema zavesti, tudi ko jih ni mogoče še ali več jezikovno 

izraziti, vendar jezik vé, da tam nekje so in kakšen pomen 

imajo. 

Po hipotezi Pinkerja [18] zibelke slovenskega jezika ni. 

Jezik nastaja nagonsko in ne kulturno, seveda pa nastaja v 

kulturnem okolju. Kultura prav tako oblikuje jezik nagonsko 

v svojih skupnostih, kot refleks na pojavljajoče se ugodne 

in neugodne situacije za njo samo. Če um ustvarja je-


zik, ima v sistemu zavesti svojo vsebino in pomensko organizacijo, 

torej ni nekakšna zavestna praznost, je že pomenska 

napolnjenost. Um je umen in nagonski, umno in nagonsko 

informira tudi objekt, kot je jezik in je z njim umno 

in nagonsko informiran. Um ima svojo grafno pokrajino, 

s konkretnimi predmeti umovanja in je podgraf zavestnega 

grafa, ko z njim vred ustvarja jezik. Ker je tudi informacijska 

zavest v svojem nastajanju med drugim nagonska, 

ima naravo nagonskega implicitno ali eksplicitno vsaka 

njena entiteta. Nagonskost pomeni namreč spontanost, intuitivnost, 

torej domiselnost kar tako, naravnost, normalnost, 

regularnost in netipičnost, v relativnem pomenu pa 

tudi prirojenost, vrojenost, vraščenost, ukoreninjenost, inherentnost, 

intrinsičnost, hkrati pa še negirajoče kot brezciljnost, 

breznamernost, neusmerjenost, nepredvidljivost. 

Protipomensko nagonskega je razumnost, intenčnost, torej 

vsakršnja namernost in ciljna usmerjenost. 

T. i. možganski jezik ali možganščina je nekakšno notranje 

možgansko procesiranje različnih vrst čutnih jezikovnih 

zaznav in vtisov, skupaj z rabo etničnega jezika, tako 

da so vključene v domeno razumevanja na možganski ravni 

tudi svojske čutne predstavitve v obliki vidnih, slušnih, 

vonjalnih, okusnih, otipnih in drugih fenomenov, pridobljenih 

izkustveno in utrjenih z njihovim ponavljanjem in 

tudi spreminjanjem v življenskih ciklih individualne zavesti. 

Doživljanje možganskega jezika se pokaže npr. takrat, 

ko v etničnem jeziku še ali več ne moremo izraziti določenega 

možganskega fenomena, čeprav je ta jasno razumljen 

kot entiteta v polju fenomenalnega izkustva 31 . 

31 Npr. vidim obraz nekoga, vendar se ne spomnim imena. Ali na-

14 Vidno 

14.1 Gramatika vidnega 

Gramatika vidnega se utemeljuje v izkušnji videnega, v 

tem, kako so podobe sestavljene iz barvnih podpodob, likov, 

oblik, v razpoznane podcelote in slikovno celoto, iz 

vidnega fenomenalizma. Slika kot celota ali detajl nudi potem 

možnost prepoznave pomena in podpomenov v kontekstu 

slike, temelječih na akumuliranem slikovnem izkustvu. 

Ta osnovna izkušnja je pridobljena z gledanjem slik 

iz zunanjega sveta in oblikuje tako neko logično sestavljenost 

gledanega. Pomen slike izhaja iz upodobljenosti 

sveta, njene kompozicije in analitične derivacije, kot se kažejo 

očem v sistemu zavedanja s pridobljenimi izkušnjami 

videnega. 

14.2 Pomen vidnega 

Pomen vidnega se oblikuje iz doživljanja in rabe vidnih 

fenomenov, ki se v sistemu zavesti sestavljajo v pomenske 

celote. Pri tem igra ključno vlogo raba etničnega jezika, 

ki prispeva k vidnemu poimenovanju entitet še jezikovna 

poimenovanja in njihove pomenske strukture. Tako dobi 

neka prvotno čista jezikovna entiteta še vidno, slikovno 

poimenovanje 32 . Jezikovne entitete so navadno posprem- 

staja obris nečesa novega, za katerega poimenovanja še nimam. Ali 

pa imam že poimenovanje, nimam pa še njegove podrobne jezikovne 

utemeljitve. 

32 Podoba obraza je npr. značilno vidno poimenovanje določenega 

človeka, ki ima svoje ime in priimek, tudi svoj značilni glas in vonj. 

247


ljene z vizualno nedorečenemi fenomeni v polju zavesti. 

Podobno velja za vidne, slušne in jezikovno poimenovane predmete, 

pa tudi za jezikovno poimenovane abstraktne podobe. Npr. ko opeša 

spomin za poimenovanja in za etnični jezik, lahko ostane slikovni in 

zvočni spomin ohranjen in ob zavedanju svojega primanjkljaja kliče v 

spominjanje jezikovno pozabljeno.

15 Slušno 

15.1 Gramatika slušnega 

Gramatika slušnega se utemeljuje v izkušnji slišanega, v 

tem, kako so podobe sestavljene iz zvočnih podpodob, zaporedij, 

v razpoznane podcelote in slušno celoto, iz slušnega 

fenomenalizma. Slušna podoba kot celota ali detajl 

nudi potem možnost prepoznave pomena in podpomenov 

v kontekstu slušne sekvence, temelječih na akumuliranem 

slušnem izkustvu. Ta osnovna izkušnja je pridobljena z 

poslušanjem zvočnih podob iz zunanjega sveta in oblikuje 

tako neko logično sestavljenost slišanega. Pomen zvočnosti 

izhaja iz zvenenja sveta, njene kompozicije in analitične 

derivacije, kot se kažejo sluhu v sistemu zavedanja s pridobljenimi 

izkušnjami slišanega. 

15.2 Pomen slušnega 

Pomen slušnega se oblikuje iz doživljanja in rabe slušnih 

fenomenov, ki se v sistemu zavesti sestavljajo v pomenske 

celote. Pri tem igra ključno vlogo raba etničnega jezika, 

ki prispeva k slušnemu poimenovanju entitet še jezikovna 

poimenovanja in njihove pomenske strukture. Sluh 

je bistvena komponenta v komuniciranju znotraj socialne 

skupnosti, je kulturni fenomen zvočnega dojemanja etničnega 

jezika in glasbe nasploh. Tako dobi neka prvotno čista 

zvočna entiteta še slušno poimenovanje 33 . 

33 Zvočna podoba glasu je npr. značilno slušno poimenovanje oziroma 

razpoznanje določenega človeka, ki ima svoje ime in priimek, 

tudi izgled in vonj. Podobno velja za vidne, slušne in jezikovno po- 

249

16 Sistemsko 

16.1 Sistemski model zavesti 

Sistemski model zavesti je smiseln iz več razlogov. Omogoča 

delitev na podsisteme in vpeljavo funkcionalne hierarhije. 

Zavestni sloj ter podzavestni in nadzavestni sloji so 

lahko rangirani, tako da oblikujejo svojevrstno korespondenco 

zavestne asimetrije okoli zavestnega sloja. 

16.2 Zavestna entiteta 

Zavestna entiteta je poimenovana na veliko možnih načinov, 

npr. jezikovno, vizualno, zvočno ali kako drugače. Je 

nekakšen označevalec, ki si v aktualnem položaju zavedanja 

pridobi pomen v različnih plasteh zavestnega sistema, 

podzavestno in nadzavestno. Pomen poimenovanega je 

deklarativen (definitoren) in/ali kontekstno strukturiran (v 

deklaracijah drugih entitet), in sicer v jezikovnem, vizualnem, 

zvočnem in/ali kako drugače opisljivem, predstavljivem, 

izkustvenem, t.j. s pomensko rabo poimenovanega. 

16.3 Opredelitev sistema zavesti 

Opredelitev sistema zavesti postane smiselna v primeru 

implementacije informacijske zavesti, ko postane na konceptualni 

ravni razvidna struktura in organizacija sistema. 

Zdaj postanejo pomembne označbe nastopajočih entitet in 

imenovane predmete, pa tudi za jezikovno poimenovane abstraktne 

podobe. 

250


njihova formalna struktura (informacijska izražava), ki razjasnjuje 

koncepte možnih implementacij t. i. informacijske 

zavesti. Sistematični seznam označb, formalizmov in 

napovedi je tale: 

αi Informon operanda αi, i = 1, 2, . . . , n < ∞, predstavlja 

pomenski sistem formul informona αi. 

αi Entropon operanda αi, i = 1, 2, . . . , n < ∞, predstavlja 

množico operandnih in operatotskih fraz informona αi. 

(αi; αi) Informacijski prostor operanda αi povezuje njegov 

informon αi in entropon αi v entitetno celoto prostora. 

Φ (z; z) Simbol sistema informacijske zavesti (z) označuje 

hkrati univerzalnost prostora (z; z), v katerem nastopajo 

vsi zavestni operandi αi, i = 1, 2, . . . , n < ∞. 

Φ (αi; αi) ; i = 1, 2, . . . , n < ∞ 

Natančnejši simbol sistema informacijske zavesti, ki izpostavi 

vse informacijske prostore sistema Φ (z; z) . 

(αi; αi) (αi; αi) ; i = 1, 2, . . . , n < ∞ 

Informacijski prostor informacijskega prostora je rekurzivna 

struktura, s katero se pojavijo podzavestni in nadzavestni sloji 

sistema zavesti in z njimi razširitev pojmovanja zavesti. 

G z n < ∞ 

⇋ G 

i = 1 

 

αi Graf sloja zavesti je zlitje grafov 

G 

αi vseh nastopajočih zavestnih operandov αi in predstavlja 

podlago (pokrajino, zemljevid) gibanja zavesti vzdolž grafnih 

poti, zank in njihovih prepletov. V tem smislu je zavestni graf 

G z enovita in krožno zaključena struktura sloja zavesti, kjer 

je operand prek grafnih poti dostopen iz vsakega drugega operanda. 

 

n < ∞ 

m < ∞ 

 

z ⇋ ⌈αi⌉ ∪ |=j 

i = 1 

j = 1 

 

Entropon z v sloju 

podzavesti je strukturiran kot matematična množica (banka) ope-


randnih fraz 

n < ∞ 

 

i = 1 ⌈αi⌉ in operatorskih fraz 

m < ∞ 

 

j = 1 

|=j , 

kjer so operandne fraze tudi enostavni operandi, operatorske fraze 

pa tudi enostavni in formulsko sestavljeni operatorji, ki začenjajo 

z vobče oklepaji in operatorjem, ((. . . (|=, ter končujejo z 

operatorem in zaklepaji, |=)) . . .). 

G (αi; αi) 

⇋ G⌈αi⌉; 

G⌈αi⌉ Graf informacijskega 

prostora G (αi; αi) v sloju nadzavesti je sestavljen iz grafa 

informona G⌈αi⌉ in antigrafa entropona G⌈αi⌉, kjer so z antigrafom 

mišljeni grafi operandnih in operatorskih fraz informona 

αi, ko velja za izbrano entiteto αi izraz entroponskega sistema 

grafov, ⎛ ⎡ 

nαi G⌈αi⌉ ⇋ ⎝G ⎢ 

⎢ k = 1 ⌈αik⌉ 

⎤ ⎡ 

n |=ij 

⎥ 

⎥; 

G ⎢ |=iℓ 

⎥ ⎢ ℓ = 1 

⎤⎞ 

⎥⎠. 

⎥ Tu 

⎥ 

je 

αik podoperandna fraza v informonu αi 

na k-ti poziciji in 

podoperatorska fraza v informonu αi na ℓ-ti poziciji. 

|=iℓ 

Komentar. Sistem formul informona αi uporablja nαi 

operandnih fraz, to je podfraze (osnovne fraze, podinformone) 

αi1, αi2, . . . , αinα i ali αik; k = 1, 2, . . . , nαi 

in n|=α i operatorskih fraz, ki so operatorske (zunajstandardne 

podfraze), zapisane psevdoinformonsko 34 kot 

|=i1, |=i2, . . . , |=in |=αi 

ali |=iℓ; ℓ = 1, 2, . . . , n|=α i 

Kako so pa strukturirane operandne in operatorske fraze, 

ki nastopajo v informonu? Neka operandna fraza informona 

αi je tako označena z αik, neka operatorska fraza 

34 Informon operatorja je posebna struktura in smiselno je govoriti 

o shemi tega informona, v kateri odpadejo na določen način lebdeči 

(formulsko odvisni) oklepajni pari.


tega informona pa z |=iℓ. Ta začetna razčlenjenost fraz 

vodi k razčlenitvi operandne fraze, ki je shema fraznega 

informona 

S 

αik 

⇋ αik1 |=ik1 αik2 |=ik2 . . . |=iknα ik αiknα ik 

Operatorska fraza kot psevdoinformon ima svojo psevdoshemo 

 

 

S ⇋ 

|=iℓ 

|=iℓ1 αiℓ2 |=iℓ2 αiℓ3 . . . αiℓn |=iℓ |=iℓn |=iℓ 

Večplastnost sistema zavesti je v različnih oblikah in 

situacijah prikazana na Slikah 10, 12, 13, 36 in 57, in sicer 

v Meditacijah in . 

Sistem informacijske zavesti Φ (z; z) je programiran kot virtualni 

sistem Φ (z; z) za visoko zmogljivi računalnik ali informacijski 

stroj, oblikujoč funkcionalno napravo sistema informacijske 

zavesti Φ (z; z) . 

Stroj Φ (z; z) je na začetku aplikativna tabula rasa, ki 

se mora s pomočjo vgrajenih programov za učenje šele naučiti 

specifične uporabe svojega uporabnika (inženirja, pisatelja, komponista, 

slikarja, direktorja, državnika itn.). 

Stroj 

q Φ (z; z) , q = 1, 

 

2, ... 

 

je večuporabniški 

 

virtualni 

 

sistem za virtualne aplikacije 1 Φ (z; z) , 2 Φ (z; z) , . . . 

različnih vrst in različnih uporabnikov (glej Meditacije , 

in ). 

Razen sistemske podpore za učenje ima stroj Φ (z; z) 

tudi sistemsko podporo za medmrežno povezavovanje, vključevanje 

in pomensko napredujoče iskanje v sistemih in bazah podatkov 

širom po svetu. 

Z razvojem znanosti in tehnologije bo postala komunikacija med 

uporabnikom in strojem in s tem med uporabniki prek strojev 

transpsihološka, to je neposredno spoznavna, čustvena, motivacij-


ska, pozornostna, homeostazna, čutna in obnašanjska. S tem bo 

omogočen neposreden prenos uporabnikovega izkustva na stroj, 

na druge uporabnike in v obratni smeri. Informacijski stroj bo 

postal sinonim za informacijski transpsihizem.

17 Tehnološko 

17.1 Zavest kot cilj tehnološkega 

Informacijska zavest je seveda lahko strukturirana in po- 

mensko organizirana tudi kot človekova zavest. Vendar 

gredo ambicije tehnologov v smeri implementacije zavestnega 

sistema s strojem. Kandidati za informacijsko zavest 

(imenujejo jo tudi umetna zavest) so t.i. duhovni stroji 

in sociabilni (domači) roboti (seveda z zavestjo). Doba teh 

strojev in robotov pa nezadržno prihaja v naslednjih desetletjih. 

17.2 Zadostna kompleksnost sistema zavesti 

 

Filozofe seveda zanima, kako je sploh mogoče sanjati o 

postavitvi in projektu informacijske zavesti. Apriorni argumenti, 

da to ni mogoče, seveda ne zaležejo več. Bistveno 

je namreč vprašanje zadostne kompleksnosti sistema 

v številu komponent, operacijski hitrosti in sistemski 

povezanosti v stroju ter v globalnem in kozmičnem prostoru, 

v sposobnosti učenja in prilagajanja, v intencionalnem 

nadzoru smiselnih pomenov, njihove strukture, organizacije 

itn. 

17.3 Tehnologija kot metafizikalizem informacijske 

družbe 

Metafizikalizem informacijske družbe je informacijska te- 

255


hnologija, kot jo vidimo danes v bistvu postmoderne tehnike 

(inženirstva) (primerjaj npr. [8]) in se imenuje informatizacija. 

Iz zavestnega izstopa in se nadaljuje kot informatizacija 

znanstvenega, tehnološkega in vsega drugega, 

kot sodobni informacijski fenomenalizem v obliki sistem- 

skega aksioma 

⎛ 

⎝ 

iinformatizacija |= ; 

|= iinformatizacija; 

iinformatizacija |= iinformatizacija 

Tu je iinformatizacija |= iinformatizacija tudi nekakšen korak nazaj 

(kroženje vračanja) v še neraziskano območje metafizikalističnega, 

kot diferenca med znanim in še neznanim. Informatizacija 

ustvarja to, kar začenjamo imenovati informatika, 

ki je fizikalna, kvantna, kozmološka, medicinska, 

tehniška, podjetniška, vzgojna, matematična itn., in nadomešča 

čedalje bistveneje in ustrezneje samo fiziko, kvantno 

mehaniko, kozmično opazovanje, medicinsko raziskavo 

in prakso, tehniško opremljenost, podjetniško odločanje, 

vzgojno nazornost, matematično izračunljivost in geometričnost 

itn. 

17.4 Informatizacija zavesti 

Informatizacija zavesti pomeni dosežek v obliki duhovnega 

stroja, ki bo odprl nove intelektualne dimenzije človekovega 

ustvarjanja in vsakdanjega dela. 

⎞ 

⎠

18 Znanstveno 

18.1 Znanost kot koncept v okviru zavesti 

 

Znanost kot koncept v okviru zavesti. Namesto koncepta 

znanost in sklicevanja nanjo, bi morali zapisati zavest in 

se sklicevati nanjo. Ozko obzorje, preko katerega znanost 

gleda oz. obzorno razumeva svet, so znanstveni koncepti 

»zavesti« in v spoznavanju fizikalnega ostaja zavest 

prav tako »neomejena« kot je v konceptu bog neomejen 

nastajajoči pomen boga. Ta neomejenost se dokazuje prav 

s pristopom v razumevanju tako znanstvenega kot božjega 

sveta. Zavest namreč generira odtenke, podrobnosti 

in spoznave nemogočega kot informacijsko, ki pomensko 

pretresa svet zavesti. Zavest ostaja tako ozadje kot 

ospredje takšne ali drugačne spoznave, kakor koli se ta 

znanstveno ali drugače dokazuje, razvija ali utemeljuje. V 

ozadju še tako kritične in pronicljive znanosti bi moralo 

biti vsalej navzoče zavedanje in ne kaj drugega o tej znanosti 

in naposled tudi zavedanje, da je znanost zgolj izraz 

verbalnega utemeljevanja »resničnosti«, »nezmotljivosti«, 

»enoveljavnosti« in »logičnosti« svojih dokazov, izraženih 

v različnih pomenskih jezikih etničnih, abstraktnih 

in umetnih. 

V okviru zavesti je znanost z vsem svojim raziskovalnim 

ozadjem le koncept s specifično usmeritvijo, tendenco 

in vnaprej začrtano intenco, torej pomenska kategorija, ki 

se vzpostavlja po tem nareku specifične zavesti. Še tako 

obsežne in verbalno zavite razprave k temu ne morejo kaj 

bistvenejšega dodati. V tem smislu je znanost posebna, 

257


znanstveno doktrinarna in pedagoško sholastična dejavnost 

človeka, z navdihom raziskovalne disciplinarnosti in 

medčloveške discipline, ki se ji podreja.

19 Božje 

19.1 Bogovanje Boga 

Božje in Bog se seveda utemeljujeta zavestno in abstraktno 

kot informacijsko, v jeziku in predstavi, v božjem glasu. 

Jezik jezikuje (Die Sprache spricht, Heidegger), Bog boguje 

(God gods), informacija informira, meditacija meditira, 

bivajoče je. Informacija, njena intencionalnost, dana s poimenovanjem, 

usmerja in vodi njeno informiranje. Bog kot 

poimenovani informon in entropon (glej meditacijo ) 

oblikuje svoj informacijski prostor, prostor odkritega in 

zakritega pomena božjega. Bogovanje (informiranje božjega) 

proizvaja Boga, je bit proizvajalka božje predstave, 

lastnosti Boga. 

Bogovanje Boga je mišljeno kot Bogovanje, ki informacijsko 

zadeva Boga. Primerljive oblike so tako Jezikovanje 

jezika, Informiranje informacije, Meditiranje meditacije 

in Je bivajočega (Bitje bivajočega, Bit bivajočega). 

Glagolnik ima vlogo Informiranja, proizvajanja pomena 

informacijske entitete. To, kar se proizvaja, dobesedno ni 

sama entiteta temveč njen pomen. Če pa mislimo entiteto 

kot enost, je tudi pomen njen del, njena določujoča informacijska 

substanca. 

19.2 Bog kot informacijska entiteta 

Bog kot informacijska entiteta je regularna zavestna infor- 

macija, ki so ji pritaknjene značilne nadnaravne lastnosti 

(vsepričujočost, vsevednost, vsemogočost, vsemočnost), s 

katerimi se zavest sprašuje o mejnih vprašanjih mogočega 

259


in nemogočega. V tem smislu je koncept Boga bistveni 

razvojni pobudnik zavesti in njenega izkustvenega informiranja 

v domeno abstraktnega. Kot monolog je Bog v 

zavesti sogovorec zavesti pri njenih poteh v neznano in 

onkrajno, v vzvišeno (sveto, božje) in profano (vsakdanje, 

priročno). 

19.3 Bog kot zmota 

Bog kot zmota je izhodiščni aksiom ateizma. Ateistični 

pogled na Boga ni informacijski in s tem informacijskozavestni, 

je strastno zanikovalni v okviru neeksistentnosti 

Boga, neinformacijsko-eksistentni in s tem absurdno-brezpomenski. 

Bog kot informacijska entiteta je namreč regularen 

pojav v sistemu zavesti, tako kot je to ateizem. Bog 

kot zmota je zgolj zmota, ki zadeva Boga, izraženo formalno 

kot zzmota⌈bBog⌉. 

V ateizmu se ta informacijska zadevnost sprevrne, postane 

Zmota kot bog, s povdarkom na Zmoti, ki je formalno 

prevladujoči princip oblike bbog⌈zZmota⌉, torej ateistični 

bog, ki zadeva Zmoto. Zmota kot bog govori o tem, 

kaj bog ni kot ateistična zmota. 

Pomen besede zmota je tu ključen. Zmota je napaka 

(angl. error, mistake) in pomeni nenameren odklon od resnice 

in natančnosti, torej neresničnost, nenatančnost, napačno 

presojo, spregled, spodrsljaj. Prav to se zgodi ateizmu, 

ki ga informacijska regularnost Boga kot zavestne 

entitete ne zanima, zmoti, same zmote pa. Bog kot informacija 

je v zavesti tudi fizikalni, torej materialistični pojav 

(kvantni, valovni kolaps, na primer), torej fizikalno obstoječ 

kot vsaka druga informacijska entiteta, kot vse drugo,


kar zavest misli in domišlja. V ateizmu je bog le posebno 

intenzivna miselna igra, ki zadeva ateizem boga, torej formalna 

oblika iigra⌈aateizem⌈bbog⌉⌉, in nič več in nič manj. 

19.4 Formalna analiza zmotne zadevnosti 

Boga 

Formalna analiza zmotne zadevnosti Boga pokaže mož- 

nosti raznovrstne pomenske natančnosti oziroma formalistične 

informacijske doslednosti. Za izraz informacijske 

zadevnosti Bog kot zmota velja informacijska alternativnost 

zzmota⌈bBog⌉ ⇋ 

zzmota |=Ψ bBog, [izražava z operatorjem |=Ψ] 

zzmota |=zadeva bBog, [z operatorjem |=zadeva] 

bBog |⇒ kot zzmota, [z operatorjem je kot] 

bBog |⇒ zzmota, [z operatorjem je] 

bBog |=kot zzmota, [z operatorjem informira kot] 

bBog |= zzmoto 

[z operatorjem informira] 

Informacijska zadevnost zzmota⌈bBog⌉ je operadna fraza (en 

sam operand), katere verbalni sinonimi, izpeljani iz gornjih 

formalnističnih alternativ, so 

zzmota |=Ψ bBog Zmota Boga [|=Ψ] 

zzmota |=zadeva bBog⌉ Zmota zadeva Boga [|=zadeva] 

bBog |⇒ kot zzmota Bog je kot zmota [|⇒ kot ] 

bBog |⇒ zzmota Bog je zmota [|⇒] 

bBog |=kot zzmota Bog informira kot zmota [|=kot] 

bBog |= zzmota Bog informira zmoto [|=]


Nastopajoče operatorske fraze informacijske zadevnosti so 

med drugimi možnimi |=Ψ, |=zadeva, |⇒ kot , |⇒, |=kot in |=. 

Graf te zadevne situacije z Zmoto kot Bogom je prikazan 

na Sliki 45. Pomeni krožnih variant formul dolžine 

bBog 

|⇉ 

|⇉ kot 

|=Ψ 

|=zadeva 

|=kot 

|= 

Moˇzna mesta razprtja zank 

zzmota 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 18. aprila 2007 

Slika 45: Grafična krožna predstavitev primera Bog kot zmota s paralelnimi 

shematičnimi pomenskimi variantami. 

2 (z dvema operatorjema), kjer se lahko na mestih razprtja 

začne pomenska dekompozicija, so iz Slike 45 naslednji: 

(bBog |⇒ zzmota) |=Ψ bBog, 

(bBog |⇒ zzmota)⌈bBog⌉ 

bBog |⇒ (zzmota |=Ψ bBog), 

bBog |⇒ zzmota⌈bBog⌉ 

(Bog je zmota) Boga 

Bog je (zmota Boga) 

(bBog |⇒ zzmota) |=zadeva bBog (Bog je zmota,) ki zadeva Boga 

bBog |⇒ (zzmota |=zadeva bBog) Bog je (zmota, ki zadeva Boga) 

(bBog |⇒ kot zzmota) |=Ψ bBog, 

(bBog |⇒ kot zzmota)⌈bBog⌉ 

bBog |⇒ kot (zzmota |=Ψ bBog), 

bBog |⇒ kot zzmota⌈bBog⌉ 

(Bog je kot zmota) Boga 

Bog je kot (zmota Boga) 

(bBog |⇒ kot zzmota) |=zadeva bBog (Bog je kot zmota,) ki zadeva Boga 

bBog |⇒ kot (zzmota |=zadeva bBog) Bog je kot (zmota, ki zadeva Boga)


(bBog |= zzmota) |=Ψ bBog, 

(bBog |= zzmota)⌈bBog⌉ 

bBog |= (zzmota |=Ψ bBog), 

bBog |= zzmota⌈bBog⌉ 

(Bog informira zmoto) Boga 

Bog informira (zmoto Boga) 

(bBog |= zzmota) |=zadeva bBog (Bog informira zmoto,) ki zadeva 

Boga 

bBog |= (zzmota |=zadeva bBog) Bog informira (zmoto, ki zadeva 

Boga) 

(bBog |=kot zzmota) |=Ψ bBog, 

(bBog |=kot zzmota)⌈bBog⌉ 

bBog |=kot (zzmota |=Ψ bBog), 

bBog |=kot zzmota⌈bBog⌉ 

(Bog informira kot zmota) Boga 

Bog informira kot (zmota Boga) 

(bBog |=kot zzmota) |=zadeva bBog (Bog informira kot zmota,) ki 

zadeva Boga 

bBog |=kot (zzmota |=zadeva bBog) Bog informira kot (zmota, ki 

zadeva Boga) 

Oklepajni pari določajo tudi natančen pomen v etničnem 

jeziku. Običajna jezikovna ločila ne morejo vselej izključiti 

pomenskega dvoumja, ki se pojavlja v stavkih. V tem 

smislu je formalizem informacijskega pomensko natančnejši 

od običajnih pravil jezikovne sintakse. Ta primer kaže 

tudi nadaljnjo dopolnitev, razjasnjevanje in s tem možnosti 

informacijske zadevnosti v Meditaciji 61.

20 Supervenientno 

20.1 Supervenientno kot temeljno 

Supervenientno izpostavlja problem temeljnega. Npr. informacijsko 

je z določenega vidika, zlasti implementacijskega 

in raziskovalnega, temelj zavestnega. Pa tudi pri 

raziskavah zavesti obstaja temeljni pripomoček, imenovan 

zavestna informatika (merilna metodologija, opazovalni in 

vzburjevalni instrumentarij). Tu je temeljno razpoznano 

kot fizikalno pa tudi biološko. Seveda pa je kot temeljno 

lahko razpoznano tudi zavestno (fenomenalno), saj je prav 

zavest zavedanje o informacijskem, fizikalnem, biološkem 

itn. Dejansko je temeljno, razpoznano kot supervenienca, 

raznovrstno prepleteno v bistvu temeljno neenoumno. 

To pa ne pomeni, da ni smiselno raziskave reducirati na 

eno samo obliko temeljnega, npr. informacijskega, fizikalnega, 

ali fenomenalnega. Reduktivno namreč daje tehnološko 

in drugače uporabne rezultate. 

20.2 Supervenientno v okoljih spoznavnega 

 

Supervenientno v okoljih spoznavnega se manifestira kot 

možgansko, zaznavno in zavestno, kot prikazuje Slika 46. 

Tu velja opozorilo dvem bistvenim lastnostim krožne supervenience, 

ki jo oblikujejo informacijsko, fenomenalno 

in fizikalno v povezavi z njihovimi skupnimi ozadji. 

Kaj so lahko skupna ozadja vseh možnih parov, in sicer 

informacijsko-fenomenalnega, fenomenalno-fizikalnega in 

fizikalno-informacijskega? 

264


M o ˇz g a n s k o 

Z a z n a v n o 

ffizikalno 

D u h o v n o 

iinformacijsko 

ffenomenalno 

S e n z o r i č n o 

Z a v e s t n o 

S t r o j n o 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 17. februarja 2007 

Slika 46: Osnovni graf tripartitne supervenience s paroma pripadajočimi 

prosojnimi ozadji. Naravni vidik spoznavnega sestavljajo možgansko, 

zaznavno in zavestno, umetni (robotski) vidik pa sestavljajo 

strojno, senzorično in duhovno. 

Fizikalno stališče je, da je zavest lahko pogojena le fizikalno 

kot biološki ustroj možganov, in da morajo vse raziskave 

izhajati s tega vidika, seveda podkrepljena s takšno 

ali drugačno fizikalno informatiko in vobče priznanim pristopom 

znanstvenih disciplin. V bistvu je le v tem smislu 

mogoče priznati avtentičnost znanstvenih raziskav zavesti 

živih bitij. 

Kognitivni vidik izpostavlja informacijsko naravo zavesti, 

ki se kaže v vsakdanji rabi kot fenomenalizirajoča


(pojavljajoča, nastajajoča) organizacija pomenov posamičniškega 

in družbenega. Kognitivno hote ali nehote združuje 

informacijsko in fenomenalno v obliki zavestnega. 

Samo je pa le ena od bistvenih komponent zavestnega in 

informacijsko bolj ali manj pomensko povezano s pojavljajočim 

in aktualnim v sistemu zavesti. Informacijska zavest 

se nahaja tudi v polju same kognitivne doktrine. 

Zaznavno je gotovo fizikalno informirajoče, ki deluje 

čutno kot informacijsko-zaznavno, tako ali drugače opazovalno, 

temeljno presojajoče. Čutila ali bolje predčutila so 

tudi fizikalne in druge informacijske naprave, ki informirajoče 

ustrezno predstavijo, izpopolnijo, izostrijo, naredijo 

čutno razpoznavno. 

Tu je še umetni vidik, ki se ukvarja z umetno, informacijsko, 

robotsko zavestjo [16] in duhovnim strojem [11]. V 

tem polju deluje strojno kot možgansko, senzorično kot zaznavno 

in duhovno kot zavestno. Tripartitni dvosmerni del 

fizikalnega, informacijskega in fenomenalnega ostaja tu 

konceptualno nespremenjen. Strojna zavest cilja ne le na 

popolnost naravne, biološke zavesti, temveč tudi na njeno 

mnogokratno in mnogotero preseganje, zlasti v informacijskem 

smislu. Prav tu pa je viden presežek duhovnega 

stroja, saj je pojem duhá razumljen vobče sirše, v nekakšnem 

pomenu specifičnih populacijskih, mističnih in kozmičnih 

kultur in, naposled, preglednih, uporabnih in združenih 

prav pod okriljem sistema strojne zavesti.

21 Implementacijsko 

21.1 Konkretnost implementacije informacijske 

zavesti 

Raziskave informacijske zavesti predstavljajo najkonkre- 

tnejši predlog tehnološke implementacije zavesti. Nič ni 

več tako zamegljeno in nejasno, da bi ne moglo postati 

razvidno in konkretno razjasnjeno. Koncept informacijske 

dekompozicije je navidezno najbolj zamegljen, če se 

ne pojasni nastajanje pomena izbrane entitete. Svoj globlji 

smisel dobi tudi koncept večslojnega sistema zavesti, saj 

izpostavlja možnost nastajanja najbolj drznih, vzvišenih in 

sicer človeško-umsko običajno nedosegljivih (pragmatičnemu 

in nekonsistentnemu umu nedoumljivih) zavestnih 

entitet. Ta študija predstavlja skupaj z drugimi študijami 

in članki [29, 31, 32] fundament, iz katerega postane implementacija 

informacijske zavesti predvsem organizacija 

dela in priprave (implementacije) dovolj kompleksnega informacijskega 

stroja. To je pot, ki je v vidni prihodnosti 

odslej premočrtno oziroma načrtno uresničljiva. 

21.2 Vsebina implementacijskega 

Kaj upošteva implementacijsko? Na začetku potrebujemo 

seznam z najnujnejšimi elementi načrta in pojasnilo, kje 

obstajajo še zagate in so potrebni dodatni raziskovalni napori. 

Faktorji, ki morajo biti posebej upoštevani in dodatno 

raziskani so: 

1. Različne vrste dekompozicij (splošna, metafizikali- 

267


stična, podformulska, komunikacijska), njihovo proženje 

iz slojev nadzavesti, njihovo zajemanje informacijskih 

drobcev iz podzavestnih slojev (način izbire 

nepopolnih, shematičnih informacijskih nizov, 

zlaganje v informacijske sheme in formule). 

2. Proženje (inicializiranje) informacijskih dekompozicij 

pri danih objektih v sistemu zavesti potrebuje 

seveda nek poseben podsistem na ravni nadzavesti, 

ki nadzoruje tudi smiselnost nastajajoče dekompozicije, 

njeno vključenost v kontekst reševanja danega 

problema. Ob strani temu podsistemu stoji tudi podsistem 

za učenje, ki potrjuje izbrane (uspešne) izbire 

v pomnljiva izkustva. 

3. Izkustva seveda niso nekakšni arhivi podatkov temveč 

so informacijske strukture (formule, sheme, sistemi 

shem in formul, grafi), povezane v celotno organizacijo 

informacijske zavesti. Oblikujejo torej 

možne nize in mreže operandno-operatorskih zaporedij 

in paralelizmov, ki nastanejo s potovanji in gibanji 

po zavestno organiziranih strukturah. 

4. Razdelava spoznavno-čustvenega (kognitivno-emocionalnega) 

kompleksa (paradigme), z upoštevanjem 

osnovne kognicije in osnovnih čustev, spoznavnočustvena 

kompleksnost, izražena s prepletenim in 

krožno organiziranim informacijskim grafom, nekakšen 

osnovni spoznavno-čustveni zemljevid entitet 

in operatorskih povezav, skratka spoznavno-čustvena 

topologija informacijske zavesti.


5. Organizacija sistema zavesti z glavnimi imenovanimi 

komponentami kot so zavest, podzavest, nadzavest, 

spoznava, čustva (osnovna, njih več sto, sestavljena), 

pozornost, vzburjenje, motivacija, pomenska 

homeostaza, izkustvo (množica izkušenj), 

obnašanje (zavestna, podzavestna mentalna, somatska 

in druga aktivnost) in podkomponentami komponent. 

6. Upoštevanje tezavrov etničnih jezikov, iz katerih se 

jemljejo imena s pomeni in protipomeni najširšega 

spektra rabe jezikov, iz nacionalnih in internetnih arhivov 

za trajno in sprotno uporabo; na ta način se 

širi in razvija zavestni sistem, kot je pokazano prav 

s tezavrom za besedo zavest in njenimi komponentami, 

s primerom metafizikalistične dekompozicije 

na Sliki 48. 

7. Primer na Sliki 48, str. 274, pokaže okvirno, kako je 

mogoče dekompozicijo prilagoditi različnim kriterijem 

informacijske zavesti; sam primer kaže neko 

osnovno lastnostno (značilnostno) prilagoditev zavesti, 

ki je tudi dovolj splošna; neka druga prilagoditev 

bi bila prirejena po nekih povsem drugih definitornih 

specifikacijah, primernih za posebno uporabo 

zavesti. 

8. Uporabniško prijazen sistem informacijske zavesti 

bo ob svojem prevzemu s strani uporabnika usposobljen, 

da se lahko začne prilagojevati namenom uporabnika. 

Pri določeni izbiri (menu za uporabnika) bo


postavljal vprašanja, za katere namene ga želi uporabnik 

uporabljati. Komunikacija bo tekla v etničnem 

jeziku in sistem se bo hkrati učil in začel oblikovati 

prve značilne uporabniške nize (informacijske 

sheme, formule, sisteme shem in formul, grafe). Pri 

tem bo že (brezžično, optično) povezan s spletnim 

omrežjem, iz katerega bo črpal zahtevano in manjkajočo 

informacijo. V tem smislu bo teklo učenje 

sistema vsebinsko ekponencialno v linearnem času. 

Tako si bo npr. pesnik v minutnem času oblikoval 

svojo pesniško informacijsko zavest duhovni stroj 

svojega specifično vsebinsko in formativno oblikovanega 

pesništva. Tu bodo odločilna njegova dominantna 

gesla, vrednotni koncepti, izbrani etnični jezik, 

področje metaforičnega, slogovna načela, principi 

pesniške harmonije, logike in absurda. Naslovu 

pesmi kot nekakšnemu motivu (prevladujoči intenci) 

bo potem z minimalno intervencijo sledila pesem v 

jedrnati ali razvlečeni vsebinski in slogovni obliki. 

9. Informacijska zavest kot prilagodljivi duhovni stroj 

bo imela svojo najširšo možno uporabo pri intelektualnem, 

znanstvenem, literarnem, inženirskem, zdravniškem, 

filozofskem, vzgojnem, gospodinjskem, 

pedagoškem, umetniškem, podjetniškem, korporativnem 

in drugem zamisljivem vsakdanjem delu. Kakovost 

uporabnika bo odslej odvisna od njegove sposobnosti 

oblikovanja svojega specifičnega duhovnega 

stroja, ki bo zanj pomenil neprecenljivo duhovno 

potenco, materializirano vrednoto in individualizirano 

sposobnost. Implementacija specifičnosti in pri-


lagoditvene genialnosti sistema umetne zavesti bo 

tako odločilno odvisna od uporabnika, duha, ki ga 

bo znal podariti stroju. S tem se bo bistveno spremenil 

način intelektualne ustvarjalnosti, ko bo ustvarjalec 

postal navdihovalec svoje informatizirane umetne 

zavesti, ta pa njegova navdihovalka in podpornica. 

10. Uporabniško implementacijo informacijske zavesti 

lahko začnemo z nekakšno lastnostno opredelitvijo 

zavesti, ki je lahko kar najbolj splošna in meri na 

dovolj splošne značilnosti individualno zasnovanega 

sistema zavesti. S tem se začne sistem razvijati v 

smeri uporabniških ciljev in namer. To, kar je najosnovnejše 

so začetna, navadno besedna gesla, ki 

imajo v slovarju etničnega slovarja svoje pomene. 

Vzemimo začetni pomen za besedo zavest in jo 

simbolizirajmo kot zzavest ali krajše z. Priporočljivo 

je, da se s pomenom te besede seznanimo v različnih 

slovarjih etničnih jezikov (npr. anglešcini, nemščini, 

francoščini, spanščini itn.) in zlasti v njihovih 

tezavrih, v kolikor ti obstajajo. Kot temelj je 

primerno vzeti strukturo in zasnovo tezavra, kjer so 

zbrani sinonimi, antonimi, relativni sinonimi, relativni 

antonimi slovarskih besed, pa tudi idiomi in 

še drugi pomenski kompleksi, zlasti samostalniške 

in glagolske fraze, ki nasopajo formalno kot informacijski 

operandi in operatorji in zadevajo tezavrske 

entitete. Kot primerno izhodišče za angleščino lahko 

rabi ameriški tezaver [14], ki bi ga veljalo posnemati 

tudi v drugih etničnih jezikih.


Poimenovana informacijska entiteta – zavest z – in z njo pomensko povezane komponente, 

kot so sinonimi in pomensko relativni sinonimi iz tezavrov različnih etničnih 

jezikov, vidnih in sluˇsnih domen, s konceptom podzavestnih in nadzavestnih slojev . . na . 

Sliki “Rekurzivna 

 

zasnova 

 

informacijske zavesti”, z rekurzivnim ustrojem informacijskih 

prostorov z; z , 

αi; αi , i = 1, 2, . . . , n < ∞. 

Informiranje zavesti z, Iz, in njenih komponent αi, Iα , v sistemu prostorov infor- 

 

i . . . 

macijske zavesti Φ z; z . Sinonimiziranje. 

Transformacija zavesti z in njenih komponent αi v značilne lastnosti sistema zavesti, 

t. j. v sinonimno zavestnost iz in komponentnost iα i . Sinonimiziranost. 

Protiinformiranje zavesti z, Cz, in njenih komponent, αi, Cα , v sistemu prostorov 

 

i . . . 

informacijske zavesti Φ z; z . Antonimiziranje. 

Transformacija zavesti z in njenih komponent αi v značilne nasprotne lastnosti sistema 

zavesti, t. j. v protizavestnost cz in protikomponentnost cα . Antonimnost . . . 

i 

zavestnosti in komponentnosti. Antonimiziranost. 

Pomensko umeˇsčanje zavesti z, Ez, in njenih komponent αi, Eα , v sistemu pro- 

 

i 

storov informacijske zavesti Φ z; z , sinonimiziranja Iz, Iα in antonimiziranja 

i 

Cz, Cα i v smiselno povratno delujoče rezultiranje. 

. . . 

. . . 

Transformacija zavesti z in njenih komponent αi v značilne rezutirajoče lastnosti 

sistema zavesti ez, eα , z upoˇstevanjem sinonimiziranih iz, iα in antonimiziranih 

i i 

cz, cα v smiselno povratno delujoče rezultirano. 

i 


Slika 47: Začetek implementacije sistema informacijske zavesti z 

rabo tezavrov različnih etničnih jezikov v najširši možni obliki, z 

upoštevanjem sorodnih pojmov besed k sinonimom in antonimom.


Če dovolj izčrpnega tezavra v domačem etničnem 

jeziku ni, moramo sami sproti izdelovati tezavrske 

besede za izbrano ključno besedo in si pri tem 

pomagati z iznajdljivostjo tudi v tujih tezavrih. To 

delo naj bi bila naloga jezikoslovcev, ker je lahko 

sicer zelo zamudno pa tudi strokovno neustrezno. 

Za takoimenovano lastnostno pomensko strukturo je 

najsplošnejši koncept prikazan na Sliki 47. Vendar 

gre Slika 47 še dlje, saj predvideva k danim besedam 

kot poimenovanim operandom tudi slikovno in 

slušno podobo, ki je neke vrste vidno in slušno poimenovanje 

danega operanda (koncepta, predmeta, 

zadeve). 

Slika 47 se naslanja na metafizikalistični koncept, 

v katerem je predviden t. i. informacijski, protiinformacijski 

in informacijsko vmeščevalni del, v 

tem primeru pa zavestni, protizavestni in rezultativni 

del dekompozicije. Tako najprej krožno komunicirata 

sinonimiziranje in sinonimnost, antonimiziranje 

in antonimnost, in naposled rezultiranje in rezultirano. 

21.3 Primer začetnega osnutka sistema zavesti 

 

Začetni osnutek sistema zavesti izhaja iz poimenovanja 

entitete zavest, ta pa se potem navezuje na njena sinonimna 

in antonimna poimenovanja, ki postanejo tako konstitutivne 

komponente matafizikalističnega sistema, prikazanega 

na Sliki 48. Za ta primer je značilno, da izhaja iz gra-


Okolje . . . sistema zavesti s podzavestnimi . . . in nadzavestnimi . . . sloji . . . 

. . . . . . . . . . . . 

1 zzavest, 

3 zzavestnost, 

5 nnezavestnost, 

7 zzavestno, 

nnadzavest, nnadzavestnost, ppodzavestnost, ppodzavestno, 

ssamozavest, ssamozavestnost, nnesamozavestnost, ssamozavestno, 

uum, 

uumnost, 

nnagonskost, 

uumsko, 

sspoznava, sspoznavnost, iignorantskost, 

sspoznano, 

iintelekt, 

iintektualnost, eepigonskost, 

iintelektualno, 

iinteligenca, iinteligentnost, pponeumljenost, iinteligentno, 

mmentaliteta, mmiselnost, 

iideoloˇskost, 

mmiselno, 

cčustva, 

cčustvenost, 

cčutnost, 

cčutno, 

kkoncepti, kkonceptualnost, rrazdiralnost, 

kkonceptualno, 

rrazum, 

rrazumnost, 

nnerazumnost, 

sslepo, 

nnadzor, nnadzorovalnost, nrazpuˇsčenost, 

nrazpuˇsčeno, 

dduh, 

dduhovnost, 

ttelesnost, 

ttelesno, 

uusmeritev, uusmerjenost, rrazvrednotenost, rrazvrednoteno, 

iinovacija, iinovativnost, ssholastičnost, 

ssholastizirano, 

rredukcija, rredukcionalnost, ssploˇsnost, 

pposploˇseno, 

iintuicija, iintuitivnost, 

pprofanost, 

pprofano, 

z 

iz 

cz 

ez 

. . . 

. . . 

. . . 

. . . 

z-sistemske lastnosti operanda α 

α 

z 

iinformacijskost, ppomenskost 

2 Zzavedanje, Iz 

4 Nnezavedanje, Cz 

6 Zzavedajoče, Ez 

Nnadzavedanje, Ppodzavedanje, Ppodzavedajoče, 

Ssamozavedanje, Nnesamozavedanje, Ssamozavedajoče, 

Uumovanje, 

Ggonjenje, 

Uumevajoče, 

Sspoznavanje, 

Iignoriranje, 

Sspoznavajoče, 

Iintelektualiziranje, Eepigoniziranje, Iintelektualizirajoče, 

Iinteligenciranje, Pponeumljanje, Iinteligencirajoče, 

Mmentaliziranje, Iideologiziranje, Mmisleče, 

Cčustvovanje, 

Cčutenje, 

Cčutujoče, 

Kkonceptualiziranje, Rrazdiranje, 

Kkonceptualizirajoče, 

Rrazumevanje, Nnerazumevanje, Sslepujoče, 

Nnadzorovanje, Rrazpuˇsčanje, 

Rrazpuˇsčajoče, 

Dduhovljenje, 

Ppotelesenje, 

Ttelesujoče, 

Uusmerjanje, 

Rrazvrednotenje, Rrazvrednotujoče, 

Iinoviranje, 

Ssholastiziranje, Ssholastizirajoče, 

Rreduciranje, 

Pposploˇsevanje, Pposploˇsujoče, 

Iintuicioniranje, Pprofaniranje, 

Pprofanirajoče, 

. . . . . . . . . . . . . . . 

. 

Iinformiranje, Ppomenjenje 

. . . . . . . . . 

Okolje sistema zavesti s podzavestnimi in nadzavestnimi sloji 

pprotiinformacijskost, pprotipomenskost 

Iz iz Cz cz Ez ez 

Pprotiinformiranje, Pprotipomenjenje 

Slika 48: Primer lastnostnega osnutka sistema informacijske zavesti 

v metafizikalistični obliki, M 

→ ⌈z⌉, upoštevajoč zavestne lastnosti 

informacijskega Iz, iz, protiinformacijskega Cz, cz in rezultirajočega 

Ez, ez. 

Iinformacijsko vmeˇsčajoče, Rrezultirajoče 

iinformacijsko vmeˇsčeno, rrezultativno 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 20. januarja 2007


matične strukture etničnega jezika, ki se prilega grobemu 

pomenu metafizikalističnega modela informiranja glede na 

zavestne lastnosti. Posamezni ovalni stolpci grafa so oštevilčeni 

z 1 do 7, in vsak od njih predstavlja določeno gramatično 

kategorijo entitet, ki se skozi ošrevilčene ovale navezujejo 

sinonimno, antonimno in rezultirajoče od začetka 

do konca, tako da je mogoče vzdolž osi od leve proti desni 

natanko spremljati pomene in protipomene vpisanih entitet. 

Graf na Sliki 48 opisuje specifičen del sistema zavesti, 

ki se omejuje na določene zavestne lastnosti, kot so informacijskost 

in pomenskost, protiinformacijskost in protipomenskost 

ter naposled informacijsko vmeščeno in rezultativno 

kot dobitni lastnosti predstavljenega podsistema. 

Graf je konceptualiziran kot funkcional, v katerega 

lahko vstopajo trenutno aktualne téme. Tako vstopi operand 

α, kot zunanji ali notranji vzburjevalni impulz, najprej 

v z na sliki kot zadevna zavestna entiteta z⌈α⌉, prek 

metafizikalistične dekompozicije M 

→ ⌈z⌉ postane še kompleks 

M 

→ ⌈z⌈α⌉⌉ in zadobi naposled še katero koli ali več 

vsebinskih oblik stolpcev 1 do 7 na sliki, zadevajoč spoznavne 

lastnosti, kot so 

s spoznava⌈α⌉, [sistemska lastnost] 

S spoznavanje⌈α⌉, s spoznavnost⌈α⌉, [informacijskost] 

I ignoriranje⌈α⌉, i ignorantskost⌈α⌉, [protiinformacijskost] 

S spoznavajoče⌈α⌉, s spoznano⌈α⌉ [rezultativno] 

Primer v pogovornem α-jeziku (vodoravna ustreznost skozi 

oštevilčene stolpce s Slike 48) je α-inovacija, α-inoviranje, 

α-inovativnost, α-sholastiziranje, α-sholastičnost, αsholastizirajoče 

in α-sholastizirano (tretja vrstica od spo-


daj navzgor). Četrti in peti stolpec (protipomenjenje in 

protipomenskost) predstavljata pomensko nasprotje drugemu 

in tretjemu stolpcu. Zadnja dva stolpca potem utrdita 

prevladujočo poanto celotnega α-informiranja. Ta bi se seveda 

lahko iztekla tudi v nasprotno, α-inovatizirano smer. 

21.4 Evolucijsko informacijskega 

Evolucijsko informacijskega obsega evolucijsko izračunljivo, 

primerljivo grobo z evolucijskim, v bistvu nastajalnim 

izračunavanjem35 . Vendar postavlja informacijsko izračunljivo 

specifične kriterije, ki se prilagajajo izbiri informacijskih 

operandov v informacijskih dekompozicijah, nji- 

35 Angleški termin Evolutionary Computation (evolucijsko izračunavanje), 

kot ga opredeljuje npr. IEEE (Institute of Electrical and Electronics 

Engineers), obsega vrsto posebnih podpodročij. Nekatera podpodročja 

so v prenesenem pomenu kot pomenski naslovi zanimiva 

tudi za informacijsko izračunavanje v prihodnosti, zato jih navedimo v 

angleškem jeziku: Artificial Life (umetno življenje), Autonomous Mental 

and Behavior Development (avtonomni duševni in vedénjski razvoj), 

Coevolution and Collective Behavior (koevolucija in skupinsko vedénje), 

Cognitive Systems (spoznavni sistemi), Constraint and Uncertainty Handling 

(omejeno in negotovo obravnavanje), Evolution Strategies (evolucijske 

strategije), Evolutionary Computation for Real World Problems (evolucijsko 

izračunavanje za probleme realnega sveta), Evolutionary Data Mining 

(evolucijsko izkopavanje podatkov), Evolutionary Design (evolucijsko 

oblikovanje), Evolutionary Games (evolucijske igre), Evolutionary Intelligent 

Agents (evolucijski inteligentni agenti), Evolutionary Learning Systems 

(evolucijski učeči se sistemi), Evolutionary Multi-Criterion Optimization 

(evolucijska večkriterijska optimizacija), Evolutionary Robotics (evolucijska 

robotika), Evolvable Hardware and Software (nastajalna strojna 

in programska oprema), Unified Approach in Evolutionary Computation 

(enotni pristop v evolucijskem izračunavanju).


hovo vključevanje v kontekst dekompozicije, upoštevajoč 

intenco, izraženo z začetnim poimenovanjem operanda in 

njegovo interpretacijo. 

Kriteriji evolucijsko informacijskega so zahtevnejši od 

meril evolucijskega izračunavanja. Kot temelj naj bi bil 

upoštevan kompleksen sistem zavesti, ki naj bi bil podporno 

okolje za evolucijsko informiranje. Nazadnje tudi 

v tem kontekstu evolucija ne pomeni ničesar drugega kot 

sposobnost zavestnega nastajanja, intencionalno utemeljenega 

v nad- in podzavestnih plasteh sistema. 

21.5 Informacijski stroj 

Informacijski stroj je sinonim za splošneje zasnovani du- 

hovni stroj [11] ali temeljni stroj umetne (robotske) zavesti, 

z inovativno fizikalno strukturo in informacijsko organizacijo, 

ki s svojo zahtevno uporabo in učenjem, ob 

zadostnem nakopičenju informacijskih (pomenskih) izkušenj, 

od nekega trenutka dalje, preide v stanje zavedanja in 

samozavedanja. Informacijski stroj je v svoji fizikalni in 

operacijski osnovi že na začetku opremljen tako, da stanje 

svojega zavedanja dosega s kritičnimi pogoji nakopičene 

kompleksnosti in izkušenosti, s funkcijo aktivnega mrežnega 

komuniciranja v svetovnih in lokalnih spletnih mrežah. 

21.6 Virtualnost informacijskega stroja 

Virtualnost informacijskega stroja bo kot strežni sistem 

vgrajena v osnovni operacijski sistem stroja, kot kaže Slika 

49. S tem bo mogoče namestiti več individualno spe-


Uporaba 

virtualnega 

sistema 

zavesti 1 

Uporaba 

virtualnega 

sistema 

zavesti 2 

. . . 

Uporaba 

drugih 

virtualnih 

sistemov 

Streˇznik za nameˇsčanje virtualnih sistemov 

Osnovni operacijski sistem 

informacijskega stroja 

Najzmogljivejˇsa računalniˇska oprema 

informacijskega stroja 


Slika 49: Arhitektura in organizacija informacijskega stroja kot namiznega 

računalnika prihodnosti, z zmogljivim osnovnim operacijskim 

sistemom in vanj nameščenim strežnikom za uporabo virtualnih 

sistemov zavesti in drugih poklicnih in zabavnih programskih paketov. 

cifičnih sistemov zavesti, ki jih bodo oblikovali različni 

uporabniki za različne domene individualnih zavesati. Razen 

tega bo mogoče namestiti tudi druge poklicne in zabavne 

virtualne sisteme na računalnik z najzmogljivejšo 

aparaturno opremo. Pred tem bo potrebno razviti module 

za polnjenje in vzpostavitev sistema zavesti na različnih 

fenomenalnih področjih, od etničnih jezikov do vidnih, slušnih 

in drugih informacijskih pojavnosti. Strežnik za nameščanje 

in uporabo virtualnih sistemov bo vgrajen v ope-


racijski sistem stroja. Ta stroj bo uporaben za več uporabnikov, 

npr. za različne člane družine ali posameznike v 

neki projektni skupini. S tem bodo virtualni stroji (sistemi) 

tudi različno uporabniško specializirani. 

21.7 Zavestna virtualnost bližnje prihodnosti 

 

Zavestna virtualnost bližnje prihodnosti še ne bo popolna, 

temeljila pa bo lahko na sodobno opremljenem računal- 

Uporaba 

virtualnega 

stroja z MS 

Windows 

Vista Home 

Premium 

Uporaba 

virtualnega 

stroja z MS 

Windows 

XP Professional 

. . . 

Uporaba 

virtualnega 

stroja z operacijskim 

sistemom 

Linux 

Streˇznik virtualnih strojev podjetja WMware 

Operacijski sistem MS Windows Vista 

Ultimate 



Slika 50: Arhitektura in organizacija današnjega računalniškega sistema, 

ki kaže popolnoma ločeno uporabo različnih operacijskih sistemov.


niku in operacijskem sistemu in omogočala tudi praktično 

preizkušanje in uporabo nastalih sistemov individualnih 

uporabnikov. Slika 50 prikazuje današnjo uporabo različnih 

operacijskih sistemov. 

Na Sliki 51 je prikazan možni sistem t. i. duhovnega 

Duhovni 

stroj za 

pisanje 

umetniˇske 

literature v 

etničnem 

jeziku 

Duhovni 

stroj za 

pesnjenje 

umetniˇske 

pesmi v 

etničnem 

jeziku 

. . . 

Kolumnistični 

stroj za 

pisanje 

prispevkov 

v etničnojezikovnem 

tisku 

Streˇznik virtualnih strojev podjetja WMware 

Operacijski sistem duhovnega stroja za 

določen etnični jezik 



Slika 51: Virtualni duhovni stroj za oblikovanje umetniške literature, 

umetniške pesmi in kakovostnega kolumenskega dopisovanja v 

enem ali celo več etničnih jezikih, seveda na visoki in celo najvišji 

umetniški in dopisniški ravni. 

stroja za slovenskega in/ali tujega pisatelja, pesnika in kolumnista, 

ki bo izdelavo svojih umnih izdelkov zaupal stro-


ju, seveda ob predhodni izbiri intencionalnih in pomenskih 

parametrov. Postalo bo zanimivo, kako bo lahko oblikoval 

svoje izdelke v različnih etničnih jezikih in jih medsebojno 

primerjal. 

Prednost duhovnega stroja bo še v tem, da bo povzel 

duh časa in duh žanra, se prilagodil vsebinam, pomenom 

in določenim dopisovalnim okoljem, tako da bodo izdelki 

prilagojeni naročniku, uredniku in uredniškemu gremiju, 

samocenzuri, izhodiščem določene politične opcije, izbranemu 

umetniškemu okusu in številnim drugim aktualnim 

parametrom. Od uporabnika bo le odvisno, kako bo oblikoval 

svoj duhovni stroj, zbiranje kakšnih dopisovalnih izkušenj 

bo zahteval in predvidel, skratka, kako bo oblikoval 

dopisovalni intelekt svojega stroja, kaj bo od njega pričakoval 

in kako bo te zahteve znal formulirati. 

21.8 Implementacijski koncept sistema informacijske 

zavesti 

Implementacijski koncept sistema informacijske zavesti 

sestavljata dva temeljna grafa, in sicer združenega informacijskofilozofskega-metodološkega-formalizacijskegaimplementacijskega 

in strogo informacijsko formalističnega, 

ki nazorno povezujeta komponente sistema in sta pomensko 

primerljiva. Ta grafa se upoštevata pri načrtu kompleksne 

implementacije, npr. pri fazni izvedbi projekta. 

Pri tem je zanimiva primerjava filozofskih in formalističnih 

konceptov, ki se ustrezno pojavljajo v grafih na Sliki 52 

in Sliki 53. 

Primerjava filozofskih in formalističnih komponent v


Sistem 

informacijske 

zavesti 

Informacijski 

prostori 

Informoni 

Zlitje () 

informonskih 

grafov 

Sistemi shem 

Podpičje 

‘(’ | ‘)’ | ‘;’ | ‘,’ 

Informacijski prostori informacijskih 

prostorov 

Operandi, operatorji, 

operandne in operatorske fraze 

Entroponi Tezavri, itd. 

Dekompozicijski razrediÅ 

Sistemi formul 

Osnovni aksiomi za kompozicijo formul 

Operandi Oklepajni pari 

c○ Anton P. Železnikar, 24. november 2007 

Operator ‘◦’ 

Okviri 

Binarni 

operatorji 

Formule 

Grafi 

Operatorske kompozicije 

Slika 52: Osnutek sistema informacijske zavesti, ki združuje filozofijo, 

metodologijo, formalizacijo in implemetacijske možnosti. 

tabelarični obliki in v zaporedju njihovega konceptualnega 

razvoja od enostavnejših do sestavljenih komponent je pa 

tale: 

Geštalti 

Sheme


Φ z; z ⇋ Φ 

ai; ai ; i = 1, 2, . . . n < ∞ 

 

aj; aj ; j = 1, 2, . . . 

ak; k = 1, 2, . . . 

[u] 

at; at ; u = 2, 3, . . . ; t = 1, 2, . . . 

ah; h = 1, 2, . . . 

È⌈ar⌉ 

 

∪È 

|= s ; r = 1, 

2, . . . ; s = 1, 2, . . . 

Ì 

tezavri , . . . 

⌈G⌈ak; k = 1, 2, . . .⌉⌉ ∆ ▽ 

⊲ , M ⊲ ,Å. . . 

 

S⌈Φ⌉, S ϕ ▽ 

 

⊲ , . . . 

‘;’ (paralelizem) 

a |= , |= a, a |= a, 

(a |= ; |= a; a |= a) 

‘(’ | ‘)’ | ‘;’ | ‘,’ 

Φ, Φ ▽ 

⊲ , ϕ ▽ 

⊲ , . . . 

a, α, asubskript, . . . (), ⌈ ⌉, ⌊ ⌋, {}, [ ] 


‘◦’ 

ϕ ▽ 

⊲ ⌊a1, . . . , anϕ⌋ 

|=, |=subskript, 

|⇉, ⇋, . . . 

ϕ ▽ 

⊲ ⌊a1, . . . , anϕ⌋ 

 

G S ϕ ▽ 

 

⊲ 

 

Γ S ϕ ▽ 

 

⊲ 

(|=1 ◦ |=2)◦ |=3, . . . 

 

S ϕ ▽ 

 

⊲ ⌊a1, . . . , anϕ⌋ 

Slika 53: Osnutek informacijskega formalizma, njegova simbolična 

struktura od osnovnega formalizma do najbolj zapletenega, ki odgovarja 

sistemski strukturi implementacije na Sliki 52, tako da je možna 

nazorna primerjava enega in drugega.


Filozofske komponente: Formalistične komponente: 

Operandi α, a, A, αsubskript, . . . 

Binarni operatorji |=, ⇋, ◦, |⇒, |=subskript, . . . 

Podpičje ‘;’ (operator paralelizma) 

Osnovni aksiomi za kompozicijo 

formul 

α |= , |= α, α |= α, 

(α |= ; |= α; α |= α) 

Kompozicijski operator ‘◦’ (operator med operatorji) 

Operatorske kompozicije 

(z oklepajnimi pari) 

Formule 

(|=1 ◦ |=2)◦ |=3, . . . 

ϕ ▽ 

⊲ ⌊a1, a2, . . . , anϕ⌋, . . . 

Oblike formul: navadne, krožne, 

serijske, povratno serijske, biserijske, 

razcepljeno biserijske 

Sheme 

▽ ∈ {λ, }, 

⊲ ∈ {→, ←, ⇄, (→, ←)} 

 

S ϕ ▽ 

 

⊲ ⌊a1, . . . , anϕ⌋ , . . . 

Φ, Φ 

Sistemi formul 

▽ 

⊲ , ϕ ▽ 

⊲ ⌈a, . . .⌉, 

 

. . . , 

ϕ1; ϕ2; . . . ; ϕnφ , . . . 

 

Sistemi shem S⌈Φ⌉, S ϕ ▽ 

 

⊲ ⌈a⌉ , . . . 

Okviri ϕ ▽ 

Grafi 

⊲ ⌊a1, . . . , anϕ⌋, . . . 

 

G S ϕ ▽ 

 

⊲ , G⌈Φ⌉, . . . 

 

Gestalti Γ S , Γ⌈Φ⌉, . . . 

ϕ ▽ 

⊲ 

Dekompozicijski razredi ∆ ▽ 

⊲ , M 

⊲ , . . . 

Informoni ak; k = 1, 2, . . . 

Zlitje informonskih grafov ⌈G⌈ak; k = 1, 2, . . .⌉⌉ 

Entroponi 

 

ah; h = 

 

1, 2, . . . 

Informacijski prostori 

aj; aj ; j = 1, 2, . . . 

Koncept rekurzivnega informacijskega 

prostora 

 

aj; aj aj; aj


Informacijski prostori informacijskih 

prostorov 

Operandi, operatorji, operandne 

in operatorske fraze 

[u] 

at; at ; u = 2, 3, . . . ; 

t = 1, 2, . . . 

 

⌈ar⌉ ∪ 

Tezavri 

tezavri , . . . 

Sistem informacijske zavesti 

|= s 

 

; r = 

1, 2, . . . ; s = 1, 2, . . . 

Φ z; z ⇋ 

 

ai; ai ; 

Φ 

i = 1, 2, . . . n < ∞ 

21.9 Kaj je na samem vrhu zavesti? 

Kaj je na samem vrhu zavesti? Kaj je ta skrivnostni obču- 

tek zavedanja, ki je lahko celo (še) nezaveden, kadar se 

o zavesti izrecno (eksplicitno) ne sprašuje? Implicitni (v 

ozadju navzoči) občutek zavedanja so izkušnje, spominska 

strukturiranost podzavesti, ki vzbujajo občutje znanega in 

se nanašajo na vsakdanje zadeve, na doživljanje tega občutja. 

Znano je to, kar že ima ustvarjeni (nastali) pomen, 

kot ga npr. omogoča raba jezika in z njo omogočeno razumevanje 

in komunikacija v etničnem jeziku. Prav zavedanje 

pomena, njegovo razumevanje, navaja na t. i. subjektivnost, 

ki je le sopomenka za zavestnost kot lastnost zavedanja. 

V tako nastalih razmerah je zavedanje kar najbolj 

priročno občutje vsakdanjosti, ki podzavestno navzočuje, 

pomensko prepleta in navdihuje sleherno zavestno entiteto. 

V opisanem primeru vrha same zavesti, poante zavedanja, 

prihajajo v ospredje njene najsplošnejše lastnosti, kot 

so pomenska krožnost (ponavljalnost), kompleksnost, pre-


pletenost, istočasnost, paralelnost (hkratnost) njenega informiranja, 

prehajanja, spreminjanja in nastajanja zavestnih 

stanj. In to so tista izhodišča, ki bistveno konstituirajo 

implementacijo sistema zavesti, hkrati pa tudi filozofsko 

demistificirajo in implementacijsko realizirajo koncept 

zavedanja kot sicer domala umetno (tehnološko) nedosegljivo 

subjektiviteto človekovega informiranja. 

21.10 Implementacija informacijske ustvarjalnosti 

 

Implementacija informacijske ustvarjalnosti, 0, se konstituira 

s komponentami (sinonimnimi in antonimnimi operandi), 

kot so: 

0: ustavarjalnost kot splošna lastnost sistema zavesti; 

1: začetek (iniciativa, inicializacija) nastajanja informacijskega 

pomena, in sicer: 

2: z izbrano intenco (informacijsko namero) ali 

s spletom izbranih intenc; 

3: s transcendenco (informacijskim oz. pomenskim 

preseganjem); 

4: z refleksijo (nastajalnim ponavljanjem s popravljanjem, 

dopolnjevanjem in izboljšavo); 

5: s koncentracijo (osredotočenostjo na določen 

predmet, izgradnjo njegovega informona); 

6: z originalnostjo (informacijsko oz. pomensko 

izvirnostjo);


7: s komparabilnostjo in protisoočanjem (informacijsko 

primerjalnostjo z ozirom na obstoječi 

in nastali pomen); 

9: z logičnim atestiranjem (preizkušanjem) adekvatnosti 

 

(ustreznosti) nastalega pomena; 

8: z medsebojnim paralelnim in krožnim informiranjem 

teh in drugih komponent; 

c○ 

Anton P. ˇZeleznikar, 22. aprila 2008 

Slika 54: Krožni in paralelni preplet (circumplexus) ustvarjalnih 

komponent 0, 1, . . . 12 na sliki je sicer komponentno vase zaklučen, 

vendar pa tudi komponentno povezan v sistem informacijske zavesti.


10: z notranjo in zunanjo komunikacijo, meditacijo 

in ambicijo nastalega pomena v približevanju 

tematskemu objektu in ustvarjalni pomenski 

odličnosti objekta v njegovi inovativni 

naravnanosti (naravnano-biti) ustvarjenega pomena; 

11: s preglednim, ponavljajočim se in dokončnim 

večkratnim izboljševanjem, popravljanjem, 

dopolnjevanjem in pomenskim kristaliziranjem 

nastalega pomena; in nazadnje 

12: s končanjem trenutnega ustvarjalnega cikla. 

Struktura na Sliki 54 je informacijski (tudi matematični) 

graf z dvosmernimi povezavami med vozlišči 0, 1, . . . , 

12. Dvosmernost pomeni, da so vse povezave grafa puščice 

tipa ←−−→, v grafu označene brez osti ← in →. Graf je 

maksimalno dvosmerno povezovalno prepleten in izkazuje 

v tem smislu številne krožne povezave oziroma informacijske 

zanke. Takšna struktura omogoča medsebojno vplivnost 

vozlišč, ki tako lahko kontrolirajo medsebojno informiranje 

posameznih vozlišč. Vsako vozlišče je dodatno še 

krožno povezano samo vase (ovalne zanke) in s tem lahko 

dekompozicijsko vpliva tudi samo nase z generiranjem dodatnega 

lastnega pomena. 

Graf na Sliki 54 je dvosmerna formalna primitivna struktura 

ustvarjalne lastnosti ′ sistema zavesti, in sicer 

′ ⇋ (i |=→ij j; i |=←ij j; i, j = 0, 1, . . . , 12) 

kjer so ovalne zanke predstavljene s primitivnimi tranzicijami 

i |=→ii i; i |=←ii i i = 0, 1, . . . , 12


Vseh enosmernih povezav v grafu je tako 2 · 13 2 = 338, 

kar daje zadostno stopnjo kompleksnosti pri oblikovanju 

poti in zank z več vozlišči (operandi). 

Ustvarjalnost zadeva vselej določen objekt a, tako 

da velja sistemsko 

⌈a⌉ ⇋ (0⌈a⌉; 1⌈a⌉; . . . ; 12⌈a⌉) 

kjer so 0⌈a⌉, 1⌈a⌉, . . . , 12⌈a⌉ pomensko med seboj 

prepleteni sistemi informacijskih formul, nastalih z implementacijo 

obravnavanih pravil 0, 2, . . . , 12. To pa je že 

tista oblika, ki je neposredno prevedljiva v stavke etničnega 

jezika. 

Komponente 0, 2, . . . , 12 so sestavni deli informacijske 

dekompozicije , ki proizvaja pomen nekega poimenovanega 

operanda a. Splošno velja tedaj 

⌈a⌉ ⇋ ⌈a⌉ 

Informacijska dekompozicija ⌈a⌉ (glej Sliko 53 v primerjavi 

s Sliko 52) za proizvajanje pomena poimenovanega 

operanda a je ustvarjalna procedura ⌈a⌉ sistema zavesti 

Φ z; z . 

Informacijska dekompozicija proizvaja informacijski 

oz. pomenski red iz informacijskega oz. pomenskega kaosa, 

nereda, inflacije, poplave informacijskega v individualni 

zavesti, njenem okolju in vesolju. Tako prinaša smisel 

individualnega delovanja in oživlja duhá bivanja kot svojevrsten 

dosežek subjektivitete, njene domačnosti in priročnosti, 

vendar tudi zapadlosti in odprtosti, sholasticizma in 

ustvarjalnosti.

22 Splošno 

22.1 Smisel krožne supervenience 

Prikazane meditacije kažejo, kako je vse pomensko prepleteno 

in da neka dominirajoča (samcata) supervenienca 

gotovo ni mogoča. To kar je za filozofijo zanimivo, je 

gotovo pojem krožne supervenience, ki je supervenientno 

tavtološki. Je pa v današnji situaciji razvoja človekove zavesti 

edini smiseln. Torej fizikalno, informacijsko in fenomenalno 

v krožni povezavi in eden drugega podpirajoče. 

22.2 Ukvarjanje z zavestjo 

Pri ukvarjanju z zavestjo se razvija tudi zavest ukvarjanja, 

saj povzroča prodiranje v globine in vzpenjanje v višine 

lastnega sistema zavesti, vpraševanja o informiranju konstitutivnih 

komponent zavesti. Pri meditiranju o zavesti 

prihaja do določene identifikacije sicer neopaženih zavestnih 

fenomenov in komponent. Prihaja tudi do spoznanja, 

da zavest na koncu koncev vendarle diferencira in integrira 

informacijo kot informacijski sistem. Trditev, da 

narava zavesti ni informacijska, informacijsko zasnovana, 

ni le tvegana, temveč lebdeča v prostoru špekulativnega, 

mističnega, da ne rečemo lažiznastvenega. Seveda je v 

ozadju lahko fizikalno, kemijsko, biološko in vse drugo 

mogoče, vendar je v ospredju zavesti vselej pomen mišljenega, 

razumljenega, sporočevalnega informacijskega. Prav 

na tem pa se vzpostavlja koncept informacijske zavesti, kot 

najbolj splošna, možna in uresničljiva zamisel. 

290


22.3 Navzgornje raziskovanje zavesti 

Ni logično razumljivo, zakaj naj bi ravno navzgornji pri- 

stop k raziskovanju zavesti bil tisti edini pravi. Zavest je 

pri človeku vsakdanji pojav, v katerem se človek ogleduje, 

spoznava, čustveno identificira. Da bi morala pred samo 

identifikacijo zavesti kot znanstvenega predmeta stati 

kvantna fizika zavesti, nevrologija zavesti, fiziologija zavesti, 

alokacija centrov zavesti v možganih itn. je gotovo 

predpostavka današnje znanstvene zavesti, ki se utemeljuje 

v znanih oblikah akademskega sholasticizma. Čeprav ima 

zavest nedvomno svojo informacijsko naravo, katere osrednji 

predmet je pomen, ne obstaja v zahodnem svetu priznana 

filozofija pomenske informacije 36 . Pomenska informacija 

pa ne more biti kaj drugega kot zavestna informacija 

ali informacija sistema zavesti. 

22.4 Navzdolnje raziskovanje zavesti 

Navzdolnje raziskovanje zavesti se opira na opazovalno 

raziskovanje zavesti, na ekperimentiranje in merjenje v okviru 

disciplin, kot so psihologija, psihiatrija, kognitivistika 

in pomenska teorija informacije. Metodologija se 

vprašuje, kaj je zavest v vsakdanjem okolju živega in lahko 

tudi od človeka narejenega. Informacijska zavest izponjuje 

ta metodološka vprašanja in uvede fomalizem, uporabljiv 

v navedenih raziskovalnih področjih. Psihološki modeli 

zavesti nudijo široko območje informacijskega raziskovanja, 

saj se ukvarjajo s spoznavo, čustvi, pozornostjo, prebujenostjo, 

motivacijo, homeostazo, obnašanjem, ki so za- 

36 Predlagani angleški termin je The Philosophy of Information.


vestno pogojeni. Po drugi strani pa čakajo na raziskovalno 

razkritje bistveni konstitutivni elementi sistema zavesti, ki 

naj bi izpopolnili konceptualne predstave o tem, kako bi 

zavest lahko delovala in bila organizirana. Vse to je pa bistvenega 

pomena za realizacijo umetne zavesti, ki postaja 

prvenstvena naloga in lastnost vsakršnjih tehnoloških sistemov 

prihodnosti. 

22.5 Informacijsko in evolucija 

Informacijsko in evolucija imata podobnost v nastajalnosti, 

spontanosti, spremenljivosti in neponovljivosti zavestnega 

doživljanja. Pri človeku je njegova evolucija bistveno 

povezana z razvojem zavesti, zavest sama je tudi avtorica 

koncepta evolucija. Zavest je informacijsko evolutivna, 

fleksibilna in spontana, je informacijski fenomen 

same sebe in zavedanja tega v sebi sami. Nič ji ni tako tuje, 

da ne bi postalo njej sami domače. To velja tudi za njen 

preskok v stanje zavedanja, ki govori o možnostih mutacije 

njene informacijske duhovnosti v organizacijo stroja, 

njene porazdeljenosti in navzočnosti v spletno mrežo strojev 

in ljudi. Gre za jutrišnji pogled poduhovljenja strojne 

zavesti, za pesniško neznano perspektivo, ki upesnjuje sedanjost, 

sklicujoč se na kulturno preteklost. 

Po drugi strani je prav z evolucijo nastali genski zapis 

genom kot informacijska struktura posledica evolucijske 

izkušnje preživetvene in druge uspešnosti, torej 

posledica neposrednega vpliva živega in zavestnega iz preteklosti. 

Tako kot je evolucija sosnovalka razvoja zavesti, 

je tudi zavest živega sooblikovalka evolucijskega. Evolucija 

kot dednost, kot molekularni zapis, je informacijska


oblikovalka živega. 

22.6 Historično informacijskega 

Zgodovina začetkov informacijskega se začne z iskanjem 

primernega formalističnega simbolizma in izrazja, z vprašanjem, 

kako izbrati matematične simbole, da bi bili ti 

karseda različni od standardnih. Na prvi pogled je bila 

grška abeceda kar primerna, vendar nekatere velike grške 

črke niso bile dobro razpoznavne od latinske abecede. 

Manjkal pa je tudi še drugi naboj, ki naj bi razvidno ločil 

informiranje od same informacijske entitete, ki informira. 

Entiteta in njeno informiranje sta namreč dva različna operanda, 

ki sta krožno informacijsko povezana, npr. α in Iα. 

Mišljeno je, da v krožni povezavi ustvarjata pomen tako 

entitete kot njenega informiranja, kot shematska nadaljevalna 

dekompozicija α |= Iα |= α ⊚ . . .. 

Vprašanje možnega simbolizma se je pojavilo pravzaprav 

pred kakim izčrpnim vsebinskim problemom informacijskega. 

Ta nagnjenost k formalnemu je izvirala iz 

neke osebne matematične izkušnje teorije algoritmov 

in, kasneje, avtorjevih prekrivnih algoritmov 37 [25]. Vsestranska 

pomenskost operatorja (džokerja, zamenljivčka) 

|= me je očarala skupaj z velikimi frakturnimi (gotskimi) 

črkami kot simboli. Na gotico sem bil vezan tudi iz rane 

mladosti, kasneje kot na neki minuli in pozabljeni svet. 

Slika 55 kaže lastnoročno izdelan nabor grških in ve- 

37 Angleški naslov članka je bil Overlapping Algorithms [25], objavljen 

v nekdaj uglednem znanstvenem časopisu Mathematical Systems 

Theory (Springer, New York), leta 1967.


Prof. Dr. Anton P. 2elezn; kar 

Iskra Delta Computers 

Stegne 158 

61000 Ljubljana, Yugoslav;a 

SPECIAL TOKENS OF INFORMATIONAL LOGIC 

SP F= @ )" SP @ F= ") 

2{! ~ A = a ! 2{ A ~ a = 

L" I~B #b "L BI~ b# 

~ # "C cx c # ~ C" c cx 

r $ It D [3 d $ r D It d [3 

l' % ~ E E e % l' E ~ e E . 

. & -1 F ..\ f &. F -1 f..\ 

J,' ~ G tJ. g 'J, G ~ g tJ. 

7t ( VH ~ h (7t HV h~ 

V) ~ 1 ~ i ) V 1 ~ i ~ 

11 * = J ct j * 11 J = j ct 

J! + E K 11 k + J! K E k 11 

..., 

y - 

~. 

~ / 

C L 


likih frakturnih črk, informacijskih operatorjev in drugih 

znakov. Na Sliki 56 pa je prikazan izsek iz avtorjevega 

članka [25], ki kaže tedanjo rabo (1967) operandnih in operatorskih 

simbolov. 

Slika 56: Faksimile izseka iz avtorjevega članka, objavljenega 

leta 1967 v Mathematical Systems Theory, ki kaže 

rabo nekaterih posebnih simbolov. 

Avtorjeva zgodovina uporabe teh in dodatnih simbolov 

pri formalizaciji informacijskega je tako bistveno vplivala 

na današnji nabor znakov, saj so bili k izredno bogati izbiri 

znakov sistema L ATEX dodani še avtorjevi posebni osnovni 

operatorski simboli, kot so npr. =|, |⇒, ⇔|, |⇒ , in sestavljeni, 

L ATEXovsko rekurzivno konstruirani simboli za informon 

in entropon α in α, in še simboli z barvno pisavo in 

ozadjem za formalistično razločevanje mešanice jezikovnih, 

vizualnih in slušnih fenomenov, npr.: 

1. V področju jezikovnega α pomeni α, α pomeni


(α), |= pomeni |= in |= pomeni (|=). Jezikovni 

operandni oklepajni par (, ) je tako poljubno razsežnostno 

obarvana omejena domena . 

2. V področju vizualnega α pomeni α, α pomeni 

(α), |= pomeni |= in |= pomeni (|=). Vizualni 

operandni oklepajni par (, ) je tako poljubno razsežnostno 


3. V področju slušnega α pomeni α, α pomeni (α), 

|= pomeni |= in |= pomeni (|=). Slušni operan- 

dni oklepajni par (, ) je tako poljubno razsežnostno 


Vsi posebni avtorjevi simboli so zbrani v slogovni datoteki 

(.sty) za uporabo z L ATEXom, nekateri pa so prikazani tudi 

v Meditaciji (str. 43–54). 

22.7 Čas kot eksistencial zavesti 

Čas je dominantna in zavestno-slojevita informacijska entiteta. 

Sloji časa, njegovi informacijski prostori 

cčas, cčas , 

, . . . in pripadajoči entroponi cčas, 

cčas, 

cčas , cčas, cčas 

cčas, cčas 

, . . . ustrezajo slojem zavesti (glej splošno Sliko 

10 in časovno Sliko 57). Podzavest je kaos preteklosti, 

zavest dogajanje v sedanjosti, nadzavest preblisk sedanjosti 

v prihodnost. Sloj zavesti je časovno mejno območje 

med podzavestjo in nadzavestjo, kar je bilo in kar prihaja v


Domnevna hierarhija večslojnega sistema časovne strukture in organizacije, 

ki pripadata konceptu »Časovni prostor versus Entropon« 

Domena časovnih prostorov (cčas; cčas) [r] , r ≥ 1 

Trenutno dogajajoči 

se aktualni čas c čas 

Domena entroponov (cčas; cčas) [−r] , r ≥ 1 

Nadzavestni red: časovna pozornost, intuicija, 

motivacija, ustvarjalnost, strategija, . . . ; 

(cčas; cčas) [r] 

⇋ (cčas; cčas) [r] ; (cčas; cčas) [r] 

; 

Podzavestni nered: časovna entropija, 


(cčas; cčas) [−r] ⇋ (cčas; cčas) [r] 

; 

(cčas; cčas) [0] ⇋ cčas 

⇋ cčas 

(cčas; cčas) [0] 

Rang r 

. 

m 

. 

2 

1 

0 

✻ 

. 

. 


Rang 0 

Φ 

cčas; cčas 

(cčas; cčas) [m] 

Rang m 


Rang 2 


Rang 1 

(cčas; cčas) [−1] 

−1 

−2 

−m 

c○ Anton P. Železnikar, 5. februar 2008 

Rang −1 

(cčas; cčas) [−2] 

Rang −2 

. 

. 

z, cčas, z, cčas, . . . 

z, cčas, z, cčas, . . . 

. 

(cčas; cčas) [−m] 

Rang −m 

. 

. 

m-ti nadsloj 

. 

Drugi nadsloj 

Prvi nadsloj 

Časovna os 

Trenutni čas 

Prvi podsloj 

Drugi podsloj 

. 

m-ti podsloj 

. 

Rekurzivni prakoncept 

časovne zavesti 

Slika 57: Iterativni model večslojnega sistema informacijskega časa, 

ki kaže pomensko in tudi smiselno strukturo in organizacijo zavedanja 

časa, segajoč v preteklost (podzavest) prek sedanjosti (zavest) v možno 

prihodnost (nadzavest). 

 

Podzavestna-zavestna-nadzavestna asimetrija sistema časovne zavesti Φ cčas; cčas


zavest, je posredujoči del med preteklostjo in sedanjostjo, 

med informacijsko zmešnjavo podzavesti, urejenostjo zavesti 

in kristalizacijo nadzavesti, med neurejenim spominjanjem 

in njegovim sedanjim urejanjem. Čas je pot iz 

trenutkov izkušnje in spominov v trenutke sedanje resničnosti 

in s tem temeljni pomenski vidik (eksistencial) organiziranosti 


22.8 Revolucija v konceptu zavesti 

Revolucija v konceptu zavesti se je primerila z uvedbo rekurzivne 

zasnove informacijskega prostora na ravni formalističnega. 

Ta zasnova je spremenila filozofski, psihološki 

in kognitivni pogled na problem zavesti, omehčala njeno 

trdo spoznavno jedro in prestavila problem v središče 

informacijskega. S tem je raziskava zavesti izskočila iz 

začaranega kroga in jarma zahodnjaške sholastične tradicije 

v novo raziskovalno perspektivo, ki je formalistično 

natančna in ni bila nikoli izpostavljena kot bistvena komponenta 

razmišljanja in matematiziranega pristopa. 

Informacijski prostor je kot kategorija nadzavesti prinesel 

nov vpogled v globinsko in višinsko plastno strukturo 

in organizacijo sistema zavesti, pojmovno sestopil s 

svojega formalističnega ozadja v svet raziskav izkustva, filozofskega 

koncepta, kognitivne razpoznavnosti in psihološke 

uporabnosti. Skratka, oplodil je misel o zavesti in 

pokazal na nove implementacijske možnosti tako v znanosti 

zavesti kot njeni tehnološki uresničljivosti. S tem je odprl 

pogled v drugačno filozofijo in v prostor spremenjenim 

dosežkom znanosti.


22.9 Globalizacija sveta 

Globalizacija sveta se dogaja kot globalizacija zavesti, kot 

vseobsegajoče zaokroževanje zavesti v še ne dosežene možnosti, 

v neomejeni informacijski potencial zavesti. Filozofija 

misli Boga je kot skrajnost, s katero se potrjuje pomenski 

potencial zavesti, njena sposobnost udomačevanja 

abstrahiranega, idealiziranega in virtualnega.

23 Informacijske raziskave aktualne 

zavesti v Sloveniji 

23.1 Informacijske raziskave zavesti s polnimi 

grafi 

Informacijske raziskave zavesti s polnimi grafi omogočajo 

raziskovanje potencialno neomejenega pomenskega potenciala, 

ki se ponuja s povezavami vsakega vozlišča z vsakim 

vozliščem v grafu. 

Skladno s Sliko 53 je sistem informacijske zavesti formaliziran 

z izrazom 

Φ z; z ⇋ Φ 

ai; ai ; i = 1, 2, . . . , m < ∞ 

kjer so ai, i = 1, 2, . . . m < ∞ vsa vozlišča (informacijski 

operandi), ki v sistemu nastopajo. Operatorske povezave 

med nastopajočimi operandi seveda niso vzpostavljene po 

načelu »vsak operand je povezan z vsakim operandom«, 

temveč so posledica trenutnega stanja sistema zavesti, tako 

kot se je oblikoval skozi zgodovino pridobivanja pomenov 

kot trenutno izkustvo. Graf vseh grafov tega sistema je 

formaliziran kot zlitje vseh grafov informonov ak, in sicer 

kot 

⌈G⌈ak; k = 1, 2, . . . , m < ∞⌉⌉, 

kjer je ak ∈ Φ z; z . 

Primitivizacija informona ak, ki je sistem pomenskih 

formul, poteka v dveh fazah: najprej se izvede shematizacija 

formul z odpravo oklepajnih parov, formalizirano 

S⌈ak⌉, potem pa še primitivizacija tega, t. j. S⌈ak⌉ ∗ , 

300


· · · 

am−1 

a2 

am 

a1 

am 

am+1 

am−1 

· · · 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 1. januar 2009 

· · · 

an−1 

Slika 58: Dejanski oz. konkretni potencialno polni graf m nastopajočih 

operandov sistema in potencialno polni graf m vseh operandov 

sistema informacijske zavesti sta razvidno v odnosu podgrafa in 

grafa, to je m ⊂ n. 

ali krajše ak ∗ . Primitivizacija pomeni oblikovanje primitivnih 

tranzicij oblike α |= β iz shem formul, in sicer tako 

kot operandne povezave z operatorji |= nastopajo v shemnem 

zaporedju. Primitivne tranzicije vsebujejo tako tudi 

operande ai, ki so različni od operandov ak, torej ai ⇋ ak. 

Tako smo soočeni z dvema polnima grafoma. Prvi polni 

graf izhaja iz informonov ak, k = 1, 2, . . . , m < ∞ in 

ga označimo enostavno z m. V tem polnem grafu se 

pojavljajo operatorske povezave (glagolske fraze), ki vsebujejo 

še drugačne operande od ak. Ker pa je kasneje vse 

primitivizirano, se pojavi še drugi polni graf, v katerem 

so izpostavljeni vsi do tega trenutka nastopajoči operandi, 

torej n, kjer je m < n ali m ⊂ n in seveda tudi 

{a1, a2, . . . , am} ⊂ {a1, a2, . . . , an}. Polni graf m je tako 

a2 

an 

a1


podgraf grafa n, kjer predstavlja slednji obstoječi pomenski 

potencial sistema informacijske zavesti Φ 

ai; ai . 

Podgraf m pa predstavlja dejanski, že uresničeni konkretni 

pomenski sistem sistema informacijske zavesti. 

V tem smislu je mogoče narisati oba polna grafa s preštevno 

primerljivo slikovno primerjavo na Sliki 58. Pri 

polnem grafu je razvrstitev operandov na obodu grafa poljubno 

variabilna, saj ostajajo operatorske povezave ohranjene 

v smislu »vsako vozlišče z vsakim«. Izbira pomena 

operatorskih povezav med operandnimi vozlišči je odvisna 

od trenutno prevladujoče intence in ustvarjalega razpoloženja 

sistema informacijske zavesti. Optično je razvidno tudi, 

kako je levi polni graf m vsebovan v desnem polnem 

grafu n na Sliki 58. 

23.2 Oblikovanje stavčnih shem 

Oblikovanje stavčnih shem iz informacijskega grafa podleže 

frazni sintaksi določenega etničnega jezika, npr. slovenskega 

knjižnega jezika oz. govorice, ki je v rabi in 

je v skupnosti razumljiva oz. komunicirana. Zajemanje 

fraz je avtomatizirano z branjem reprezentativnih besedil 

v knjigah, beletristiki, časopisih, strokovni in poljudni literaturi. 

Samostalniške in glagolske fraze sistema oz. entropona 

z podležejo določeni shemni sintaksi, ko se oblikujejo 

stavčne sheme, iz katerih z ostavčenjem nastajajo pravilni 

stavki etničnega jezika s pripadajočimi stavčnimi ločili. 

Ta sintaksa je obča in velja za vse indoevropske jezike, 

katerim pripada tudi slovenski knjižni jezik. Zaradi 

zajemanja rabe fraz v najbolj kompleksni možni obliki etničnega 

jezika odpadejo tudi strašansko učene formalizaci-


je in trivializacije metodologij o izvoru besed oz. fraz in 

sklicevanje na nekakšno ne vem kakšno pomembnost. Tu 

je relevantna le najširše rabljena zapisana in živa govorica, 

saj se tudi živa zavest ravna po živem izkustvu rabe jezika. 

Tu je nazadnje tudi tista pot potrebne in zadostne kompleksnosti, 

ki omogoča implementacijo sistema informacijske 

zavesti s sodobno informacijsko tehnologijo 38 . 

Sintaksa za zajemanje fraz s sodobno tehnologijo izhaja 

iz shematiziranih entitet (v etničnem jeziku brez stavčnih 

ločil) in izbira samostalniške in glagolske fraze, iz katerih 

se sestavljajo shematizirani stavki. Slovnica formaliziranih 

pravil je npr. 

〈ss〉::= 〈s〉 | 〈s〉〈ss〉, 

〈s〉 ::= 〈sf〉 | 〈sf〉〈gf〉〈〉 | 〈〉〈gf〉〈sf〉 | 〈sf〉〈gf〉〈sf〉, 

〈sf〉 ::= s ′ | s ′ 〈gf〉〈〉 | 〈〉〈gf〉s ′ | 〈sf〉〈gf〉〈sf〉, 

〈gf〉 ::= g ′ | 〈gf〉〈sf〉〈gf〉, 

kjer sta s ′ in g ′ terminala, tj. samostalnik in glagol etničnega 

slovarja. Pomen sintaksnih spremenljivk je pa tale: 

〈ss〉zaporedje shem stavkov etničnega jezika, 

〈sf〉 shema stavka etničnega jezika, 

〈sf〉 shema samostalniške fraze etničnega jezika, 

〈gf〉 shema glagolske fraze etničnega jezika in 

〈〉 prazno mesto v nepopolnem stavku etničnega jezika. 

38 Na osnovi zajemanja fraz iz živega jezika so bili do danes izdelani 

številni sistemi za prevajanje iz izbranega etničnega jezika v druge 

etnične jezike. Slovenski knjižni jezik doslej ni bil prebran na frazni 

osnovi in shranjen v tej obliki.


23.3 Primer diagramske ad hoc raziskave 

zavesti 

Primer diagramske ad hoc raziskave zavesti je gotovo poučen, 

saj razpre različne poglede na možnosti interpretacij 

določenih razpoloženj in situacij. Spekter zajetih zavestnih 

komponent je lahko zelo širok in pogled v diagram lahko 

ugotavlja primernost in neprimernost umestitve posameznih 

komponent na mesta v diagramu. Raziskava je v tem 

smislu prepuščena iznajdljivosti raziskovalca in vključevanju 

raznorodnih znanstvenih disciplin, ki poudarjajo le 

posamezne izbire entitet. 

V politološkem in pedagoškem smislu je npr. zanimivo 

preučevanje belega in rdečega kompleksa v diagramu na 

Sliki 59. Beli kompleks cilja na ustvarjalno zavest, v kateri 

dominirajo ustvarjalno vzburjenje, intenca, refleksija, intuicija, 

ambicija, meditacija, transcendenca itn. kot značilne 

komponente ustvarjalnosti. Ta kompleks leži ob modri 

preddispozicijski krivulji v nadzavestnem območju, ki zastopa 

podzavestno-nadzavestno naravnanost sistema zavesti. 

Ustvarjalnost v zavesti je seveda tista kompleksna pojavnost, 

ki je za vrhunske dosežke kjerkoli v življenskem 

okolju osnovnega pomena. Tu se lahko pojavi vprašanje, 

zakaj znanost in umetnost nista neposredno vključeni v 

ta kompleks. Znanost teži k racionalizmu kot svoji vrhunski 

vrednoti in se utemeljuje na preverjeni sholastičnosti 

(glej točko sholasticizem oz. splošneje konvencionalizem 

na osnovni osi), resnica in razum sta ji gotovo najvišji 

vrednoti. Za umetnost je pomemben artizem, ki je 

metodološki sholasticizem umetniškega ustvarjanja in išče 

svojo motivacijo v neobičajni blodnji in čustvenih pretre-


Čustveno in motivacijsko razpoloˇzenje in situacija 

Čustvena in spoznavna praznina 

 

Čisti iracionalizem 

Čustvena polnost 

 

Obljuba Blodnja 

 

Umetnost 

Čustveno 

območje 

Osnovna 

 

čustva Artizem 

Emotionalizem 

Podzavestno 

območje 

Ideologija 

Dezinformacija 

Cinizem 

Demagogija 

Ustvarjalni sholasticizem 

 

Vera 

Prepričanje 

Kritičnost 

Duhovnost 

 

Homeostaza 

Dvom 

Skrajna zmogljivost zavesti 

 

Samozavest, nadzavest 

Ustvarjalno vzburjenje 

 

Intenca Ambicija 

Refleksija Meditacija 

Intuicija 

Nadzavestno 

območje 

Transcendenca, . . . 

 

Znanstvena fantastika 

Scientizem 

Spoznavno 

območje 

Motivacijska polnost 

Čustvena-spoznavna 

polnost 

 

Spoznavna čistost 

Pozornostna polnost 

 

 

 

 

Zarota, Prevara, 

Laˇz, Slepilo, . . . 

Začetki zavedanja 

Čisti racionalizem 

Spoznavno in pozornostno razpoloˇzenje in situacija 

Znanost 

 

Resnica 

 

 

 

Podzavest 

Sholasticizem 

Razum 

Konvencionalizem 

Ateizem 

Zmota 

Legenda: 

Krivulja 

Krivulja 

: Čustveno-spoznavna predispozicija 

: Podzavestna-nadzavestna predispozicija 

c○Anton P. ˇZeleznikar, 31. julij 2008 

Kompleks ustvarjalnosti: ustvarjalno vzburjenje, intenca, refleksija, intuicija, ambicija, meditacija, 

transcendenca, . . . 

Kompleks totalitarizma: ideologija, dezinformacija, cinizem, demagogija, zarota, prevara, 

laˇz, slepilo, . . . 

Slika 59: Diagramska raziskava zavesti v izbranem koordinatnem 

sistemu je namenjena predvsem študiju možnosti različnih interpretacij, 

ki so lahko pomembne pri koncipiranju informacijske strukture in 

organizacije sistema zavesti. 

sih, in leži tako v prevladujočem čustvenem območju ter 

se usmerja podzavestno (nagonsko, svobodno, prigodniško, 

naključno spontano). 

Rdeči kompleks leži asimetrično glede na kompleks 

ustvarjalnosti ob krivulji podzavestne-nadzavestne predispozicije 

in predstavlja t. i. kompleks totalitarizma, ki je 

danes dovolj dobro identificiran skozi zgodovinsko izkušnjo. 

Značilni totalitaristični elementi tega kompleksa so


ideologija, dezinformacija, cinizem, demagogija, zarota, 

prevara, laž, slepilo in podobno, osnovani na značilni deluziji 

partijske ideologije. Kot vsakodnevno utrjevana navada 

deluje totalitarizem podzavestno in tako ostaja zmota 

neopažena in neaktualizirana pod okriljem propagandnega 

sholasticizma. V to območje vključi totalitarni pogled tudi 

ateizem in kritičnost, ko zapolnjuje čustveno in spoznavno 

praznino svojega nauka (koordinatno izhodišče). 39 Kompleks 

totalitarizma ostaja tako tipični antipod kompleksu 

ustvarjalne pobude in ustvarjalnost ostaja prej ko slej neznanka 

takšne in drugačne totalitaristično usmerjene dejavnosti. 

Rjava krivulja čustveno-spoznavne predispozicije na 

Sliki 59 je nasprotna modri krivulji in kaže prehod iz čiste 

čustvenosti in motiviranosti v točko čiste spoznavnosti 

in pozornosti, ko pozornost ustavlja motivacijo in spoznanje 

čustva. To je krivulja umetniško znanstvene prehodnosti 

v eni in v drugi smeri in ob njej ležijo mesta 

čustvene polnosti, čistega iracionalizma, obljube, blodnje 

kot vere in prepričanja, umetnosti, duhovnosti, dvoma, homeostaze 

sistema zavesti, prek znanosti, razuma, resnice 

do spoznavne čistosti. Znanstvena fantastika in scientizem 

zaokrožujeta spoznavno območje kot nadgradnji znanosti 

in znanstvenega sholasticizma. 

39 Kot dedič totalitarizmov (komunizma, fašizma in nacizma) 

vztraja današnja levica še vedno na okopih te ideološke paradigme, 

ki jo poskuša po zgledu kitajskega komunizma integrirati v novonastale 

družbene sisteme. Zaradi ideoloških predsodkov tudi ne morejo 

napredovati raziskave dejanskih stanj zavesti v neki populaciji, saj fakultete 

za družbene vede niso sposobne preskočiti praga svojih lastnih 

blokad.


Ustvarjalni sholasticizem združuje poklicno naučenost 

z ustvarjalnostjo, ki je na poti novih, predvsem znanstvenih 

dosežkov, ko mora vstopati tudi v preučevanje človekovega 

sistema zavesti. Skrajna zmogljivost zavesti se dosega 

z intenzivnim razvojem samozavesti in nadzavesti. Tu 

je tudi mesto motivacijske polnosti (samorealizacije), oz. 

čustveno-spoznavne polnosti. Pozornostna polnost nižje je 

mišljena kot vrhunec spoznavnega območja, kjer mora biti 

znanost vendarle pripravljena na možnosti nepričakovanega. 

Vprašanje je, kako je diagram na Sliki 59 nastajal, kako 

je bil dopolnjevan in izboljševan. Gotovo je bil narejen po 

osebnem izkustvu in vplivan s poklicno in informacijsko 

izkušnjo avtorja. V tem smislu je vsaka znanstvena interpretacija 

posledica subjektivnih pogledov in odločitev. 

Tudi v naravoslovnih znanostih ni drugače, le da je pomenska 

širina interpretacije disciplinarno zamejena in vnaprej 

določena. 

23.4 Idiom levičarske intencionalnosti 

Idiom levičarske intencionalnosti se kaže kot ideološka 

namernost (glej podpoglavje 10.8, str. 183–184), ki vztraja 

čustveno in spoznavno v svojem značilnem razpoloženju 

in situaciji (glej Sliko 59). Totalizarizem (komunizem, levičarstvo) 

je sicer podzavestno-nadzavestno predisponiran 

(modra krivulja), vendar mu je zaradi ideloškega sholasticizma 

preprečen (ideološko prepovedan) prestop iz podzavestne 

rdeče cone v belo cono ustvarjalnosti v nadzavestnem 

območju. Intenca dejanske ustvarjalnosti ostaja tako 

zunaj totalitarnega pomenskega dosega; zavest se ne raz-


vija v smeri nadzavestne spoznave in čustev, temveč ostaja 

podzavestno vklenjena v ideološke okvire spoznavnega in 

čustvenega primitivizma sistema zavesti. 

23.5 Možnost informacijskih raziskav v politiki 

 

Možnost informacijskih raziskav v politiki se pokaže v 

interpretaciji trenutno aktualnih primerov, ki pojasnjujejo 

stanje informacijske zavesti, kot se pojavlja v medijih in 

individualno. Raziskava podleže vedno določeni metodologiji 

informacijsko zavestnega, ki je bila razvita tudi v 

tem eseju. Pristop temelji najprej na identifikaciji poglavitnih 

poimenovanih informacijskih operandov in operatorjev 

in v zasnovi izbranega koordinatnega sistema zavesti 

in/ali grafa, v katerem te entitete lahko nastopajo, se kopičijo, 

so posledično in paralelno povezane in medsebojno 

odvisne. 40 Kot vsaka raziskava, je tudi informacijska odvisna 

od izbire raziskovalca in je v tem pomenu subjektivna 

ali ad hoc raziskava, kar še posebej lahko velja za pomensko 

identifikacijo trenutno aktualnih situacij, razpoloženj 

in trenutnega raziskovalnega navdiha. Informacijska raziskava 

na področju politike je tako nujno usmerjana s trenutnimi 

političnimi situacijami in družbenimi razpoloženji in 

v vsem tem nikoli ne more biti (povsem) objektivna. Je nekakšen 

publicistični komentar na višji, bolj analitično podprti 

raziskavi, ki uporablja standardno znanje s področja 

40 Risanje oz. slikovito in nazorno prikazovanje teh pokrajin zavesti 

je omogočeno z uporabo grafičnega orodja PSTricks v okviru sistema 

L ATEX [22].


sistemov informacijske zavesti, seveda ne le sholastično 

temveč tudi ustvarjalno. Načelo informacijskih raziskav v 

politiki je v nasprotju s konvencionalnimi, sholastičnimi in 

prigodniškimi raziskavami ter znanimi pristopi oz. metodologijami 

aktualnih političnih znanosti predvsem inovativnost 

v novi informacijski in z njo povezani zavestni smeri 

in vsebini. 

Današnji politični znanosti sploh ni jasno, kakšne prednosti 

ji lahko ponudi informacijska in zavestna raziskava, 

dokler se nazorno ne pokažejo te možnosti z izbranimi primeri. 

Seveda takih raziskav v strokovni literaturi še ni in 

zadevni pristopi so v tem smislu izvirni. Najprej je tu seveda 

dilema z diagramsko obliko raziskave, kjer je najprej 

pomembna izbira označitve koordinatnih osi. Ta izbira 

mora biti tesno povezana z informacijsko in zavestno naravo 

problema ter mora biti v tem smislu najprej konceptualno 

(vsebinsko, aktualnostno) zasnovana. Podobno velja 

tudi za raziskave z informacijski grafi, kjer imajo operandi 

in operatotji poseben pomen oz. poimenovanja. To pa ne 

pomeni, da raziskava ne vključuje disciplinarnih področij 

in metodologij politične in drugih znanosti, kot se poučujejo 

in raziskujejo na najbolj znanih univerzah po svetu 

(npr. MIT, MA). Seminarske naloge, diplome, magisteriji 

in doktorati lahko obsegajo npr. tale aktualna področja: 

• Evropska, ameriška, kitajska, ruska, slovenska in še 

druge politike socialno, ekonomsko, tehnološko in 

naravovarstveno uspešnih in zaostalih držav; 

• Komparativne politike; 

• Mednarodni odnosi; 

• Modeli in metode; 

• Politična ekonomija;


• Politična filozofija in socialna teorija; 

• Varnostne raziskave; in 

• Informacijske in zavestne raziskave v politični filozofiji, 

teoriji in praksi v prej naštetih področjih. 

Vse to lahko pomeni pravi ustvarjalni in inovacijski izziv 

politični znanosti doma in po svetu, če je raziskovalni pristop 

informacijsko-zavestni, temelječ na izsledkih in novih 

možnostih t. i. informacijske zavesti v naravnem (človeškem) 

in umetnem (tehnološkem) okolju. Pri tem ostaja politiloška 

raziskava problemsko odvisna, metodološko 

pluralna in interdisciplinarna. 

V letu 2008 je v Sloveniji nastal prvovrstni politični 

problem, ki se je pokazal najprej v obvladovanju političnih 

strank in medijev skozi t. i. tajkunsko tovarišijo, kot 

kaže Slika 60. Gre za značilno krožno prepleteno organizacijo, 

ki ima za cilj oligarhijo izbrancev in družinskih 

članov, monopolistično obvladovanje vitalnih sektorjev države, 

privilegije pri kazenskem pregonu svojih članov in enormno 

bogatenje posameznikov na moralno sporni in zunajpravni 

način. 

23.6 Možnost informacijskih raziskav v menedžmentu 

 

Možnost informacijskih raziskav v menedžmentu je dana 

s povsem novih vidikov, ki v tej stroki niso ravno običajni. 

Vprašanje, kaj je duh menedžmenta in kaj duhovnost 

vodenja in upravljanja podjetja, gotovo spadata v kategorijo 

zavesti podjetja in tudi državne uprave. Ustvarjalna


Tajkunski 

balkanizem 

Tajkunsko morala 

in etika 

Tajkunsko obvladovanje 

medijev 


trga 

ajkunsko povzpetniˇstvo 


strank 

Tajkunski 

kapitaliz 


prava 

Tajkunska tovariˇ sijska organizacija – Slovenija 2008 

Tajkunski 

Forum 21 

Tajkunsko zajedanje 

drˇzave 

Tajkunska naslednica 

ZKS 

Tajkunska 

tovariˇsija 

Zunajzakonska 

tajkunska oblast 


Slika 60: Tajkunsko prepletena organizacija mreže, ki se prek kapitalske 

povezanosti polašča vseh bistvenih sfer države in je vodena kot 

oligarhija nekdanje Zveze komunistov Slovenije, z vrhovnim štabom 

odločanja v obliki Foruma 21. 

duhovnost vodenja pospešuje ustvarjalnost, učinkovitost, 

pripadnost in dobro počutje nameščencev in državljanov. 

V upravni sferi se je uveljavila t. i. poslovna povezanost 

podjetij z različnimi vidiki, kot so oligarhija, monopolno 

dogovarjanje, parkiranje kapitala, slamnato podjetje 

za prevzem drugih podjetij, tajkunski odkup, naciona-


lni interes, sporno bančno posojilo, sporna dokapitalizacija, 

izčrpavanje podjetja, izločanje delničarjev, kapitalska 

koncentracija, korupcija, mafijsko financiranje itn. Ti pojavi 

so nazorno predstavljivi z grafi, katerih vozlišča (operandi) 

so podjetja, njihove povezave (operatorji) so pa različno 

poimenovane. Odločilna pri vsem tem je prav krožna 

povezava podjetij, ki zagotavlja skupen interes in poslovno 

stabilnost neglede na njen razvojni ali stagnantni potencial. 

Ker pa graf ne daje odgovora na hierarhijo in vpliv v sistemu, 

so h grafu potrebna dodatna pojasnila. Ta situacija 

se lahko natanko določi s sistemom informacijskih formul, 

izpeljanih iz grafa, ki predstavljajo prav omenjena dodatna 

pojasnila. Formule lahko prinesejo v raziskavo poslovnih 

situacij tudi nove in presentljive vidike. 

Primer t. i. tajkunizacije podjetniškega sistema je prikazan 

shematično z grafom na Sliki 61. V njem zavzamejo 

ključna mesta v določeni fazi sistemskega razvoja t. i. slamnata 

podjetja, ki se uporabljajo predvsem za parkiranje 

kapitala in skozi to za najemanje t. i. menedžerskih posojil 

pri bankah, kjer menedžer za svoje posojilo zastavi kar 

premoženje podjetja. V okviru mafijskega financiranja se 

pere tudi sumljivi denarni kapital in opravlja finančni trenasfer 

iz in v poslovno prikrite pribežališča. Graf je v bistvu 

shema, kako organizirati tajkunske tvorbe, ki delujejo 

tudi zunaj zakonitega okvira. Povezave (operatorji) med 

vozlišči grafa so mnogovrstne in odvisne od domiselnosti 

menedžmentov v poslovnem konglometatu. Krožnost 

in prepletenost pa sta tu očitni lastnosti, ki zamegljujeta 

preglednost posameznih situacij in zakonsko odgovornost 

akterjev.



Tajkunski 

odkup 

Nacionalni 

interes 

Sporno 

posojilo 

Sporna dokapitalizacija 

Slamnato 

podjetje 

Izčrpavanje 

podjetja 

Parkiranje 

kapitala 

Izločanje 

delničarjev 

Monopolni 

dogovor 

Kapitalska 

koncentracija 

Oligarhija 

Poslovna 

povezava 

Mafijsko 

financiranje 

Slika 61: Sistem nezakonito prepletene organizacije podjetij (v rdečem), 

ki temelji na oligarhiji, monopolnem dogovoru, parkiranju kapitala, 

slamnatem podjetju, tajkunskem odkupu, nacionalnem interesu, 

spornem posojilu, sporni dokapitalizaciji, izčrpavanju podjetja, izločanju 

delničarjev, kapitalski koncentraciji in mafijskem financiranju. 

23.7 Možnost informacijskih raziskav v psihologiji 

 

Možnost informacijskih raziskav v psihologiji je aktualna 

z več vidikov, saj je tu sistem zavesti in njegovih komponent 

dominantni objekt raziskovanja, ki pokriva ne le


diagnostiko in kurativo temveč tudi usmerjanje zavesti na 

bistveno oz. vedenjsko aktualno problematiko. Diagram 

na Sliki 59 zadeva tudi široko področje psihologije in ga 

je mogoče postaviti še v drugačna koordinatna izhodišča 

ter točke in krivulje v njem. Povsem običajni pa so informacijski 

grafi, ki jih je mogoče pridobiti iz ubesednjenih 

raziskovalnih prispevkov avtorjev v znanstveni in priročniški 

literaturi (glej možnosti v [3, 12]). 

V psihologiji je osnovno vprašanje, kakšen je nabor tistih 

temeljnih čustev, ki so medsebojno neodvisna in iz katerih 

je mogoče sestaviti vsa preostala čustva. To vprašanje 

je seveda teoretično ob upoštevanju, da je število medsebojno 

različnih čustev odvisno od definicij ali rabe čustev 

v etničnih jezikih (od nekaj do nekaj tisoč), torej od razvitosti 

jezika. Kako je to vprašanje predvsem teoretično, 

temelji na predpostavki, da so v zlitju zavestnega grafa vse 

entitete (informacijski operandi) medseboj povezani, na 

ravni etničnega jezika pa celo krožno povezani zaradi krožne 

prepletenosti in/ali prepletene krožnosti samega etničnega 

jezika. V slovenščini čustvena razvitost ni raziskana, 

zagotovo pa ne dosega števila različnih čustev v celoti 

angleškega jezika (britanskega, ameriškega, avstralskega, 

indijskega in še kakšnega). 41 V slovenščini obstajajo celo 

dileme poimenovanj čustev na temeljni ravni. Poglejmo 

si torej graf (v bistvu psevdograf) ločenih (nepovezanih) 

osnovnih čustev na Sliki 62. Osnovna čustva so izražena 

v treh jezikih za boljšo pomensko identifikacijo, vendar 

41 K splošni izobrazbi evropskega človeka sodi prav gotovo poznavanje 

osnovnih čustev in zavedanje o njih, saj je to znanje bistveno za 

medosebne odnose in poznavanje samega sebe.


prezir 

contempt 

Verachtung 

razburjenje 

exitement 

Aufregung 

sram 

shame 

Scham 

ponos ob doseˇzku 

pride in achievement 

Stolz im Erreichen 

strah 

fear 

Angst 

veselje 

pleasure 

Freude 

krivda 

guilt 

Schuld 

zabava 

amusement 

Belustigung 

jeza 

anger 

Zorn 

zadoˇsčenje 

satisfaction 

Befriedigung 

gnus 

disgust 

Ekel 

Osnovna čustva v slovenskem etničnem jeziku (v abecednem redu) 

zadrega 

embarrassment 

Verlegenheit 

čutni uˇzitek 

sensory pleasure 

Sinnesvergnügen 

ˇzalost / gorje 

sadness / distress 

Traurigkeit / Kummer 

zadovoljstvo 

contentment 

Zufriedenheit 


Slika 62: Nabor osnovnih (medsebojno neodvisnih) čustev je lahko 

izziv za nadaljnje raziskovanje sestavljenosti preostalih čustev, ki so 

opredeljena v etničnem jeziku. Osnovna čustva so tu mišljena kot osamljene 

(izolirane) entitete, vendar so v sistemu zavesti vse entitete 

(operandi) medseboj krožno prepletene. 

predstavljajo v vsakem od teh jezikov družino besed, ki


so sopomenske ali sorodno pomenske besede. 42 Imena 

osnovnih čustev so povzeta po Ekmanu (glej [6] v [3]), kjer 

je dano tudi 11 kriterijev za razločevanje osnovnih čustev. 

Ti kriteriji so signalni, fiziološki in značilno informacijski. 

Takole pravi Ekman: 

1. Razločljivi univerzalni signali 

2. Razločljiva fiziologija 

3. Avtomatična ocena, naravnana na: 

4. Razločljive splošne lastnosti v prehodnih dogodkih 

5. Razločljivi videz, razvojno 

6. Prisotnost pri drugih primatih 

7. Hitri nastop (naskok) 

8. Kratko trajanje 

9. Nepovabljeno (nepričakovano) nastopanje 

10. Razločljive misli, spomini, podobe 

11. Razločljivo subjektivno izkustvo 

23.8 Histerija 

Histerija ni le klinična duševna motnja, temveč se kaže v 

42 K tem jezikom na Sliki 62 je mogoče dodati še besede za osnovna 

čustva v hrvaščini 

čulni užitak, ga ¯denje, gnjev, krivnja, ponos prilikom dostignuća, 

prijezir, uzrujanost, sram, strah, veselje, zabava, zadovoljština, 

žalost / tuga 

in v ruščini 

quvstvennoe naslaжdenie, otvrawenie, gnev, vina, 

gordostь v dostiжenie, prezrenie, volnenie, styd, 

strah, radostь, razvleqenie, udovolьstvie, 

grustь / gore .


Čustvenost 

Katalepsa 

Avtosugestija 

Anksioznost 

Konverzija 

Pozornost 

Podzavestnost 

Manija 

Disociacija 

Agresivnost 

Slika 63: Splošni, 11- in večkomponentni graf histerije kot stanje 

informacijske zavesti, ki upošteva klinično kot tudi drugo možno pomensko 

strukturo in organizacijo v razvoju koncepta, poimenovanega 

histerija. 

preteklosti in danes kot sestavni del totalitarističnega načina 

obnašanja v politični praksi. Histeričen nastop, izbruh 

ali demonstracija potegne za seboj tudi histerijo velikih 

skupin somišljenikov in se pokaže s kataleptičnim pritrjevanjem 

množice kot enoumno utemeljena demonstracija. 

Slika 63 prikazuje graf histerije, ki rezultira iz klinične 

. . . 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 20. november 2008


psihologije, upošteva pa tudi širše dimenzije razvoja koncepta, 

ki se nanaša na vsakdanje obnašanje umetnega ali 

živega akterja z zavestjo. Na tej osnovi je pomen posameznih 

komponent grafa okvirno določen takole: 

1. Histerija je krožni preplet, ki ga okvirno (začetno) 

sestavljajo simptomi, kot so agresivnost, manija, pozornost, 

anksioznost, čustvenost, katalepsa, avtosugestija, 

konverzija, podzavestnost, disociacija in še kaj, kot kaže 

Slika 63. Ti simptomi informacijske entitete v bistvu 

pomensko pojasnjujejo konstitucijo »histerije« in omogočajo 

izražavo koncepta najprej v etničnem (opisnem) jeziku, 

potem pa še formalizacijo koncepta. Zaradi prepletenosti 

in krožnosti grafnih povezav, je mogoče generirati 

veliko število pojasnjevalnih stavkov in se naposled ustaviti 

pri zadovoljivem pomenu koncepta »histerija«. 

2. Agresivnost. Klinična psihologija poudarja, da je 

v histeriji zastopana določena stopnja napadalnosti, s katero 

se zahteva ali pričakuje pozornost okolja in je posledica 

tudi gospodovanja določenih čustvenih predispozicij, 

izvirajočih iz življenskega izkustva histerika. Trkanje na 

vest ali na kršitev civilizacijskih vrednot izzove praviloma 

histerično reakcijo, ki se brani z napadalnostjo, obsedenostjo, 

bojaznijo, nezavedno čustvenostjo, trzajočo telesno in 

umsko reakcijo, avtosugestijo kot izmišljijo, svetovnonazorsko 

in drugo konverzijo, prekinjanjem normalnega asociativnega 

odvijanja zavesti in še s čim. Tu se vidi, kako je 

prepletenost vsake komponente z vsako komponento značilno 

pomembna pri izražavi pomena v etničnem jeziku. 

Striktna dvosmerna operatorska (v bistvu glalgolskofrazna) 

povezava vsakega oparanda z vsakim operandom grafa


je na Sliki 63 jasno razpoznavna (polje rdečih lokov). 

3. Manija, močno pretiravanje, zmotna in dokazom 

nedostopna prepričanost, blodnja, preganjavica, obsedenost, 

besnost, pretirana razigranost, podjetnost, zgovornost 

so tudi značilni elementi histerije. V krožnem histeričnem 

prepletu se manija kot pravkar opisani pomen in 

fenomen ali simptom obnašanja individualne zavesti povezuje 

z ostalimi komponentami grafa. Tako se lahko pomensko 

oblikuje širši koncept nečesa, poimenovanega kot 

»histerična manija«. 

4. Pozornost v tem primeru ni tista osnovna komponenta 

sistema informacijske zavesti (glej Sliko 24 na str. 

122), temveč gre za težnjo (histerično intenco) vzbujanja 

pozornosti pri drugih. Ta težnja je pogojena s potrebo po 

upoštevanju, uveljavljanju, gospodovanju pri drugih. Pogojena 

je s strahom in izkustveno negativno čustvenostjo, 

tudi z določeno obsedenostjo. V naboru histeričnih komponent 

deluje želja po pozornosti pri drugih enakopravno 

z drugimi komponentami, kot je razvidno iz krožnega prepleta 

na sliki. 

5. Anksioznost, histerična, združuje konverzijsko motnjo 

in nevrozo strahu, še posebej fobijo različnih vrst in 

oblik. Podobno kot druge komponente histerije, je tudi histerična 

anksioznost z njimi povezana v prepleteno celoto. 

6. Čustvenost, histerična, se usmerja v področje negativnih 

osnovnih čustev (glej Sliko 62 na str. 315) in iz njih 

sestavljenih negativitet, kot so sovraštvo, ljubezen, pripadnost, 

ciničnost, ideološkost, gospodovalnost itp. Sicer 

brezčustvena narava stvari se tako preobrazi v čustveno 

naravo podobnih ali celo enako poimenovanih komponent


(glej Sliko 64 na str. 321), ko prvotna brezčustvenost nečesa 

postane čustvenost le-tega. 

7. Katalepsa, histerična, pomeni omrtvičenje in otrdelost 

sistema zavesti neglede na zunanje dogajanje in dražljaje, 

vztrajanje v enoumnosti in nedotakljivosti dogem ideološkega 

porekla, ponavljanje razumsko spornih vzorcev 

prepričanja, medijskega razčlovečevanja z neresnico in neutemeljenim 

podtikanjem, falsificiranjem. 

8. Avtosugestija samopoveličevanje, grandomanija 

9. Konverzija pomeni premaknitev duševnega konflikta 

v sfero telesnega, bolezenskega sindroma (pojav ohromitve, 

telesna bolečina, odpoved funkcije čutilnega organa) 

brez organskega vzroka. To lahko povžroča določene predstave 

težko izpolnjivih in prepovedanih željá, ki so potlačene. 

Pri histeriji je lahko v ospredju določena umišljena 

nadarjenost, sposobnost, odličnost. 

10. Podzavestnost 

11. Disociacija 

23.9 Levičarska razčlovečenost 

Levičarska razčlovečenost je aktualna téma raziskav zavesti, 

ki se pojavlja kot razlika k raziskavam o temnih plateh 

komunizma (Courtois [2]), stalinizma (Eiletz [5]) in titoizma. 

Značaj levičarjev je gotovo zanimiv, saj so sami v 

svojem novoreku trdili, da so ljudje posebnega kova. Komunistična 

vladavina je dejansko preobrazila slovenski narodni 

značaj (zavest), kot je napovedoval l. 1939 Kardelj 

[10]. V razdobju komunizma na Slovenskem so se nekdanje 

pozitivne vrednote človeštva (spoznava in čustva), 

preobeazile v njihovo negatitiviteto in ohranile takšne vse


Nepravičnost 

Sebičnost 

Izdajalstvo 

Nesposobnost 

Naučenost 

Nepoˇstenost 

Verolomnost 

Neustvarjalnost 

Brezobzirnost 

Pohlepnost 

Nemoralnost 

Prevarantstvo 

Brezčustvenost 

Sovraˇznost 

Zahrbtnost 

Hudodelstvo 

Laˇznivost 

Zarotniˇstvo 

Zmotnost 

Oblastnost 

Stremuˇstvo 

L-razčlovečenost 

Oholost 

Izkoriˇsčanje 

Narava levičarske razčlovečenosti — skozi zgodovino in danes 

Slika 64: Graf značajskih značilnosti v zavesti levičarske razčlovečenosti, 

kot se je oblikovala skozi zgodovino komunizma in se ohranila 

vse do današnjih dni v obliki levičarskega ponosa in stremljenja k 

vračanju v nedemokratično preteklost. 

do danes. Današnja levičarska zavest izpričuje to preobrazbo 

zavesti v negativne odklone v okviru evropske in 

globalne civilizacije. Pojmovanje raziskovane strukture in 

ustroj organizacije levičarske razčlovečenosti sta orisana 

in pomensko opisana s krožno prepletenim grafom na Sliki 

64. 

Levičarji trdijo, da je krožni graf z obodnimi operandi 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 1. november 2008


brez vsakršnje vrednosti in nima nobenega raziskovalnega 

potenciala. Da gre zgolj za nekakšno naštevanje besed 

in/ali fraz in da je mogoče kar tako vstaviti na mesta poimenovanih 

operandov poljubne druge, tudi protipomenske besede 

in samostalniške fraze. Seveda, to je že res, vendar 

se z novimi entitetami spremenijo pomensko (smiselno) 

tudi operatorji, to je označitve (rdečih) povezav med vozlišči 

grafa, to je glagolske fraze. Tako nastanejo pomensko 

povsem različni stavki. Levičarji pozabljajo na osnovno 

metodologijo, ki jo s seboj prinaša informacijski graf kot 

zlitje shem oz. njihovih grafov za generiranje pomensko 

natančno opredeljenih stavkov etničnega jezika. 

Vozlišča v grafu so premišljeno izbrana po kriteriju 

opazovanja levičarskega obnašanja iz njihovega totalitarnega 

obdobja, ki se je preneslo delno tudi v današnje obdobje 

z zagovarjanjem prejšnjih negativnih vzorcev obnašanja. 

Graf predstavlja pomensko zaokroženo celoto 

fenomenološkega opazovanja levičarske zavesti. Iz grafa 

imamo preglednico, urejeno po posameznih skupinah značilnih 

lastnosti vrednot in obnašanja: 

0. Levičarska razčlovečenost (levičarski humanizem) 

1. Stremuštvo (partijski karierizem, klientelizem) 

2. Oblastništvo (togo, centralizirano upravljanje) 

3. Zarotništvo (podtalno, škodno, nehumano 

sklepanje zarot) 

4. Hudodelstvo (kršenje človekovih pravic, množični 

pomori, nasilje) 

5. Sovražnost (razredna, nestrpnost do nazorskih 

nasprotnikov)


6. Prevarantstvo (puhlica obljub, ideološka utopičnost) 

7. Pohlepnost (rdečih direktorjev, tajkunov) 

8. Verolomnost (neveljavnost dogovorov, obljub) 

9. Nepravičnost (revolucionarna oblika sodstva) 

10. Sebičnost (prilaščanje v osebno korist) 

11. Izdajalstvo (delavstva, prebivalstva, lastne 

ideologije) 

12. Nesposobnost (kot sistemska doktrina kadrovske 

primernosti) 

13. Naučenost (levičarski konformizem, ideloška 

napiflanost) 

14. Nepoštenost (z negativno kadrovsko selekcijo, 

v odnosih, v prisvajanju vpliva, nadzora 

in premoženja) 

15. Neustvarjalnost (dogovorna rutina, posnemanje, 

epigonstvo ustvarjalnosti) 

16. Brezobzirnost (brezčutnost, neusmiljenost) 

17. Nemoralnost (dominacija negativnih vrednot) 

18. Brezčustvenost (nedopustnost sicer pozitivnih 

čustev, vsiljevanje negativnih) 

19. Zahrbtnost (kovanje škodnih afer, zarot) 

20. Lažnivost (medijska, priložnostna, kot norma 

levičarske konvencionalnosti, izmišljotina) 

21. Zmotnost (levičarskega prepričanja, nauka, 

ideološkost) 

22. Izkoriščanje (delavstva, materialnih virov) 

23. Oholost (praznost, napuh, aroganca levičarskih 

kadrov)


0. Levičarska razčlovečenost komunistični humanizem 

kot ga razumejo levičarji, je antihumanizem najslabše 

možne vrste, saj zagovarja in uzakonja hudodelstvo 

na državni ravni ter ga izvaja brezvestno in s prepričanjem, 

ki se skriva v ideološki ljubezni do partije in partijcev, do 

vodilne kadrovske garniture. Tak humanizem pripelje do 

negativnih pojavov, ki so opisani v gornjem seznamu in 

postanejo napotilo za obnašanje levičarjev, prek njih pa 

sčasoma tudi za ideološko podrejeno populacijo. 

1.Stremuštvo levičarjev se udejanja s partijskim karierizmom 

in klientelizmom v razmerju do drugih partijcev 

in njihovega koruptivno pridobljenega kapitala, ko gospoduje 

v ozadju še negativna kadrovska selekcija, ki prizemljuje 

ustvarjalnost in poteze zunaj partijsko določenega kodeksa 

moralnega obnašanja. Povprečno stremuštvo levičarskih 

posamičnikov je tako zagotovilo, da se bo partija 

držala svojega kurza gospodovanja mediokritete s karierizmom, 

klientelizmom in korupcijo, od svojega kadrovskega 

vrha do partijcev na dnu karierne hierarhije. 

2. Oblastništvo temelji na togi in centralizirani doktrini 

upravljanja, ki je v vsakem trenutku in primeru podrejena 

zasnovi centralnega upravljavskega telesa in ozkemu interesu 

obdržanja levičarske oblasti za vsako ceno, vključujoč 

javne afere, podtikanja, lažna obtoževanja, škandale, 

intrige, lažne izjave in seveda do konca podrejene, nedemokratične, 

nepluralne in enoumno delujoče množične 

medije v lasti partijskega vodstva in kapitala. 

3. Zarotništvo je revolucionarna praksa vzpenjanja levičarjev 

na oblast in obvelja tudi kasneje, ko temelji na tajnosti 

ukrepanja na državni in zarotniški ravni, deluje javno


nepregledno in sistemsko podtalno, škodno za večino prebivalstva, 

nedemokratično in nehumano hkrati. Uveljavlja 

se interes sebičnosti v povezavi z opisanim oblastništvom, 

z uporabo nepoštenosti in zahrbtnosti. 

4. Hudodelstvo je kot zločinstvo (kriminal) v okviru 

levičarstva zgodovinsko najbolje identificirano z množičnimi 

in posamičnimi poboji, nasiljem in drugimi zločini. 

Obsojenost za te zločine je praktično nična vse do danes in 

največji komunistični zločinci veljajo za narodne heroje. 

Edvard Kardelj ni bil nikoli obsojen za svoje konkretno 

zločinstvo. 

5. Sovražnost je levičarsko tradicionalna doktrina, ki 

izhaja iz razrednega sovraštva in se v novejšem času preslika 

na sovražnost do političnih nasprotnikov v neobičajni, 

histerični in skrajno brezobzirni ter lažnjivi obliki. 

Levičarska sovražnost je tako standard v levičarski zavesti 

in skupaj s prevaro bistveno orodje javnega in zasebnega 

delovanja. 

6. Prevarantstvo je glavno propagandno in protivrednotno 

orodje v pohodu na vsakokratno oblast in v zagovarjanju 

hudodelskih in drugih moralnih ekscesov. Tu so 

levičarji pravi mojstri v medijskem linčanju svojih nasprotnikov 

in dovoljena so vsa možna sredstva in oblike zamisljive 

prevare. 

7.Pohlepnost po oblasti, privilegijih, vplivu, vsakršnji 

moči je osnovna lastnost levičarske miselnosti, zavita 

v leporečje zaslužnosti, pravičnosti in sposobnosti, ki rezultirajo 

objektivno v njihova nasprotja. Danes se temu 

pridružuje še lastninsla in premoženjska pohlepnost, ki se 

opravičuje s spretnostjo lastnikov, pogojena pa je s politič-


nim klienteliznon in upravno korupcijo. 

8. Verolomnost (neveljavnost dogovorov, obljub) je 

splošna manira levičarske vesti, ki je v svojem bistvu nehumana, 

neusmiljena in prepojena z revolucionarno doktrino, 

da je v intersu levice in njenih članov marsikaj nezakonito 

dovoljenega in opravičljivega. Ta manipulacija 

zajema vrsto lažnih levičarskih gesel, kot so nacionalni interes, 

vladavina prava in enakopravnost za vse, v katerih 

se verolomnost najbolj očitno prakticira. Gre seveda prav 

za nasprotja temu, to je za levičarski interes, vladavino neprava, 

neenakopravnost pred zakonom in življensko možnostjo. 

9. Nepravičnost je posledica revolucionarne oblike sodstva, 

prenešenega kadrovsko tako ali drugače v sedanjost 

kot pristranskost sodišč v specifičnih primerih spregleda 

in nesankcioniranja hudodelstva, procesna privilegiranost, 

zavržba z dokazi podprtih upravičenih tožb in nepravičnost 

pri razsojanju v korist levičarske klietele. 

10. Sebičnost je verjetno najbolj nesporna pri prilaščanju 

podjetniških kompleksov v državni lasti v osebno korist, 

kot jo demonstrirajo tajkunski pridobitniki, ki potem 

kot lastniki še kartelno dvigujejo cene proizvodov v široki 

potrošnji in si povečujejo še dobičke iz poslovanja 

na račun nemočnega prebivalstva. Z lobiranjem na državni 

ravni izločajo konkurenco in poslovno zatirajo mala 

konkurenčna podjetja. 

11. Izdajalstvo ali bolje izdaja se kaže v praznih obljubah 

delavstvu (proletarstvu) in prebivalstvu kot verolomnost 

na najvišji državni ravni, pri sindikatih in levičarski 

civilni družbi; prav ti so enoumno, solidarno in prevarant-


sko povezani v orkester medijske manipulacije in levičarske 

demagogije. Izdajalstvo je vselej v interesu bivših in 

današnjih levičarskih združb na lokalni in državni ravni. 

Pri tej vrtsti izdajstva je značilna samoizdaja levičarjev, 

ko so se prvinski, marksistični, leninistični, stalinistični 

in kardeljanski ideološki vzorci nekdanjih družbenih sistemov 

zamenjali s kapitalistično družbeno ureditvijo, vendar 

so tudi v modificiranem demokratičnem sistemu obdržali 

negativne vrednote in hudodelske prijeme iz preteklosti. 

To izdjastvo komunistične ideologije se je zgodilo 

podobno kot v Rusiji in Kitajski in Slovenija je edina 

evropska država s to postkomunistično podobo. Komunizem 

enostavno ni bil lustriran kot sistemski pristop države, 

družbe, medijev, akademije znanosti in umetnosti ter drugih 

državnih ustanov. Levičarstvo je obtičalo v svoji koži 

zaradi vzdrževanja zaostale levičarske vladavine. 

12. Nesposobnost se je v totalitarizmu razvijala kot 

sistemska doktrina kadrovske primernosti in je bila vobče 

razumljena kot neustvarjalnost, saj bi ustvarjalnost lahko 

prekoračevala ideološko naučenost, demagoško napiflanost 

in partijski sholasticizem obnašanja v totalitaristično 

organizirani družbi. Nesposobnost se je prenašala in postajala 

zapoved celo v znanosti, zlasti v dužbenih znanostih in 

filozofiji, kjer so ji ostale meje ustvarjalnosti strogo zarisane, 

deloma celo do danes. Sholasticizem v obliki znašanja 

na kup že znanega in njegovega premetavanja je prevladoval 

in bil nagrajevan. Posledica tega je bil vzpon mediokritete, 

ki je uzurpirala vodilne položje in vplivne situacije ter 

oblikovala zavest svojih elit od politike do znanosti. Deloma 

se je z nesposobnostjo okužila tudi umetnost in njen


kritični pogled na umetnost, tako da se je tudi umetniška 

produkcija umaknila za obzidje mediokritete. Nadarjenosti, 

ustvarjalnosti in sposobnosti ni preostalo kaj veliko 

drugega, kot da se umakne v osamo ali emigrira, oziroma 

da svoje produkte plasira zunaj tako organizirane družbe. 

Nesposobnost je še zlasti zajela in omejevala razvoj zavesti 

kot fenomen širšega kroga populacije. Nesposobnosti 

vzorci dela so se dodobra udomačili in uspešno vegetirajo 

še danes z državno ureditvijo in finančno pomočjo države. 

13. Naučenost je morda kot levičarski konformizem in 

ideloška napiflanost najprej opazna v levičarskih medijih, 

ki s svojo enoumnostjo in idejnim nepluralizmom vestno 

izpolnjujejo in vzdržujejo omejenost individualne in skupinske 

zavesti. Neke vrste naučenost in tovrstna zaprtost 

elit se je prenesla tudi v desničarske medije in na njihove 

publiciste, ki so spoznali, da je državno financiranje kulture 

lagodna oblika za vzdrževanje kulturniške ustvarjalne 

mediokritete. Temu trendu preteklosti so podlegle slovenske 

univerze, inštituti in celo akademije, ki so s tem dosegle 

koncentracije mediokritete kot posebno slovensko odličnost 

in nacionalno zaslužnost. Naučenost, sholastičnost 

in epigonstvo kot nasprotja ustvarjalnosti tudi preprečujejo 

konstituiranje vrhunske znanstvene in umetniške, npr. 

literarne ustvarjalnosti v Sloveniji (glej Medit. na str. 

236 in Sliko 43 na str. 237). 

14. Nepoštenost se vzdržuje in nagrajuje z negativno 

kadrovsko selekcijo, v medsebojnih odnosih, v prisvajanju 

vpliva, nadzora, lastnine in premoženja, v kraji malega 

in velikega. Utemeljuje se z relativizacijo, izraženo v 

reku, vsi so nepošteni. V okviru levičarske razčlovečenosti


postaja nepoštenost manira in normalno obnašanje večine 

prebivalstva. 

15. Neustvarjalnost je domala že dogovorjena, poklicna, 

nezavestna rutina namesto ustvarjalnosti, posnemanje 

ali znašanje na kup znanega je le bleda slika ustvarjalnosti, 

epigonstvo v filozofiji, znanosti in umetnosti je verna 

slika duha, ki prevladuje v evropski provinci, kjer ni znana 

in prakticirana vrhunska ustvarjalnost. 

16. Brezobzirnost kot brezčutnost in neusmiljenost se 

najbolje kaže med levičarskimi gospodarji in njihovimi delojemalci, 

kjer se je odnos med nekdanjim komunistom 

in delavskim proletarcem obrnil v najbolj izkoriščevalsko 

obliko tajkunskega oz. kapitalističnega izkoriščanja v izrazito 

sebične namene. Lažni levičarski altruizem je zamenjala 

najbolj razčlovečena forma današnjega ekspropriatorja. 

17. Nemoralnost izvira iz nekdanjega levičarskega 

družbenega sistema, v katerem so bile kršene bistvene človekove 

pravice in je veljala prečna sodba za politične in 

nazorske nasprotnike. Uveljavila se je tudi dominacija negativnih 

vrednot kot znamenje pripadnosti levičarskemu 

naprednemu prepričanju, ki so okvirno opisane tudi kot 

oblike levičarske razčlovečenosti. Duh levičarske nemoralnosti 

je postal norma razgledanosti, razumevanja in sožitja 

enoumno opredeljenih proti pluralno opredeljenim. 

18.Brezčustvenost v levičarskem okolju narekuje nedopustnost 

sicer pozitivnih čustev, ki veljajo za slabosti 

človekove narave, propagira in vsiljuje pa v bistvu negativne 

vrednote, ki korelirajo z negativnim spektrom osnovnih 

čustev (glej Sliko 62 na str. 315), kot so npr. gorje za 

prebivalstvo, gnus, jeza, ponos ob hudodelskih dosežkih,


prezir do ustvarjalnosti in poštenosti ter strah pred resnico. 

Najbolj razvidni pa sta sestavljeni čustvi sovrašta do drugače 

mislečih in ljubezen do partije z demagoškim vodjo 

in bleferjem. 

19. Zahrbtnost se manifestira kot kovanje škodnih levičarskih 

zarot v času revolucije in po njej, kasneje pa še medijsko 

enoumnih, neverjetnih in nedokazanih afer, s ciljem 

doseganja trajnostne oblastnosti in nadaljevanja prikritega 

hudodelstva, z elementi skrajne levičarsje lažnivosti, zmotnosti 

in rabe levičarskih množičnih medijev. Tu cilj posvečuje 

najnizkotnejša sredstva hudodelstva in levičarske 

poniglavosti, brezobzirnosti in nemoralnosti. 

20. Lažnivost je najbolje razvidna v levičarskih medijih, 

je pa tudi priložnostna v vsakodnevni komunikaciji, 

postaja norma levičarske konvencionalnosti, sholastičnosti 

in izmišljotine. Lažnivost je le posebna forma zakrite demagogije, 

ki se poskuša perfidno skriti za vsakdanjost. V 

levičarskih medijih je visoko cenjena in je postala zapoved 

tako samocenzure kot navodil medijskih lastnikov urednikom 

in publicistom. Zaradi lažnivosti so postali mediji za 

spremljajoče občinstvo neaktualni, razvidno potopljeni v 

namero medijske prevare in v obvladovanje lažnivega medijskega 

prostora v času dejanske in navidezne levičarske 

vladavine. 

21. Zmotnost levičarskega uma temelji v ideolo vskem 

in demagoške prepričanju, nekulturnem in necivilizacijskem 

nauku preživljanja ter v levičarski ideološkosti kot 

splošno veljavni maniri razvpitih in prikritih mediokritetnih 

akterjev. Zmotnost tu ne izvira iz levičarske napake ali 

nedomišljenosti temveč iz načela in namere zmotnega ob-


vladovanja resničnosti: resničnost mora obveljati kot zmotnost, 

da se prikrijeta prava levičarska zmota in neresnica. 

22. Izkoriščanje delavstva in obdavčenega prebivalstva, 

kot ga demonstrirajo hitro obogateli levičarski kapitalisti, 

zdaj tudi lastniki materialnih virov in z njimi pridobljeno 

intelektualno lastnino, je več kot očitno. Iz proračunskih 

virov se sanirajo banke, ki so zašle v težave zaradi 

tajkunskih posojil, ko se tajkunom dajejo nova posojila za 

odplačevanje njihovih starih posojil. Na višku so dobički 

tajkunov zaradi njihovega monopolnega položaja in kartelnega 

dogovarjanja. Levičarska vladavina ni zainteresirana 

za obvladovanje te vrste hudodelstva, ker sta kapital in levičarska 

politika tesno povezana in soodvisna. 

23. Oholost se izraža kot izpraznjenost, napuh, ponos, 

aroganca levičarskih inteligentov in kadrov, zdaj že 

globoko potopljenih v mediokriteto medijskega razkazovanja 

svoje značilne zaostalosti oz. zavestne retardacije. Če velja 

ta votla oholost npr. za levičarskega predsednika države, 

se s tem daje neprimeren, negativen zgled drugim 

levičarskim mogočnežem in celotni slovenski populaciji. 

Epilog. Od tu dalje je Levičarska razčlovečenost prepuščena 

nadaljnjim raziskavam v čedalje večje pomenske podrobnosti. 

Naslednji korak je razčlenitev pomenov po štirih, 

z lokovnimi pušcicami označenih segmentih na Sliki 

64.


23.10 Podrobnosti levičarskega razčlovečevanja 

 

Podrobnosti levičarskega razčlovečevanja se pokažejo jasneje 

z razčlenjevanjem grafa s Slike 64. Ta zbirni podgraf 

je z glavnim in štirimi segmentnimi naslovi prikazan kot 

struktura za nadaljno členitev na Sliki 65. V njem nasto- 

Pohlepnost 

Nesposobnost 

Brezčutnost 

Stremuˇstvo 

Levičarska razčlovočenost 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 4. december 2008 

Slika 65: Pravi (proper), krožno prepleteni podgraf grafa s Slike 

64, ki vsestransko povezuje naslovne komponente štirih sektorjev 

in poimenovano komponento celotnega grafa. 

pajo komponente Levičarska razčlovečenost, Stremuštvo, 

Pohlepnost, Nesposobnost in Brezčustvenost, ki so medseboj 

informacijsko enakopravne prav zaradi povezanosti 

vsake z vsako. Zanimivo je, da je ta graf tudi pravi podgraf 

velikega grafa prav zaradi povezanosti vsake entitete 

oz. operanda z vsako entiteto oz. operandom v grafu. 

S podlago velikega grafa ali katerega koli njegovega 

podgrafa je mogoče oblikovati stavke v etničnem jeziku (v 

bistvu pomenske stavčne sheme). Pri tem so lahko povezave 

(informacijski operatorji) kot glagolske fraze poljubno


kompleksne, torej sestavljene iz potencialno neomejenega 

števila nastopajočih in drugih samostalniških in glagolskih 

fraz. Če se omejimo na prikazani podgraf, je mogoče izpeljati 

npr. tele stavke: 

(1) »Levičarska razčlovečenost se vzpostvalja s Stremuštvom, 

Pohlepnostjo, Nesposobnostjo in Brezčustvenostjo.« 

Tu so uporabljene enosmerne povezave iz vozlišča 

Levičarska razčlovečenost v ostala vozlišča podgrafa. V 

razširjeni obliki oblikujemo stavek tudi takole: (2) »Levičarska 

razčlovečenost se vzpostvalja v okviru Stremuštva 

še z Oblastnostjo, Zarotništvom, Hudodelstvom, Sovražnostjo 

in Prevarantstvom.« Tu smo iz podgrafa na Sliki 65 

prešli na prvi podgraf na Sliki 66, s katerim je opredeljeno 

Stremuštvo. Seveda bi pri tem lahko uporabili še 

druge samostalniške in glagolske fraze kot npr.: (3) »Levičarska 

razčlovečenost skrije Stremuštvo tako, da se razvidno 

ne bi pokazala Oblastnost, ki je omogočena z Zarotništvom, 

s katerim se uresničuje Hudodelstvo kot oblika 

Sovražnosti skupaj s skrbno skritim Prevarantstvom.« Tu 

so dejansko uporabljene funkcionalno informirajoče glagolske 

fraze, in sicer, »skrije«, »tako, da se razvidno ne 

bi pokazala«, »ki je omogočena z«, »s katerim se uresničuje«, 

»kot oblika« in »skupaj s skrbno skritim «. Z barvno 

ilustracijo bi stavek izgledal takole: (3) »Levičarska razčlovečenost 

skrije Stremuštvo tako, da se razvidno ne bi 

pokazala Oblastnost, ki je omogočena z Zarotnoštvom, s 

katerim se uresničuje Hudodelstvo kot oblika Sovražnosti 

skupaj s skrbno skritim Prevarantstvom.« Vstavljene vejice 

pomenijo že preciziranje pomena v etničnem jeziku, 

zakoličujejo dejansko formule, dobljene iz shematičnih oblik


Zarotniˇstvo 

Hudodelstvo 

Nepoˇstenost 


Oblastnost 

Naučenost 

Sovraˇznost 

Brezobzirnost 

Stremuˇstvo 

Prevarantstvo 

Nesposobnost 

Nemoralnost 

Nepravičnost 

Laˇznivost 

Zmotnost 

Verolomnost 

Zahrbtnost 

Sebičnost 


Pohlepnost 

Izdajalstvo 

Brezčustvenost 

Oholost 

Slika 66: Štirje značilni, okvirni, pravi podgrafi grafa značajskih 

značilnosti levičarske razčlovečenosti s Slike 64, s katerimi je omogočena 

podrobnejša oz. razširjena pomenska raziskava levičarskega 

stremuštva, pohlepnosti, nesposobnosti in brezčustvenosti. 

s postavljanjem oklepajev. 

Kratka razprava v smislu revolucionarne in tudi današnje 

miselnosti, dejanskosti in zakonitosti, ki izhaja iz omenjenih 

podgrafov, še bolj pa iz glavnega, izredno zapletenega 

grafa, in je v skladu s konceptom umetne, informacijske 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 3. december 2008


zavesti na Sliki 52 oz. Sliki 53, kjer so v podzavestnih slojih 

locirane samostalniške in glagolske fraze, je npr. tale: 

(0) »Levičarska razčlovečenost je pojav miselnosti, kako uresničiti Hudodelstvo 

v korist posamične in nomenklaturne Pohlepnosti in pregovorne levičarske 

Nesposobnosti, ki se postavlja zunaj slehernega zakona, tako da bo Brezčustvenost 

v svoji Zahbtnosti postala vrlina levičarskega Stremuštva. 

(1) Stremuštvo seveda uporablja Verolomnost v medsebojnih odnosih, se okorišča 

z Nepravičnostjo in Sebičnostjo ter z Izdajalstvom soljudi. 

(2) Nesposobnost je premisa Pohlepnosti, ki z Nepoštenostjo in Neustvarjalnostjo 

pripelje v Brezobzirnost Izkoriščanja drugih. 

(3) Oholost Stremuštva se najlepše pokaže v Brezčustvenosti, kjer dominira Zahrbtnost 

z Lažnivostjo in Zmotnostjo razčlovečene Brezobzirnosti. 

(4) Lažnivost je locirana že v samem Zarotništvu, ki projektira Verolomnost z Nepravičnostjo 

skozi Brezobzirnost in Nemoralnost v smeri Zahrbtnosti in Izkoriščanja 

položja, vpliva in privilegija. 

(5) Levičarska razčlovečenost je postala standard značajske negativitete, ki danes 

obvladuje Stremuštvo s pomočjo Hudodelstva, Pohlepnosti z Verolomnostjo, 

Nesposobnosti z Neustvarjalnostjo in Brezčustvenosti z Zahrbtnostjo. Obvladovanje 

tega oblikuje z neprekinjeno Oblastnostjo v Nepravičnosti, Brezobzirnosti 

in objektivni Zmotnosti.« 

Ta primer prehoda iz grafa v etnični jezik kaže, kako se 

rdeče izpisane fraze jezika lahko vstavljajo v nastajajoče 

besedilo skupaj s poimenovanimi vozlišči grafa. Sestavljanje 

stavkov iz fraz in vozlišč povzroči obratno preslikavo 

iz jezika na graf, in sicer z vpeljavo novih, dodatnih vozlišč 

in povezav. Novonastali podgrafi se tako zlijejo s prvotnim 

krožno zapletenim grafom v celoto, kot npr. formalistično 

opisuje funkcija zlitja (glej Pregled konceptov na koncu 

knjige). 

Zdaj je mogoče pokazati, kako se širitev izvornega grafa 

»Levičarske razčlovečenosti« iz Slike 64 dogaja v prejšnjem 

Primeru (5), ko je potrebno upoštevati nove komponente, 

ki se pojavijo v stavkih tega primera. Vrsta komponent 

primera nastopa že v prvotnem grafu in tam so 

tudi na vse mogoče načine medsebojno povezane. Torej 

so povezane tudi z novimi operatorji, ki se pojavljajo


Verolomnost 

Nepravičnost 

Sebičnost 

Izdajalstvo 

Nesposobnost 

Naučenost 

Nepoˇstenost 


Pohlepnost 

Brezobzirnost 

Nemoralnost 

Prevarantstvo 

Sovraˇznost 

Brezčustvenost Zahrbtnost 

Hudodelstvo 

Laˇznivost 

Zarotniˇstvo 

Oblastnost 

Zmotnost 

Stremuˇstvo 

L-razčlovečenost 

Oholost 


Obladovanje negativitete 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 14. november 2008 

Slika 67: Razširjeni graf Levičarske razčlovečenosti, kjer se z upoštevanjem 

Primera (5) pojavita na desni strani grafa dve dodatni komponenti. 

Ostale komponente primera so že vsebovane in operatorsko 

povezabe v izvornem polnem grafu. 

v Primeru (5). Seveda pa si iz glagolskih fraz izvzete 

v njih nastopajoče samostalniške fraze oz. samostalnika 

»negativitete« in »Obvladovanje«, kot nazorno prikazuje 

Slika 

67. Podobno bi bilo mogoče na izvorni graf na tej sliki 

navezati tudi druge komponente, ki se pojavljajo v Primerih 

(1–4). Dodatni operandi (samostalniki) z ustreznimi 

povezavami bi se tako nabirali okoli izvornega grafa.


Primer na Sliki 67 upodablja t. i. zlivanje delnih grafov 

v en sam zapleteni graf, poimenovan zlitje . Zlitje grafov 

je temelj oz. shemna pomenska pokrajina gibanja aktualne 

zavesti pri njenem zavestnem informiranju in nastajanju 

vsakokratnega iskanega pomena, kot je lahko razumljeno 

s pomočjo opisnega in formaliziranega grafa sistema informacijske 

zavesti na Sliki 52 in Sliki 53. 

23.11 Možnost informacijskih raziskav o medijih 

 

Možnost informacijskih raziskav o medijih je v razkri- 

vanju najbolj subtilnih in skritih medijskih manipulacij 

pomenske strukture in organizacije pa tudi v vsebinskih 

izbirah, ki so povezane z aktualno situacijo in razpoloženjem 

družbene skupnosti in njenim mnenjskim usmerjanjem. 

23.12 Možnost informacijskih raziskav v filozofiji 

 

Možnost informacijskih raziskav v filozofiji nudi še glo- 

blji in bolje utemeljeni pogled na filozofijo biti kot stvar 

mišljenja. Informacijski pogled postavi nepričakovano v 

ospredje informacijskost pred bitnost in s tem informirajoče 

pred bivajoče. Informacijska formalizacija bitnega pa 

filozofijo tudi matematizira, ji ponudi osnovne aksiome informacijskega, 

ki so sprejemljivi tako fizikalno kot filozofsko.


23.13 Možnost informacijskih raziskav v matematiki 

 

Možnost informacijskih raziskav v matematiki se pokaže 

najprej v logiki pravilnega in nepravilnega (resničnega in 

lažnega) sklepanja. Tako je mogoče pravili sklepanja modus 

ponens in modus tollens osvetliti z vidika zanemarjenja 

dejanske zavestne situacije. 

Modus ponens je sklepanje o pravilnosti posledice iz 

predpostavke, da je predpostvka pravilna. Obe sta pri tem 

izraženi kot logični izjavni formuli. Gibljemo se torej v 

vrednostni domeni resničnega in lažnega (neresničnega, 

negacije resničnega). Če je izjava a resnična, torej resnica, 

rresnica, in iz resnice logično sledi izjava b, potem je izjava 

b resnična, torej resnica. Matematika zapiše svoj modus 

ponens kot 

a; a ⇒ b 

b 

Informacijska zavest sklepa o celoti miselnega postopka 

in vnese vrednost resnice eksplicitno v izraz. Najprej 

ugotovi, da je matematični modus ponens resnica, torej 

 

a; a ⇒ b 

⇋ rresnica 

b 

Potem pa se spusti še v podrobnosti formule: 

 

(a ⇋ rresnica); (a ⇒ b) ⇋ rresnica 

⇋ rresnica 

b ⇋ rresnica 

Vendar manjka še nekaj. Vprašanje je, kaj določa resnico. 

Da je resnica morda tam zunaj, v nekem idealističnem


svetu oz. vesolju? Resnica je kot vsaka druga informacijska 

entiteta stvar zavesti informacijske zavesti. In modus 

ponens je v celoti proizvod zavesti. Torej 

 

(a ⇋ rresnica); (a ⇒ b) ⇋ rresnica 

zzavest |= 

⇋ rresnica 

b ⇋ rresnica 

Zadeva tako le ni tako lahkotna, kot to trdi matematika v 

svojem idealizmu, ko izpušča bistvene robne pogoje. Podpičje 

v formuli predstavlja hkratnost nastopanja izrazov, ki 

ju ločuje. Tako bi namesto podpičja lahko logično korektno 

postavili operator ∧, tj. a ∧ (a ⇒ b). 

Modus tollens (modus tollendo tollens) je sklepanje o 

nepravilnosti posledice iz predpostavke, da je predpostvka 

nepravilna. Matematično imamo 

a ⇒ b; ¬b 

¬a 

23.14 Informacijske raziskave sistema zavesti 

 

Informacijske raziskave sistema zavesti spadajo med naj- 

pomembnejše raziskave na področju umetnega kot naravno 

zavestnega. 

23.15 Levičarska kriza 

Levičarska kriza danes, v decembru 2008, je prav tista, o 

kateri govorijo vladajoči levičarji, je levičarska hipokrizija, 

hinavščina in licemerstvo. Je krizno nakopičenje skozi 

vse levičarske vladavine, režime in podsisteme do danes,


je krizna restitucija, ki obnavlja koncentracijo oblasti in 

uradniške moči, izloča odprti medijski pogovor, diskurz 

drugih in različnih, privilegira levičarsko pripadnost na socialni, 

poklicni, vplivni in medijsko razvpitostni lestvici 

družbene moči. Kriza, ki nam jo ponujajo, je zgolj levičarska, 

ukinja kritični pogovor kot tisto vmesnost, ki bi 

vodila na izhod iz njihove krize. Hipokrizija, ki nam jo ponujajo, 

je neustvarjalna, mediokritetna, brez razrešilnega 

naboja, potenciala in dejanske moči za potrebne spremembe. 

Doživljamo krizo slovenskega levičarskega duhá, njegove 

zločinske vsebine, ki je bila s hudodelstvom spočeta 

med drugo svetovno vojno in obvladuje levičarje še danes, 

sredi evropske demokracije. Gre za nihilistično mahinacijo, 

ki se samoobnavlja, samopospešuje, samointerpretira 

v končni, njim še vedno zakriti nihil hudodelstva. Sceno 

krize oblikujejo trije značilni segmenti, kot prikazuje graf 

na Sliki 68. 

Prvi segment kriznega kompleksa se imenuje Tendenca 

trajajoče krize levičarske zavesti in ga sestavljajo Kriza levičarskega 

duhá, Levičarska hipokrizija, Levičarska hinavščina 

in Levičarsko licemerje. Gre seveda za značilno 

zapadlost v razvoju te zavesti, ki se nadaljuje s posebnimi 

segmenti te zakrknjene in nespremenljive miselnosti. 

Tako imamo tu drugi segment zavesti, poimenovan Večno 

vračanje nazadnjaških vzorcev trajnostno strukturirane 

in organizirane levičarske vladavine, ki ga sestavlja 

vrsta komponent, kot so Levičarska restitucija, Koncentracija 

moči, Izločanje pogovora, Levičarski privilegij, Levičarska 

pripadnost, Vsakršnja neustvarjalnost, Vladavina 

mediokritete, Umska breznabojnost, Razvojna brezpoten-


Večno vračanje nazadnjaˇskihvzorcevtrajnostnostrukturirane inorganiziranelevičarskevladavine 

Izločanje pogovora 

Levičarski privilegij 

Levičarska pripadnost 

Vakrˇsnja neustvarjalnost 

Vladavina mediokritete 

Umska breznabojnost 

Koncentracija moči 

Razvojna brezpotencialnost 

Levičarska nesposobnost 

Levičarska restitucija 

Trajna brezspremembnost 

Struktura in organizacija trajajoče, 

Levičarsko licemerje 

Zločinska tradicionalnost 

Levičarska hinavˇsčina 

Levičarska hipokrizija 

Kriza levičarskega duhá 

Levičarska kriza zavesti 

Triumfalizem zločinstva 

Nihilistična mahinacija 

Revolucionarno hudodelstvo 

Tendenca trajajoče krize levičarskezavesti 

Levičarska hudodelska tradicija 

krizne, levičarske vladavine 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 26. december 2008 

Slika 68: Polni graf krize levičarske zavesti, kot jo ponujajo mediji 

in levičarska ideologija. 

cialnost in Levičarska nesposobnost. 

Tretji in zadnji segment se imenuje Levičarska hudodelska 

tradicija, sestavljajo ga pa komponente, poimenovane 

z Trajna brezspremembnost, Zločinska tradicionalnost, 

Revolucionarno hudodelstvo, Nihilistična mahinacija 

in Triumfalizem zločinstva.


Komentar k vsemu temu tiči v pomenski razdelavi posameznih 

komponent grafa. Tu so možnosti za publiciste, 

ki se tako ali drugače ukvarjajo s problematiko levičarskih 

hudodelstev skozi novejšo zgodovino totalitarizmov. Rezultati 

tega so lahko postanejo z globinsko pomensko analizo 

presenetljivi in seveda novi, doslej neugotovljeni. Že 

sami naslovi komponent sugerirajo posebne in dodatne vidike 

za možne obravnave levičarske problematike. 

23.16 Superstrategija ZDA 

Superstrategija ZDA je pomembna v razlikovanju, kako 

strategijo zasnuje supersila in kako obstaja nerazumevanje 

strategije pri nas. Na Sliki 69 imamo štiri bistvene 

segmente, ki utemeljujejo superstrategijo na gospodarsko, 

komunikacijsko in tehnološko različnih območjih. Ti sektorji 

so poimenovani kot Strategijska organizacija vlade 

in parlamenta ZDA, Tehnološka in strategijska dominacija 

ZDA nad preostankom sveta, Ekonomistične doktrine 

in usmeritve ter Komunikacijska ekspanzija. Iz tega se že 

vidi sofisticiranost strategije, ki je za naše svetovnonazorsko 

prevladunjoče razmere tudi nerazumljiva. Npr. zakaj 

neki tehnološka dominacija in nujna komunikacijska 

ekspanzija? Tesnejše sektorsko povezovanje je smiselno, 

saj prinaša možnosti poglobljenega razmisleka o entitetah 

strategije. 

Vendar utegne biti razčlenjevanje Superstrategije zanimivo 

tudi za naše podjetniške in državne snovalce strategij. 

Če v strategijskemu okolju ni aktualnega brainstorminga, 

tudi resna strategija ne more nastajati. Politično kadrovanje 

po podjetjih lahko ustvarja le antistrategijo, ki se


opredeljuje z zakrito osebno koristjo in v škodo podjetja 

in države. Razen tega je danes aktualen svetovni trg, še 

posebej za tista podjetja in produkte, ki bistveno zapolnjujejo 

niše povpraševanja in možnega plasmaja. 

Precej aktualne utegne postati tudi vprašanje doslej veljavnih 

ekonomističnih strategij, ki se utemeljujejo na pre- 

Tehnoloˇska in strategijska dominacijaZDAnad preostankomsveta 

Vrhunska tehnologija 

Strategija embarga 

Izobraˇzevalni sistem 

Vnaprejˇsnje raziskave 

Ekspertni sistemi 

Informacijska zavest 

Energija vs. informacija 

Vesoljske raziskave 

Raziskave zavesti 

Ekonomistične strategije 

Finančne strategije 

Krizne strategije 

Zdravstvene strategije 

Okoljske strategije Energetske strategije 

Varnostne strategije 

Strategije univerz 

Strategije korporacij 

Komunikacijske strategije 

Obvladovanje sveta 

Strategija vlade 

Optična povezanost 

Strategijski brainstorming 

Superstrategija ZDA 

Diagnostični sistemi 

ega dogajanja zdaj in tu — v januarju 2009 — ki generira globalno strategijo za obvladovanje sveta 

Ekonomistične doktrine inusmeritve 

Strategijska organizacija vladeinparlamenta ZDA 

Hitre komunikacije 

Jezikovni sistemi 

Komunikacijska ekspanzija 


Slika 69: Polni graf superstrategije ZDA, ki kaže svoje segmentne 

značilnosti vrhunske premišljenosti, izvirajoče iz nerazvidnega in tudi 

nerazumljivega ozadja. 

| Strategijski brainstorminginformacijsko razvite polemike v globaliziranem prostoru in času zavestn


izkušenih ekonomističnih modelih in doktrinah, vendar postajajo 

zaradi trajnejših kriznih posledic lahko vpra[ljive. 

Znatni padci vrednosti nagrabljenega finančnega kapitala 

kažejo, da prednosti borznega napihovanja lahko postanejo 

slabe strani borznega podjetništva nasploh in da je če nič 

drugega potrebna stroga kontrola takega poslovanja. Na 

vidiku so tako omejitve, ki še kako zadevajo gospodarsko 

rast in hkrati rast potrošništva. To pa ni več tisti tržni liberalizem, 

ki veljal kot gospodarska zakonitost doslej. 

23.17 Levičarska razkrojenost 

Levičarska razkrojenost je v bistvu v podzavest potisnjeno 

stanje levičarske vladavine, ki je simptomatično za današnji 

način nerazmišljanja v individualni in skupnostni 

zavesti. Determinizem razpada levičarske zavesti v grafu 

na Sliki 70 govori, da je levičarska razkrojenost že po revolucionarnem 

izročilu soočena z razpadanjem duhá (individualne 

zavesti in vesti), razpadanjem vrednot (kulturnih 

in civilizacijskih), razpadanjem morale (nespoštovanjem 

medsebojnih odnosov) in relativizacijo vrlin (izničenjem 

in nespoštovanjem značajsko pozitivnih lastnosti). 

Dekadenca levičarske zavesti je pogojena z razraščanjem 

in dominacijo nesposobnosti, ki je postala takorekoč 

odlika levičarske pripadnosti. V tem segmentu na Sliki 70 

se tako uveljavljajo primat nesposobnosti (kot zagotovilo 

manipulabilnosti individualne zavesti), vladavina interesa 

(redukcija na osebno korist), motivacija moči (bogastva, 

vpliva, privilegija, medijske pomembnosti), pomanjkanje 

refleksije (razmišljanje ostaja v okvirih partijskih in forumskih 

usmeritev), površna spoznava (kot posledica neu-


stvarjalnosti, zlasti v medijih) in negiranje čustev (seveda 

pozitivnih in iz njih izpeljanih). Nesposobnost kot zavestna 

odlika je tako zagotovilo za oblast, ki je izpeljana iz 

revolucionarne tradicije in velja še danes. 

Vladavina skrajne levičarske mediokritete je v bistvu 

posledica levičarske nesposobnosti, v okvir katere res lah- 

Vladavina skrajne levičarske mediokritete 

Pomanjkanje refleksije 

Povrˇsna spoznava 

Negiranje čustev 

Zapadlost mediokriteti 

Demonizacija poˇstenosti 

Razraˇsčanje in dominacija nesposobnosti 

Naslada v prevari 

Dominacija laˇzi 

Ponarejanje resnice 

Prikrivanje hudodelstva 

Retardacija zavesti 

Razvoj zaostalosti 

Vsakdanja brezskrbnost 

Motivacija moči 

Nagrajevalno slepilo Medijsko obnorevanje 

Vladavina interesa 

Primat nesposobnosti 

Inteligenčno nasilje 

Relativizacija vrlin 

Razpadanje morale 

Razpadanje vrednot 

Pomensko zoˇzevanje 

Razpadanje duhá 

Levičarska razkrojenost 

Triumf primitivizma 

riteti, nazadovanjem in razpadom individualne zavesti ter z medijskim obnorevanjem — do danes 

Razkroj z nazadovanjem zavesti 

Nedopuˇsčanje pluralizma 

Usihanje demokratičnosti 

Determinizem razpada levičarskezavesti 

Medijsko obnorevanje, mediokritetainprimitivizem 


Slika 70: Polni graf levičarske razkrojenosti, ki se razširi v dekadenčno 

paleto trajnostnega razpadanja pozitivnih vrednot in ustoličevanja 

vrednot iz mafijskega podzemlja in zločinske zgodovine. 

| Determinizem levičarskega razkrojevanja s primatom opravilne nesposobnosti, z zapadlostjo mediok


ko vstopajo le dokaj povprečne osebnosti brez izrazito lastne 

zavestne izkušnje in vrhunskega znanja. Zapadlost mediokriteti 

(partijska zapoved določene nesposobnosti) načeljuje 

vrsti negativnih praks, kot so demonizacija poštenosti 

(razrednih sovražnikov, javno posiljeno osiranje sposobnih 

in pokončnih posameznikov), naslada v prevari (z 

nesmiselnim oz. prevarantskim obnorevanjem javnosti), 

dominacija laži (o nasprotnikih in lastnih zaslugah), ponarejanje 

resnice (z dezinformacijo, lažjo, cinizmom in slepilom) 

in prikrivanje hudodelstva (izvirajoče iz revolucionarnega 

zločinstva, prilagojeno za današnji čas). 

Razkroj z nazadovanjem zavesti je področje, kjer se 

dela največja škoda individualni in javni zavesti, ko nastaja 

retardacija, odmiranje in zapiranje spontanega zavestnega 

nastajanja in se zavest ohranja v kalupih medijskega 

enoumja. Retardacija zavesti (njeno razvojno zaostajanje 

z ideološkim prizemljevanjem) načeljuje razvoju zaostalosti 

(prisilnem omejevanju uma in čustvovanja), vsakdanji 

brezskrbnosti (neodgovornosti z neukrepanjem, zapadlosti 

potrošništvu) in nagrajevalnemu slepilu (poveličevanju lažnih 

dosežkov mediokritet). 

Segment poimenovan medijsko obnorevanje, mediokriteta 

in primitivizem kaže na promocijo razvidnega nesmisla, 

absurda in kontradikcije, ki jih medijsko predstavljajo 

povprečni publicisti z dokaj primitivističnim oz. levičarsko 

ideološkim utemejevanjem. Tako se lahko izvaja 

peizkušeno inteligenčno nasilje (nastalo in se razvilo iz revolucionarnih 

doktrin in skrajnosti), pomensko zoževanje 

(okostenelost in nerazvojnost pomenov z enoumnim sklepanjem), 

usihanje demokratičnosti (enoumno izražanje s


predvidljivo nepluralnostjo mnenj in komentarjev), nedopuščanje 

pluralizma (izločanje pluralističnih mnenj in prispevkov) 

in triumf primitivizma (z nesmislom, povprečništvom, 

enoumjem, inteligenčnim nasiljem, pomensko izpraznjenostjo). 

23.18 Levocentrično 

Levocentrično je značilna oblika osrediščene levičarske 

miselnosti in vladavine, ki brezobzirno izloča demokratično 

kritiko in ne upošteva te kritike pri izboljšavi nujnih 

ukrepov in okostenele strategije. Levocentrizem je zgodovinsko 

pogojena vladavina, temelječa v revolucionarnem 

izročilu nekdanjega hudodelskega levičarskega sistema, ki 

se entitetno oblikuje, kot kaže polni graf na Sliki 71. 

Prvemu segmentu, imenovanemu tradicionalna levocentristična 

ideološka podlaga, načeljuje izhodišče levoideološko 

(ideološko utemeljeno z revolucionarno doktrino), 

ki bdi nad ostalimi elementi segmenta, kot so levodemagoško 

(demagoško popačeno, izkrivljeno), levocinično 

(cinično pretiravanje, posmeh poštenosti), levoprevarantsko 

(prevara v govoru in dejanju kot v času revolucije), 

levoneresnično (popačenje in zanikovanje faktičnosti 

in resnice), levolažno (razvidno prekvašeno z lažjo), levototalitarno 

(totalitarno posnemovalni govor in dejanje) in 

levohudodelsko (zločinsko, poslovno prevarantsko). 

Tretji segment nosi naslov Levokrizna situacija in naravnanost 

v gospodarski nerazvoj in neperspektivnost zavesti. 

Nerazvoj pomeni tu razvojno zaostajanje, neperspektivnost 

zavesti pa ne le blokiranje normalnega razmišljanja 

v javnosti in zasebno, temveč nadomestitev inte-


lekta z levičarsko ukalupljeno inteligenco. Na čelu tega segmenta 

stoji Levokrizno (determinanta levičarske krizne in 

zaplotniške naravnanosti), temu pa konsttitutivno sledijo 

entitete Levokoruptivno (korupcija pod nadzorom levičarskega 

organa za korupcijo), Levonespoznavno (pomanjkanje 

sposobnosti za spoznavo realnosti in umeščenosti v 

Levomedijska panorama provincialnegaenoumja inobnorevanja 

Levoiunteligenčno 

Levoenoumno 

Levonedemokratično 

Levonepluralno 

Levoprimitivno 

Levoobnorevalno 

Levohisterično 

Levodemonizacijsko 

Levomediokritetno 

Levokrizno 

Levomedijsko 

Levokoruptivno 

Levonespoznavno 

Levohudodelsko 

Levoneuspeˇsno 

Levototalitarno 

Levoneustvarjalno 

Tradicionalna levocentrističnaideoloˇ skapodlaga 

Levolaˇzno 

Levonečustveno 

Levoneresnično 

Levoprevarantsko 

Levonemotivacijsko 

Levocinično 

Levonerazvojno 

Levodemagoˇsko 

Levoideoloˇsko 

Levocentrično 

Levoneevropsko 

kriznega v okolju provincialne levičarske vladavine sredi Evrope, naravnane v nerazvojne tokove 

Levoneperspektivno 

Levoretardacijsko 

Levokrizna situacija in naravnanostvgospodarskinerazvoj inneperspektivnostzavesti 


Slika 71: Polni graf Levocentričnega, ki centralizira bistvene družbene 

podsisteme po načelu dogovornega enoumja iz nerazvidnega 

ozadja, ki vlada kapitalsko po načelu vsakršnje levičarske koristi. 

| Levocentralistična struktura,organizacija inkoncentracijaideoloˇ skega,medijskega,kapitalskegain


evropsko in globalno aktualnost), Levoneuspešno (lažni uspehi 

levičarske presoje in vladavine), Levoneustvarjalno (pomanjkanje 

ustvarjalnosti je posledica vzgoje na revolucionarni 

podlagi, dejansko pa tudi posledica mediokritetne 

izbire miselnosti in kadra), Levonečustveno (čustvo je kvečjemu 

lažno, narejeno, za levičarja pa tabu in zakrnela lastnost 

izvirne levičarske zavesti), Levonemotivacijsko (hierarhija 

levičarskih potreb izkazuje nemoralno, pridobitniško, 

izkoriščevalsko oz. značilno negativno motivacijo, 

glej npr. Sliki 75 in 76), Levonerazvojno (levičarski razvoj 

je stagnanten ali celo retroverten), Levoneperspektivno 

(neperspektivnost in omrtvičenost zavesti je opazna na 

vsakem koraku), Levoretardacijsko (retardacija levičarske 

in tudi medijsko poneumnejene populacijske zavesti je pravilo) 

in Levoneevropsko (kulturni, politični in civilizacijski 

stiki z Evropo usihajo). 

Obravnavani primer Levocentričnega kaže, kako lahko 

postane polni graf koncept za studiozno raziskavo vsakdanjih 

pojavov, saj predstavlja dovolj kompleksen (entitetno 

dovolj številen) graf pomenski potencial, ki usmerja izbiro 

glagolskih fraz v povezovalni sredici grafa. 

23.19 Plinska hladna vojna 

Plinska hladna vojna, ki se je odigrala v hladnem janu- 

arju 2009, pokaže paralele določenega cinizma med rusko 

in našo levičarsko vladavino. Gospodujejo prevara, laž, 

cinizem, zarota, brezobzirnost in neveljavnost sklenjenih 

pogodb. Tu se pokaže nevarnost kot Pohod aziatskega, 

kremeljskega in KGB-jevskega energetskega despotizma v


Nauk za Baracka Obamo 

Despotska diplomacija 

Pregovorna aziatskost 

Napihovanje kriznosti 

Zaostrovanje odnosov 

Protievropska zarota 

Groˇznje sosedom in Zahodu 

Mednarodna konfliktnost 

Nepredvidljivost ozadja 

Poslovna brezperspektivnost 

Hitro protikrizno ukrepanje 

Ničnost sklenjenih pogodb 

Zbujanje neke pozornosti 

Prevarantske ruske poteze 

Cenovno ˇzongliranje 

Nehumanost odklopov Veliko poslovno tveganje 

Podrejanje Ukrajine 

Izsiljevanje Zahoda 

Ruski plinski embargo 

Znani levičarski cinizem 

Trajnost nezaupanja 

KGB-jevsko zavajanje 

Kremeljska energetika 

Aziatski despotizem 

Plinska hladna vojna 

Energijska katastrofa 

vropske unije — kot potencialna groˇ znja njihovi neodvisnosti in razvoju v bliˇznji prihodnosti 

Razkroj ruske kredibilnosti 

Ruski antiglobalizem 

Tradicionalna sovraˇznost 

Slika 72: Polni graf plinske hladne vojne. 


države članice Evropske unije kot potencialna grožnja 

njihovi neodvisnosti in razvoju v bližnji prihodnosti, ki je 

predstavljena s polnim grafom na Sliki 72. 

Prvemu segmentu načeljuje entiteta, poimenovana Aziatski 

despotizem (v bistvu nekakšna ruska varianta dela 

njene globalne strategije), v kateri je moč izpostaviti Kremeljsko 

energetiko (načrt energetskega obvladovanja sosednjih 

in evropskih držav), KGB-jevsko zavajanje (značil- 

| Pohod aziatskega, kremeljskega in KGB-jevskega energetskega despotizma v drˇzave članice E


no cinično retoriko iz razdobja totalitarizma), Ruski plinski 

embargo (uveljavljanje energetskega embarga do sosednjih 

držav po vzoru ameriškega tehnološkega embarga), 

Izsiljevanje Zahoda (zlasti v odnosu do Ukrajine in ruskih 

evropskih in azijskih sosedov), Podrejanje Ukrajine (s pritiskom 

na izenačenje cene plina z evropsko), Cenovno žongliranje 

(možno postavljanje cene plina glede na strateške 

interese Rusije) in Zbujanje neke pozornosti (medijsko 

prepoznavnost Rusije v zlasti Evropi). 

Drugemu segmentu načeljuje entiteta Nauk za Baracka 

Obamo (kaj se Obama lahko nauči it plinskega primera 

glede ruske strategije). Tu se pokaže Despotska diplomacija 

(tradicionalna diplomacija ruske despotske tradicije 

iz razdobja totalitarizma), Pregovorna aziatskost (nekredibilnost 

s smislu evropskih in ameriških vrednot), Napihovanje 

kriznosti (potenciranje občutka kriznosti v okviru 

pomanjkanja energentov), Zaostrovanje odnosov (s pritiski 

na sosednje in evropske države), Protievropska zarota 

(možnosti energetskega izsiljevanja velikih evropskih držav), 

Grožnje sosedom in Zahodu (poskus demonstracije 

ruske vojaške in energetske moči), Mednarodna konfliktnost 

(demonstracija konfliktov, ki jih lahko povzročajo 

mednarodni spori), Nepredvidljivost ozadja (nepredvidljivost 

ruskega ozadja interesnih in mafijskih združb) in Poslovna 

brezperspektivnost (kot nezanesljivost poslovnih 

pogodb in odnosov). 

Tretjemu segmentu načeljuje tema Hitro protikrizno ukrepanje 

(nujnost zagotavljanja drugih energetskih virov), 

ki je nujna razpoznavna poteza energetsko ogroženih držav. 

V tem segmentu postaja razvidna Ničnost sklenje-


nih pogodb (dogovori z Rusijo niso zanesljivi), Prevarantske 

ruske poteze (hlinjenje neke ruske nujnosti in poslovne 

dramatičnosti), Nehumanost odklopov (neupoštevanje stiske 

prebivalstva energetsko prikrajšanih držav), Veliko poslovno 

tveganje (velikih odjemalcev ruskega plina), Trajnost 

nezaupanja (povečevanje nezaupanja do ruskih poslovnih 

partnerjev), Znani levičarski cinizem (je tradicionalen, ko 

se razglaša za revolucionarni humanizem), Tradicionalna 

sovražnost (tradicionalno utemeljena na razrednem sovraštvu, 

danes na sovraštvu do demokratočnosti in demokratičnih 

ustanov Zahoda), Ruski antiglobalizem (), Razkroj ruske 

kredibilnosti (zaupanje v dogovore in pogodbe z ruskimi 

partnerji ima lahko le najnižjo vrednost), Energijska 

katastrofa (nepredvideni ruski odklop plina je pokazal 

možnost katastrofe, ki bi nastala brez drugih ponudnikov 

energenta). 

23.20 Levičarski ultracinizem 

Levičarski ultracinizem kaže stanje levičarske duhá v podalpski 

deželi, ki se je razvil v svojo ultraobliko in postal 

manira levičarskih govorcev in nastopačev. Gre za bistveni 

skok iz okvira komunikacijske normalnosti, za preostanek 

totalitarističnega sporočanja neresnice in absurda kot medijske 

aktualnosti. Levičarski cinizem je danes dispozicija 

nevere v iskrenost ali dobrobit človekovih motivov in dejanj 

ter namera izražanja z roganjem, smešenjem, sarkazmom, 

enoumjem, neresnico in lažjo. 

Levičarski ultracinizem se je razvil kot prepoznavna 

oblika obnašanja v sistemu levičarske zavesti, ki je prekvasila 

levičarsko dispozicijo posmeha z ideologijo, demago-


Vladavina levičarsko koncipiranihciničnihinˇ stitucij in medijev 

Cinični oblastni diskurz 

Cinična vladavina levice 

Cinična politika levice 

Cinično delujoča vlada 

Cinični parlamentarizem 

Cinični ustroj sodstva 

Cinično prevarantstvo 

Cinična javna govorica 

Cinično postavljeni mediji 

Cinično levičarsko slepilo 

Cinični predsednik RS 

Cinična grandomanija 

Cinična demagogija 

Cinično proslavljanje 

Cinična leva ideologija 

Cinično nagrajevanje Cinično zasluˇzniˇstvo 

Cinična demokracija 

Cinična dekadentnost 

Cinični humanizem 

Cinično izobraˇzevanje 

Cinični vzgojni sistem 

Cinični kapitalizem 

Cinična samoregulacija 

Cinična samorealizacija 

Levičarski ultracinizem 

Cinična nerazvojnost 

jene slovenske cinične demokracije in medijsko razprostranjenega in samoreguliranega cinizma 

Cinizem predsednika RS 

Ideoloˇsko in demagoˇsko ciničnilevičarskifundamentalizem 

Cinično nazorsko obzorje 

Cinično potroˇsniˇstvo 

Cinično vrednotenje 

Cinični razkroj zavesti z zaostajanjem 


Slika 73: Polni graf levičarskega ultracinizma, ki postavlja v polje 

pozornosti obliko današnjega cinizma, nastalega v razdobju revolucionarnega 

hudodelstva in izpopolnjeno do skrajnih mejá laži in absurda. 

gijo prevaro, slepilom, lažjo in medijsko manipulacijo ter 

postala tako značilna komponenta z zaničevanjem dobrega 

v človekovih mitvih in dejanjih ter z opavičevanjem levičarskihega 

zlodela s skrajnimi oblikami posmeha in sarkazma. 

Levičarski cinizem se tako pomensko utemeljuje 

in redefinira s komponentami polnega grafa na Sliki 73. 

| Stanje, razvojnost, struktura in organizacija levičarskega ultracinizma v okvirih zgodovinsko pogo


Cinizem tako ni več le to, kar je zapisano v slovarjih, strokovnih 

priročnikih in v zgodovini filozofije 43 . Cilj grafa 

na Sliki 73 je, da se pomenska struktura entitet na obodu 

grafu obogati, dodatno dopolni v aktualnem smislu. 

Prvi segment grafa je Ideološko in demagoško cinični 

levičarski fundamentalizem in obsega komponente (samostalniške 

fraze) kot so Cinična samorealizacija (sprevržena 

hierarhija potreb s hudodelsko obliko, glej Slike 75– 

78), Cinična samoregulacija (samodejno vzdrževanje ciničnih 

nagnenj), Cinični kapitalizem (lažni kapitalizem s 

politično podporo in prevaro), Cinični humanizem (z osnovo 

levičarskega nehumanizma, izkoriščanja delavstva), Cinična 

dekadentnost (razpad pozitivnih vrednot z zanikovanjem 

pravih dosežkov in povzdigovanjem mediokritete), Cinična 

demokracija (lažna demokracija, prepojena s prevaro 

in mafijsko zaroto), Cinična leva ideologija (z medijsko 

prevaro in slepilom), Cinična demagogija (s prikazovanjem 

lažne uspešnosti in izničevanjem prave uspešnosti) 

in Cinični oblastni diskurz (s pleteničenjem o naporih in 

izpraznjenim dokazovanjem nepomembnih zadev). 

Drugi segment grafa je Vladavina levičarsko koncipiranih 

ciničnih inštitucij in medijev, konstituirajo ga pa načeljujoča 

Cinična vladavina levice (izgovor na svetovno 

finančno krizo in gospodarsko recesijo, z navideznim zategovanjem 

pasu vladnih funkcionarjev) ter Cinična politika 

levice (ideološko cementiranje koalicije z značilno 

frazeologijo preteklosti), skupaj s komponentami, ki so 

43 Glejte, opazujte in poslušajte ultraministra za visoko šoltvo, znanost 

in tehnologijo, ki združuje izkušnje večnega študenta, navidezne 

visoke tehnologije, neznanosti in poslovanja svojega podjetja s politično 

podprtim državnim subvencioniranjem.


nanizane kot Cinično delujoča vlada (kadrovske menjave, 

lepotni medijski manevri), Cinični parlamentarizem (glasovanje 

o uspehih prejšnje vlade kot neuspehih), Cinični 

ustroj sodstva (oporečno juridično tkivo iz totalitarnega 

obdobja), Cinično prevarantstvo (medijsko podprte prevare 

oz. prevarantski izgovori vlade in politične operative), 

Cinična javna govorica (ustaljena cinična govorica s potrjevanjem 

enoumja), Cinično postavljeni mediji (v službi 

levičarskega kapitalskega lobija) in Cinično levičarsko slepilo 

(kot lepilo za neustvarjalno in neaktualno poročanje 

medijev in inštitucij). 

Cinizem predsednika RS bije v oči, ko Cinični predsednik 

RS (Danilo Türk) uveljavlja Cinično grandomanijo 

(lastno poveličevanje), Cinično proslavljanje (udeležbo na 

partizanskih proslavah dvomljive moralne vrednosti in z 

etično neprimernim nastopnim govorom na Pohorju, npr. 

z molkom o dejanskosti tragedije in komunističnega izdajstva 

Pohorskega bataljona), Cinično nagrajevanje (izrazitih 

mediokritetnih levičarjev), Cinično zaslužništvo (poudarjanje 

zaslug ideološko aktivnih levičarjev). 

Cinični razkroj zavesti z zaostajanjem (zaostajanje, nazadovanje 

in upočasnitev razvoja zavesti s posegi v šolstvo, 

z medijskim enoumjem in rotacijo objav publicističnih 

mediokritet), Cinični vzgojni sistem (potenciranje na 

sporen način levičarsko interpretiranih zgodovinskih dogodkov, 

vzgoja za enoumje proti pluralizmu drugih možnosti), 

Cinično izobraževanje (kot sholasticizem brez pospeševanja 

ustvarjalnosti), Cinično vrednotenje (povzdigovanje 

in poveličevanje negativnih vrednost v sistemu levičarske 

naprednosti, molk o pozitivnih vrednotah, krščan-


ski etiki), Cinično potrošništvo (vzgoja za potrošnitvo kot 

smislom življenja, zanikovanje individualne samorealizacije), 

Cinično nazorsko obzorje (nazorsko obzorje etnično 

dvomljivih in moralno spornih pogledov na sodobno družbo) 

in Cinična nerazvojnost (vzgoja za stagnacijo z neustvarjalnosto, 

ki ne pospešuje gospodarskega in intelektualnega 

razvoja, igra na levičarsko enoumnost). 

23.21 Redefinicija kapitalizma 

Redefinicija kapitalizma postaja kritičen odnos in nujnost 

spremembe v nekaterih temeljnih vrednotah dosedanjega 

kapitalizma in njegovih ekonomističnih teorij. To kar na 

prvi pogled bode v oči, je padanje vrednosti kapitala, vloženega 

v delnice. To v bistvu ni nič novega, saj se ob finančnih 

krizah ta vrednost vselej zmanjšuje, kasneje pa 

spet narašča. To kar se spremeni, je sprememba aktualnosti 

posameznih gospodarskih sektorjev, v katere je bi kapital 

v obliki delnic investiran. Tu pa izguba kapitala postane 

trajna. 

Slika 74 predstavlja polni graf, imenovan Redefinicija 

kapitalizma. V njem so razvrščena področja, ki ustrezajo 

nastali situaciji. Nova izhodišča redefinicije kapitalizma 

so Omejevanje rasti (zakon brezpogojne gospodarske in 

blaginjske rasti kot prve vrednote sodobnega kapitalizma 

postaja vprašljiv), Omejevanje potrošnje (vprašljiva postaja 

tudi vrednota brezpogojne potrošnje) in Omejevanje humanizma 

(socialna skrb države postane omejevana in natančno 

dozirana). 

Sprememba občeveljavnih vrednot (individualnih kot 

skupinskih) je na vidiku v obliki Temeljnih vrednot (prio-


Potenciranje ustvarjalnosti 

Spoznavanje zavesti 

Poudarek ustvarjalnosti 

Potenciali inventivnosti 

Upoˇstevanje intuicije 

Podpiranje inovativnosti 

Izraba transcendence 

Tehnoloˇska paradigma 

Informacijska tehnologija 

Energetska tehnologija 

Zdravstvena tehnologija 

Okoljska tehnologija 

Informacijska zavest 

Obračanje vase 

Tehnoloˇske znanosti 

Osebna zadrˇzanost 

Duhovna paradigma Omejevanje kulturniˇstva 

Vsestranska skromnost 

Razvoj intelektualizma 

Duhovne usmeritve 

Temeljne vrednote 

Omejevanje humanizma 

Nove znanosti 

Zaton inteligenčniˇstva 

Omejevanje potroˇsnje 

Omejevanje rasti 

Redefinicija kapitalizma 

Nove vrednote 

dnotenjem vrednot postaja novo izhodiˇ sče pri nadaljni samorealizaciji in samoregulaciji sistema 

Usmeritev v izbrane oblike tehnoloˇ ske produktivnosti 

Sprememba občeveljavnih vrednot 

Novi konceptualizem 

Nove metodologije 

Nova izhodiˇsča 

Duhovni razvoj v novi konceptualizem,znanostin vrednote 


Slika 74: Polni graf redefinicije kapitalizma z omejevanjem gospodarske 

rasti, omejevanjem potrošništva in s prevrednotenjem vrednot 

postaja novo izhodišče pri nadaljni samorealizaciji in samoregulaciji 

sistema v javni in zasebni sferi. 

riteta temeljnih vrednot se bistveno spreminja), Duhovnih 

usmeritev (potrošništvo ne more ostati temeljna vrednota 

temveč le vrednota nujnosti), Vsestranske skromnosti (začenja 

se pobuda za skromen način življenja in preživljanja 

prostega časa), Osebne zadržanosti (osebna zadžanost se 

utemeljuje v skromnem potrošništvu in vsestranski skro- 

| Redefinicija kapitalizma z omejevanjem gospodarske rasti, omejevanjem poteroˇsniˇstva in s prevre


mnosti in enostavnosti), Obračanja vase (refleksija postaja 

vzpodbujani način mišljenja) in Spoznavanja zavesti (individuum 

pridobiva znanje o strukturi, organizaciji in nastajanju 

lastne in tuje zavesti). 

Potenciranje ustvarjalnosti postaja nujnost v možnostih 

prebivalstvenega preživetja, zato pomeni Poudarek ustvarjalnosti 

(z načrtno in vsakdanjo kontrolo nad razvojem individualne 

splošne in posebne ustvarjalnosti), Potenciali 

inventivnosti (učenje inventivnosti in širitev njenega potenciala), 

Upoštevanje intuicije (izraba intuicije v vsakdanjem 

brainstormingu doma in na delovnem mestu), Podpiranje 

inovativnosti (kor najprimitivnejše oblike ustvarjalnosti) 

in naposled Izraba transcendence (ne v mističnem 

smislu temveč v poseganju v konceptualizem prek sholastičnih 

meja). 

Usmeritev v izbrane oblike tehnološke produktivnosti 

izpostavlja Tehnoloˇsko paradigmo (ki je značilno visokotehnološka), 

kot so Informacijska tehnologija (računalniška 

procesorska in programska tehnologija), Energetska 

tehnologija (nova tehnologija za proizvodnjo elememtov 

in sistemov za pridobivanje energije iz novih in alternativnih 

virov), Zdravstvena tehnologija (izpopolnjena diagnostična 

in operativna tehnologija, nova biološka zdravila in 

zdravstvene metodologije), Okoljska tehnologija (za zaščito 

okolja in planeta), Informacijska zavest (zavedanje 

informacijske narave zavesti, ki se oblikuje s kulturnimi 

in civilizacijskimi dosežki in pripomočki) in naposled priznavanje 

in razvoj Tehnološke znanosti (kot nujnih oblik 

izobraževanja in raziskav). 

Duhovni razvoj v novi konceptualizem, znanost in vre-


dnote potrebuje novo Duhovna paradigma (drugačen način 

razmišljanja o ključnih komponentah , omejitvah in 

razvoju kapitalizma) z Omejevanjem kulturniˇstva (ki se 

je razvil samozadostne in škodljive oblike, z zaviranjem 

naravnega in civilizacijsko nujnega razvoja individualne 

zavesti, v slepo zanko kulturniške samoprodukcije), Razvojem 

intelektualizma (ki se je izrodil in predvsem reduciral 

v prepoznavno obliko inteligenčnosti, utemeljene 

z levičarskimi vrednotnimi in filozofskimi platformami), 

Zatonom inteligenčništva (kot zgrešenim nadomestkom intelektualizma, 

prevladujočega v množičnih medijih in kulturniških 

časopisih), Novimi znanostmi (ki jim srdito nasprotujejo 

institucionalne utrjene znanstvene discipline z zaviranjem 

novega razvoja znanstvene misli in metodologije), Novimi 

metodologijami (razvoj novih raziskovalnih metodologij, 

ki se utemeljujejo na spoznavnih, intuitivnih in inventivnih 

izhodiščih, kot so informacijska, nanašajoča se na sistem 

zavesti in na njene bistvene fenomenalne komponente), 

Novim konceptualizmom (bistveno povezanim z ustvarjalnostjo 

preseganja sholasticizma) in Novimi vrednotami (z 

utemeljitvijo in razvojem ustreznejših, tudi spremenjenih 

civilizacijskih vrednot v primerjavi z obstoječimi). 

23.22 Levičarska hierarhija potreb 

Levičarska hierarhija potreb izhaja iz motivacijske teorije 

D. Maslowa [13], v kateri so potrebe človeka razvrščene v 

pet skupin in oblikujejo razvojno hierarhijo od najnižje do 

najvišje ravni. Model je občeveljaven za potrebe kot take z 

navedbo najsplošnejših elementov motivacije na posameznih 

ravneh. Potrebe v bistvu določajo tudi vrsto osebnosti,


Levičarska hierarhija 

potreb 

Samoaktualizacija 

zla 

Potreba 

po spoˇstovanju 

Potreba po 

pripadnosti in 

ljubezni 

Potreba po 

varnosti 

Bioloˇske in 

fizioloˇske 

potrebe 

[ Svobodno po Maslowu ] 

Motivacija 

Osebni interes s 

prevaro, zaroto in 

cinizmom 

Laˇzni doseˇzek, 

levičarski status, 

laˇzno zasluˇzniˇstvo, 

medijska razvpitost 

Partijska romantika, 

tovariˇsijska vdanost, 

trajna oblastnost, 

tajno zarotniˇstvo 

Tovariˇsijska zaˇsčita, 

obvladovanje sodstva, 

oblastna stabilnost, 

eksistenčno bratstvo 

Zdravstveni privilegiji, 

tovariˇsijsko naˇziranje, 

navzkriˇzni seks, 

brezvestno spanje 


Slika 75: Graf levičarske hierarhije potreb kot jo je izvirno postavil 

Abraham Maslow [13] na petih ravneh (na sliki vertikalno levo). V 

desnem stolpcu so navedene vsebine posameznih motivacij, kot ustrezajo 

posameznim ravnem hierarhije potreb. 

ki se razvije od najnižje do najvišje ravni. Vrh razvoja je 

t. i. samoaktualizirana osebnost, ki je neodvisna od nižjih 

potreb, ja tako lahko samostojna in avtentična. Seveda pa 

to ne pomeni, da lahko vsakdo doseže to razvojnon sto-


pnjo. Samoaktualizirana osebnost je v bistvu redkost, ki 

se v levičarskem okolju kar tako, brez konfliktnega upiranja 

ni uspela razviti. Samoaktualiziranost je tako pogojena 

z dovolj visoko stopnjo svobodnosti, demokratičnosti, 

sproščenosti in zadovoljstva v življenju. Ideološko prepojena 

osebnost je navadno konfliktna, subordinirana, materialno 

pogoltna, čustveno deformirana, spoznavno omejena 

in politično brezpogojno pripadna. 

Slika 75 prikazuje značilni graf z naslovom Levičarska 

hierarhija potreb (svobodno po Maslowu), ki v levem stolpcu 

ohranja izvirno hierarhijo potreb, v desnem stopcu pa 

prinaša elemente, specifične za levičarsko Motivacijo. Že 

pri samem vrhu je vidna nekakšna zloraba psihološkega 

modela potreb. Tako se splošna pozitivno zamišljena samoaktualizacija 

po Maslowu transformira v njeno negativno 

nasprotje, ki je Samoaktualizacija zla, saj se aktualizira 

z motivacijskimi elementi, kot so Osebni interes s 

prevaro, zaroto in cinizmom. To pa niso ravno lastnosti 

strokovno in moralno dozorele ustvarjalne osebnosti, temveč 

nastavek za neko hudodelsko delovanje levičarskega 

mogočneža in manipulatorja, idejno usmerjenega v pridobivanje 

lastne koristi. 

Podobno, domala dosledno v moralno in strokovno negativnost 

izrojene so tudi nižje ravni hierarhije potreb na 

Sliki 75. Potreba po spoštovanju se motivacijsko sprevrže 

v stremljenja, kot so Lažni dosežek, levičarski status, lažno 

zaslužništvo, medijska razvpitost. Za dosežke se tako 

štejejo povsem mediokritetni, epigonski in neustvarjalni 

produkti in dejanja, ki spadajo na samo dno povprečnosti, 

medijskega nastopaštva in celo državnega odlikovanja.


Levičarski status ugleda, vpliva in moči se pridobiva na 

sporne, da ne rečem hudodelske načine uveljavljavljanja 

vpliva, moči in nemoralnega delovanja. Kot že povedano, 

se v odličnost kuje lažno zaslužništvo, s tem pa se izločajo, 

zamolčujejo in ponižujejo področja dejanske poklicne in 

moralne odličnosti. Ta negativna scena človekove motivacije 

se podreja medijski razvpitosti in razglaša kot nekaj 

povsem normalnega v slovenskem levičarskem informacijskem 

vesolju. 

Potreba po pripadnosti in ljubezni se kaže motivacijsko 

kot določena vrsta absurdnosti, saj temelji na Partijski 

romantiki, tovarišijski vdanosti, trajni oblastnosti, tajnem 

zarotništvu. Partijska romantika se izrodi v nekakšno abstraktno, 

ideološko ljubezen, ko tečejo solze vzhičenja in 

čustvene vznemirjenosti po licih kandidatke, ki jo sprejemajo 

v partijsko združbo. Takrat jo preveva občutek 

neomejene tovarišijske vdanosti zaradi povzdignjenosti v 

območje kariere, moči, vpliva in privilegiranega položaja. 

Zagotovljena ji je trajna oblastnost te vrste in priznavanje 

zaslug za povsem nepomembne dosežke levičarske manipulacije. 

Vse to je zagotovljeno s tajnim zarotništvom v 

maniri tajnih dogovorov, manipulacij in levičarskega cinizma 

v javnem in zasebnem življenju. 

Potreba po varnosti se uresničuje s Tovarišijsko zaščito, 

obvladovanjem sodstva, oblastno stabilnostjo, eksistenčnim 

bratstvom. Tovarišijska zaščita je večstranska in raznovrstna, 

saj vključuje karierno zagotovilo tudi pri najvišji 

stopnji negativne kadrovske selekcije in pridobivanje 

visokega osebnega dohodka in drugih možnih privilegijev. 

Obvladovanje sodstva je namenjeno zaščiti posameznikov


s hudodelskimi dejanji najvišje stopnje, od genocida, poneverb, 

nezakonitega pridobivanja premoženja pa do majhnih 

kriminalnih prekrškov. Za vzdrževanje vsega opisanega 

je potrebna trajna levičarska oblastna stabilnost, dosežena 

s sredstvi prevare, laži, manipulacije in medijske 

likvidacije demokratičnih nasprotnikov. Tako oblikuje levica 

svoje eksistenčno bratstvo, ki mu ni para v zgodovini 

političnih gibanj, strank in oblastnih struktur. 

Biološke in fiziološke potrebe se zadovoljujejo z Zdravstvenimi 

privilegiji, tovarišijskim nažiranjem, navzkrižnim 

seksom, brezvestnim spanjem. Kako se oblikujejo zdravstveni 

privilegiji tovarišije, vidimo najlepše iz primerov, 

ko se člani nekdanje nomenklature zdravijo na zasebnih 

klinikah v tujini z napotnicami domačih zdravnikov in s 

povrnitvijo stroškov zdravljenja iz skupne zdravstvene blagajne. 

Mitingi s tovarijšijskim nažiranjem so vsakdanjost, 

kjer se utrjuje občutje pripadnosti za skupne pohode levičarstva. 

Navzkrižni seks pod znamko svingerstvo je znan 

celo med levičarskimi parlamentarnimi poslanci, kot lagodno 

življenje v razvratu. Brezvestno spanje pomeni spanje 

tistega dela zavesti, ki se imenuje vest. Kraljujeta ji sebičnost 

in korist. 

Levičarstvo je postalo posebna kultura in stil življenja, 

ki je prepojeno sicer z dokaj splošno hierarhijo potreb, 

vendar z negativno dominirajočimi oblikami motivacije, 

kot je razvidno iz Slike 75. Na ta način se oblikuje 

levičarska civilizacija, ki postaja značilnost nekdanje 

in današnje Slovenije.


23.23 Tovarišijska hierarhija potreb 

Tovarišijska hierarhija potreb se je izoblikovala iz potreb 

nekdanje totalitaristične nomenklature, ali kot je ta sloj komunistov 

med drugo svetovno vojno poimenoval Edvard 

Kocbek. Slika 76 prikazuje to hierarhijo, ki jo obvladuje 

formula prioritetnega vrstnega reda 

tovarišija 

⇋ 

 

prevara |=nad pohlep |=nad (kapital |=nad demagogija) 

Ta formula se lahko bere tudi takole: Tovarišija pomeni hierarhijo 

prevlade Prevare, nad prevlado Pohlepa, nad prevlado 

Kapitala nad Demagogijo. Demagogija zagotavlja 

Kapital, oba skupaj uresničujeta levičarski Pohlep, vsi skupaj 

pa zasnujejo veliko Prevaro današnje Tovarišije. Tovarišijska 

formula je tako le levičarska zarota za današnji čas, 

zarota nekakšne amoralne živali v smislu Darwina oziroma 

Wrighta [23]. 

Samoaktualizacija tovarišije je danes motivirana s Tovarišijsko 

nadoblastjo, osebnim interesom v kapitalu in 

premoženju. To dejansko ni tista motivacija, ki jo je Maslow 

predvidel za samorealizirano osebnost, saj spada ta vrsta 

motivacije kvečjemu na nižjo raven, v nekakšen eksistenčni 

okvir. Potreba po spoštovanju je tudi v znamenju 

pretiravanja, saj za Zaslužnost in nagrajenost brez dosežkov, 

pogojenih z uzurpacijo in enoumno orkestracijo medijev 

sploh ni tehtnih utemeljitev in razlogov kvečjemu 

obratno. Potreba po pripadnosti in ljubezni, ki se kaže v 

Privlačnosti in pripadnosti v manipulaciji, sprevrženosti, 

lažnivosti, zarotništvu in cinizmu tovarišije sploh ni iskrenega 

ljubezenskega izvora, temveč jemlje pripadnost zgolj


Hierarhija potreb 

tovariˇsije 


tovariˇsije 

Potreba 


Potreba po 


ljubezni 

Potreba po 

varnosti 

Bioloˇske in 

fizioloˇske 

potrebe 


Motivacija 

Tovariˇsijska nadoblast, 

osebni interes v kapitalu 

in premoˇzenju 

Zasluˇznost in nagrajenost 

brez doseˇzkov, pogojeni z 

uzurpacijo in enoumno 

orkestracijo medijev 

Privlačnost in pripadnost v 

manipulaciji, sprevrˇzenosti, 

laˇznivosti, zarotniˇstvu in 

cinizmu tovariˇsije 

Obvladovanje političnega 

sistema, vojske, policije, 

sodstva, ˇsolstva, tehnologije, 

osebnega materialnega 

stanja tovariˇsije 

Obvladovanje 

terapevtskega, 

starostno-negovalnega, 

topliˇskega in rekreativnega 

sistema v korist tovariˇsije 


Tovariˇsija = 

Prevara≥Pohlep≥Kapital≥Demagogija 

Slika 76: Graf tovarišijske hierarhije potreb, kot se je izoblikovala v 

razdobju totalitarne vladavine in se ohranila pri levičarjih kot zakonitost 

njihove vladavine vse do današnjih dni. 

v smislu koristi s sebičnimi nameni. Gre torej za to, kar je 

zapisano v sami motivacijski utemeljitvi, za sprevrženost,


s katero se lahko lažnivost, zarotništvo in cinizem izživljajo 

v polnem obsegu vladajoče tovarišije. 

Potreba po varnosti se konstituira z Obvladovanjem 

političnega sistema, vojske, policije, sodstva, šolstva, tehnologije, 

osebnega materialnega stanja tovarišije. Tu gre 

za prikriti mafijski sistem v interesu levičarjev za obvladovanje 

družbene scene v državi. Vse je pod nadzorom nekdanje 

in nove nomenklature, t. i. »zdravih levičarskih sil«, 

tako včeraj kot danes. 

Zadovoljevanje Bioloških in fizioloških potreb se civilizacijsko 

primerno izraža v Obvladovanju terapevtskega, 

starostno-negovalnega, topliškega in rekreativnega sistema 

v korist tovarišije, seveda na račun davkoplačevalcev, 

izkoriščajoč sleherno možnost za zagotavljanje privilegijev 

brezobzirnih levičarskih podjetnežev. 

23.24 Hierarhija potreb demokrata 

Hierarhija potreb demokrata se bistveno razlikuje od levičarske 

in tovarišijske hierarhije potreb na Slikah 76 in 

75. Motivacija demokrata je vseskozi pozitivna in pripelje 

naposled do osebne samoaktualizacije oziroma samorealizacije. 

Na koncu svojega življena je demokrat izpolnjena 

osebnost, zadoščena s svojim poslanstvom in zadovoljna 

z opravljenim delom. Graf te hierarhije potreb je predstavljen 

na Sliki 77. 

Samoaktualizacija demokrata se uresničuje motivacijsko 

z Vrhunskimi strokovnimi dosežki, neodvisnostjo, ustvarjalnostjo, 

svobodo, skratka z elementi pokončnega poklicnega 

in moralno utemeljenega delovnega življenja. Tudi zadovoljevanje 

nižjih potreb v hierarhiji je podrejeno tej narav-


Hierarhija potreb 

demokrata 


demokrata 

Potreba 


Potreba po 


ljubezni 

Potreba po 

varnosti 

Bioloˇske in 

fizioloˇske 

potrebe 


Motivacija 

Vrhunski strokovni 

doseˇzki, neodvisnost, 

ustvarjalnost, svoboda 

Priznanje znanstvenih in 

strokovnih doseˇzkov, 

naporov in zaslug; 

medijska abstinenca 

Pripadnost demokratičnim 

normam in vrednotam, 

evropskemu izročilu 

domovine ter ljubezni do 

sočloveka in okolja 

Pravno urejena drˇzava, 

pokojninski sistem, finančna 

stabilnost, socialna 

ustreznost 

Zdravstveni sistem za 

vsakogar, nega za 

starostnike, človekoljubna 

solidarnost 


Demokracija = Ustvarjalnost≥Strokovnost≥ 

Resnica≥Sočutje≥Svoboda 

Slika 77: Graf hierarhije potreb demokrata, ki se s svojimi izbirami 

motivacije približuje idealu samoaktualizacije. 

nanosti že od samega začetka. Npr. Potreba po spoštovanju 

se trdno drži motivacijskih načel, temelječih na Priznanju 

znanstvenih in strokovnih dosežkov, naporov in zaslug;


medijski abstinenci. Omenjena abstinenca je značilna zaradi 

medijsko sprevrženega informacijskega prostora, ki se 

utemeljuje na splošno na ideološko osnovani informaciji. 

Potreba po pripadnosti in ljubezni izraža dosledno motivacijsko 

Pripadnost demokratičnim normam in vrednotam, 

evropskemu izročilu domovine ter ljubezni do sočloveka in 

okolja in se tako opredeljuje humanistično skladno z načeli 

evropske kulture in globalistične civilizacije. Potreba 

po varnosti pomeni civilizacijski normo Pravno urejene 

države, pokojninskega sistema, finančne stabilnosti, socialne 

ustreznosti. Vse to so splošne oblike blaginje, s katerimi 

se odklanjajo značilni privilegiji vsakršnje levičarske 

vladavine. Biološke in fiziološke potrebe so zadovoljene 

z običajnim Zdravstvenim sistemom za vsakogar, nego za 

starostnike, človekoljubno solidarnostjo. 

Demokracija kot lastnost demokrata temelji na svobodi, 

ki pogojuje usmiljenje kot občečloveško vrednoto 

s humanim upoštevanjem resnice. Prav vse to pa pogojuje 

demokratovo strokovnost in težnjo po ustvarjalnosti. 

To razmerje spoznavnega čustvovanja nareja formulo na 

Sliki 77, formalizirano kot 

demokracija ⇋ 

ustvarjalnost |=nad (strokovnost |=nad (resnica |=nad 

(usmiljenje |=nad svoboda))) 

Operator |=nad beremo dosledno kot »informira nad«. 

23.25 Sistem hierarhije potreb 

Sistem hierarhije potreb je mogoče prikazati tudi v splo-


Kroˇzna hierarhija potreb 


Potreba po 

spoˇstovanju 

Potreba po 


ljubezni 

Potreba po 

varnosti 

Bioloˇske in 

fizioloˇske 

potrebe 


Prevladujoči sistem vrednot: 

 

⇋ 

Kroˇzna motivacijska hierarhija 

Osebna rast, izpolnitev, vrhunska ustvarjalna zavest, hobi, . . . 

Doseˇzki, status, odgovornost, ugled, vpliv, . . . 

Druˇzina, čustva, odnosi, delovna skupina, svetovni nazor, . . . 

Zaˇsčita, varnost, red, zakon, omejitve, stabilnost, . . . 

Zrak, hrana, pijača, zavetje, toplota, seks, spanje, zdravje, . . . 


; ; 

 

; ; ; . . . 

Slika 78: Vzorec grafa hierarhije potreb s pripadajočimi motivacijskimi 

škatlami, v katerih so na dnu vpisane idealne (pozitivne) motivacijske 

entitete. V spodnjen delu slike je nakazan vzorec sistema za 

vpis izbranih vrednot.


šni ali izvirni obliki, kot si ga je zamislil sam Maslow. Ta 

graf ima velike rumene škatle, v katere je mogoče vpisovati 

osebne izbire in tako ugotavljati lastno »samoaktualizacijo«, 

ki je bodisi osebnostno (individualno zavestno) 

pozitivna ali negativna (npr. hudodelska). Potrebe so tako 

lahko pozitivno, moralno motivirane, lahko so pa tudi negativne, 

ubijalske, skratka motivacijsko nečlovečne. Slika 

78 kaže vzorčni graf za osebno rabo, kjer so v spodnjih 

delih škatel na desni vpisani idealizirani primeri motivacije. 

Ta graf je formalistično določen z s sistemom t. i. 

zadevnostnih formul (oblike ϕ⌈a⌉), in sicer 

hierarhija_potreb ⇋ 

⎛ 

⎜ 

⎝ 

samoaktualizacija 

potreba_po_spoštovanju 

osebna_rast, izpolnitev, 

potreba_po_pripadnosti_in_ljubezni 

potreba_po_varnosti 

biološke_in_fiziološke_potrebe 

⎞ 

; 

vrhunska_ustvarjalna_zavest, hobi, . . . ⎟ 

⎟ 

dosežki, status, odgovornost, 

⎟ 

; 

⎟ 

ugled, vpliv, . . . 

⎟ 

⎡ 

⎤ ⎟ 

družina, čustva, ⎟ 

⎢ 

⎢odnosi, 

⎥ ⎟ 

⎥ 

⎢ 

⎢delovna_skupina, 

⎥; 

⎟ 

⎥ ⎟ 

⎢svetovni_nazor, 

. . . ⎥ ⎟ 

⎟ 

zaščita, varnost, red, zakon, ⎟ 

; ⎟ 

omejitve, stabilnost, . . . ⎟ 

⎡ 

⎤ ⎟ 

zrak, hrana, ⎟ 

pijača, ⎟ 

⎢ 

⎢zavetje, 

toplota, seks, ⎥ ⎠ 

⎥ 

⎢spanje, 

zdravje, . . . ⎥


Prevladujoči sistem vrednot bi lahko bil 

prevladujoči_sistem_vrednot bi⇋ 

 

vrhunska_ustvarjalna_zavest; dosežki; družina; 

delovna_skupina; stabilnost; zdravje 

Operator bi⇋ beremo »bi pomenil« in ga lahko simboliziramo 

tudi opisno z |=bi_pomenil. Poudarimo, da je izražava 

konceptov v psihologiji pogojena pretežno z možnostjo 

pomenske strukture v okviru rabe etničnega jezika. Psihologija 

je ob določeni možni formalizaciji in vizualizaciji 

jezikovna doktrina. 

Operator »;« je operator paralelnega informiranja, ki 

ga označujemo s simbolom ||=. Za sistem informacijskih 

formul Φ ⇋ (ϕ1; ϕ2; . . . ; ϕn) velja zaradi paralelnega informiranja 

formul ϕ1; ϕ2; . . . ; ϕn kar informacijska shema 

s paralelnim operatorjem, in sicer 

ϕ1 ||= ϕ2 ||= . . . ||= ϕn, 

ki ponazarja NΦ = 1 

2(n−1) 

možnosti postavitve oklepaj- 

n n−1 

nih parov med operande ϕ1, ϕ2, . . . , ϕn. Zaradi paralelnosti 

formul v sistemu so lahko formule v sistemu poljubno 

premešane, njihov vrstni red je poljuben. Graf sistema formul 

se s tem ne spremeni. Opravka imamo namreč s polnim 

grafom oblike 

n ⇋ n⌈ϕ1, ϕ2, . . . , ϕn⌉ 

Polni graf hierarhije potreb, v kateri nastopajo potrebe i 

kot zadeve s pripadajočimi motivacijskimi operandi 

i1, i2, . . . , ini , i = 1, 2, . . . , 5 in 

i ⇋ i⌈i1, i2, . . . , ini ⌉,


Resnicoljuben • laˇzniv 

Ljubezniv • sovraˇzen 

Pokončen • upognjen 

Uvideven • brezobziren 

Skrben • brezglav 

Odgovoren • verolomen 

Levičarski • demokratičen 

Pohlepen • skromen 

Privilegiran • zapostavljen 

Razvpit • anonimen 

Predispozicija demokratičnevladavine 

Zapravljiv • varčen 

Histeričen • obvladan 

Izviren • posnemovalen 

Hudodelski • poˇsten 

Preudaren • zaletav 

Koristolovski • doseˇzkoven Prevarantski • avtentičen 

Pluralističen • enoumen 

Humanističen • razčlovečen 

Ciničen • resen 

Slepilen • odkritosrčen 

Predispozicija levičarske vladavine 

Svoboden • podrejen 

Uresničevalen • demagoˇski 

Ustvarjalen • ideoloˇski 

Intelektualen • inteligenčen 

Demokratičen • levičarski 

Morilski • ˇzivljenski 

Manipulatorski • neposreden 

Zarotniˇski • prijateljski 

Shizofrenogeničen • stvaren 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 11. marec 2009 

Slika 79: Pravi krožno prepleteni graf hierarhije potreb (po Maslowu), 

ki ustreza konceptu na Sliki 78. 

vidimo na Sliki 79. V ozadju tega grafa se nahajajo motivacijske 

komponente, ki se skrivajo znotraj stropnih oklepajnih 

parov (⌈, ⌉) in so kot vzorčne navedene v motivacijskih 

škatlah na Sliki 78. Graf na tej sliki ima še dodatni 

(rdeči) povratni povezavi na skrajni levi in desni strani. 

Leva povezava omogoča aktualno zavedanje hierarhije po-


treb (aktualno navzoče spominjanje). Desna povezava skrbi 

za preverjanje, modificiranje in aktualno spreminjanje obstoječih 

motivacijskih komponent. 

23.26 Sprevržena hierarhija potreb 

Sprevržena hierarhija potreb je odklon v negativno, tu- 

di moralno nerazumljivo realizacijo individualne zavesti, 

npr. v levičarsko samoaktualizacijo, ki se kaže kot subkulturna, 

civilizacijska spevrženost v motivaciji sicer normalno 

razumljeni osebnih potreb. Takšen odskok od normalnosti 

se pojavi v sicer protislovno delujoči postmodernistični 

družbi, ki se je porodila iz nekdaj totalitaristično 

ustrojene, demokratično nehumanistične slovenske miselnosti. 

Posledice tega so se pojavile posamično kot povsem 

legitimne oblike javnega komuniciranja, ki podzavestno 

vendarle veljajo kot sporne, vendar dobivajo javno podporo 

in državno potuho z vrhov nekdanje nomenklature 

in današnje njene naslednice. Tako se sicer normalne potrebe 

zadovoljujejo z lažno argumentacijo, ki je v okviru 

globalno veljavnih norm nesprejemljiva in je značilnost 

specifičnega domačega družbenega in medijskega okolja. 

Ta sprevržena motivacijska situacija je nazorno prikazana 

na Sliki 80. 

Osebna rast in izpolnitev kot osnovna motiva samoaktualizirane 

zavesti se tu spridita v sklop vsakodnevnih in 

zavestno-razvojno nepomembnih motivov, oblikujoč lažno 

samoaktualizacijo z običajnim levičarskim karierizmom, 

ki mu botrujejo obvezna prevara, zarota, laž, cinizem in 

medijsko slepilo; ob tem sta lov za koristjo in privilegiji na 

vsakem koraku izpostavljena kot značilni dobrini te zlove-


Sprevrˇzena 

hierarhija potreb 

Samoaktualiza- 

cija levičarke 

Potreba 


Potreba po 


ljubezni 

Potreba po 

varnosti 

Bioloˇske in 

fizioloˇske 

potrebe 


Spevrˇzena ˇzivljenska formula: 

Motivacija 

Laˇzna samoaktualizacija: 

Levičarski karierizem s prevaro, 

zaroto, laˇzjo, cinizmom 

in slepilom; lov za koristjo in 

privilegiji na vsakem koraku 

Laˇzno spoˇstovanje: laˇzni 

doseˇzki, laˇzno zasluˇzniˇstvo; 

laˇzna pomembnost implicira 

zaničevanje občinstva 

Histerična pripadnost Partiji 

s solzami v očeh, demonizacija 

Janˇse kot ljubezni do 

javne manipulacije 

Izredni privilegiji: poslanska 

pokojnina, Kučanovo finančno 

nagrajevanje za svetovanje, 

honorarji levičarskih 

časopisov, premoˇzenje 

Izˇzivljanje v levičarski razčlovečenosti: 

negovanje levičarskih 

nagonov, zasvojenost 

s proslulo ideologijo 


Zasvojenost = Ideologija≥Manipulacija≥ 

Cinizem≥Prevara≥Laˇz≥Pohlep≥Privilegij 

Slika 80: Graf hierarhije potreb neke levičarke, ki s svojimi izbirami 

motivacije kaže v bistvu levičarsko sprevrženost samoaktualizacije in 

drugih motivacijskih izbir.


šče samoaktualizacije. 

Potreba po spoštovanju je levičarsko sprevržena, saj 

se izpolnjuje oziroma zadovoljuje z lažnimi dosežki in lažnim 

zaslužništvom; ta lažna pomembnost implicira zaničevanje 

občinstva, ki mu tovrstna manipulacija postaja 

čedalje bolj razvidna. Za dosežke se razglašajo in karierno 

upoštevajo demagoški in slepilni prispevki v dnevnem tisku 

in medijskih nastopih ter arhivirajo kot znanstveni in 

strokovni dosežki. Manipulacija se smatra kot medijsko 

uspešna, če ji je uspelo razvpito medijsko obnorevanje občinstva 

s pritrdilnimi reakcijami enoumno mislečih v dominantnih 

domačih medijih. 

Potreba po pripadnosti in ljubezni se tu izrojeva v posebno 

zapadlost histeričnosti, ki je npr. opisana kot pripadnost 

Partiji, izražena s solzami v očeh ob sprejetju vanjo; 

še bolj neprepričljiva je javna demonizacija Janeza Janše, 

razumljena kot ljubezen do javnega izživljanja vsemogočne 

osebne manipulacije. 

Potreba po varnosti degenerira v izredne privilegije, 

kot so predčasna in visoka poslanska pokojnina, Kučanovo 

finančno nagrajevanje za nekakšno svetovanje, pa honorarji 

levičarskih časopisov in kopičenje premoženja. Vse 

to daleč presega eksistenčno varnost in cilja v t. i. rdeči 

aristokratizem, ki se posmehuje revščini slovenskih proletarcev 

in klošarjev. 

Biološke in fiziološke potrebe pomenijo dejansko izživljanje 

z levičarski razčlovečenostjo: negovanje levičarskih 

plenilskih nagonov ter zasvojenost s proslulo ideologijo. 

Spevržena življenska formula neke levičarke ostaja ta-


ko prej ko slej 

Zasvojenost, ki je 

Ideologija z Manipulacijo, Cinizmom, Prevaro, 

Lažjo, Pohlepom in Privilegiji. 

23.27 Samoaktualizacija kot samospoznava 

 

Samoaktualizacija kot samospoznava. Samoaktualizacija 

pomeni naposoled tudi skrajno stopnjo samospoznave, 

ki je postala samozadostna in neodvisna od priznanosti in 

nepriznanosti dosežkov raziskav (in dela), njihove uveljavljenosti 

in neuveljavljenosti. Te namreč niso stvar motivacije, 

ki ustvarja hedonizem ob izvirnem spoznavanju dosežkov 

raziskovalne (in delovne) intence, ko se naslaja in 

doživlja samozadostnost pri odkrivanju in izumljanju neznanega. 

Priznanost lahko občuti celo kot vulgarizacijo 

okolja, kot primitivizem, ko dosežkovnost prehaja iz izvirnosti 

v sholastičnost, običajnost in s tem v nepomembnost. 

Samoaktualizacija je ime in način za svojsko zadovoljstvo 

v izvirni spoznavi, ustvarjalnem čustvovanju in nadaljnem 

naprezanju za napredovanje v neznano, nepričakovano, 

onostransko, novoznanstveno. Je posledica spoznavnosti, 

ki je namenjena (posvečena) sama sebi, svoji 

vzvišeni izvirni dosežkovnosti in v tem svojskemu duhovnemu 

hedonizmu.


23.28 Pomenska in protipomenska struktura 

cinizma 

Pomenska in protipomenska struktura cinizma je zani- 

miva s svojimi, sicer ne dokončno razpoznavnimi pomenskimi 

in protipomenskimi komponentami. Protipomenske 

komponente govorijo, kaj cinizem ni in iz njih se razbirajo 

gotovo tudi pomembna pomenska nasprotja, ki poglabljajo, 

dopolnjujejo in razširjajo pomen cinizma, kot prikazije 

Slika 81. 

Neposredne sopomenke cinizma so pesimizem, turobnost, 

mrkost, mračnost in žalostnost. To so tudi tiste komponente, 

ki se najbolj izrazito zrcalijo na obrazu cinične 

osebnosti 44 . 

Sopomenska, relativna sopomeska in idiomska frazna 

povezanost koncepta cinizem povezuje njegove sopomenke 

še s koncepti relativnega sopomena, kot so sarkazem, nezaupanje, 

podcenjevanje, omalovaževanje, obrekovanje, 

skepticizem, prezir, zaničevanje in zasmeh. Te, pomensko 

relativne komponente, pridejo do medijskega izraza zlasti 

v levičarskem ciničnem diskurzu. Tako je nastopajočemu 

cinizmu ponujen obširen arsenal zaničevalnega on zasmehovalnega 

žanra. 

Nad preostalim delom polnega grafa na Sliki 81 se razprostira 

območje protipomenske, relativne protipomeske 

44 V tem smislu je med politiki zanimiv obraz M. M. Cvikla, na katerem 

so poudarjene prav opisane čustvene poteze. G. Golobič odslej 

previdno skriva svoj obraz pred javnostjo, saj se zaveda svojega ciničnega 

izgleda, ki ga tudi vešča igralska spretnost ne more zakriti. Ta 

cinična obrazna poteznost je npr. lepo razpoznavna pri poklicnemu 

igralcu B. Kobalu, ki mu ležijo cinično navdihnjene vloge.


Sopomenska, relativna sopomeskainidiomska fraznapovezanost 

Obrekovanje 

Skepticizem 

Prezir 

Zaničevanje 

Zasmeh 

Naivnost 

Nedolˇznost 

Odkritost 

Poˇstenost 

Iskrenost 

Omalovaˇzevanje 

Odkritosrčnost 

Preprostost 

Podcenjevanje 

Nezaupanje 

Nespretnost Naravnost 

Sarkazem 

Neizkuˇsenost 

ˇZalostnost 

Mračnost 

Mrkost 

Zaupljivost 

Enostavnost 

Turobnost 

Pesimizem 

Cinizem 

Prostoduˇsnost 

obdobju levičarske vladavine, ko prevladujejo negativne vrednote in zasmeh pozitivnih 

Protipomenska, relativnaprotipomeska in protipomensko 

Protipomenke 

Neizkuˇsenost 

Lahkovernost 

Sopomenke 

idiomska frazna povezanost 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 4. februar 2009 

Slika 81: Graf pomenskega in protipomenskega informiranja v konceptu 

cinizem, kot se prikazuje individualnemu sistemu zavesti s kritično 

pomensko analizo. 

in protipomensko idiomske frazne povezanosti koncepta 

cinizem. Neposredno nasprotje cinizma je naivnost, ki jo 

pomensko karakterizirajo protipomenke cinizma oziroma 

njene sopomenke, in sicer nedolžnost, odkritost, poštenost, 

iskrenost, odkritosrčnost, preprostost, nespretnost, narav- 

| Kompleks cinizma s sopomenskostjo in protipomenskostjo, kot prihaja v ospredje zlasti v


nost, neizkušenost in enostavnost. Pomensko relativno k 

naivnosti spadajo še zaupljivost, lahkovernost, neizkušenost 

in prostodušnost, ki za cinizem niso značilne. S tem 

se zaokroži kompleks cinizma s sopomenskostjo in protipomenskostjo, 

kot prihaja v ospredje zlasti v obdobju levičarske 

vladavine, ko prevladujejo negativne vrednote in 

zasmeh pozitivnih vrednot. 

23.29 Organizacijska struktura levičarske 

inteligenčnosti 

Organizacijska struktura levičarske inteligenčnosti ostaja 

pri svojih značilnih, negativno orientiranih platformah, kot 

kaže Slika 82. 

Na čelu ideološke platforme je ideološkost, kot se je 

oblikovala zgodovinsko iz totalitarne miselnosti in se pragmatično 

preobraževala do danes. Značilna pravila te miselnosti 

so demagoškost, kot domala bistveni element ideološkega 

diskurza in seveda ciničnost, ki tvorita okostje 

levičarske doktrinarnosti in sta neizbežna v v političnih 

spopadih v demokratičnem okolju. Stara in preizkušena 

praksa uveljavljanja ozkih, parcialnih in osebnih interesov 

je zarotniškost, s kovanjem maščevalnosti, sovražnosti (razredne, 

skupinske, osebne) in nepogrešljivega slepila, zlasti 

medijskega pa tudi osebnega. Z njim naj se prekriva 

dejanskost, resničnost in seveda tudi levičarsko hudodelstvo, 

korupcija in osebni interes. Opisana ideološka platforma 

vzdržuje zaostajanje naravne zavesti posamičnika in 

je umsko škodljiva neglede na zavedanje tega fenomena ali 

ne.


Medijska platforma 

Manipulativnost 

Relativiziranost 

Enoumnost 

Laˇznivost 

Neresničnost 

Posluˇsnost 

Mafijskost 

Interventnost 

Koruptivnost 

Gospodarska platforma 

Klientelnost 

Medijskost 

Pragmatičnost 

Tajkunskost 

Slepilnost 

Hudodelskost 

Sovraˇznost 

Nerazvojnost 

Zlonamernost 

Maˇscevalnost 

Zarotniˇskost 

Naključnost 

Ideoloˇska platforma 

Doktrinarnost 

Ciničnost 

Navideznost 

Demagoˇskost 

Ideoloˇskost 

Levičarska inteligenčnost 

Piˇsmeùhovost 


Sholastičnost 

Razvojna platforma 

Slika 82: Graf z ideološko, medijsko, gospodarsko in razvojno platformo 

v okviru (podtalne) organiziranosti levičarske inteligenčnosti 

kot dedišcine in posledice nekdanjega mafijskega ustroja partije in 

njene totalitaristične vladavine vse do današnjih dni. 

Na čelu medijske platforme je razvpita medijskost kot 

tihi diktat levičarske inteligentnosti, saj deluje z manipulativnostjo 

objektivnega poročanja, z značilno relativiziranostjo, 

ki popači, izniči in naposled izravnava dosežek in 

njegovo protislovje. S tem se ustvarja enoumnost, ki se 

potem oprijemlje še lažnivosti z neresničnostjo in nareko- 

Organizacija levičarskeinteligenčnosti kot dediˇ scina in posledica nekdanjega mafijskega ustroja partije in njene totalitaristične vladavine vse do danaˇsnjih dni 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 8. februar 2009


vano poslušnostjo avtorjev in medijskih akterjev. 

Gospodarska platforma je levičarsko organizirana še 

iz obdobja totalitarizma in razpolaga s tedanjim značilnim 

ozadjem vse do danes, in sicer po načelih mafijskosti, državne 

interventnosti, koruptivnosti, tovariške klientelnosti, 

gospodarske pragmatičnosti, podpirane tajkunskosti in v 

tem tudi hudodelskosti. Drugačne platforme levičarska inteligenčnost 

v upravljanju gospodarsta enostavno ne 

zmore in deluje po načelu vztrajnosti in naučenosti. 

Levičarski inteligentnosti ne gre za razvojnost temveč 

za oblastnost. Njeni razvojni platformi načeljuje preizkušena 

nerazvojnost, skrbno zavita v medijsko utemeljevanje. 

V ozadju takšne nerazvojnisti pa čemijo zlonamernost, 

naključnost, navideznost, sholastičnost (poljubna prepričanja 

spindoktorske narave), neustvarjalnost (kot sistemska 

karakteristika inteligence) in razpašena pišmeúhovost. 

Opisana in grafično prikazana organizacija levičarske 

inteligen čnosti je dediščina in posledična lastnost nekdanjega 

mafijskega ustroja partije, njene totalitaristične miselne 

narave in dolgotrajne levičarske vladavine vse do današnjih 

dni. Je torej miselni kalup sedanjosti, ki konstituira 

njeno inteligenčno carstvo kot obliko javnega in posamičnikovega 

govora in obnašanja. 

23.30 Izvirna ustvarjalnost proti nagrajevalnosti 

 

Izvirna ustvarjalnost proti nagrajevalnosti je diagram na 

Sliki 83, ki primerja na ordinati »Stanje zavesti: ustvar-


Stanje zavesti: ustvarjalnost, spoznavnost, doseˇzki, znanje, sposobnost, motivacija 

Nizko Srednje Visoko 

¡¢£¤£¥¢¦§¤¨© 

znanstveniki, 

raziskovalci 

Profesorji 

Učitelji 

A B C 

Specialisti, 

inˇzenirji, 

ˇsportniki 

Projektanti, 

akademiki, 

nogometaˇsi 

B. ˇZekˇs 

D E F 

Kulturniki, 

uredniki, 

zdravniki 

Politiki, 

funkcionarji, 

sodniki, 

poslanci 

I. Lukˇsič, B. Pahor 

G H I 

Novinarji, 

sindikalisti 

Nizka Srednja Visoka 

Tajkuni, 

ideologi, 

P. 

©¡¢£¤©£¡¨¡©¥© 

G. Golobič, S. Hribarjeva c ○Anton ˇ Zeleznikar, 

Materialna korist: dohodki, plače, nagrade, honorarji, pokojnine 

Slika 83: Diagram, ki primerja ustvarjalno sposobnost z višino nagrade 

v okviru posameznih kategorij, označenih z A, B, . . . , I. 

jalnost, spoznavnost, dosežki, znanje, sposobnost, motivacija« 

z abscisno »Materialno koristjo: dohodki, plačami, 

nagradami, honorarji, pokojninami«. Posamezni kvadranti, 

označeni s črkami A, B, . . . , I, oblikujejo kategorije ustvarjalnega 

znanja in nagrajevanja, ki kažejo nagrajevalna nesorazmerja, 

saj npr. funkcionarji, karieristi in od države podpirani 

podjetniki z nizkim znanjem prejemajo največje denarne 

nagrade (kategorija I). To dejstvo bije še posebej 

11. februar 2009


v oči, če se nagrada podeljuje z davkoplačevalskim denarjem 

v obliki tveganih bančnih posojil, visokih državnih 

pokojnin in mastnih honorarjev, kot izključnih levičarskih 

privilegijev. V visokonagradnem segmentu diagrama 

so navedeni nekateri izstopajoči konkretni primeri te, za 

nekatere hipotetične situacije. 

Seveda nastane vprašanje, kako bi bilo mogoče poimenovati 

kategorije A, B, . . . , I na Sliki 83. Npr., privzemimo 

tole razpredelnico: 

C Ekspertni, položajni, nogometni strokovnjaki 

F Demagogi, privilegirani državni uradniki 

I Privilegirani obnorevalci javnosti, tajkuni 

B Producirajoči intelektualni in športni akterji 

E Kulturniška, uredniška in zdravstvena srenja 

H Novinarska in sindikalistična živa pokora 

A Intelektualna, znanstvena in raziskovalna sfera 

D Srednje- in višješolsko učiteljtsvo 

G Osnovno in predšolsko učiteljtsvo in vzgojiteljstvo 

Za zajetje drugih kategorij prebivalstva bi potrebovali več 

polj oziroma drugačno gradacijo vrednosti na koordinatnih 

oseh. 

23.31 Levičarska inteligenca 

Levičarska inteligenca je specifična (nižja) oblika inteli- 

genčnosti, katere koncept je razvil že Lenin, dopolnil pa


Neustvarjalno rutinerstvo 

Manipuliranje medijev 

Levičarska motiviranost 

Osebno koristolovje 

Premoˇzensko kopičenje 

Populacijska vplivnost 

Mediokritetna zasluˇznost 

Zagotovljena nagrajevanost 

Zagotavljanje potreb 

Kapitalska dobičkonosnost 

Oblastno plenilstvo 

Tovariˇsijska povezanost 

Tranzitivna laˇzivernost 

Mafijska organiziranost 

Laˇzna transparentnost 

Naklepanje hudodelstev Tajkunska bratovˇsčina 

Slepilna spretnost 

Miˇsljensko naprednjaˇstvo 

Sprevračanje resnice 

Poloˇzajna privilegiranost 

Zaˇsčitno pravniˇstvo 

Prikrito prevarantstvo 

Izpeljava demagogij 

Ideoloˇska izhodiˇsča 

Levičarska inteligenca 

levičarskega posamičnikainlevičarske populacije,obvladanihz medijskim manipuliranjem 

Razvojna zaostalost 

| Inteligenca kot levičarski kult, kultura in civilizacija, z dejansko retardacijo v razvoju zavesti 

Načrtovanje afer 

Leˇzerna neustvarjalnost 

Eksistenčna brezskrbnost 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 21. februar 2009 

Slika 84: Graf levičarske inteligence, kot posebne oblike »pametnega« 

obnašanja levičarjev v današnjem času in v njihovi razvojni 

situaciji. 

Stalin in domači marksisti v obliki humanistične, tehniške, 

družboslovne in druge tovrstne inteligence, razširjene 

v današnji čas in razmere. Ta inteligenca je prilagojena levičarskemu 

načinu vladavine z zavestno podrejenostjo akterjev 

in nekakšnim zaostajanjem v razvoju zavesti. To 

situacijo pokaže nazorno graf na Sliki 84, ki izkazuje tako


tudi razliko med levičarsko inteligenco in inteligenčnostjo 

na Sliki 82. 

Za levičarsko inteligenco so značilni trije segmenti: ideološka 

izhodišča, levičarska motiviranost in tovarišijska 

povezanost. Ideološka izhodišča izhajajo iz zgodovinske 

osnove boljševizma in oblikujejo matrico preizkušenih metod 

revolucije, kot so izpeljava demagogij (za sprotno dnevno 

rabo), prikrito prevarantstvo (kot standardna metodologija 

v boju za oblast), sprevračanje resnice (vselej usklajena 

z ideologijo in ozkimi dnevnimi potrebami), mišljensko 

naprednjaštvo (umišljenina in predsodkovnost levičarske 

ideologije, da je najnaprednejša, celo znanstvena), slepilna 

spretnost (rutinska zamenjava in relativizacija razvidne 

resnice s slepilnimi vložki in relativiziranjem), lažna 

transparentnost (prekrivanje in zamegljevanje fakticitete 

dogajanja na medijski sceni), tranzitivna laživernost (mehanizmi 

prehajanja iz ene laži v drugo in tako naprej), neustvarjalno 

rutinerstvo (rutina vladavine brez ustvarjalnosti 

ali kakšnih učinkovitih razvojnih politik) in manipuliranje 

medijev (kot orodje za obnorevanje ljudi in usklajevanje 

vsakokratnega levičarskega enoumja). 

Levičarska motiviranost se oblikuje na izrazito negativnih 

izhodiščih, dejansko špekulantstvu, kot ga sestavljajo 

privilegiji, ki izhajajo iz osebnega koristolovja (prinos 

vrste koristi iz levičarske pripadnosti), premoženskega kopičenja 

(zagotavljanje tajkunskih kreditov pri menedžerskih 

odkupih, hudodelsko barantanje z nepremičninami v 

skupni lasti), populacijske vplivnosti (zagotavljanje vpliva 

iz položaja, funkcije, nadzora, s podporo medijev), mediokritetne 

zaslužnosti (priznavanje zaslug za proslula propa-


gandna dejanja in obnorevanje javnosti), zagotovljene nagrajevanosti 

(izredne državne pokojnine, dodatni honoraji, 

mesečne nagrade SAZU, odlikovanja Danila Türka), zagotavljanja 

potreb (izrednih zdravstvenih, starostnih), kapitalske 

dobičkonosnosti (zagotovljena prednost pri lastništvu 

delnic, dobičkonosnih naložbah, posojilih) in oblastnega 

plenilstva (pretakanje državnega denarja v zasebne žepe, 

prednost pri državnih naročilih in projektih). 

Tovarišijska povezanost skriva svoje bistvo, kot da je 

nekaj povsem normalnega in družbeno sprejemljivega. Dejansko 

pa gre za perfidno obliko formalne in neformalne 

mafijske organiziranosti, ki se posredno in neposredno ukvarja 

z naklepanjem hudodelstev. Temu asistirata tajkunska bratovščina 

z organiziranim zaščitnim pravništvom. Ta povezanost 

zagotavlja položajno privilegiranost z eksistenčno 

brezskrbnostjo, ležerno neustvarjalnostjo ter z načrtovanjem 

afer in produciranjem razvojne zaostalosti. 

23.32 Formalizacija in uporaba polnega informacijskega 

grafa 

Formalizacija in uporaba polnega informacijskega grafa 

je zanimiva iz več vidikov. Najprej pokaže razliko med 

matematičnim in informacijskim polnim grafom, potem pa 

še konkretno uporabo takega grafa v domeni etničnega jezika 

predvsem s stališča dveh vozlišč v grafu. 

Informacijski polni graf (IPG) je matematični polni 

graf, v katerem je povezava med vozliščema večkratna. 

Povezave med vozlišči IPG so vobče večkratne. Npr. med 

dvema samostalniškima frazama i in j se pojavlja več


i 

ij1 |=¢ 

ij2 |=¢ 

. . . 

|=¢ ijnij 

ji1 |=¢ 

ji2 |=¢ 

. . . 

|=¢ jinji 

j 

i, j ∈ ¡n


¢ 

j 

· · · 

j+1 

¡ 

i 

· · · 

· · · 

¡ 

n−1 

Slika 86: Simbolni vozlišči i in j v kontekstu celotnega informacijskega 

polnega grafa n


je razvidno razpoznavna po svoji neustvarjalnosti, vendar ostaja konceptualna in kadrovska preferenca 

je znani levičarski kult, kise marksistično uresničuje v smislu teorije in prakse v organizaciji, dandanaˇsnji imenovani 

je produkt in kontraprodukt danaˇ snje 

se ne more in ne sme izroditi v odprto ali demokratično formo medijske 

Levičarska inteligenca ostaja avantgarda Tovariˇsijska povezanost 

se utemeljujeje kot subkultura zločinskih negativitet v okviru 

je dediˇsčina nekdanje partijskeinudbovskeorganiziranosti, kijiobstojvdemokratičnem sistemu utemeljuje prav 

je mafijska struktura in organizacija posamičnikov in drˇ zave s kadrovskim jedrom v 

se utemeljuje kot eksistenčnanujnostv ohranjanjupridobitevhudodelstva,kiga zagovarja izključno 

je strogo podrejena ideloˇ ski doktrinarnosti 

Slika 87: Simbolni vozlišči i in j zamenjamo s konkretnima Levičarska 

inteligenca in Tovarišijska povezanost iz Slike 84 in oblikujemo 

glagolske fraze, ki so vidne kot desno- in levousmerjeni loki besedil. 

slej razgradijo v krajše fraze, če nastopa v njih več samostalniških 

fraz. 

»Levičarska inteligenca« se v smeri »Tovarišijske povezanosti« 

veže s petimi rdeče obarvanimi glagolskimi frazami 

in s petimi, modro obarvanimi v nasprotni smeri. Vse 

skupaj oblikujejo smiselne stavke, ki govorijo o pomenski 

naravi obeh samostalniških fraz. Samostalniške fraze se 

seveda vsakokrat avtomatično pravilno sklanjajo, tako da 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 28. marec 2009


je pomenska zgradba stavka tudi slovnično oz. pravopisno 

pravilna. O sklanjatvi odloča del glagolske fraze pred ali 

za samostalniško frazo. Sintaksa oblikovanja in zlaganja 

fraz v večje komplekse je opisana s formalno gramatiko 

na str. 303. 

Seveda pa daljše (predolge) samostalniške in glagolske 

fraze prinesejo v kontekst lastne krajše samostalniške in 

glagolske fraze. Zlasti tako dobljene samostalniške fraze 

so lahko v celotnem kontekstu polnega grafa sistema zavesti 

že zatopane kot vozlišča. Iz slike pa dobimo naslednji 

dobesedni »referat« (z izjemo sklonov samostalniških 

fraz). 

Iz leve proti desni imamo tele stavke: Levičarska inteligenca 

ostaja avantgarda tovarišijske povezanosti. Levičarska 

inteligenca je produkt in kontraprodukt današnje 

tovarišijske povezanosti. Levičarska inteligenca se ne more 

in ne sme izroditi v odprto ali demokratično formo medijske 

tovarišijske povezanosti. Levičarska inteligenca je 

razvidno razpoznavna po svoji neustvarjalnosti, vendar ostaja 

konceptualna in kadrovska preferenca tovarišijske 

povezanosti. Levičarska inteligenca je znani levičarski 

kult, ki se marksistično uresničuje v smislu teorije in prakse 

v organizaciji, dandanašnji imenovani tovarišijska povezanost. 

Z desne proti levi imamo: Tovarišijska povezanost je 

strogo podrejena ideloški doktrinarnosti levičarske inteligence. 

Tovarišijska povezanost se utemeljujeje kot subkultura 

zločinskih negativitet v okviru levičarske inteligence. 

Tovarišijska povezanost je mafijska struktura in organizacija 

posamičnikov in države s kadrovskim jedrom v levi-


čarski inteligenci. Tovarišijska povezanost se utemeljuje 

kot eksistenčna nujnost v ohranjanju pridobitev hudodelstva, 

ki ga zagovarja izključno levičarska inteligenca. Tovarišijska 

povezanost je dediščina nekdanje partijske in 

udbovske organiziranosti, ki ji obstoj v demokratičnem sistemu 

utemeljuje prav levičarska inteligenca. 

Seveda je na razpolago še obilo drugih možnosti z drugimi 

samostalniškimi in glagolskimi frazami, ki izvirajo iz 

kompleksnega polnega informacijskega grafa na Sliki 84. 

23.33 Nasprotja demokratičnega-levičarskega 

 

Nasprotja demokratičnega-levičarskega je mogoče nazor- 

no prikazati s polnim informacijskim grafom na Sliki 88. 

Dilema demokratičen • levičarski se pokaže v vrsti nasprotij, 

kot so na sliki navedena z intelektualen • inteligenčen, 

ustvarjalen • ideološki, uresničevalen • demagoški, svoboden 

• podrejen, humanističen • razčlovečen, pluralističen 

• enoumen, preudaren • zaletav, izviren • posnemovalen, 

resnicoljuben • lažniv, ljubezniv • sovražen, pokončen • 

upognjen, uvideven • brezobziren, skrben • brezglav in 

odgovoren • verolomen. Pri dilemi levičarski • demokratičen 

pridejo v ospredje povsem drugi pari nasprotij, saj je 

levičarstvo drugače motivacijsko konstituirano. Ti pari so 

pohlepen • skromen, privilegiran • zapostavljen, razvpit • 

anonimen, zapravljiv • varčen, histeričen • obvladan, hudodelski 

• pošten, koristolovski • dosežkoven, prevarantski 

• avtentičen, slepilen • odkritosrčen, ciničen • resen, 

shizofrenogeničen • stvaren, zarotniški • prijateljski, ma-


Resnicoljuben • laˇzniv 

Ljubezniv • sovraˇzen 

Pokončen • upognjen 

Uvideven • brezobziren 

Skrben • brezglav 

Odgovoren • verolomen 

Levičarski • demokratičen 

Pohlepen • skromen 

Privilegiran • zapostavljen 

Razvpit • anonimen 

Predispozicija demokratičnevladavine 

Zapravljiv • varčen 

Histeričen • obvladan 

Izviren • posnemovalen 

Hudodelski • poˇsten 

Preudaren • zaletav 

Koristolovski • doseˇzkoven Prevarantski • avtentičen 

Pluralističen • enoumen 

Humanističen • razčlovečen 

Ciničen • resen 

Slepilen • odkritosrčen 

Predispozicija levičarske vladavine 

Svoboden • podrejen 

Uresničevalen • demagoˇski 

Ustvarjalen • ideoloˇski 

Intelektualen • inteligenčen 

Demokratičen • levičarski 

Morilski • ˇzivljenski 

Manipulatorski • neposreden 

Zarotniˇski • prijateljski 

Shizofrenogeničen • stvaren 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 11. marec 2009 

Slika 88: Polni informacijski graf kot dispozicija nasprotij demokratične 

in levičarske vladavine. Proiriteti nasprotij ene in druge vladavine 

se radikalno razlikujeta. 

nipulatorski • neposreden in morilski • življenski. 

Pomembno izhodišče grafa je, da je idiomska (glagolskofrazna) 

povezanost popolna in da je mogoče oblikovati 

določujoče stavke nad celotnim spletom povezav in z znatno 

zalogo relevantnih glagolskih fraz. Primeri takih stav-


kov so npr. izjave, ki so del aktualne razprave o opisanih 

dilemah, npr. tele: 

• Demokratično-levičarsko brezno se nazorno pokaže 

kot tisto inteligenčno, ki je obremenjeno z ideološkim, 

demagoškim, podrejenim, razčlovečenim, enoumnim, 

zaletavim, posnemovalnim, lažnivim, sovražnim, 

upognjenim, brezobzirnim, brezglavim in verolomnim. 

• V nasprotju s tem je intelektualno ustvarjalno, uresničevalno, 

svobodno, humanistično, pluralistično, 

preudarno, izvirno, resnicoljubno, ljubeznivo, pokončno, 

uvidevno, skrbno in odgovorno. 

• Levičarsko značilno se nahaja na nasprotni strani civilizacijskega, 

sega v temno plat človekove zavesti, 

v barbarsko zgodovino levice. Tu je levičarsko odlikovano 

s pohlepnostjo, privilegiranostjo, razvpitostjo, 

zapravljivostjo, histeričnostjo, hudodelskostjo, 

koristolovskostjo, prevarantskostjo, slepilnostjo, ciničnostjo, 

shizofrenogeničnostjo (obnorevalnostjo 

javnosti), zarotniškostjo, manipulabilnostjo in morilskostjo. 

• Demokratično nasprotje temu je zasnovano kot skromnost, 

zapostavljenost, anonimnost, varčnost, obvladanost, 

poštenost, dosežkovnost, avtentičnost, 

odkritosrčnost, resnost, stvarnost, prijateljskost, neposrednost 

in življenskost. 

Pomensko zapletenejše kombinacije stavkov si lahko bralec 

oblikuje s svobodnim sprehajanjem po informacijskem


grafu na Sliki 88. Na osnovi tega grafa je mogoče napisati 

obširno razpravo z gledišča demokratičnosti in levičarstva 

danega družbenega okolja. 

23.34 Pomenski kompleks ustvarjalnosti 

Pomenski kompleks ustvarjalnosti je veliko bolj zapleten 

kot se običajno obravnava v psihologiji s prakticiranjem 

različnih tehnik za ugotavljanje tega stanja zavesti. Slika 

89 prikazuje 32 komponent, ki oblikujejo začetni sistem 

informiranja ztavesti in delujejo kot ključne samostalniške 

fraze pri nadaljnem razvoju sistema ustvarjalnosti. Trije 

kompleksi ali kategorije tega stanja so namernost (intencionalnost), 

motiviranost in hipoteznost. 

Pred izčrpnejšo analizo slike je mogoče navesti nekaj 

splošnih ugotovitev, ki razjasnjujejo situacijo. Stanje ustvarjalnosti 

je med drugim koncentracija (osredotočenost, zbranost) 

na nekaj (objekt ustvarjalnosti) in prisluh navdihu 

(intuiciji), onkrajnosti (transcendenci), motivaciji in izbiri 

možnosti. To vobče ni kakšno skupinsko viharjenje uma 

(brainstorming), je prej osamljeno poglabljanje v zavest 

prihajajočega, asociativnega, tranzitivnega. Je slutenje v 

upanju še nedorečenega, dozdevno nemogočega, njegovo 

iskanje in pričakovanje. Tu je napor za ustvarjalnost sam 

ustvarjalen, se vrti v krogu svoje namere, navdiha, pričakovanja 

in upanja, ko se slutnja nemogočega pojavlja, vztraja 

v svojem pojavljanju. Tako išče tudi svojo ustvarjalnost, 

njeno pomensko opredeljevanje in organizacijo v sistemu 

zavesti. 

Individualno stanje ustvarjalnosti je mogoče le v razmerah 

skrajne umirjenosti, z izključitvijo vsakršnjih mo-


tenj in skrbi. Polni informacijski graf z 32 komponentami 

na Sliki 89 kaže, kako zapleteno in odvisno se stanje 

ustvarjalnosti vzpostavlja v pomenskem okolju objektnosti 

v sistemu informacijske zavesti. Da bi graf lahko uporabili 

v nadaljnih raziskavah in eksperimentih, so potrebna 

dodatna pojasnila vloge oz. pomena posameznih ustvarjal- 

Nenadejanost 

Izvirnost 

Motiviranost 

Konceptualnost 

Inventivnost 

Inovativnost 

Konstitutivnost 

Ambicioznost 

Reflektiranost 

Interpretiranost 

Nenadnost 

Korekcioniranost 

Onkrajnost 

Abstraktnost 

Hipoteznost 

Vzgibljivost 

Teoretičnost 

Podzavestnost 

Dokazovalnost 

Nadzavestnost 

Meditativnost 

Navdihnjenost 

Izbirnost 

Zbranost 

Razviharjenost 

Razumevanost 

Objektnost 

Namernost 

Ustvarjalnost 

onentami oblikuje dovolj zapleteno okolje individualne in skupinske ustvarjalnosti 

Inteligenčnost 

Asociativnost 

Neverjetnost 


Slika 89: Polni informacijski graf ustvarjalnosti kot se s svojimi 

številnimi komponentami pojavlja v sistemu informacijske zavesti. Ta 

informacijski model je pomensko popolnejši in bolj analitično razčlenjen 

od onih, ki se uporabljajo v psihološki teoriji, pedagogiki in praksi. 

| Ustvarjalnost kot pomenska lastnost sistema informacijske zavesti, ki s svojimi komp


nostnih komponent. K njim je mogoče pokazati tudi nekatere 

pomene vozliščnih povezav (glagolskih fraz) v obliki 

abecedno urejenega posebnega seznama. Ta seznam potrjuje 

smiselnost polnega grafa ustvarjalnosti, ko napeljuje 

na podrobno pomensko razčlenjevane krožno razvrščenih 

komponent. Tako imamo: 

Abstraktnost nakazuje definicijsko nezaznavnost, je v bistvu pojmovna, 

miselna, nekonkretena oblikovanost, vendar nikakor ne 

povsem nedoločena v svoji namernosti. 

Abstraktnost se utemeljuje in stremi dalje s hipoteznostjo, katere 

ključni metodologiji sta kritična teoretičnost in logično utemeljena 

dokazovalnost. 

Abstraktnost je po svoji naravi isčoča meditativnost, ki z razviharjenostjo 

ustvarja razumevanost sicer abstraktnega objekta. 

Ambicioznost si prizadeva za uspeh, za uveljavitev izhodiščne namernosti, 

motivirane z objektnostno pri določanju pomena. 

Ambicioznost išče tisto hipoteznost, ki v svoji abstraktnosti določa 

možno teoretičnost nastajajočega pomena objekta z elementi 

dokazovalnosti. 

Ambicioznost stremi h konstitutivnosti objektnega pomena z uporabo 

reflektiranosti, interpretiranosti in korekcioniranosti dobljenega 

pomena. Z meditativnostjo si pridobiva razumevanost pomenske 

definicije, pridobljene z informacijskim nastajanjem. 

Asociativnost je lastnost asociacije (povezav, predstav) idej, podob, 

konceptov, ki izzovejo druge ideje, podobe, koncepte. Verbalne 

opredelitve objektov kot pojmov v etničnem jeziku izzovejo 

izkustvo, da začne asociirati in te pojme dodatno interpretirati 

z obstoječimi pojmi.


Asociativnost informira in protiinformira skladno z razvitostjo izbirnosti 

in onkrajnosti s pojavitvijo nenadnosti in z objektno izvirnostjo. 

Asociativnost seveda upošteva inventivnost in konstitutivnost 

pojmov in idej, razvija njihovo reflektiranost in interpretiranost 

ter s korekcioniranostjo vedno znova popravlja 

pridobljeno. 

Asociativnost naposled hipotetizira s pomočjo abstraktnosti v obliki 

teoretičnosti uporabljajoč dokazovalnost v svoji meditativnosti, 

ki ustvarja razumevanost obravnavanega objekta z razviharjenostjo 

in neverjetnostjo. 

Dokazovalnost je namernost dokazovanja resničnosti, logičnosti, 

pravilnosti, regularnosti, faktičnosti, pravičnosti, pravovernosti 

in drugih mogočih dokazovalnih objektov. 

Dokazovalnost uporablja različne načine (moduse) sklepanja, procedure 

dokazovanja, kot so modus ponens, modus tollens, modus 

obliquus, modus operandi, modus erectus, modus vivendi 

in drugi. 

Dokazovalnost je lahko resničnostna, logična, neovrgljiva, prepričevalna, 

zanesljiva, statistična, znanstvena, juridična, mistična, 

jezikovna, odločitvena itn. 

Hipoteznost je abstraktna domnevnost v pričakovanju resničnega, tega, 

kar se bo pokazalo kot pravilno ter konceptualno novo in 

inventivno. 

Hipoteznost gradi na teoretičnosti, saj je na samem začetku nastajanja 

nove konceptualnosti, ko se rojeva zaenkrat še nepojmljivo, 

presenetljivo in nedokončno. 

Hipoteznost stremi in išče najprej zadostno, kasneje pa še dokončno 

dokazovalnost, uporabljajoč inventivno metodologijo skupaj s 

preizkušenimi dokazovalnimi procedurami. 

Inovativnost še ni inventivnost, je predvsem sprememba, prenovitev, 

posodobitev že obstoječega.


Inovativnost zboljšuje uporabnost, produktivnost, razumevanost obstoječega 

z inovativnimi dodatki. 

Inovativnost ne spreminja konceptualnosti, vendar je zasidrana v 

spremenjeni konstitutivnosti, svojski ambicioznosti, ko uporablja 

reflektiranost in novo interpretiranost. 

Inteligenčnost je določeno nasprotje ustvarjalnosti saj se utemeljuje 

z naučenim, pomensko prevzetim in v tem neizvirnim. Vzgibljivost 

inteligenčnosti je preizkušena indoktrinarnost, posnemovalnost 

in epigonstvo. Sfera komponentnega ustroja inteligenčnosti 

je nasprotna sferi komponentnega ustroja ustvarjalnosti 

in jo je mogoče s tega različnostnega vidika tudi obdelati. 

Inteligenčnost potrebuje namig, direktivo in željo nalogodajalca, ko 

si določa stopnje svoje svobode v izražanju in »pravilnem« obnašanju. 

Inteligenčnost je viharjenje v kalnem z ideologijo, demagogijo, cinizmom, 

prevaro in slepilom v preizkušenem slogu bivšega 

razrednega boja, poimenovanega danes v Kulturkampf. 

Interpretiranost je vezana na razumevanost, ki skupaj z reflektiranostjo 

in korekcioniranostjo približuje entiteto, besedilo, podobo, 

njenemu izboljšanemu, ustreznejšemu pomenu. 

Interpretiranost je bolj naklonjena inovativnosti v smislu korekcioniranosti 

kot bistveni vsebinski inventivnosti, to je spreminjanju 

že nastalega pomena informacijske entitete. 

Interpretiranost temelji v meditativnosti in asociativnosti v smislu 

pomenskega dopolnjevanja obravnavane informacijske entitete. 

Inventivnost je iznajdljivost in domiselnost, ki se približuje izumiteljstvu. 

Tu gre za bistveno novost, novo odkritje, novo metodologijo, 

večkrat tudi za povsem na novo domišljen sistem v 

okviru obstoječih znanstvenih, tehnoloških in družboslovnih


disciplin. 46 

Inventivnost se utemeljuje z ambicioznosjo za vrhunsko ustvarjalnost, 

s hipoteznostjo še ne domišljenega, odkritega, izumljenega. 

Inventivnost se v svoji namernosti zanaša na navdihnjenost in nadzavestnost, 

ko z vrhunsko zbranostjo vstopa v območja onkrajnosti, 

nenadnosti, nenadejanosti in izvirnosti, motiviranih z 

novo nastajajočo konceptualnostjo in konstitutivnostjo. 

Izbirnost je postavljena v problem odločanja, kako naj izbira, na 

osnovi kakšnih ali sploh kakšnih kriterijev naj se odloča pri 

izbiri med več nastpajočimi možnostmi. 

Izbirnost se lahko določa le na osnovi dovolj kompleksnega konteksta 

ustvarjalnosti, upoštevati mora različne vzgibe, ki izhajajo 

domala iz vseh komponent kompleksa ustvarjalnosti. 

Izbirnost je osnovni problem t. i. informacijske dekompozicije, ko 

se odloča, kaj od razpoložljivega ali nastajajočega vzeti v obzir 

pri gradnji shemskih in formulskih struktur. 

Izvirnost ni le domiselnost, je poseganje z udeležbo motiviranosti v 

novo in drugačno konceptualnost nečesa, inventivnost (izumljivost) 

v tem, tudi izredna inovativnost in naposled nova konstitutivnost 

izbranega objekta. Izvirnost tako ni nekaj povprečnega, 

mediokritetnega ali kar tako brez inventivnosti dobljenega, 

utemeljuje se v bistveni ustvarjalnosti informacijske zavesti. 

Izvirnost se seveda ojačuje s svojsko ambicioznostjo, ko privzema 

spočetka tudi hipoteznost svojega sklepanja in se pri tem spušča 

v abstraktnost s teoretičnostjo in dokazovalnostjo svojih trditev. 

46 Vendar je bil komunizem zgolj ideološka inovacija, za inventivnost 

mu je umanjkala človeška in konceptualna ustvarjalnost, nadomeščena 

z doktrinarnostjo in pregovorno inteligenčnostjo.


Izvirnost se informacijsko (pomensko) razvija z meditidativnostjo, s 

primerjalno razumevanostjo ustvarjenega, ob razviharjenostji 

skupaj z neverjetnostjo in asociativnostjo. 

Konceptualnost je bistvenost zgrajenosti, to je strukturiranosti in organiziranosti 

pomena v kompleksnem smislu (ne le jezikovnem, 

tudi miselnem in čutnem). Koncept prinaša strukturo in 

organizacijo komponent neke entitete, njihovo povezavo, krožnost 

in prepletenost, v hkratnem (paralelnem) in zaporednem 

(serijskem) informiranju. Konceptualnost nečesa je tako drugo 

ime za opredeljeno pomenskost nečesa, njegovo pomensko določenost 

v okviru razumevanosti in interpretiranosti. 

Konceptualnost je motiviranost, ki izhaja iz hipoteznosti, da bo z inventivnostjo 

dopolnila abstraktnost zamišljenega objeka v njegovi 

strukturiranosti in organiziranosti. Tako privzema tudi 

teoretičnost nastajajočega objekta in pripadajočo dokazovalnost, 

ko vstopa v začetno neverjetnost zamišljenega in še nerazjasnjeno 

asociativnost. 

Konceptualnost je osrednja problematičnost višje oblike ustvarjalnosti, 

zahteva vrhunsko zbranost v namernosti, ko si določa 

objektnost ter se ogleduje v navdihnjenosti. Konceptualnost se 

dobesedno dviguje v nadzavestnost in potaplja vpodzavestnost, 

ko išče svojo vzgibljivost v onkrajnosti, v še ne izkušenem 

in neslutenem. Konceptualnost ustvarja in sproti izboljšuje 

konstitutivnost razskovanega objekta in ga določuje v njegovi 

strukturiranosti in organizacijskosti. 

Korekcioniranost zadeva popravljanje, spreminjanje, dodajanje in 

odvzemanje pomena v že obstoječem pomenskem sklopu, npr. 

v besedilu, podobi, zamisli, konstrukciji, strukturi in organizaciji 

fenomenalnega, čutnega in drugega. 

Korekcioniranost se z ambicioznostjo naslanja na reflektiranost, interpretiranost 

in meditativnost, ko pomensko izboljšuje in dopolnjuje 

razumevanost določenega informacijskega objekta.


Korekcioniranost se z inventivnostjo in inovativnostjo motivirano 

namerja v izboljšano pomensko konceptualnost in konstitutivnost 

izbranega objekta. 

Medidativnost pomeni v okviru ustvarjalnosti svobodnejše, spontano 

in navdihujoče določevanje pomena entitete, njeno informacijsko 

povezovanje s pomensko krožnostjo in prepletanjem. 

Medidativnost kot ustvarjalnost ostaja v okviru razumevanosti objektnega 

pomena, ko s konceptualnostjo, inventivnostjo, inovativnostjo 

in konstitutivnostjo meri z zbranostjo v izvirnost 

informacijskega objekta. 

Medidativnost se v svoji ustvarjalni namernosti nujno sooča s hipoteznostjo, 

ki je na začetku tudi določena abstraktnost z ozadjem 

teoretičnosti in z možno ali sluteno dokazovalnostjo. 

Motiviranost je v okviru ustvarjalnosti samoaktualizacija (glej Meditacije 

(250)–(254), str. 359–373), saj meri v vrhunsko izvirnost 

z inventivnostjo v novo konceptualnost informacijskega objekta. 

Motiviranost je kot kategorija ustvarjalnosti samoaktualizirane zavesti 

osnovana na značilnih komponentah iz Slike 89, kot so konceptualnost, 

inventivnost, inovativnost, konstitutivnost, ambicioznost, 

reflektiranost. interpretiranost in korekcioniranost. 

Ta nabor komponent motiviranosti je nekakšen minimum, s katerim 

se zadostna motivacija v zavesti in pri delu lahko ustvarjalno 

uveljavlja. 

Motiviranost je življenska sila zavesti, ki usmerja informiranje živega 

sistema v pozitivne spoznavno-čustvene višave ali v negativne 

hudodelsko-karierne nižave, v popolno samorealizacijo 

ali v radovoljno podrejenost hlapca gospodarju. 47 

47 »Hlapci, ki so se radovoljno prodali, pa so bolj goreči od gospodarja 

samega. Gospodar se prekriža, hlapec moli rožni venec, gospodar 

moli očenaš, hlapec opravlja devetdnevnico.« (Ivan Cankar, 

Hlapci, str. 282.) Ta radovoljna, karierna podrejenost gospodarju,


Nadzavestnost je značilna regija aktualne ustvarjalnosti, oblikovana 

z individualnim izkustvom na področju ustvarjalnega mišljenja, 

dela in kritičnega raziskovalnega sklepanja. 

Nadzavestnost potrebuje zbranost in odloča o izbirnosti, navdihnjenosti 

in inventivnosti. 

Nadzavestnost se oblikuje iz nižjih slojev nadzavesti, zavesti in iz 

slojev podzavesti, kot je razvidno iz Slike 10 in konceptualizirano 

iz entroponske formule višjega ranga na str. 64 (večslojni 

model, dobljen iz rekurzivne formalizacije informacijskega 

prostora v sistemu informacijske zavesti). 

Namernost ustvarjalnosti je individualna odločitev, ki se usmerja na 

izbrani objekt v okviru že raziskanih možnosti konceptualnosti 

in konstitutivnosti objekta. 

Namernost potrebuje zbranost, izbirnost in navdihnjenost, ko si določa 

stopnje svoje inventivnosti, inovativnosti in asociativnosti. 

Namernost se lahko pojavi tudi v razviharjenosti zavesti, ko računa 

na nenadnost, nenadejanost in neverjetnost. 

Navdihnjenost računa na nenadnost pojavitve primernega in izvirnega 

objekta, s katerim se v kontekstu z drugim sestavlja entiteta 

izvirnosti, njen izvirni in hkrati aktualni pomen v dani informacijski 

situaciji. 

Navdihnjenost, ki zadeva določen objekt raziskave, je vselej preblisk, 

prihajajoč iz nadzavestnosti in podzavestnosti kot vzgibljivost 

onkrajnosti, nenadnosti in nenadejanosti. 

Navdihnjenost se v svojem ozadju srečuje s posebno motiviranostjo 

ustvarjalnosti, katere namenskost je konceptualnost, skupaj z 

inventivnostjo in konstitutivnostjo, to je dovolj visoko določenostjo 

raziskovanega objekta. 

pojasnjuje tudi fenomen avtocenzure pri levičarskih novinarjih in publicistih 

kot bistveno in značilno obliko karierne, vplivnostne, razkričavostne 

in popularistične motiviranosti.


Nenadejanost se utemeljuje v nepričakovanosti in nepredvidenosti v 

zadevi izbranega objekta, tako tudi preseneča z nenadnostjo 

objektno pojavljajočega. 

Nenadejanost se pojavlja v pričakovanju in skupaj z ustvarjalnostjo, 

ki bo objekt popeljala v stanje dopolnjene razumevanosti, interpretiranosti 

in pomenske jasnosti. 

Nenadejanost je posledica pomenske onkrajnosti objekta, ki kar tako 

naekrat izstopi s svojimi lastnostmi iz anonimnosti, najprej kot 

slutnja toda vendarle negotova določenost, prehajajoč iz abstraktnosti 

v dojemljivo realnost mogočega. 

Nenadnost je značilnost presenetljivega kot objekta nenadejanosti, 

še ne reflektiranega in interpretiranega. 

Nenadnost še ne pozna razumevanosti objekta, le sluti možno pomensko 

asociativnost. 

Nenadnost je sicer vsa v objektnosti, ki izhaja iz zbranosti, temelji 

hkrati v nadzavestnosti in podzavestnosti. 

Neverjetnost je spočetka podvržena dvomu, negotovosti, pa tudi začudenju 

in presenečenju. Izbira in nastop neverjetnega je spontana, 

ko neverjetni, še ne oblikovani pomenski objekt prihaja 

asociativno, seveda navdihnjeno v ospredje zavesti. 

Neverjetnost v zavest prihajajočega objekta je posledica zbranosti, 

izbirnosti, navdihnjenosti in dovolj formirane nadzavestnosti, 

tudi ambicioznosti. 

Neverjetnost prehaja v gotovost z uporabo konceptualnosti, inventivnosti, 

konstitutivnosti (pridobivanja in sistematiziranja pomenskih 

entitet), reflektiranosti in podrobnejše interpretiranosti. 

Objektnost pomeni pozornost v območju zadeve ustvarjalnosti, njenega 

objekta.


Objektnost je zadevna zožitev zbranosti. 

Objektnost je določena in usmerjana že s samo namernostjo. 

Onkrajnost cilja na tanscendenco v smislu doseganja skrajno možnega 

in normalno konceptualno nedosegljivega. Vendar v svojem 

vztrajanju odkriva nove poti sklepanja, razumevanja in inventivnega 

razmišlanja. 

Onkrajnost se med drugim sokonstituira s tistimi komponentami ustvarjalnosti, 

ki so izrecno namenjene ustvarjalnemu oblikovanju. 

Te komponente so nenadejanost, izvirnost pa tudi neverjetnost 

in asociativnost. 

Onkrajnost hkrati vzpostavlja abstraktnost, konceptualnost, inventivnost, 

inovativnost in konstitutivnost izbranega objekta s svojo 

ambicioznostjo. Ta njena namernost ne popušča, ko je objekt 

zasnovan že v zadostni meri in popolnosti ter se giblje takorekoč 

domala neodvisno po svoji poti z svojo konceptualno 

vztrajnostjo do izpolnitve cilja v daljavi in nedoločenosti. 

Podzavestnost je značilna regija spominske in kombinatorne ustvarjalnosti, 

oblikovana z individualnim izkustvom na področju 

vsakdanjega in ustvarjalnega mišljenja, dela in kritičnega raziskovanja. 

Podzavestnost se sooča z izbirnostjo med številnimi nakopičenimi 

možnostmi, ki prihajajo v ospredje trenutne aktualnosti. Izbira 

npr. med samostalniškimi in glagolskimi frazami pri oblikovanju 

stavkov in vsebin v etničnem jeziku. 

Podzavestnost se giblje v območju meditidativnosti in razumevanosti 

s svojo lastno razviharjenostjo. Do trenutnih ciljev se dokoplje 

z abstraktnostjo, teoretičnostjo in dokazovalnostjo. Njena 

funkcija je nerazvidno asociativna in izvirno interpretativna, 

nenadno prihajajoča in odhajajoča.


Razumevanost zadeva pomen, ki je komunikacijsko utemeljen v lokalni, 

državni, klanovski, mednarodni, poklicni, znanstveni, 

umetniški, politični in/ali svetovni skupnosti. To je zunanja 

razumevanost, utemeljena s skupnostno interpretiranostjo in 

njenimi možnostmi v etničnih in poklicnih jezikih. 

Razumevanost se giblje v okviru hipoteznosti svojih jezikov, tako da 

ji je dana svobodna pot v abstraktnost s teoretičnostjo in spremljajočo 

dokazovalnostjo resničnosti, lažnosti in/ali faktičnosti, 

seveda z vso potrebno in možno razviharjenostjo zavesti, 

nastopajočo neverjetnostjo, zamisljivo asociativnostjo in priučeno 

inteligenčnostjo. 

Razumevanost v okviru ustvarjalnosti je posledica njene usmerjenosti 

v vrhunsko zbranost, z dosledno namernostjo na objektnost, 

s katero se določa pomen nečesa. Pri tem ji pomaga primeru 

adekvatna izbirnost, podprta z navdihnjenostjo, razpoložljivo 

nadzavestnostjo (vrhunsko doživljajsko potenco), podzavestnostjo 

(arhivirano razpršeno doživljajskostjo) in s pridobljeno vzgibljivostjo 

duhá in misli. Razgibana razumevanost posega v onkrajnost 

še nevidenega in nemogočega, ko se pojavljata nenadnost 

in nenadejanost nepričakovanega v možni njegovi izvirnosti. 

Razumevanost se odvija v območju motiviranosti, ki ponuja 

nastajajočo in novo konceptualnost z inventivnostjo (izumljanjem) 

in inovativnostjo (modifikacijo izumljenega). 

Razumevanost gradi tako konstitutivnost (pomensko zgrajenost 

zamišljenega objekta) s primerno ambicioznostjo, doživljajsko 

reflektiranostjo, jezikovno in miselno interpretiranostjo in ponavljano 

korekcioniranostjo (pomenskim dopolnjevanjem in 

izboljševanjem doseženega). 48 

Razviharjenost (angl. brainstorming) je skupinska ali individualna 

metoda aktiviranja zavesti z namenom proizvodnje novih idej, 

48 Tu razpoznavamo, kako je razumevanost mogoče koncipirati na 

umeten in naraven način. Umetno je mišljeno kot duhovni stroj, naravno 

kot živi sistem informacijske zavesti.


metodologij in razumskih pristopov. V okviru sistema informacijske 

zavesti in še posebej ustvarjalnosti je pomembna 

predvsem individualna zavest. Razviharjenost skupine vodi 

praviloma v ideološke in menedžerske tehnike prepričevanja 

in samoprepričevanja, v ponavljanje ideoloških in poslovnih 

obrazcev ter njihovih trenutno aktualnih modifikacij za strateške 

in praktične potrebe skupnosti. 

Razviharjenost se giblje v območju neverjetnosti in asociativnosti, 

kot komponenta ustvarjalnosti pa posega bistveno v izbirnost, 

navdihnjenost, nadzavestnost, podzavestnost, vzgibljivost, onkrajnost, 

nenadnost, nenadejanost in izvirnost. 

Razviharjenost je motivirana aktivnost s konceptualnostjo, inventivnostjo, 

inovativnostjo, konstitutivnostjo, ambicioznostjo, reflektiranostjo, 

interpretiranostjo in korekcioniranostjo. Obsega 

praktično celoten spekter ustvarjalnih komponent na Sliki 89. 

Reflektiranost pomeni v grobem premišljanje in razglabljanje o nečem, 

ki se mu obnavlja in določa pomen. 

Reflektiranost je običajno razumljena kot samorefleksija neke zavestne 

entitete, ki razvija pomen zadevajoč njo samo ali česa drugega 

nanašajočega se nanjo. 

Reflektiranost kot komponenta ustvarjalnosti v širšem smislu je motivirana 

z možnostmi ponavljajoče se popolnejše interpretiranosti 

izbranega objekta, s poudarkom na vedno novih oblikah 

korekcioniranosti do možnega zavestno zadovoljivega pomenskega 

dosežka. Reflektiranost je tudi oblika meditativnosti, ki 

hipotetizira s pomeni abstraktnosti, teoretičnosti in pripadajoče 

dokazovalnosti pri dopolnjevanju in izboljševanju obstoječega 

pomena objekta. 

Teoretičnost je osredje nastajajočih in obstoječih hipotez in teorij, 

pomembnih za nadaljnji razvoj zlasti znanstvenih pa tudi neznanstvenih 

disciplin, špekulacij in literarnih zgodb. Teoretičnost 

sproža namreč nove načine razmišljanja in sklepanja, ki 

se logično pa tudi neresničnostno utemeljujejo.


Teoretičnost nujno potrebuje dokazovalnost za svoje trditve, znanstvene 

izreke in predpostavke, da bi meditativno in komunikacijsko 

dosegla zadovoljivo medsebojno razumevanost. Metode 

dokazovalnosti jemlje iz teoretičnega arsenala pravilnega sklepanja 

in govora logike. 

Teoretičnost je regularna lastnost sistema zavesti, ki išče svoje pomenske 

utemeljitve v najširšem spektru komponent ustvarjalnosti. 

Teoretičnost potrebuje natanko usmerjeno namernost v 

svojo objektnost, da bi zmogla z vrhunsko zbranostsjo zadostiti 

izbirnosti z največjo mero pomenske navdihnjenosti v območju 

nadzavestnosti in podzavestnosti in vzpostaviti primerno vzgibljivost 

za doseganje onkrajnosti s spremljajočo nenadnostjo, 

nenadejanostjo in izvirnostjo. 

Ustvarjalnost je koncept, ki se konstituira skupaj s preostalimi enaintridesetimi 

komponentnimi pomenskimi konstituantami tega 

seznama, uporabljajoč polni informacijski graf ustvarjalnosti 

na Sliki 89. Polna prepletenost in krožnost tega grafa ustvarja 

pomenski potencial, v okviru katerega je mogoče razvijati koncept 

ustvarjalnosti v še nedognane podrobnosti. Pri tem razvoju 

vstopajo v kontekst nove samostalniške in glagolske fraze, 

miselne, vidne, slušne in druge čutilne podobe, tako da se obstoječi 

graf širi in dopolnjuje, postaja čedalje bolj obsežen in 

krožno zapleten. 

Ustvarjalnost je informacijska lastnost dovolj visoko strukturiranega 

in organiziranega sistema zavesti za nastajanje pomena v različnih 

kategorijah razumevanosti, vključno z razumevanostjo 

same sebe, svoje pomenske dinamičnosti, ki je kritična reflektiranost, 

temeljita meditativnost, vrhunska inventivnost, nezamisljiva 

onkrajnost (transcendentnost) ali zgolj povprečna inovativnost, 

naučena inteligenčnost in slaboumna vzgibljivost. 

Ustvarjalnost se razvija v sistemu zavesti z drugimi informacijskimi 

entitetami, raste pomensko z njihovo pomensko rastjo, s pomenskim 

preseganjem obstoječega informacijskega potenciala. 

Ustvarjalnost se upira informacijski retardaciji, to je zaostajanju, 

nazadovanju, nerazvojnosti, razvojnemu upočasnjevanju,


odlaganju mogočih pomenskih razpletov, miselnemu zaviranju 

in povzročanju individualne in skupnostne (medijske) duševne 

nerazvojnosti. 

Vzgibljivost zavesti kot akt izvirnosti se pojavlja v stanju ustvarjalnosti, 

ko to ni moteno z zunanjimi vplivi in notranjimi eksistenčnimi 

dilemami. 

Vzgibljivost je lastnost zaznavanja subtilnih impulzov, domislic, prepričanj, 

ki so namerjeni v središče novega spoznavnega in čustvenega 

doživljanja, motivirani z iskanjem oziroma izbirnostjo 

izvirnosti. 

Vzgibljivost je zavestna prožnost z motivacijo nastajajoče zbranosti, 

izbirnosti, navdihnjenosti, onkrajnosti in izvirnosti. 

Zbranost (koncentracijskost) se še kako osredotoča na objektnost, izbirnost, 

navdihnjenost in tudi nadzavestnost, ko se napotuje na 

odkrivanje novega, neraziskanega in neznanega. 

Zbranost posega s svojo vzgibljivostjo v onkrajnost, nenadnost, nenadejanost 

s pomočjo izvirnosti, vtraja v tem prepletenem stanju 

do določenega delnega ali celostnega rezultata. 

Zbranost se v svojem prizadevanju usmerja na raziskovanje z meditidativnostjo, 

razumevanostjo, razviharjenostjo, neverjetnostjo 

in asociativnostjo. Tako se preizkuša v vsej možni razpoložljivosti 

zavestno zaznanih komponent in njihovih pomenskih 

funkcionalnosti. 

23.35 Pomenski kompleks novinarskosti 

Pomenski kompleks novinarskosti, kot se kaže v levičarsko-demokratični 

slovenski družbi, je s polnim informacijskim 

grafom prikazan na Sliki 90. Demokratična novinarska 

sfera se odlikuje z bistvenostjo, kakovostjo, lepotnostjo 

in nravnostjo, levičarska novinarska sfera pa goji iz


totalitarizma izvirajočo tradicionalno ideološkost, demagoškost, 

podrejenost in zasužnjenost kot prava nasprotja 

demokratičnim novinarskim vrednotam. Ta nasprotja in 

tudi ostala se projecirajo kot diagonalno ležeče entitete 

v grafu, kot nasprotja demokratičnega in levičarskega pol- 

Slogovnost 

Svobodnost 

Neodvisnost 

Nepodkupljivost 

Poˇstenost 

Propagandnost 

Neobjektivnost 

Laˇznost 

Populističnost 


Pomenskost 

Laičnost 

Vsebinskost 

Doktrinarnost 

Naključnost 

Spontanost 

Narekovanost 

Ustvarjalnost 

Hlapčevalnost 

Raziskovalnost 

Sprevrˇzenost 

Izobraˇzenost 

Robatost 

Intelektualnost 

Faktičnost 

Zasvojenost 

Resničnost 

Objektivnost 

Novinarskost 

isoko razvitih druˇzbah in v zaostalih in nazadnjaˇ skih druˇ zbah totalitarnega porekla 

Ideoloˇskost 

Nravnost 

Lepotnost 

Demagoˇskost 

Podrejenost 

Kakovost 

Zavrˇzenost 

Podkupljivost 

Odvisnost 

Bistvenost 

Zasuˇznjenost 


Slika 90: Polni informacijski graf novinarskosti kot se s svojimi 

številnimi komponentami pojavlja v sistemu mešane levičarsko-demokratične 

slovenske družbe. Demokratični novinarskosti nasprotuje 

levičarska propagandnost kot disciplina novinarjev iz nekdanjega 

totalitaristično ustrojenega družbenega sistema. 

| Novinarstvo kot poklicna dejavnost civilizirane individualne zavesti v demokratično v


kroga v grafu. 

Bistvenost demokratične novinarskosti oblikujejo objektivnost, 

resničnost in faktičnost, tako kot se kažejo v dejanskih 

svetovnih in domačih razmerah. Ideološkost levičarske 

propagandnosti pa oblikujejo neobjektivnost, lažnost 

in populističnost v nasprotju z dejanskimi svetovnimi 

in domačimi razmerami. 

Naslednje nasprotje se kaže v demokratični kakovosti 

informiranja in levičarski demagoškosti. Kakovost novinarskosti 

se izraža z intelektualnostjo, izobraženostjo, raziskovalnostjo 

in ustvarjalnostjo. Demagoškost propagandnosti 

je zastopana z inteligenčnostjo, laičnostjo, naključnostjo 

in doktrinarnostjo. Tu velja poudariti, da demagoškost 

ne premore intelektualnosti, ki jo nadomešča s pregovorno 

levičarsko inteligenčnostjo. 

Zadevajoč slogovnost informiranja sta si vsaksebi lepotnost 

novinarskosti in podrejenost propagandnosti. Demokratična 

lepotnost se izraža z ustvarjalno spontanostjo, 

izbrano vsebinskostjo, aktualno pomenskostjo in jezikovno 

slogovnostjo. Levičarska podrejenost je izražena z doktrinarno 

narekovanostjo, izrazito hlapčevalnostjo, razvidno 

sprevrženostjo in pomensko robatostjo. 

Nravnost novinarskosti in zasužnjenost (hlapčevstvo) 

propagandnosti sta razvidni nasprotji med demokratičnim 

in levičarskim. Nravnost se uveljavlja skozi spontano svobodnost, 

pluralno neodvisnost, dosledno nepodkupljivost 

in osebno poštenost informiranja in komentiranja. Zasužnjenost 

je hlapčevanje z ideološko zasvojenostjo, politično 

odvisnostjo, strankarsko in lastniško podkupljivostjo in z 

osebno moralno zavrženostjo.


anomalije časopisa Delo 

Berlinski zid 

Nesvoboda 

Nenačelnost 

Hlapčevanje 

Hlapčevanje po volji gospodarja — lastnika Dela 

Pohabljenost 

Manipulacija 

Katoliˇstvo 

Prekupčevanje 

Za denar 

Za vpliv 

Doktriniranost 

Za oblast 

Antiglobalnost 

Za profit 

Malikovanje 

Lastniˇske, upravne, uredniˇ skeinpublicistične 

Laˇznivost 

Antievropskost 

Antikriznost 

Sprenevedanje 

Pretvarjanje 

Protiprihodnost 

Brezdvomnost 

Titoizem 

Stranpoti duhá 

Avantgardnost 

Kritika J. Janˇse 

Revolucijskost 

Anomaličnost 

Časopis Delo 

LDS akademija 

pohabo zavesti njegovegabralstva instemjavne besede in komunikacijske scene 

Miti socializma 

Totemi klani 

Proticivilizacijska, provincialnausmerjenostDela 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 11 th May, 2009 

Slika 91: Polni informacijski graf anomaličnosti novinarjev časopisne 

hiše Delo, kot jo je v svojem prispevku [21] drastično prikazal B. 

M. Turk kot izponitev Cankarjeve pripovedi v Hlapcih. Ta graf kaže 

in ponazarja vrsto medijskih anomalij, značilnih za totalitarisrični in 

hkrati današnji čas. 

23.36 Primer časopisa Delo 

Primer časopisa Delo 49 pokaže značilne anomalije tiska- 

nega medija v demokratični družbi, ki ga je Turk [21] na 

49 Primer je v časopisu Reporter obdelal B. M. Turk [21] 

⇐⇒ Polstoletna anomalija časopisa Dela, podrejenaga totalitarnemu reˇ zimu publiciranja, s


primeru novinarjev Dela projeciral na lucidne in preroške 

izreke Ivana Cankarja v Hlapcih. V tem pomenu prikazuje 

graf na Sliki 91 hkrati tudi neko splošno sporno situacijo 

ključne novinarske miselnosti v demokratični družbi združene 

Evrope. 

Prvi segment grafa opisuje lastniške, upravne, uredniške 

in publicistične anomalije, značilne za pretekli in sedanji 

čas. Ta anomaličnost se zrcali v pretekli revolucijskosti, 

partijski avantgardnosti, neevropski stranpoti duhá, 

razpoloženju brezdvomnosti, osebnemu in skupinskemu 

pretvarjanju, manipulativnemu sprenevedanju, razvidni 

lažnivosti, malikovanju komunističnih idolov, ideološki 

doktriniranosti, še vedno stoječemu Berlinskemu zidu, 

civilizacijski nesvobodi in demokratični nenačelnosti. 

Hlapčevanje po volji gospodarja lastnika Dela je 

prikazano v drugem segmentu grafa. Hlapčevanje povzroča 

individualno pohabljenost zavesti, uzakonja medijsko 

manipulacijo, v povezavi s katolištvom pa še prekupčevanje 

za denar, za vpliv, za oblast in za kapitalski profit. 

Tretji segment grafa problematizira proticivilizacijsko, 

provincialno usmerjenost Dela. Elementi te dispozicije 

so prikrita antievropskost, dejanska antikriznost, molčeča 

protiprihodnost, vzbrstljivi in kontradiktorni titoizem, konstnatna 

kritika J. Janše, totemi–klani totalitaristične preteklosti, 

oživljeni miti socializma in vplivi pavšalne in pragmatične 

kritike LDS akademije. Delo tako ostaja na okopih 

nekdanje inteligenčnosti in hlapčevanja v režiji lastnikov.


Ustvarjalnost 

Inventivnost 

Razvoj zavesti 

Napredovalnost 

Uspeˇsnost 

Prva republika 

Mafijska drˇzava 

Levičarskost 

Mafijskost 

Balkanskost 

Samoaktualnost 

Barbarskost 

Pluralizem 


Titoizem 

Samostojnost 

Hlapčevstvo 

Enoumnost 

Intelektualizem 

Globalnost 

Razpad osebnosti 

Civiliziranost 

Evropskost 

Tansparentnost 

Sholastičnost 

Epigonstvo 

Demokratičnost 

Nova ustava 

Druga republika 

Nazadnjaˇstvo 

Zaostajalnost 

reprečuje organizacijo nekdanje mafijske drˇ zave in jamči svetovno civiliziranost 

Retardacija 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 23. maj 2009 

Slika 92: Polni informacijski graf nasprotij in povezanosti med konceptom 

t. i. druge, demokratične republike v primerjavi s prvo, levičarsko 

republiko, kjer bi nova ustava prepreprečevala organizacijo 

nekdanje in današnje mafijske države in jamčila Sloveniji svetovno 

civiliziranost in kulturnost. 

23.37 Druga republika kot protikoncept Prve 

republike 

Druga republika kot protikoncept Prve republike pokaže 

vrsto nasprotij, s katerimi se sooča današnja slovenska zavest. 

Polni informacijski graf na Sliki 92 kliče k premi- 

Druga, demokratična republika, v nasprotju s prvo, levičarsko republiko, kjer nova ustava p


sleku in kaže današnja nasprotja, ki se bodo vzdrževala 

tudi v prihodnosti. Iz grafa je razvidno, kaj druga republika 

v primerjavi s prvo ni in kaj naj bi sama na sebi bila. 

Druga republika ni iz političnega in gospodarskega ozadja 

vodena mafijska država, v kateri prevladuje sistem 

sporne levičarskosti po načelu mafijskosti in zloglasne balkanskosti; 

ne utemeljuje se na nekdanji totalitaristični barbarskosti 

s titoizmom kot zločinsko vrednoto in načinom 

razmišljanja; ne podpira in ne favorizira levičarske inteligenčnosti 

s hlapčevstvom v medijih, ki proizvajajo razvidno 

enoumnost na bistvenih področjih upravljanja države in 

manipuliranja prebivalstva; z opisanimi elementi lažnega 

informiranja se množično povzroča razpad osebnosti namesto 

ustrezne samoaktualizacije posamičnika in prebivalstva; 

izogibanje inteligenčnosti medijskih akterjev preprečuje 

enoumno epigonstvo skupaj z ideološko sholastičnostjo 

in zaustavlja napredovanje retardacije zavesti, s katero 

se vzdržuje individualna in skupinska zaostajalnost in civilizacijsko 

nazadnjaštvo. S tem se ukinja tudi osnovni interes 

vladajoče levičarski elite obdržati množice v stanju, 

zrelem za njihovo manipulacijo in hlapčevanje levičarski 

eliti. 

23.38 Novi svetovni red Bilderbergov 

Novi svetovni red Bilderbergov je sistemski koncept obvladovanja 

sveta, kot ga kaže spodnja razpredelnica z 1, 

2, . . . , 7 pomensko kategoriziranimi vozlišči 1, 2, . . . , 

97 polnega informacijskega grafa: 

1. Struktura Bilderbergov


1. Skupina (klub) Bilderbergov z letnimi konferencami 

2. Trilateralna komisija (obvladuje ameriško, evropsko in azijsko-pacifiško 

regijo Washington, Pariz in Tokio) 

3. Svet za zunanje odnose (Council on Foreign Relations CFR) 

z revijo Foreign Affairs, s svojo spletno stranjo in tajništvom 

4. Svetovna obveščevalna služba kot nevidni svet, kloaka hinavščine, 

laži, dvoličnosti, podtikanja, izsiljevanja, podkupovanja, 

neobstojne zvestobe, profesionalno izpeljanih umorov, 

podtalnih operacij, s specialci, plačanci in legionarji 

5. Zakonita mafija Bilderbergov 

6. Možganski trusti za pranje možganov (Rand Corporation, 

Planning Research Corporation, Hudson Institute, International 

Institute for Applied Behavioural Sciences, Heritage 

Foundation in Brookings Institute in Stanford Research 

Institute, Menlo Park, CA, ki nadzoruje delo navedenih 

inštitucij) 

7. Raziskave pranja možganov in vedênja za ustvarjanje soglasja 

8. Lomljenje psihološke moči posameznika z onesposobitvijo 

nasprotovanja (elektrošok, motenje spanja, vgrajevanje 

spomina, brisanje spomina, prilagajanje čutnega zaznavanja, 

uporaba psihoaktivnih drog) 

2. Koncept organizacije bilderberškega sveta 

9. Ideologija kapitala in sla po oblasti 

10. Uvedba državno-planskega kapitalizma 

11. Država kot svetovna korporacija 

12. Svetovna vladajoča aristokracija (elita) 

13. Svetovna vlada (korporativno izbrana in ne izvoljena) 

14. Svetovna armada 

15. Svetovna banka 

16. Enotna svetovna valuta 

17. Svetovna ekonomija 

18. Enotni svetovni trg 

19. Svetovni monopol nad vojaško industrijo 

20. Skrbno načrtovana in zapisana propaganda 

21. S propagando izzvani vedenjski odziv 

22. Enotna mednarodna identiteta z zatrtjem nacionalnih identi-


tet 

23. Svetovna vlada v senci (že danes) 

24. Zatiranje demokracije 

25. Kultura nasilja v vsakdanjem življenju 

26. Ukinitev vseh oboroženih sil, toda oboroževanje Združenih 

narodov 

27. Regionalizirana Zemlja brez nacionalnih držav 

28. Dezindustrializacija razvitega sveta 

29. Selektivna energetska oskrba prebivalstva 

3. Doktrinarna miselnost Bilderbergov 

30. Novi svetovni red po vzoru marksizma 

31. Vladavina elite vladavina bilderberškega prava 

32. Neototalitarizem v preobleki Bilderbergov 

33. Antinacionalizem (izkoreninjenje vseh današnjih nacionalizmov) 

34. Skrajni globalizem 

35. Aristokratski elitizem 

36. Egoizem aristokracije 

37. Svet brez vojn (dosledni pacifizem) 

38. Antisindikalizem 

39. Družba brez rasti (ničelna rast) 

40. Enotna totalitarna država s standarizirano blaginjo za navadne 

ljudi 

41. Premagovanje demokratične vladavine z razumevanjem delovanja 

človekove zavesti, z njeno medijsko in siceršnjo manipulacijo 

(zarota proti človekovi zavesti, njenemu ustvarjalnemu 

potencialu, kar je fenomenalno nemogoče) 

42. Kolektivno izvajanje suverenosti 

43. Nova kultura zakonitosti 

44. Mednarodni pravni red 

45. Mednarodna kazenska sodišča 

46. Mednarodna obdavčitev storitev 

47. Svetovno sodišče 

48. Učinkoviti režim nadzora in sankcioniranja 

49. Prihajajoči Četrti rajh 

50. Globalno financiranje globalnih potreb


51. Ukinitev zasebne lastnine z izjemo vladajočih Bildarbergov 

52. Diskreditiranje posameznikov in organizacij, ki nasprotujejo 

globalni etiki 

4. Individualni in skupinski sistem zavesti Bilderbergov 

53. Spoznava, povezana s privilegiji, dobički in vplivi bilderberške 

aristokracije 

54. Prevlada negativnih čustev in moralnih vrednot 

55. Čustva, povezana s pohlepom, dobičkom in življenskim 

udobjem na račun ljudi 

56. Etično in moralno sporna motivacija Bilderbergov 

57. Motivacija za doktrinarno spoznavo in omenjena čustva 

58. Tajna homeostaza spoznave in čustvenosti elite 

59. Pozornost na kršitve novega svetovnega reda 

60. Vzburjenost za povečevanje dobičkov in privilegijev 

61. Univerzalne vrednote (druge ne bodo dovoljene) 

62. Univerzalna kozmopolitska religija 

63. Univerzalna izobrazba 

64. Globalna državljanska etika 

65. Povezava kulturnuh, političnih, verskih in filozofskih prepričanj 

66. Onemogočanje trenj znotraj svetovne elite 

67. Utrjevanje politične, monetarne, intelektualne in duhovne 

oblasti Bilderbergov 

68. Domala vse evropske države so zastopane v Trilateralni 

komisiji 

5. Obvladovanje medijev 

69. Prostituiranje novinarjev in publicistov po diktatu bilderberške 

elite 

70. Osamitev, zbeganje in uničenje neposlušnih 

71. Tehnološki razvoj za popolno medijsko manipulacijo 

72. Slaba osveščenost širše javnosti 

73. Stanje nenehnega neravnotežja s kriznimi stanji 

74. Bilderberško pranje možganov 

75. Medijski manipulacija in pritiski na neposlušne 

76. Neravnotežje z nenehnim psihičnim, mentalnim in čustvenim 

pritiskom na prebivalstvo, povzročujočim splošno


apatijo 

77. Zamrzovanje in odmrzovanje vrednot (npr. metoda Delphi) 

78. Dušitev spoznavnih sposobnosti razuma 

79. Prevara mora vsebovati kanček resnice, mora biti dovolj zapletena, 

s prikrivanjem ključne informacije, da se vzdržuje 

videz neodvisnosti in zaupanja 

80. Ustvarjanje mentalne ravnodušnosti s pomanjkanjem intelektualne 

zvedavosti 

81. Omejevanje svobode in moči medijev 

82. Novi zakon o klevetništvu 

6. Represija novega svetovnega reda 

83. Svetovna vojska in policija 

84. Koncentracijska taborišča 

85. Nadzor komunikacij 

86. Nadzor ravnotežja med miselnostjo aristokracije in ljudi 

87. Nadzor nad obnašanjem širše elite in ljudi 

88. Aristokratska kultura za zatiranje ustvarjalnosti njenih nasprotnikov 

89. Strategija in taktika ustrahovanja ljudi 

7. Obvladovanje akademske, raziskovalne in vzgojne sfere 

90. Razpad individualne osebnosti 

91. Nova levica kot motivacija bilderberške doktrine 

92. Širjenje idealov levičarskega spoznavnega nihilizma 

93. Obvladovanje razvoja znanosti 

94. Zaviranje razvoja fuzijskega reaktorja, ki bi pomenil blaginjo 

v nerazvitem svetu 

95. Mešanica kapitalizma in socializma 

96. Sožitje oportunizma in idealizma 

97. Centralizirani nadzor izobraževanja z izbrisom zgodovine 

V tej razpredelnici se pod označbo i nahajajo kategorije, 

ki združujejo vozlišča iji kot pomensko, strukturno in organizacijsko 

sopripadna, kar je bilo kot kategorizirano razpoznavno 

že v prejšnjih informacijskih grafih. Slika 93 

kaže, kako se volišča razporejajo po posameznih kategori-


4 

£ 

 

54 • 

5 

 

. . . • 

 

¤ 

 

53 • 

§ 68 • 

69 • 

52 • 

¨ 70 • 

. . . • 

. . . • 

31 • 

 

3 

82 • 

¢ 

30 • 

 

83 • 

¥ 6 

• 

29 

84 • 

. . . 

• 

• 

. . . 

• 

10 

• 89 

¡2 

• 

© 9 

• 90 

•¨ 8 

• 91 

¦ 7 

• . . . 

• § 2 

• . . . 

• 1 

astajanje ter uresničitev novega, levičarskega, neototalitarističnega svetovnega reda 

• 97 


Slika 93: Formalna ponazoritev polnega bilderberškega informacijskega 

grafa za razpredelnico gesel, označenih z bilderberškimi vozlišči 

1, 2, . . . , 97, ki ima pripadajoče pomenske bilderberške kategorije, 

označene z 1, 2, . . . , 7 v tej razpredelnici. 

jah, oštevičenih v razpredelnici. Pri tem velja vendarle poudariti 

nekatere izstopajoče značilnosti za slovensko rabo, 

ki vzbujajo asociacije na preteklo totalitaristično obdobje 

in predstavljajo nekakšen povzetek bistvenega. 

Bilderberški koncept novega svetovnega reda je v svojem 

najglobjem bistvu 

1 

| Struktura in organizacija informacijske zavesti Bilderbergov za zarotniˇsko in podtalno n


korporativističen (harmonija družbenih korporacij po vzoru 

fašizma), centralističen (ena sama svetovna vlada, vojska, 

banka, trg, religija, doktrina itn.), kapitalističen, totalitarističen, 

represiven, socialističen za ljudi zunaj aristokratske 

elite (novolevičarski), globalističen (obvladovanje 

celotnega planeta iz svetovnega centra z bilderberško 

elito) in seveda egoističen. 

Personificira in združuje ideologije, znane iz preživetih totalitarističnih 

vladavin, ter jih značilno zarotniško načrtuje 

v ozkem krogu povezanih globalističnih skupin. Slovensko 

levičarstvo je bilderberškemu konceptu naklonjeno kot 

referenca za vladavino v provincialnem okolju. 

23.39 Provincialni red nomenklature 

Provincialni red nomenklature v današnji slovenski državi 

je presenetljivo podoben bilderberškemu, saj je tu izkušnja 

levičarskega totalitarizma neposredna in z ohranjanjem 

nekdanje totalitaristične moči tudi logična posledica pozicioniranja 

Slovenije doma in v Evropski uniji. V okvir te 

preteklosti spada tudi oživljanje zločinskih motivov in osebnosti 

nekdanjega totalizarizma ter poskusi organizacije 

pisanja nove ustave pod taktirko nekdanje udbovske strukture50 

. 

Razkritje bilderberškega koncepta svetovne vladavine 

prinaša tudi novo pomensko osvetlitev nomenklaturnega 

50 Projekt naj bi vodil France Bučar, nekdanji visoki oficir Udbe, 

sekundiral naj bi mu Tine Hribar, kurir udbovskega generala Ivana 

Mačka v Demosu in drugi preverjeni nomenklaturni kadri. Tudi razkazovanje 

mišic v primeru korupcije Gregorja Golobiča in obvladovanje 

medijev spada v ta okvir.


Nomenklaturna zavest 

Nomenklaturna doktrinarnost 

Obvladovanje medijev 

Egoizem elite 

Antisindikalizem 

Privilegiji in dobički 

Prevlada nemorale 

Levičarske vrednote 

Utrjevanje oblasti 

Prostitucija publicistov 

Medijska manipulacija 

Vladavina elite 

Duˇsitev spoznave 

Neototalitarni red 

Mentalna ravnoduˇsnost 

Vojska in policija 

Zatiranje demokracije 

Nadzor komunikacij 

Nomenklaturna izhodiˇsča 

Načrtna propaganda 

Zatiranje ustvarjalnosti 

Korporativna drˇzava 

Nomenklaturna represija 

Kapital in oblast 

Brisanje spomina 


Ustrahovanje ljudi 

Pranje moˇzganov 

Zakonita mafija 

Nomenklatura 

Zaviranje razvoja 

Novo levičarstvo 

Nomenklaturna temeljnost 

ičarsko zavest, ki ji gospoduje nomenklaturna ideoloˇ ska temeljnost in doktrinarnost 

Oportunizem z idealizmom 

Obvladovanje akademije 


Slika 94: Minimalna projekcija bilderberškega sistema zavesti na 

zavest provincialne nomenklature pokaže kar zanimive podrobnosti, 

ki prihajajo na površje v obliki bilderberške terminologije. 

novega reda v Sloveniji, ki naj bi obveljal dolgoročno in 

zacementiral levičarsko vladavino v prihodnosti za vselej. 

Seveda pa takšna levičarska motivacija nima zagotovila 

trajnejšega obstoja, ker je preveč odmaknjena od politične 

in eksistenčne realnosti prebivalstva. Slika 94 kaže polni 

informacijski graf te situacije, in to le kot minimalno bilderberško 

projekcijo na stanje miselnosti današnje nomen- 

| Projekcija bilderberˇ skega miselnega koncepta na danaˇ snjo in prihodno slovensko lev


klature. 

Nomenklatura seveda domača, provincialna je izhodiščno 

geslo, iz katerega s pogledom v bilderberški graf 

na Sliki 93 izbiramo posamezna vozlišča, ko gradimo nomenklaturni 

graf. 

23.40 Razvrednotenje javnega in zasebnega 

pomena 

Razvrednotenje javnega in zasebnega pomena se razvidno 

kaže v etničnem jeziku in odtod na razvrednotenju vsakršnjih 

vrednot. Mediji zgubljajo moč komunikacije in 

postajajo nepomembni v širšem smislu. Služijo pretežno 

prevarantski manipulaciji in širjenju neresnice, ko njihovi 

avditoriji to že sami razpoznavajo. Tu se začenja današnji 

pohod odvečnosti provincialnih medijev. 

Razvrednotenje pomena pomeni prevlado nepomena. 

Nepomen je kot nevrednota povezan s propadom osebnosti 

in z dominacijo nesmisla, zastojem v razvoju javne in 

zasebne zavesti, v razvidnem kriznem stanju notranje in 

zunanje komunikacije, reševalnega neukrepanja, nemočnega 

čakanja in brezsmiselnega pričakovanja. Tu postaja 

jasno, kako se pomen lahko konstituira le z resničnostjo, 

faktičnostjo in razumnostjo, nepomen pa z lažnostjo, narejenostjo 

in neumnostjo. 

V stanju nepomena in nevrednotnosti se zavest obrača 

v svojo nepomenkost, ki se kaže najprej kot oblika depresije, 

nastopajoče manije in naposled shizofrenije. To stanje 

nareja tudi vladajočo elito nepomembno, nepriznano


Prevlada pomena 

Nepomenska prevlada 

Dominacija nesmisla 

Retardacija zavesti 

Komunikacija krize 

Reˇsitveno neukrepanje 

Nemočno čakanje 

Pričakovanje nesmisla 

Konstituiranje pomena 

Sprejemljiva resničnost 

Razvidna faktičnost 

Razvidna razumnost 

Komunikacija pomena 

Konsituiranje nepomena 

Propad osebnosti 

Nesprejemljiva laˇznost 

Nepomen kot vrednota 

Pretiravanje z nepomenom 

Razvidna manipulacija 

Razvidna neumnost 

Prevlada nepomena 

Komunikacija nepomena 

Zavest nepomena 

Relativizacija pomena 

Pomenska vulgarnost 

Zavest nevrednotnosti 

Pomenska plitkost 

Odvečnost medijev 

ˇSirjenje neresnice 

Manipulacija pomena 

Izrazna depresija 

Nepomenskost zavesti 

Irelevanca medijev 

Etnični diskurz 

Prevarantska in laˇzna pomenskost 

Razvrednotenje pomena 

Uveljavljanje laˇzielitnosti 

Umsko nazadovanje 

Govorna shizofrenija 

Nastopaˇska manija 

Shizofrena rodovnost z nepomenom 


Slika 95: Polip (informacijska novotvorba) razvrednotenja pomena, 

kot se je razrasel pod levičarskimi vladavinami v zavesti slovenskega 

življa. 

in umsko propadajočo 51 . Prevlada nepomena, nesmisla in 

nevrednotnosti je simptom osebne, družbene in gospodarske 

krize, ko se je v javnem in zasebnem komuniciranju 

51 Borut Pahor deluje najprej kot premier depresivno, Gregor Golobič 

kot predsenik stranke Zares manično, oba skupaj kot ministra v 

svojih izjavah pa shizofrenično.


razpasla značilna in posebna pomenska plitkost, kot dominirajoči 

način misli in govora. 

Iz tega kratkega opisa je mogoče sestaviti polni informacijski 

graf s 36-imi vozlišči na Sliki 95. Grafna slika 

prinaša v ospredje pomensko povezanost petih segmentov, 

in sicer, Prevarantsko in lažno pomenskost, Nepomensko 

prevlado, Prevlado pomena, Pretiravanje z nepomenom 

ter Shizofreno rodovnost z nepomenom. Te segmente je 

mogoče nadalje argumentirati in razčlenjevati na nove in 

podrobnejše načine. Npr. Konstituiranje pomena se lahko 

dosega le s Sprejemljivo resničnostjo, Razvidno faktičnostjo, 

Razvidno razumnostjo in Komunikacijo pomena. V 

nasprotju s tem se nepomen med drugim konstituira z Nesprejemljivo 

lažnostjo, Razvidno manipulacijo, Razvidno 

neumnostjo in Komunikacijo nepomena. Shizofrena rodovnost 

z nepomenom se utrjuje in širi z javno in zasebno Zavestjo 

nepomena, Zavestjo nevrednotnosti (s pomajkanjem 

sleherne vrednotnosti) in Nepomenskostjo zavesti. Značilna 

generična psihotičnost se kaže v trojšku, kot ga oblikujejo 

Izrazna depresija, Nastopaška manija in Govorna 

shizofrenija. V oči bije napredujoče Umsko nazadovanje 

z Uveljavljanjem lažielitnosti. Tragikomično je pa gotovo 

prav deželno Umsko nazadovanje v zasebni in javni sferi. 

23.41 Biološki modeli sinapse 

Biološki modeli sinapse so zanimivi tedaj, ko pojasnjujejo 

stanja zavesti, imenovana duševne ali razpoloženjske motnje, 

odvisne od značilnega sinapsnega prenosa informacije. 

Opisani model povzema koncept tripartitne sinapse 

po Araqueju et al [1] in Mitterauerju [15] na Sliki 96.


. 

. 

Presinapsni Presinapsa 

nevrotransmiterji 

. 

Vstopna informacija 

Presinapsni Presinapsni 

nevroreceptorji nevrotransmiterji 

Postsinapsni 

nevroreceptorji 

. 

. 

. 


Povratni vpliv astrocita 

(zaviralni, pospeˇsevalni): 

zakasnjeni (depresija) 

skrajˇsani (manija) 

prekinjeni (shizofrenija) 

. 

. 

. 

Astrocitni Astrocitni 

nevrotransmiterji nevroreceptorji 

Podaktivnost: podprodukcija nevrotransmiterjev (depresija) 

Nadaktivnost: nadprodukcija nevrotransmiterjev (manija) 

Neaktivnost: neprodukcija nevrotransmiterjev (shizofrenija) 

Astrocit (glia) 

Postsinapsa 

Zakasnjeni informacijski prenos (depresija) 

Pospeˇseni informacijski prenos (manija) 

Neprekinjeni informacijski prenos (shizofrenija) 

Izstopna informacija 

Slika 96: Tripartitni graf sinapse z astrocitno povratno povezavo na 

presinapso, katera vpliva na prenos nevrotransmiterjev na nevroreceptorje 

postsinapse (prosto po Araqueju et al [1] in Mitterauerju [15]). 

V prostoru sinapsne reže med presinapso in postsinapso 

se lahko nahaja in proizvaja mešanica nevrotransmiterjev, 

ki omogočajo prenos informacije skozi sinapso tudi s 

posredovanjem t. i. astrocita (zvezdaste celice). Pomemb-


nejši tipi nevrotransmiterjev so: 

• aminokisline: glutamat, aspartat, serin, γ-aminobutirinska 

kislina (GABA), glycin; 

• monoamini: dopamin (DA), norepinefrin (noradrenalin; 

NE, NA), epinefrin (adrenalin), serotonin (SE, 

5-HT), melatonin; 

• drugo: acetilholin (ACh), adenosin, anandamid, histamin, 

nitrični oksid, itn. 

K tem je mogoče dodati še 50 vrst nevroaktivnih peptidov, 

navezanih na majhnomolekulske transmiterje. Večkrat so 

peptidi glavni transmiterji v sinapsah. 

Posamezni ioni, kot je sinaptično izločeni cink, so tudi 

nevrotransmiterji, kot so nekatere plinske molekule, npr. 

nitrični oksid (NO) in ogljikov oksid (CO). To sicer niso 

nevrotransmiterji v smislu stroge definicije, vendar se eksperimentalno 

kažejo kot izločki presinaptičnih terminalov, 

ki so aktivnostno odvisni in niso locirani v vesciklih (mošnjičkih). 

Najpomembnejši nevrotransmiter v možganih je 

glutamat, za njim GABA itn. Razen tega se nevrotransmiterji 

obnašajo vzburjevalno in inhibitorsko pri aktiviranju 

različnih tipov nevroreceptorjev. 

Na Sliki 96 so povezave med transmiterji in receptorji 

namerno združene v snopiče, kjer vodi več povezav v en 

sam snopič in se jih iz snipoča nepredvideno razplete v 

več povezav. Pri tem se zgubi vsakršnja urejenost in številčnost 

povezav posameznih transmiterjev na posamezne 

receptorje. Tu nastaja naključnost v zasedenosti in nezasedenosti 

receptorjev z transmiterji.


Svetlačanska samocenzuriranost 

Shizofrenogeničnost 

Privrˇzenost 

Zaigranost 

Zlaganost 

Mesarskost 

Neduhovnost 

Polomljenost 

Nečloveˇskost 

Nekritičnost 

Norost 

Blaznost 

Grandomanskost 

Maloduˇsnost 

Neobjektivnost 

Obsedenost 

Zapadlost 

Razcepljenost 

Podrejenost 


Genreism 

Svetlanomanirizem 

Infantilizem Psevdoartizem 

Domiˇsljavost 

Oportunizem 

Potuhnjenost 

Ateizem 

Nestrpnost 

Vulgarnost 

Čudaˇskost 

Svetlačanska bombastičnost 

Zabodenost 

Psihotizem 

Velikanskost 

Svetlačanskost 

Demagogizem 

Ideologizem 

Slovenceljizem 

Vulgointelektualizem 

Metafizikalizem 


Slika 97: Primer manerističnega artizma kot se je razvil kot individualistični 

žanr vsestanske infantilne umetniškosti v razpoložljivem 

provincialnem okolju, poimenovanem Svetlačanskost. 

23.42 Manirističen artizem 

Manirističen artizem je zgleden primer provincialne, tudi 

meščansko, levičarsko pripadne (zapadlostne) umetniške 

produkcije, ki naj bo poimenovan bombastično, tudi veli-


kansko napihnjeno Svetlačanskost 52 . Polni graf tega fenomena 

je prikazan na Sliki 97. Graf ima pet značilnih segmentov, 

poimenovanih Svetlačanska bombastičnost, 

Svetlačanska samocenzuriranost, Shizofrenogeničnost, 

Genreism (Žanrizem) in Metafizikalizem. 

Za provincialno okolje je Svetlačanska bombastičnost 

norma, ki jo država finančno podpira. Tako sledi Svetlačanskosti 

Velikanskost, ki se samooklicuje z določeno 

umsko Zabodenostjo. Vse skupaj meri na Čudaškost, ki 

z meščansko Vulgarnostjo, Nestrpnostjo in Potuhnjenostjo 

ustvarja samodopadljivo Domišljavost. Tradicionalna levičarska 

Inteligenčnost narekuje tisto Podrejenost, ki skupaj 

z oportunizmom omogoča lagodno, epikurejsko preživljanje 

kulturnih nosilcev. 

Svetlačanska samocenzuriranost se kaže v različnih 

oblikah zatohle meščanske Zapadlosti. Zapadlost je nagib 

v značilno Neobjektivnost in največkrat v Privrženost 

oportunizmu s privilegiji. Zaigranost pomeni igralstvo v 

vsestranski umetniškosti, ki je sicer tudi amaterske oziroma 

samopridobljene narave. Tu je pridih Zlaganosti v pristnosti 

neizbežen in izazno transparenten. Določena Mesarskost 

opisanih fenomenov se vidno izraža v okostnotkivni 

robustnosti podlakti, rok in prstov. Neduhovnost 

Svetlačanskosti je domala materializem v duhovnem in posvetnem 

smislu. Vse to pa kaže na Polomljenost proklamirane 

vrhunske umetnosti, pospremljene z Nečloveškostjo 

in Nekritičnostjo do zločinske preteklosti in sedanjosti po- 

52 Pomen besede Svetlačanskost navaja na različna razumevanja tega 

ad hoc termina. Med drugimi pomeni izstopa morda najprej tlačenje 

sveta Svet-tlačanskost v določeno provincialno, artistično religiozno 

malho.


litičnih dobrotnikov. 

Shizofrenogeničnost je kompleks motenj, ki naj bi konstituiral 

pravo, izvirno umetnost v vsej njeni veličini. Norost 

naj bi bila nekakšna odlika umetniškosti, pospremljena 

z Blaznostjo v umetniškem izrazu in obnašanju, podkrepljenemu 

z Grandomanskostjo v samohvali o največjem in 

najboljšem. V ozadju vsega tega pa gre za Malodušnost 

(depresijo 53 ), Obsedenost (manijo) in Razcepljenost (shizofrenijo). 

Značilno je, kako se te motnje deklarirajo kot 

posebne lastnosti umetniške ustvarjalnosti. 

Genreism (slov. Žanrizem, Žanrstvo) je običajno mešanica 

nekakšnega artizma in religioznosti, tudi v sprevrženi 

obliki. Svetlanomanirizem je notranja in vnanja manira, 

zaigrana za publiko in svojski artistični izraz. Infantilizem 

se sklicuje na primernost za otroško populacijo, seveda 

ob podpori podobno usmerjenih mater. Vse navedeno 

skupaj konstituira Psevdoartizem kot nekakšna posebnost 

Svetlačanskosti. Kot vselej, cilja tudi tu Oportunizem na 

materialno pridobitnoštvo in privilegij v državnih okoliščinah. 

Bojeviti Ateizem in proticerkvenost sta podporni 

kategoriji dobičkonosnega Oportunizma. 

Metafizikalizem naj bi v tem kontekstu obveljal kot umetniško 

stanje nadzemskosti, privzdignjeno nad stvarnost 

aktualnega dogajanja v prostoru in času. Vulgointelektualizem 

se uveljavlja kot oblika domačega, provincialnega 

sklepanja in čustvovanja v okviru podobne umetniškosti. 

Že prej omenjeni Psihotizem (Malodušnost, Obsedenost, 

Razcepljenost) proizvede potem npr. pogrošni Slovence- 

53 Ta se kaže npr. v zbirateljstvu živali, njihovem množičnemu do- 

movanju kar v stanovanju.


ljizem ter umetniško utemeljujoči Ideologizem in izrazni 

Demagogizem. 

Prikazani graf je bil dobljen z upoštevanjem testa s pomensko 

polnim grafom v Meditaciji (177), str. 225. 

23.43 Politični karierizem 

Politični karierizem v okviru politično motivirane inteligenčnosti 

se je razpasel zlasti med družboslovno in filozofsko 

usmerjeno inteligenco in izkazuje posebno strukturo in 

organizacijo dialektično-materialističnega sistema individualne 

zavesti. Temu kompleksu inteligenčnikov pripadajo 

številne osebnosti javne scene, ki jim je cilj kovanje osebne 

kariere s sredstvi javne funkcije in javnega izražanja. 

To zmes inteligenčnosti javnih akterjev poimenujmo 

ad hoc Spomenačanstvo. Politikantstvo je osrednji motor 

tega obnašanja in izražanja ter se razkriva v vsej svoji pestrosti 

v polnem informacijskem grafu na Sliki 98. 

V primerjavi s Svetlačanskostjo je Spomenačanskost 

bistveno drugače strukturirana, saj v nasprotju z umetniško 

maniro velja za zavest izdelovanja, kovanja in negovanja 

politične kariere. Jedro te kariere je politično, položajno, 

vplivno in materialistično zamišljeni oportunizem 

in privilegij z oblastnim klientelizmom in dobičkonosno 

korupcijo. Graf na Sliki 98 demonstrira strukturo te zavestbe 

usmerjenosti s segmenti, naslovljenimi pomensko 

kot Spomenačanska ideološkost, Spomenačanska zaverovanost, 

Shizofrenogeneričnost, Politikantizem in Antieksistencializem. 

Spomenačanska ideološkost je dediščina nekdaj edino


Spomenačanska zaverovanost 

Shizofrenogeneričnost 

Antigonskost 

Diamatičnost 

Epigoničnost 

Demonizirajočost 

Stigmatizirajočost 

Inˇstruiranost 

Gromozanskost 

Obnorevalnost 

Norost 

Blaznost 

Grandomanskost 

Evforičnost 

Obsedenost 

Razcepljenost 

Slepilnost 

Avantgardizem 

Proticerkvenost 

Ciničnost 

Politikantizem 

Spomenačogadrizem 

Infantilizem Oportunizem 

Ateizem 

Udbovskost 

Zarotniˇstvost 

Sovraˇznost 

Političnost 

Partijnost 

Antihumanizem 

Antiintelektualizem 

Spomenačanska ideoloˇ skost 

Komunističnost 

Revolucionarnost 

Spomenačanskost 

Antirealizem 

Antisociologizem 

Antifilozofizem 

Antihistorizem 

Antieksistencializem 


Slika 98: Primer političnega karierizma kot se je lahko razvil z 

inteligenčnim in materialističnim oportunizmom v razmerah slovenskega 

postkomunizma. 

zveličavnega izvirnega domačega totalitarizma, poimenovanega 

generično Spomenačanskost. Ta je kot doktrina in 

stil preživljanja bistveno povezana z mednarodno in domačo 

Revolucionarnostjo v obliki nezmotljive Komunističnosti 

in čustvene navezanosti na Partijnost, na njeno mogočniško 

in privilegirano članstvo. Iz tega izhaja značilna


Političnost, to je vedênje partijcev s sistemsko utemeljeno 

Sovražnostjo, ki se kuje nerazvidno kot Zarotništvost in 

uresničuje skozi Udbovskost kot brezkompromisno nasilje 

nad drugače mislečimi. Takšno mračno in umetno ustvarjeno 

prepričanje zahteva dobro mero Ciničnosti in že tradicionalno 

potrjujočo Proticerkvenost. Nazadnje so vse to 

le manevri javne in zasebne Slepilnosti v javnem in medijskem 

komuniciranju. 

Spomenačanska zaverovanost se med drugim utemeljuje 

v konceptu ljudi posebnega kova, v totalitarističnemu 

nadčloveku in v znanstveni zasnovanosti svetovnega komunizma 

in socializma, ki ju lahko kot edinstveno pomembnost 

in priložnost razumevajo le ljudje prave ideološke 

izobrazbe. Tu je tudi Antigonskost kot primitivna grandomanska 

duhovna motenost zasidrana v nekdanji Diamatičnosti 

(partijskemu dialektičnemu materializmu) in v tem 

smislu docela nesodobna, s pogledom v nekakšen herojski 

zgodovinski čas, podoben antičnemu. Epigoničnost z vseh 

mogočih ideološko sorodnih vetrov je predvem zbirateljski 

eklekticizem, ki naj bi utemeljeval zgubljeno resničnost 

dejanskosti in zadostil umnosti inteligenčne miselnosti. V 

tem kompleksu se pojavlja Demonizirajočost kot metoda 

srditega izničevanja nasprotujoče strani s Stigmatizirajočostjo 

v poniževalnem, konstruiranem in diskretzirajočem 

pomenu. Inštruiranost za tóv´rstno javno in zasebno zavest 

je doktrinarno pridobljena in v funkciji inteligenčnega 

oportunizma, napihnjena do medijske in komunikacijske 

Gromozanskosti. 

Shizofrenogeneričnost pomeni zasebno in javno obnorevanje 

s poudarjanjem in narekom umišljenih vzorcev ob-


našanja, ki vodijo v stanje moteče prepričanosti oz. vidne 

znoretosti. Ciljna lastnost te usmerjenosti pomensko 

nejasne zavesti je Obnorevalnost, ki je vedênje v domeni 

zasebne in javne Norosti, meječe na Blaznost, pospremljene 

z rodovno Grandomanskostjo (umišljeno genialnostjo). 

Aktivnost te vrste se izraža z Evforičnostjo, ki je 

nadlegovanje z osebno Obsedenostjo in praviloma kontradiktorno, 

nelogično Razcepljenostjo v govoru oz. izražanju. 

Politikantizem poimenuje nenačelno in koristoljubno 

političnost, ki prinaša korist in privilegij na račun drugih, 

največkrat države (davkoplačevalcev). Gardizem cilja najprej 

na elitno partijsko enotnost, Spomenačogadrizem pa 

na elitno inteligenčno javno aktivnost z ustavljanjem demokratičnega 

razvoja družbe oz. demokratične miselnosti. 

V tej povezavi je Avantgardizem (ideološko, politično, 

organizacijsko podkrepljena in vzdrževana miselnost) pospremljen 

z neizdelanim, neprepičljivim in medijsko forsiranim 

Infantilizmom, s prosojno namero Oportunizma in 

izpričevanjem operativno izražajočega Ateizma, kot nekakšnega 

dokazovanja ideološke predanosti. 

Antieksistencializem zanikuje intelekt aktualnega sistema 

zavesti in se usmerja v širjave smrti, pogibeli, laži, 

hudodelstva nad drugimi zunaj privilegiranega družbenega 

razreda. To počenja sistemsko, brezkompromisno, načrtovano 

in brez sleherne slabe revolucionarne vesti in pomisleka. 

Tóv´rstni Antiintelektualizem konstituira misel t. i. 

partijske oz. totalitaristične inteligence, ki je naučenost v 

današnji čas za prilagojeno rabo v demokratičnem sistemu. 

Antieksistencializem se izogiba razumevanju lastnega An-


tihumanizma, saj postavlja ideološkost pred sleherni humanizem 

in potvarja dejansko zgodovino z razvidnim Antihistorizmom. 

To svojo glorijo odeva učeno toda razvidno 

z Antifilozofizmom, ki je tako ali drugače le epigonstvo 

in eklekticizem. Na področju znanosti, ki je lažiznanost, 

prakticira značilni Antisociologizem, ki služi zgolj opisanemu 

politikantstvu in se posveča Antirealizmu. S tem 

postaja Antieksistencializem tudi glavna zapreka v razvoju 

posamične in skupinske zavesti. 

23.44 Nesposobnost vlade 

Nesposobnost vlade je levičarsko simptomatična, že tradicionalno 

preizkušena praksa manipulacije z lažjo in prevaro, 

pri zlizanosti z neodvisnimi agencijami, sodišči, uradi, 

komisijami in civilnimi gibanji, predvidenimi tudi za 

nadzor vlade, njenih ministrov in njej podrejenih uradnikov. 

Tu se sklene krog levičarske korupcije, ki tako ni več 

nadzorovana, izvaja pa se mrzlično nad opozicijskimi državljani 

in organizacijami. 

Šest segmentov kategorične nesposobnosti levičarske 

vlade je razvidnih iz grafa na Sliki 99. Te kategorije so 

Neobvladovanje kriznih razmer, Zlizanost vlade z naštetimi 

podsistemi, Nazadovanje, Psihotizem vlade, Perspektiva 

levičarske vladavine in Značaj vlade. 

Neobvladovanje kriznih razmer se zrcali v vrsti negativnih 

aktivnosti in neukrepanja vlade. Nesposobna vlada 

je posledica desetletne negativne kadrovske selekcije in z 

njo povezanih privilegijev levičarskega tabora. Neukrepanje 

je tako pomanjkanje smisla in konceptov za ukrepanje 

v kriznih ali siceršnjih razmerah države in populacije. Naj-

Nazadovanje 


Psihotizem vlade 

Zlizanost vlade z 

Rač. sodiˇsčem • 

Var. člov. pravic • 

Korup. komisijo • 

DESUS-om • 

ZDUS-om • 

ˇZup. Jankovićem • 

Gospodarstva • 

Zdravstva • 

Demokratičnosti • 

Demotivacija • 

Depresija • 

Evforija laˇzi • 

Distrofija prevare • 

Zamrz. pokojnin • 

Sodstvom • 

Zastoj akadem. • 

Diskr. opozicije • 

• Sindikati 

• Mediji 

• Nerazvojnost 

• Sodniˇske plače 

• Visoke troˇsarine 

Perspektiva levičarske vladavine 

Dodel. privileg. • • Stečaji podjetij 

• Diplomat. razp. 

• Novi davki 

Neobvladovanje kriznih razmer 

• Brezposelnost 

• Rekord. obdavč. 

• Dvojna merila 

• Zadolˇzevanje 

• Neukrepanje 

• Nesposobna vlada 

• Neverodostojnost 

• Neaktualnost 

• Infantilnost 

• Prazne obljube 

Značaj vlade 


Slika 99: Analiza nesposobnosti vlade pokaže znane značilnosti, 

zbrane na obodu povezovalnega spleta, s 36 entitemi, ki so polno medsebojno 

povezane. 

enostavnejši izhod, ki prinaša lateralni dobiček akterjem, 

je tako široko polje Zadolževanja, ki pričara občutek zadostnih 

finančnih sredstev brez pomisleka za prihodnost. 

Spremljevalka ignorantske politike je povečana Brezposelnost, 

ki tudi še hitro narašča, ko se podjetja poganjajo v


nepotrebne stečaje kot najlagodnejša oblika vladavine. Do 

višine oblakov se kujejo, načrtujejo in tudi že izvajajo površno 

zamišljeni Novi davki, ki vnašajo zmedo v miselnost 

vlade in nasprotovanje prebivalstva. Prakticirajo se Visoke 

trošarine kljub zniževanju cen na svetovnem trgu zlasti v 

energetiki in oskrbi s pogonskimi in ogrevalnimi gorivi. 

Kljub slabi finančni situaciji države letijo Sodniške plače v 

nebo, o njihovi primernosti pa razsojajo kar sodniki sami. 

Naposled je prevladala čista Nerazvojnost države in gospodarstva 

z restriktivno finančno politiko vlade. 

Zlizanost vlade s ključnimi podsistemi države in z njihovim 

manipuliranjem je postalo pravilo levičarske vladavine 

celo v njeni opoziciji. Oblast za vsako ceno in 

v vsaki situaciji je postala levičarska paradigma današnje 

navidezne demokracije. Absolutno obvladovanje Medijev 

je manira iz totalitarnih časov, ki se je novinarji in pisci 

enostavno ne znajo otresti, je manira neke pretekle solidarnosti 

in seveda samocenzure. Sindikati so tudi v demokratičnem 

sistemu zapadli v stanje popolne podrejenosti 

levičarski vladavini, vplivanimi tako iz ozadja kot z navodili 

operativne levičarske politike. Sodstvo je tako zlizano 

z vlado, da si plače določa kar samo in o pravičnosti tega 

početja tudi samo razsoja. Računsko sodišče je postalo poseben 

poligon dvoličnosti v izbiri preiskav na škodo nepomembnih 

demokratičnih ustanov in posameznikov. Varuh 

človekovih pravic nima posluha za težave navadnih ljudi, 

posveča se svojim poročilom, ki jih nihče ne bere. Korupcijska 

komisija je postala inštrument za zaščito in prikrivanje 

korupcije levičarskih subjektov, ne razsoja pa o lastni 

korupciji v primeru Patria. DESUS je kot stranka kapituli-


rala pred vlado v škodo upokojencev s svojimi parolami o 

upravičenosti tega početja. ZDUS je kot zveza upokojenskih 

društev odigrala dvolično vlogo in naposled prevarala 

populacijo svojih članov v njihovo škodo. Vlada se je naposled 

zlizala tudi z Županstvom Jankovića, in to finančno 

in ideološko v škodo meščanov Ljubljane. 

V podobnem smislu ne preseneča Nazadovanje Gospodarstva, 

Zdravstva in Demokratičnosti, ko se vlada sklicuje 

na krizne in socialne razmere. Bolj kot dialog med družbenimi 

skupinami prevladuje diktat z zakonskimi ukrepi. 

Gospodarstvo vidno nazaduje poslovno in tehnološko, pravice 

iz zdravstvenega zavarovanja se občutno krčijo, demokratične 

norme pa se reducirajo k vračanju k vzorcem iz 

totalitaristične preteklosti. Mediji so okosteneli in k publiciranju 

pripuščajo le preverjene kadre z nekdanjo stopnjo 

levičarske inteligenčnosti. 

Psihotizem vlade je generičen pojav in se dejansko zrcali 

v klasičnem trikotniku depresije, manije in shizofrenije. 

Elementi tega pojava so najprej Demotivacija, ki je 

vladna in tudi prebivalstveno splošna, ohlapna, brezciljna 

z Depresijo, ki ni le krizna in gospodarska temveč tudi psihološko 

pogojena. Na drugi strani se to stanje preobrača v 

svoje nasprotje, v Evforijo laži in vsakovrstnih prevar javnosti, 

gospodarstva in družbenih skupin. Distrofija prevare 

je v bistvu nihanje med eno in nasprotno resnico hkrati, 

kar le potrjuje omenjeno generičnost motenj individualne 

in skupinske zavesti vlade in njenih sogovornikov. 

Perspektiva levičarske vladavine ostaja tako mračna in 

predvsem nemočna za katero koli pozitivno upanje. Zamrznenje 

pokojnin spada že v znane ukrepe prejšnjih levi-


čarskih vlad, ko se pokojnina ne pojmuje kot prispevek 

upokojencev v kapitalu temveč kot medgeneracijska solidarnost. 

Nadaljuje pa se tudi destruktivna Diskriminacija 

opozicije, ki daje koristne predloge za lajšanje gospodarske 

krize, vendar se ti ne upoštevajo. Zastoj akademije 

je opazen s pozicijo ministra za ta resor, ki je v bistvu 

komajda izobražen po dvajsetih letih študija (večni študent). 

Dodeljevanje privilegijev se nadaljuje z ignoranco 

gospodarskega kriminala, določeni posamezniki ostajajo 

pravno nedotakljivi. V to kategorijo sodijo tudi sodniške 

plače in dosmrtni status sodnikov neglede na njihovo delo 

in nedelo. Stečaji podjetij so na dnevnem redu zaradi neuspešnosti 

vladnih ukrepov in čakanja na usodo. Diplomatski 

razpad se kaže v pogajanjih za državno mejo s Hrvaško, 

saj se pogajanja opravljajo brez navzočnosti javnosti 

in na neenakopraven način za Slovenijo. Dvojna merila 

so namerna in v škodo prebivalstva, prakticirajo se pa medijsko, 

gospodarsko in tudi koruptivno. Rekordna obdavčitev 

je postala pravilo, značilno za Slovenijo, povečujejo 

se tudi vladni apetiti po povečanju davkov. Takšna vladna 

perspektiva je gotovo depresivna. 

Značaj vlade je gledano vobče majav, netrden, neprizadeven 

in ignorantski v čakanju prihajajoče usode državne 

skupnosi: bo, kar bo. Prazne obljube vlade se sprevračajo 

v njihova nasprotja brez sramu, utemeljitve ali opravičila. 

Ministri se soočajo s svojo Infantilnostjo oz. naivnostjo, ki 

presega meje poprečnega razuma in s tem kljubujejo ozaveščeni 

javnosti. Neaktualnost ukrepov je postala manira 

in resnega političnega dialoga z vlado ni mogoče vzpostaviti. 

Vse to utemeljuje Neverodostojnost vladnega značaja


in poganja nastajanje brezupa v širokem krogu populacije. 

Slabše vlade samostojna Slovenija še ni imela. Levičarska 

nesposobnost triumfira z vsemi svojimi značilnostmi 

in 

dolgotrajna negativna kadrovska selekcija prihaja do svoje 

polne veljave. 

23.45 Kako komunizem posnema inkvizicijo 

 

Kako komunizem posnema inkvizicijo in se pri tem sklicu- 

je na njeno zločinskost, je tipična kontradiktornost ali celo 

shizofreničnost njegove dikcije. Komunizem je represivne 

metode inkvizicije še civilizacijsko oz. tehnološko izpopolnil 

ter jih razvil do neslutene zločinske popolnosti v 

območju zavesti ter občutenju telesne in duševne bolečine. 

Razčlovečil je človeško kulturo in zapadel v tehnološko in 

družbeno primitivno civilizacijo. 

Kako dosledno je komunizem konceptualno kopiral 

zločinstvo inkvizicije in jo posvojil, kaže graf na Sliki 100, 

podrobneje pa neposredna primerjalna Tabela 4 med inkvizicijo 

in komunizmom. 

V obdobju inkvizicije je bil pojem psihoze seveda še 

neznan, vendar je tedanja generična psihoza seveda obstajala. 

Ta pa je primerljiva z današnjo Psihozo komunizma, 

ki je prepleteni trojček depresije, manije in shizofrenije. 

Levičarska vladavina je a priori depresivna tako za gospodarje 

kot za njihove hlapce, prelevi se pa v manijo z evforičnimi 

javnimi nastopi, ko zagovarja svojo uspešnost. 

Vendar je ta tako ideološko spremenljiva, da prihaja v jav-


Seˇzig krivover. • 

Zarotniˇski koncept, struktura inorganicacija inkvizicije 

Pregon osumlj. • 

Zavest inkvizicije • 

Ogenj grmad • 

Bliˇsč seˇziga • 

Privilegij inkvizic. • 

Triumf svetosti • 

Komunizem • 

Partija • 

Sekretar KP • 

CKKP • 

Razred. genocid • 

Pravovernost • 

• Psihoza inkvizic. 

• Laˇz vesti 

• Naklep inkvizic. 

• Tajno obveˇsč. 

• Seˇzig krivovercev 

• Svet inkvizicije 

• Inkvizitor 

• Cerkev 

Zločinski koncept, strukturainorganicacija komunističnevladavine 

Tajna policija • 

Naklep Partije • 

Ideoloˇska laˇz • 

Demag. preprič. • 

Psihoza komun. • • Stalinizem 

• Svetost preprič. 

• Nasilje komun. 

• Likvidac. nekom. 

• Bliˇsč moritve 

• Mnoˇz. moriˇsča 

• Naprednost 

• Inkvizicija 

• Triumf zločinstva 

• Privilegiji komun. 


Slika 100: Posnemovalni graf komunizma, ki prevzema zločinstvo 

inkvizicije ter ga posodablja razmeram ustrezno. Diagonalne komponente 

grafa se tu zločinskostno dopolnjujejo v komunizmu. 

no kontradiktornost in pomenske obrate, ki potrjujejo pomensko 

in izrazno shizofreničnost. V obdobju inkvizicije 

je bila zavest seveda dojemljiva za stanja depresije pri inkvizicijskih 

sodnikih kot pri prebivalstvu, saj se je vzbujal 

strah, da stvari uhajajo čez rob sprejemljivega in da je v


Svetostni koncept inkvi- Zločinski koncept komunizicije 

zma 

Inkvizicija Komunizem 

Cerkev Kompartija (KP) 

Inkvizitor Sekretar KP 

Svet inkvizicije Centralni komite KP 

Sežig krivovercev Razredni genocid 

Tajno obveščanje Tajna policija 

Naklep inkvizicije Zarota KP 

Laž vesti Ideološka laž 

Svetost prepričanja Demagogija prepričanja 

Psihoza inkvizicije Psihoza komunizma 

Pravovernost Stalinizem 

Sežig krivovercev Likvidacija nekomunistov 

Pregon osumljencev Nasilje komunistov 

Zavest inkvizicije Naprednost 

Ogenj grmad Množična morišča 

Blišč sežiga Blišč moritve 

Privilegij inkvizicije Privilegiji komunistov 

Triumf svetosti Triumf zločinstva 

Tabela 4: Primerjalna tabela, ki kaže prevzem zločinskih 

metod inkvizicije pri komunizmu, v njegovem ideološkem 

kontekstu. 

ozadjih obsodb določena posvetna svinjarija pa tudi določena 

duhovna zapadlost v hudobijo, torej v kontradiktornost 

svetega in neoporečnega. 

Komunizem se je nezavedno zlil z represivnim manerizmom 

inkvizicije, čeprav je kot svoje vzore navajal krvavo 

Francosko revolucijo oz. jakobinstvo, kasneje pa leninizem 

in zlasti stalinizem. V slednjem je lahko izkoristil 

vsa svoja hudodelska nagnenja in doslej nevideno mno-


žično in posamično zločinstvo in se tako zapisal v historio 

kot družbena pošastnost najokrutnejše vrste. 

23.46 Razpad zavesti 

Razpad zavesti se dogaja pred našimi očmi zaradi inteligenčne 

onesnaženosti levičarskih medijev, ki so le inteligenčno 

nabrušeni, intelektualno pa brez moči. So le še prepisovalci 

in prežvekovalci svojih inteligenčnih vzornikov, 

tematsko reduciranih na zožene in nepomembne poglede v 

realnost globalne in lokalistične situacije. 

Razpad zavesti pomeni najprej poneumljanje levičarske 

populacije, kot to ustreza elitnemu sloju nomenklature. 

Množični mediji poznajo pristope poneumljanja do potankosti, 

izjeme delajo le na povsem neaktualnih področjih, 

na katerih se lahko izživlja obrobna in razvpita levičarska 

inteligenca. 

Slika 101 prikazuje nazorno, kako se Razpad zavesti 

uresničuje v levičarski protoplazmi ideološkega obnašanja 

in javno izražene demagogije. Pod drobnogled je vzetih 

šest temeljnih kategorij poneumljanja in obnorevanja levičarskega 

prebivalstva, in sicer: Razpad zavesti (v komunizmu), 

Psihotične motnje propadanja zavesti (pri eliti 

in prebivalstvu), Brezupnost vsakdanjosti (ob nazadovanju 

razvoja zavesti in stagnaciji države), Neustvarjalna povprečnost 

(protežiranje nesposobnosti), Kaos pre živetja (življenje 

tja v en dan brez osebne motivacije) in Zapadlost v 

spodletelost (oživljanje Komunističnega manifesta). 

Segment Razpad zavesti sestavlajo Razpad osebnosti, 

Motnje zavesti, Razkroj vrednot, Intenčni zastoj in Usahnitev 

motivacije. Z Razpadom osebnosti se ukinja samo-


Brezupnost vsakdanjosti 

Neustvarjalna poprečnost 

Psihotične motnje propadanja zavesti 

Zmanj. spoznav. • 

Čustvena plitkost • 

Nerazumnost • 

Dekoncentracija • 

Nekritičnost • 

Brezdelnost • 

Brezup • 

Nenačrtnost • 

Neustvarjalnost • 

Zmanj. zaznava • 

Nerazumevanje • 

Utrujenost • 

Prazna aktivnost • 

Neukrepanje • 

Misel. podivjan. • 

Pomanjka. logike • 

• Shizofreničnost 

• Maničnost 

• Depresivnost 

Kaos preˇzivetja 

Kaotič. izraˇzanje • 

Brezvoljnost • • Nespečnost 

• Blodnjavost 

• Razcepljenost 

• Razdvojenost 

• Usah. motivacije 

• Intenčni zastoj 

Razpad zavesti 

• Razkroj vrednot 

• Laˇzi 

• Cinizma 

• Demagogije 

• Zaost. ideologije 

• Motnje zavesti 

• Razpad osebnosti 

• Slepila 

• Zarotniˇstva 

Zapadlost v spodletelost 

c○ Anton P. ˇZeleznikar, 2. oktober 2009 

Slika 101: Razpad zavesti spada med najeklaktantnejše pojave dezintegracije 

in razdrobljenosti individiualnega sistema zavesti, prepuščenega 

vsakdanjosti, povprečnosti in pomenski razpuščenosti. Zamrl 

je usmerjevalni in ustvarjalni potencial aktualne intence in sleherna 

aktualna motivacija je izgubila svoj smisel. 

stojna ustvarjalna zavest, ko poneumljanje medijev dosega 

svoj ideološki zenit, levičarsko prebivalstvo pa zapada v 

razvojno zaostalost. Motnje zavesti postanejo še najbolj 

medijsko razvidne kot generične psihoze levičarskih ak-


terjev in v drugih oblikah izraženi obrazci čudaškega obnašanja. 

Z Razkrojem vrednot je mišljen propad pozitivnih 

vrednot, ko negativne levičarske vrednote postajajo merilo 

nemoralnega obnašanja, njegove družbene regularnosti. 

Intenčni zastoj se kaže v sklerotičnosti vzbuditve aktualnih 

intenc, ki se v sistemu zavesti nadomeščajo s prevarantskimi 

zamenjavami resnice v aktualnem dogajanju. Ta zastoj 

je tudi posledica pregovorne neustvarjalnosti in lenobnosti 

levičarske zavesti. Usahnitev motivacije je med drugim 

pogojena z Intenčnim zastojem, ki narekuje zaostajanje v 

razvoju zavesti levičarsle elite in njej naklonjenega prebivalstva. 

Segment Psihotične motnje propadanja zavesti sestavljajo 

operandne entitete Razdvojenost, Razcepljenost, Depresivnost, 

Maničnost, Shizofreničnost, Miselna podivjanost 

in Zmanjšana spoznava. Medtem ko Razdvojenost in 

Razcepljenost pomenita prebivalstveno nezavedno, prikrito 

in vulgarno kontradiktornost levičarskega govora in medijske 

scene, pa so Depresivnost, Maničnost in Shizofreničnost 

že indikacije levičarske zapadlosti v trajnostno motenost 

sistema zavesti, ki ostaja tako motenjsko blokirana za 

razvoj zavesti na višjo spoznavno in čustveno raven. Brezciljna 

in spontana Miselna podivjanost nadomešča organizirano 

viharjenje uma (brainstorming) in se zadovoljuje z 

ad hoc dognanji in cenenimi ugotovitvami. Medtem ko je 

levičarsko prebivalstvo depresivno, levičarski mediji manični, 

je levičarska politika izjavno shizofrenična z dnevnimi 

obrati iz ene svoje resnice v drugo. Spoznava realnosti 

je zmanjšana in odlaga svojo skrb neodgovorno v neznano, 

neizogibno prihajajoče.


Segment Brezupnost vsakdanjosti se tiče nespremenljivosti 

in neustvarjalnosti levičarske politike, ki zapira usodo 

ljudi v neperspektivnost prihodnosti. Čustvena plitkost, 

Nerazumnost, Dekoncentracija, Nekritičnost, Brezdelnost, 

Brezup in Nenačrtnost so značilne entitete tega stanja zavesti. 

Čustvena plitkost se kaže z narejenostjo obnašanja 

elitnih levičarskih politikov, ki kot oportunisti (koristolovci) 

sedijo na svojih privilegijih in vplivnih položajih in 

oznanjajo svoje neprepričljive in prazne izjave. 

Neustvarjalna poprečnost se sooča z Neustvarjalnostjo 

kot generično lastnostjo levičarske zavesti, ko Zmanjšana 

zaznava povzroča Nerazumevanje z Utrujenostjo pred napori 

za realno dojemanje razmer. Vse to vodi v Prazno 

aktivnost, za katero je značilno Neukrepanje (v primeru 

kriznih razmer) in Pomanjkanje logike pri upravljanju in 

vodenju države. 

Kaos preživetja postaja maksima levičarske zavesti, ki 

se odraža s Kaotičnim izražanjem, Brezvoljnostjo do kritičnega 

razmisleka in ukrepanja, prinaša pa utrujenost zaradi 

Nespečnosti in brezciljne Blodnjavosti pri upravljanju in 

vodenju države. Posledično se to stanje zavesti prenaša na 

levičarsko prebivalstvo. 

Zapadlost v spodletelost je posledica neuspešnosti komunizma, 

ki je naposled v Sloveniji kot družbeni sistem 

spodletel, vendar ga želi levičarska zavest nadaljevati v 

prilagojenih oblikah v demokratičnem sistemu. Seveda pa 

tega ne more dosegati s svojim Zaostajanjem ideologije in 

s podporo preizkušene Demagogije, s preverjenim Cinizmom, 

generično levičarsko Lažjo, z novimi oblikami Zarotništva 

(Forum 21, Liberalna akademija) in z nezmanj-


šanim medijskim Slepilom. 

23.47 Pregledni cekini nesposobnosti in psihotičnosti 

 

Pregledni cekini nesposobnosti in psihotičnosti levičarske 

vladavine, ki bi jih lahko v Sloveniji uvedli če ne kot 

plačilno pa razpoznavno sredstvo levičarske zavesti, so prikazani 

na Sliki 102. Ta slika je le zbirka grafov, prikazanih 

na Slikah 94, 99, 100 in 101. Prvi cekin obravanava segmente 

Nomenklaturna temeljnost: Nomenklatura, Zakonita mafija, 

Pranje možganov in Brisanje spomina; 

Nomenklaturna izhodišča: Kapital in oblast, Korporativna 

država, Načrtna propaganda in Zatiranje demokracije; 

Nomenklaturna doktrinarnost: Neototalitarni red, Vladavina 

elite, Egoizem elite, Antisindikalizem; 

Nomenklaturna zavest: Privilegiji in dobički, Prevlada 

nemorale, Levičarske vrednote in Utrjevanje oblasti; 

Obvladovanje medijev: Prostitucija publicistov, Medijska 

manipulacija, Dušitev spoznave, Mentalna ravnodušnost; 

Nomenklaturna represija: Vojska in policija, Nadzor komunikacij, 

Zatiranje ustvarjalnosti in Ustrahovanje 

ljudi; 

Obvladovanje akademije: Razpad osebnosti, Novo levičarstvo, 

Zaviranje razvoja in Oportunizem z idealizmom 

Drugi cekin na Sliki 102 prikazuje segmente


Nomenklaturna zavest 

Obvladovanje medijev 

Nomenklaturna doktrinarnost 

Privilegiji in dobički 

Prevlada nemorale 

Levičarske vrednote 

Utrjevanje oblasti 

Prostitucija publicistov 

Medijska manipulacija 

Nazadovanje Psihotizem vlade 

Duˇsitev spoznave 

Vojska in policija 

Mentalna ravnoduˇsnost 

Antisindikalizem 

Zatiranje ustvarjalnosti 

Nadzor komunikacij 

Nomenklaturna represija 

ZDUS-om • 

ˇ 

Zup. Jankovićem • 

Gospodarstva • 

Zdravstva • 

Demokratičnosti • 

Demotivacija • 

Depresija • 

Evforija laˇzi • 

Distrofija prevare • 

Zamrz. pokojnin • 

Zločinski koncept, struktura in 

Neustvarjalna poprečnost 

Diskr. opozicije • 

Zastoj akadem. • 

Zlizanost vlade z 

DESUS-om • 

• Stečaji podjetij 

Dodel. privileg. • 

Egoizem elite 

Ustrahovanje ljudi 

Perspektiva levičarske vladavine 

Ogenj grmad • 

Bliˇsč seˇziga • 

Privilegij inkvizic. • 

Triumf svetosti • 

Komunizem • 

Partija • 

Sekretar KP • 

CKKP • 

Razred. genocid • 

Tajna policija • 

Naklep Partije • 

Brezupnost vsakdanjosti 

Ideoloˇska laˇz • 

Psihoza komun. • • Stalinizem 

Demag. preprič. • 

Korup. komisijo • 

• Diplomat. razp. 

Var. člov. pravic • 

• Dvojna merila 

Vladavina elite 


Rač. sodiˇsčem • 

Neototalitarni red 

• Rekord. obdavč. 

Novo levičarstvo 

Sodstvom • 

Načrtna propaganda 

Zatiranje demokracije 

Zaviranje razvoja 

• Prazne obljube 

Nomenklaturna izhodiˇsča 

Korporativna drˇzava 

Kapital in oblast 

Brisanje spomina 

Pranje moˇzganov 

Zakonita mafija 

Nomenklatura 

Oportunizem z idealizmom 

Obvladovanje akademije 

• Mediji 

• Sindikati 

• Infantilnost 

organicacija inkvizicije 

organicacija komunistične vladavine 

Dekoncentracija • 

Nekritičnost • 

Brezdelnost • 

Brezup • 

Nenačrtnost • 

Neustvarjalnost • 

Zmanj. zaznava • 

Nerazumevanje • 

Utrujenost • 

Neukrepanje • 

Prazna aktivnost • 

Pomanjka. logike • 

Kaos preˇzivetja 

Kaotič. izraˇzanje • 

• Nespečnost 

Brezvoljnost • 

Zavest inkvizicije • 

• Likvidac. nekom. 

Nerazumnost • 

• Blodnjavost 

Čustvena plitkost • 

Pregon osumlj. • 

• Nasilje komun. 

• Zaost. ideologije 

Seˇzig krivover. • 

• Naprednost 

Zmanj. spoznav. • 

• Demagogije 

Pravovernost • 

• Mnoˇz. moriˇsča 

• Nerazvojnost 

• Sodniˇske plače 

• Neaktualnost 

• Novi davki 

• Zadolˇzevanje 

• Neukrepanje 

Značaj vlade 

Nomenklaturna temeljnost 

Neobvladovanje kriznih razmer 

• Visoke troˇsarine 

• Brezposelnost 

• Nesposobna vlada 

• Neverodostojnost 

Zarotniˇski koncept, struktura in 

• Svetost preprič. 

• Laˇz vesti 

• Psihoza inkvizic. 

• Bliˇsč moritve 

• Naklep inkvizic. 

• Tajno obveˇsč. 

• Seˇzig krivovercev 

• Svet inkvizicije 

• Inkvizitor 

• Cerkev 

• Inkvizicija 

• Triumf zločinstva 

• Privilegiji komun. 

Psihotične motnje propadanja zavesti 

Misel. podivjan. • 

• Cinizma 

• Maničnost 

• Shizofreničnost 

• Laˇzi 

• Depresivnost 

• Razcepljenost 

• Razdvojenost 

• Motnje zavesti 

• Slepila 

• Zarotniˇstva 

Zapadlost v spodletelost 

Razpad zavesti 

• Usah. motivacije 

• Intenčni propad 

• Razkroj vrednot 

• Razpad osebnosti 

Slika 102: Cekini nomenklature, nesposobnosti, inkvizicijskosti in 

razpada levičarske zavesti, kot se kažejo danes v Sloveniji.


Neobvladovanje kriznih razmer: Nesposobna vlada, Neukrepanje, 

Zadolževanje, Brezposelnost, Novi davki, 

Visoke trošarine, Sodniške plače in Nerazvojnost; 

Zlizanost vlade z: Mediji, Sindikati, Sodstvom, Računskim 

sodiščem, Varuhom človekovuh pravic, Korupcijsko 

komisijo, DESUS-om, ZDUS-om in Županom 

Jankovićem; 

Nazadovanje: Gospodarstva, Zdravstva, Demokratičnosti; 

Psihotizem vlade: Demotivacija, Depresija, Evforija laži 

in Distrofija prevare; 

Perspektiva levičarske vladavine: Zamrznitev pokojnin, 

Diskriminacija opozicije, Zastoj akademije, Dodeljevanje 

privilegijev, Stečaji podjetij, Diplomatski 

razpad, Dvojna merila in Rekordne obdavčitve; 

Značaj vlade: Prazne obljube, Infantilnost, Neaktualnost 

in Neverodostojnost 

Tretji cekin navaja s primerjavo inkvizicije in komunizma 

segmenta, kot sta 

Zarotniški koncept, struktura in organizacija inkvizicije: 

Inkvizicija, Cerkev, Inkvizitor, Svet inkvizicije, Sežig 

krivovercev, Tajno obveščanje, Naklep inkvizicije, 

Laž vesti, Svetost prepričanja, Psihoza inkvizicije, 

Pravovernost, Sežig krivovercev, Pregon osumljencev, 

Zavest inkvizicije, Ogenj grmad, Blišč sežiga, 

Privilegij inkvizicije in Triumf svetosti; 

Zločinski koncept, struktura in organizacija komunistične 

vladavine: Komunizem, Partija, Sekretar KP, CKKP,


Razredni genocid, Tajna policija, Naklep Partije, Ideološka 

laž, Demagoška prepričanost, Psihoza komunizma, 

Stalinizem, Likvidacija nekomunistov, 

Nasilje komunistov, Naprednost, Množična morišča, 

Blišč moritve, Privilegiji komunistov in Triumf zločinstva 

Četrti cekin kaže segmente 

Razpad zavesti: Razpad osebnosti, Motnje zavesti, Razkroj 

vrednot, Intenčni propad in Usahnitev motivacije; 

Psihotične motnje propadanja zavesti: Razdvojenost, 

Razcepljenost, Depresivnost, Maničnost, Shizofreničnost, 

Miselna podivjanost in Zmanjšana spoznava; 

Brezupnost vsakdanjosti: Čustvena plitkost, Nerazumnost, 

Dekoncentracija, Nekritičnost, Brezdelnost, 

Brezup in Nenačrtnost; 

Neustvarjalna poprečnost: Neustvarjalnost, Zmanjšana 

zaznava, Nerazumevanje, Utrujenost, Prazna aktivnost, 

Neukrepanje in Pomanjkanje logike; 

Kaos preživetja: Kaotično izražanje, Brezvoljnost, Nespečnost 

in Blodnjavost; 

Zapadlost v spodletelost: Zaostalost ideologije, Demagogije, 

Cinizma, Laži, Zarotništva in Slepila 

23.48 Čas ali brezčasovnost 

Čas ali brezčasovnost postane lahko vprašanje o nujnosti 

prvega ali drugega. Čas je bil civilizacijsko vpeljan kot


Časovnost 

Časovna relativnost 

Čas kar tako 

Brezčasovnost 

Carstvo podzavestnega 

 

 

Kozmoloˇski čas 

 

Lokalni čas 

 

Zgubljenost v pomenu časa 

Izkuˇsanje 

zavestnega 

 

 

 

Aktualni čas 

Ničto izkustvo 

Legenda: 

Brezčasovno izkustvo 

Nerazumljivost časa 

Biti informacijski 

Krivulja : Dispozicija, ki relativizira čas do njegovega zanikovanja skladno z določeno filozofijo časa 

Krivulja : Dispozicija, ki razumeva čas iz ničtega prek zavestnega do dozorevajočega izkustva 

c○Anton P. ˇZeleznikar, 20. maj 2010 

Lenobnost časa 

 

 

Čas v fiziki 

Carstvo zavestnega 

 

Zemeljski čas 

Inflacijski čas 

 

Globalni čas 

 

 

Prizadevnost časa 

Carstvo nadzavestnega 

 

Razumevanje časa 

Vsaka izmed dispozicij in je subjekt podzavestne, zavestne in nadzavestne slojevitosti, kjer niha 

med mogočimi pomenskimi situacijami sem ter tja, znova in znova, naprej in nazaj 

Slika 103: V informacijskem diagramu Časovnosti v odvisnosti od 

Biti informacijski so navedeni različni pomeni časa v Carstvu podzavestnega, 

Carstvu zavestnega in Carstvu nadzavestnega, z dispozicijama 

časovnega relativiziranja in razumevanja časa. 

bistveno merilo bivajočega, raziskujočega, fizikalnega, izkustvenega. 

Brezčasovnost meri na določeno obliko nepomembnosti 

časa, npr. v okviru vesoljnega, večnega, neskončnega. 

Čas je individualno pomembne parameter vsakdanjega 

dogajanja, je tehnološko in organizacijsko nujen 

kot merilo civilizacijske primernosti, uspešnosti, njune aktualnosti, 

vzpona in zatona. 

Diagram na Sliki 103 kaže ad hoc časovno panoramo, 

ki se pojavlja kot Časovnost v odvisnosti od Biti informacijski. 

Tu je informacijski diagram dejansko še ne dokon- 

Brezčasovne teorije 

 

Dozorevajoče izkustvo 

Filozofija časa 

 

Zanikovanje časa


čno razkrita metafora, ki dopušča intuitivno gledanje vanj 

z odkrivanjem novih pomenskih možnosti. V tem gledanju 

so udeležena t. i. Carstva podzavestnega, zavestnega (rumeno 

območje) in nadzavestnega, ki so v sistemu zavesti 

pomensko krožno prepletena. 

Na samem začetku nastajanja zavesti, pri Ničtem izkustvu, 

prevladuje Brezčasovnost, nekakšen nič v pojmovanju 

časa. Na abscisi se ta nič podaljša iz podzavesti v Brezčasovno 

izkustvo in naposled v Nerazumljivost časa. Pod 

silo izkustva se v Carstvu zavestnega reflektira Aktualni 

čas, ko se ogleduje v vsakdanjosti in priročnosti. Brezčasovnost 

se v Carstvu nadzavestnega, ki je izšlo iz Carstva 

zavestnega, zaokroži v zavestno Zanikovanje časa. 

Na ordinati se izvorna Brezčasovnost podaljšuje v Čas 

kar tako in odtod v Časovno relativnost. Troje con sistema 

zavesti, in sicer Carstvo podzavestnega, Carstvo zavestnega 

in Carstvo nadzavestnega, odigra v kontekstu pomena 

časa svoje specifične vloge. Zemeljski čas ostaja v 

osredju Carstva zavestnega kot zrcalna različica k omenjenemu 

Aktualnemu času. 

Srednja os diagrama reflektira v točkah, ležečih na dispozicijskima 

krivuljama in med njima, značilne pomene 

časa. Od Časa kar tako se na tej osi kot nekakšna podzavestna 

komponenta pojavi Kozmološki čas, ki se na meji med 

podzavestnim in zavestnim utemeljuje kot Lokalni 

čas. Izkušanje zavestnega pripelje zaradi različnih pomenov 

in situacij do stanja dvoma in pomenske mnogoličnosti 

kot oblika Zgubljenosti v pomenu časa. Izkušanje zavestnega 

se kaže najprej kot Lenobnost časa na meji med 

podzavestnim in zavestnim, nekakšna nevsiljenost, potem


pa kot nasprotje tega, nekakšna vsiljenost Prizadevnost 

časa na meji med zavestnim in nadzavestnim. Na meji 

med podzavestnim in zavestnim je tudi Čas v fiziki, ki se 

pojavi kot pojem na samem začetku človekove civilizacje 

kot nekakšna eksaktna merska refleksija Lokalnega časa. 

Zgleduje se po Zemeljskem času, po sistemu planetarnega 

osončja, zemeljski periodičnosti, obkroženju Sonca s strani 

Zemlje, periodičnosti njenega vrtenja okoli lastne osi 

itn. Dan razdeli kar tako na ure, uro na minute in to na 

sekunde. Globalni čas spada v okvir Prizadevnosti časa 

in vsa ta časovna pestrost narekuje tudi razmislek o možni 

Brezčasovni teoriji, ko je eleminacija časa mogoča celo v 

fiziki. Naposled se Filozofija časa pojavlja tako v okviru 

koncepta informacijsle zavesti kot na drugih, tudi ezoteričnih 

področjih. 

23.49 Kûčanizem in antikûčanizem 

Kûčanizem in antikûčanizem. Slovenija je preživela fašizem, 

nacizem in komunizem. Vprašanje je, kje je obtičala, 

v kakšnem političnem in gospodarskem režimu se je znašla 

po t. i. demokratični osamosvojitvi, predvem pa, kje 

je danes. Medijske ocene tega stanja (l. 2010) so površne 

in zmedene, vsekakor pa so zelo različne, tudi protislovne. 

Vrsta označevalcev sistema je v medijskem ospredju: reform-komunistični, 

postkomunistični, socialdemokratični 

in tudi neokomunistični. Slednji se morda še najbolj približuje 

dejanskemu stanju, vendar obstaja še neki natančnejši 

približek realnemu stanju. 

Če si ogledamo, kako je današnji slovenski neokomunizem 

strukturiran, ugotovimo, da ga vodi, usmerja in ob-


Depresija 

D-Slepilo 

D-Zarota 

D-Pohlep 

D-Cinizem 

D-Prevara 

D-Laˇz 

D-Oblast 

D-Ideologija 

D-Demogogija 

D-Korupcija 

D-Klientelizem 

D-Liberalizem 

D-Populizem 

D-Oportunizem 

Razpoloˇzenje 

Manija 

M-Slepilo 

M-Zarota 

M-Pohlep 

M-Cinizem 

M-Prevara 

M-Laˇz 

M-Oblast 

M-Ideologija 

M-Demagogija 

M-Korupcija 

M-Klientelizem 

M-Liberalizem 

M-Populizem 

M-Oportunizem 

Slika 104: Manično-depresivna izmenjava razpoloženja v stanju 

krožno, neregularno nihajoče manične depresije in v okviru psihotičnih 

stanj levičarske vladavine, z njenimi izstopajočimi D- in M-Komponentami. 

vladuje neka njegova najbistvenejša komponenta, ki je organizirana 

mafijsko tako v svojem ozadju kot v razvidnem, 

javnem ospredju. Ta organiziranost je na določen način sorodna 

z ono, znano v komunizmu kot nomenklaturna, tudi 

udbomafijska in kar je še totalitarizmu ustrezajočih indi- 

c○Anton P. ˇZeleznikar, 9. december 2009


katorjev. Na zunaj se pojavlja nekakšen narobe svet v političnem 

smislu, ko največji domači dobičkarji, špekulanti 

in velekapitalisti tranzicijskega obdobja javno nagovarjajo 

delavstvo za njihov praznik prvi maj. Namesto nekdanjih 

partijskih sekretarjev stopajo danes na njihova mesta 

mogočniki neke druge, napol javne strukture, imenovane 

Kučanov klan, Forum 21 in kadrovsko ozadje vsega tega. 

Medijska podpora temu stanju je domala popolna, ko se 

država izgubno potaplja v neko retrogradno politično in 

gospodarsko stanje. Primer štadion v Stožicah je zgodba 

o razkošnem hlevu brez živine, je slovenska Potjomkinova 

vas kot najnovejši slepilni dosežek neokomunistične oblastne 

konglomeracije, preprežene s pomanjkljivo poslovno 

moralo in izkoriščanjem nemočnega delavstva. Opravičilo 

tega je svetovna gospodarska kriza, dejansko pa operativna 

nesposobnost vlade in njenega administrativnega aparata. 

Poimenovanje tega specifičnega stanja in njegova natančnejša 

identifikacija je pomembno za domačo javno, zasebno 

in mednarodno zavest, saj imamo opravka z mafijo 

na oblasti, s hudodelsko inovativnim dosežkom, imenovanim 

kûčanizem, in z nastajajočo reakcijo na to stanje, imenovano 

antikûčanizem. Nekdanji antikomunizem postaja 

tako aktualen v svoji novi obliki, imenovani antikûčanizem. 

Graf na Sliki 105 razkriva to konfliktno stanje raziskovalne 

zavesti in usmerja razpravo v pomensko srčiko 

nastopajočega kûčanizma. Kûčanizem je skrbno premišljena 

in organizirana mafijska tvorba v demokratično deklarirani 

državi, je kot neka nepomembna mreža povezanih 

akterjev in inštitucij, delujoča z mafijsko strategijo in 

preizkušeno taktiko obvladovanja zavesti ostanka dosle-


Neokomunistična razpuˇ sčenost 

Komunistična ortodoksnost 

Zgodovinska preobrazba komunističneortodoksne kûčanskezavestivnovoobliko mafijskegaizkoriˇsčanja proračuna 

Demokratična svobodomiselnost 

razbrzdan • 

pokroviteljski • 

komunističen • 

neokomunističen • 

kapitalističen • 

antikûčanističen • 

svoboden • 

nepodrejen • 

človečen • 

svobodomiseln • 

nezvest • 

resnicoljuben • 

maˇsčevalen • 

dobronameren • 

zahrbten • 

poˇsten • 

javen • 

• brezvesten 

• tajkunski 

podjeten • • vesten 

• spravljiv 

• prevarantski 

• zvest 

• zarotniˇski 

• ciničen 

• demagoˇski 

• kreposten 

• ukazovalen 

• mafijski 

• oblastiˇzêljen 

• kûčanističen 

• socialen 

• novodemokratičen 

• antikomunističen 

• človekoljuben 

Doslednejˇsa demokratičnazavezanost 


Slika 105: Kûčanizem je politični in državnomafijski dedič komunizma, 

Kûčan pa nekdanji partijski sekretar in današnji boter nove državno 

organizirane mafije. Nekdanji antikomunizem se novim razmeram 

ustrezno oblikuje kot nasprotje nastopajoče situacije kot antikûčani- 

zem. 

dno medijsko manipuliranega prebivalstva. 

Kot inovativna iznajdba novega hudodelstva je kûčanizem 

zanimiv tudi mednarodno, tako v posnemovalnem kot 

pregonskem smislu. Za Evropsko unijo postaja gotovo


nesprejemljiv, saj uzakonja v Sloveniji obliko, ki se nahaja 

zunaj zakonskih norm civiliziranega in demokratičnega 

obzorja. V mednarodnem kontekstu je gotovo zanimiva 

pomenska primerjava posameznih vozlišč na Slikah 

105, 106 in 107, saj napeljuje na širšo in raznovrstnejšo 

metaforiko pomenov, posegajočo v globine pomenskega 

dojemanja v različnih jezikih. 

Zgodovinska preobrazba komunistične ortodoksne kûčanske 

zavesti v novo obliko mafijskega izkoriščanja proračuna 

Historic transformation of communist orthodoxical Kûčanian 

mind into a new form of mafia-like budget exploitation 

Historische Umformung des kommunistischen ortodoxen 

kûčanistischen Bewusstseins in die neue Form der mafiosen 

Budgetausbeutung 

Komunistična ortodoksnost 

Communist orthodox mentality 

Kommunistische Ortodoxie 

kûčanističen kûčanistic kûčanistisch 

oblastiželjen power-crazed machtbesessen 

mafijski mafia-like mafios 

ukazovalen commanding gebieterisch 

demagoški demagogical demagogisch 

ciničen cynical zynisch 

zarotniški conspirative verschwörerisch 

prevarantski deceptive betrügerisch


Neocommunist dissoluteness 

Communist orthodox mentality 

Historic transformationofcommunistorthodoxicalKûčanian mindintoanewformof mafia-likebudget exploitation 

Democratic free thinking 

unbridled • 

protector-like • 

communistic • 

neocommunistic • 

capitalistic • 

Antikûčanistic • 

free • 

unsubordinated • 

human-friendly • 

free-thinking • 

disloyal • 

truthful • 

revengeful • 

well-intending • 

insiduous • 

public • 

honest • 

• unscrupulous 

• tycoon-like 

enterprising • • conscientious 

• forgiving 

• deceptive 

• loyal 

• conspirative 

• cynical 

• virtuous 

• demagogical 

• commanding 

• mafia-like 

• power-crazed 

• K û č a n i s t i c 

• social 

• newdemocratic 

• anticommunistic 

• philanthropistic 

A more consistent democratic engagement 


Slika 106: Kûčanism is the political and the state-mafia successor of 

communism, and Kûčan is the former party secretary and the present 

godfather of the new state-organized mafia. The former anticommunism 

is formed correspondingly to the new circumstances as a counterpart 

of the occurring situation as the antikûčanism. 

Neokomunistična razpuščenost 

Neocommunist dissoluteness 

Neokommunistische Ausgelassenheit


tajkunski tycoon-like taikunisch 

brezvesten unscrupulous gewissenlos 

zahrbten insiduous hinterlistig 

maščevalen revengeful rachsüchtig 

nezvest disloyal untreu 

razbrzdan unbridled zügellos 

pokroviteljski protector-like gönnerhaft 

komunističen communistic kommunistisch 

neokomunističen neocommunistic neokommunistisch 

kapitalističen capitalistic kapitalistisch 

Demokratična svobodomiselnost 

Democratic free thinking 

Demokratischer Freisinn 

antikûčanističen Antikûčanistic antikûčanistisch 

svoboden free frei 

nepodrejen unsubordinated nichtuntergeordnet 

človečen human-friendly menschlich 

svobodomiseln free-thinking freisinnig 

resnicoljuben truthful wahrheitsliebend 

dobronameren well-intending gutmütig 

pošten honest ehrlich 

Doslednejša demokratična zavezanost 

A more consistent democratic engagement 

Konsequenteres demokratisches Pflichtbewusstsein 

javen public öffentlich 

podjeten enterprising unternehmend 

vesten conscientious gewissenhaft 

spravljiv forgiving versöhnlich


Bewusstseinsin dieneueFormdermafiosenBudgetausbeutung 

Neokommunistische Ausgelassenheit 

Demokratischer Freisinn 

zügellos • 

gönnerhaft • 

kommunistisch • 

neokommunistisch • 

kapitalistisch • 

antikûčanistisch • 

frei • 

nichtuntergeordnet • 

menschlich • 

freisinnig • 

untreu • 

rachsüchtig • 

gutmütig • 

wahrheitsliebend • 

hinterlistig • 

öffentlich • 

ehrlich • 

• gewissenlos 

Historische Umformungdes kommunistischenortodoxenkûčanistischen 

• taikunisch 

unternehmend • • gewissenhaft 

• betrügerisch 

• treu 

• versöhnlich 

• verschwörerisch 

• zynisch 

Kommunistische Orthodoxie 

• demagogisch 

• tugendhaft 

• gebieterisch 

• mafios 

• machtbesessen 

• kûčanistisch 

• sozial 

• neudemokratisch 

• antikommunistisch 

• menschenfreundlich 

Konsequenteres demokratischesPflichtbewusstsein 


Slika 107: Der Kûčanismus ist der neue politische und staatsmafioze 

Nachfolger des Kommunismus, und Kûčan als ehemaliger Parteisekretär 

wird der Gevatter der staatlich orginisierter Mafia. Der einstige 

Antikommunismus gestaltet sich den neuen Vrhältnissen entsprechend 

als der Gegenteil der antretenden Situation als der Antikûčanismus. 

zvest loyal treu 

kreposten virtuous tugendhaft 

človekoljuben philanthropistic menschenfreundlich


antikomunističen anticommunistic antikommunistisch 

novodemokratičen newdemocratic neudemokratisch 

socialen social sozial 

23.50 Norost kot individualno prepričanje 

in normalnost kot politični koncept 

Norost kot individualno prepričanje in normalnost kot 

politični koncept sta pojma v ljudskem razumevanju pomenov. 

Prvi stigmatizira, drugi zadovoljuje ljudsko zavest. 

Vendar sta norost in normalnost le dva pomensko različna, 

tudi nasprotujoča si koncepta, izražena jezikovno, 

klinično raziskovana. Brez dovolj razvite zavesti namreč 

stanja norosti in stanja normalnosti ni. Jezik je za opredelitev 

obeh nujen, njuna jezikovna izražava je temelj v 

psiholoških raziskavah. Klinične podobe obeh so možganske 

ob znatni in bistveni podpori fizikalne in računalniške 

tehnologije. Klinično pa je domala nemogoče preučevati 

organizacijo zavesti v spletu živčnih celic, le toliko v kolikor 

se ta odraža v vidnih fizikalnih pojavih oz. učinkih. 

Norost se sodobno utemeljuje kot motnja razpoloženja, 

kot stanje neobičajnega razpoloženja, ki moti, vznemirja, 

zavrača t. i. normalno razpoloženje. To stanje 

se tako smatra kot abnormalno, moteče zaradi svoje izrednosti, 

neobičajnosti, duhovitosti ali ustvarjalnosti, ko postaja 

vsled tega pozornost vzbujajoče s stališča normalnosti. 

Zanimiva postaja s tem primerjava norosti in normalnosti 

v okviru dovolj obsežnega polnega grafa oz. seznama 

poimenovanih entitet. Informacijska primerjava pomenov 

entitet se naslanja na štiri jezike, aktualne za slovensko


okolje: slovenski, angleški, nemški in ruski jezik. Večjezičnost 

prinese tudi več pomenskosti nečesa, kar je bilo 

poimenovano npr. v slovenščini. Vselej se tu odkriva 

neko širše pomensko ozadje, ki vpliva tudi na razumevanje 

poimenovanega v določenem etničnem jeziku. To raznolikost 

demonstrira nazorno tudi naslednja tabela: 

Norost kot ljudsko 

prepričanje 

Madness as a people’s 

persuasion 

Narrheit als Volksüberzeugung 

Bezumie kak narodnoe 

verovanie 

Normalnost kot 

ljudska podoba 

Normality as a 

people’s image 

Normalheit als Volksanschein 

Normalьnost kak 

narodny obraz 

1. Norost Normalnost 

Madness Normality 

Narrheit Normalheit 

Bezumie Normalьnostь 

2. Ustvarjalnost Rutiniranost 

Creativity Routinising 

Schaffenskraft Routiniertheit 

Kreativnostь Shematizm 

3. Izvirnost Posnemovalnost 

Originality Epigonism 

Ursprünglichkeit Nachahmung 

Originalьnostь Imitaci 

4. Genialnost Povprečnost 

Geniality Averageness 

Genialität Durchschittlichkeit 

Genialьnostь Posredstvennostь


5. Odmaknjenost Družabnost 

Deviation Sociableness 

Abgestelltheit Geselligkeit 

Udalennostь Obwitelьnostь 

6. Zbranost Raztresenost 

Concentration Inattentiveness 

Konzentration Durcheinanderheit 

Koncentraci Otsustvie 

7. Intuitivnost Priročnost 

Intuitiveness Handiness 

Intuition Verfügbarkeit 

Intuici Udobstvo 

8. Poslanost Vrženost 

Missionness Thrownness 

Missionsheit Geworfenheit 

Missi Broxennostь 

9. Onkrajnost Tuzemskost 

Beyondness Nativeness 

Jenseitsheit Heimischkeit 

Transcendentnostь Tuzemnostь 

10. Radodarnost Pohlepnost 

Generousness Greediness 

Freigibigkeit Gierigkeit 

Wedrostь Жadnostь 

11. Abstraktnost Pragmatičnost 

Abstractedness Pragmaticism 

Abstraktheit Pragmatismus 

Abstraktnostь Pragmatiqnostь 

12. Samoaktualiziranost Nemotiviranost 

Self-actualisation Unmotivatedness 

Selbstaktualisiertheit Nichtmotiviertheit


Samoaktualiziranostь Bezmotivirawostь 

13. Kritičnost Prilagodljivost 

Criticalness Adaptiveness 

Kritikfähigkeit Anpassungsfähigkeit 

Kritiqeskostь Prisposoblenostь 

14. Spoznavnost Doktriniranost 

Cognitivity Doctrinarism 

Erkennbarkeit Doktrinarismus 

Spoznavatelьnostь Doktrinrskostь 

15. Motiviranost Interesiranost 

Motivatedness Interestedness 

Motiviertheit Interessiertheit 

Motivirovawostь Interessirawostь 

16. Intelektualnost Inteligenčnost 

Intellectualness Intelligentness 

Intellektuellheit Intelligentheit 

Intellektualьnostь Intelligentnostь 

17. Samozavestnost Negotovost 

Self-consciousness Uncertainty 

Selbstbewusstheit Ungewissheit 

Samosoznatelьnostь Neuverennostь 

18. Zavedajočost Zmešanost 

Awareness Bewilderment 

Bewusstheit Verwirrung 

Soznatelьnostь Zamexatelьnostь 

19. Neodvisnost Podrejenost 

Independency Subordination 

Unabhängigkeit Unterordnung 

Nezavisimostь Podqinnnostь 

20. Strategijskost Sprotnost 

Strategy-likeness Instantaneousness


Strategieartigkeit Augenblicklichkeit 

Strategiqnostь Momentalьnostь 

21. Tankovestnost Oportunističnost 

Scrupulosity Opportunism 

Gewissenhaftigkeit Opportunismus 

Skrupulznostь Oportunizm 

22. Duhovnost Materialističnost 

Spirituality Materialism 

Geistlichkeit Materialismus 

Duhovnostь Materialistiqnostь 

23. Intencionalnost Anarhičnost 

Intentionality Anarchism 

Intentionalität Anarchismus 

Intencionalьnostь Anarhiqnostь 

24. Natančnost Približnost 

Exactness Approximnation 

Genauigkeit Beiläufigkei 

Toqnostь Pribliжnnostь 

25. Kibernetičnost Znanstvenost 

Cyberneticalness Scientificalness 

Kybernetisierung Forschung 

Kibernetiqnostь Nauqnostь 

26. Raziskovalnost Navrženost 

Researchableness Thrownness 

Forschung Geworfenheit 

Issledovanie Bruxennostь 

27. Preglednost Zamegljenost 

Lucidity Haziness 

Übersichtlichkeit Vernebelung 

Obozrimostь Tumannostь 

28. Svobodnost Organiziranost


Freedom Organisableness 

Freiheit Organisiertheit 

Svoboda Organizovannostь 

29. Obvladanost Psihotičnost 

Menageability Psychoticness 

Beherrschbarkeit Psychosenheit 

Ovladenie Psihoznostь 

30. Sposobnost Nesposobnost 

Ability Inability 

Fähigkeit Unfähigkeit 

Sposobnostь Nesposobnostь 

31. Pokončnost Upogljivost 

Uprightness Flexibility 

Aufrechtheit Biegsamkeit 

Prmostь Gipkostь 

32. Nepodkupljivost Koruptivnost 

Incorruptibility Corruptness 

Unbestechlichkeit Korruptionsartigkeit 

Nepodkupnostь Korupcionnostь 

33. Pogumnost Prestrašenost 

Braveness Scarredness 

Tapferkeit Erschrockenheit 

Hrabrostь Ispugannostь 

34. Karakternost Zgubljenost 

Characterfulness Lostness 

Charakterfestigkeit Verlorenheit 

Harakternostь Poternnostь 

35. Pričevalskost Zamolčanost 

Testimonialness Concealment 

Zeugenschaft Veschwiegenheit 

Svidetelьstvo Umolqanie


36. Človečnost Hudodelnost 

Humanity Criminality 

Menschlichkeit Verbrecherischkeit 

Qeloveqnostь Prestuplenie 

37. Pravičnost Krivičnost 

Justiciability Unjustness 

Gerechtigkeit Ungerechtigkeit 

Spravedlivostь Nespravedlivostь 

38. Vrednostnost Cenenost 

Valuedness Cheapness 

Wertigkeit Billigkeit 

Stoimostь Dexevizna 

39. Objektivnost Predsodkovnost 

Objectivity Predjudicialness 

Objektivität Eingenommenheit 

Obъektivnostь Predubeжdenie 

40. Načrtnost Naključnost 

Designedness Chance 

Planmäßigkeit Zufälligkeit 

Planirovanie Haotiqnostь 

41. Pozornost Vseenost 

Attention Indifference 

Aufmersamkeit Gleichgültigkeit 

Vnimanie Bezrazliqie 

42. Resnost Lahkomiselnost 

Seriousness Frivolity 

Ernsthaftigkeit Leichtsinnigkeit 

Serьznostь Legkomyslie 

43. Razvojnost Zaostalost 

Development Backwardness 

Entwicklungsfähigkeit Rückständigkeit


Razvitie Otstalostь 

44. Tveganost Gotovost 

Riskiness Certainty 

Riskantheit Sicherheit 

Riskovannostь Opredelennostь 

45. Samostojnost Odvisnost 

Selfgovernment Dependence 

Selbstständigheit Abhängigheit 

Samostotelьnostь Zavisimostь 

46. Konzervativnost Anarholiberalnost 

Conservativism Anarholiberalism 

Konzervativismus Anarholiberalismus 

Konzervativizm Anarholiberalizm 

S samostalniškimi indikatorji opisano norost v prvem 

stolpcu tabele torej ne velja kar tako ocenjevati slabšalno 

ali celo podcenjevalno in zaničevalno, prej bi si to zaslužila 

opisana normalnost v drugem stolpcu, ki se dostikrat 

zgublja v predsodkovnosti in oportunizmu povprečnega, 

neustvarjalnega družbenega okolja. Filozofske, psihološke 

in družboslovne raziskave bi se tako morale posvečati tudi 

opisani dilemi, saj nekatere lastnosti norosti sčasoma postajajo 

normalne in na vrednotnem obzorju sprejemljive in 

celo nujne. 

Pristni, pravoverni levičar presoja Konzervativnost kot 

nekaj spornega, saj zanj ni napredna, je nazadnjaška in nerazvojna 

in tako v ljudskem žargonu nekaj norega. Vendar 

spada po današnjih izkušnjah sodeč prav socialna demokracija 

v drugi stolpec tabele. Še nazornejša je npr. primerjava 

med delom in obnašanjem tržaškega pisatelja Borisa 

Pahorja in slovenskim premierjem Borutom Pahorjem


(l. 2010): prvi se zgleduje po prvem stolpcu, drugi pa po 

drugem stolpcu tabele. Tudi norost ni več to, kar je bila še 

včeraj, ko prehaja v normalnost. 

Zanimivo je tudi, kako se lastnostni samostalniški indikatorji 

oblikujejo v posameznih jezikih. V smislu prikazane 

razpredelnice imamo tole situacijo končnih obrazil za 

posamezna jezike: 

A. Slovenski jezik 

Možna obrazila osnovne oblike -ost bi bila: 

-bost, -čost, -dost, -gost, -host, -kost, -lost, -most, 

-nost, -post, -rost, -tost, -vost, -žost 

B. English language 

Possible formative syllables are: 

-cy, -dom, -ism, -ing, -ment, -ness, -tion, -ty 

C. Deutsche Sprache 

Mögliche Endsilben sind: 

-heit, -keit, -ismus, -tät, -ung 

D. Russki zyk 

Vozmoжnie okonqani : 

-nostь, -ie, -izm, -stvo, -i 

23.51 Žižekizem 

Žižekizem opisuje pomenske medalje v obliki polnih grafov 

v štirih jezikih (glej naslednje Meditacije oz. po vrsti 

Slike 108, 109, 110, 111), ki pripadajo svetovno razvpitemu 

nauku, poimenovanem po Slavoju Žižku. Šele 

globinska pomenska informacijska raziskava fenomenov


Razpoloˇzenjska dejanskost inzaigranost 

Značilna poklicna pomenskaintencionalnost ˇ Ziˇ zkove informacijske zavesti 

Gostobeseden • 

Antifilozofijski • 

Komentatorski • 

Robat • 

Teatraličen • 

Nenavaden • 

Priseben • 

Skrajenosten • 

Pretiravajoč • 

Razvnet • 

Vulgaren • 

Samotarski • 

Marksističen • 

Inovatorski • 

• Epigonističen 

• Dekonstruktivističen 

• Citatomanski 

• Avantgardističen 

• Postmodernističen 

• Heglovski 

• Lacanovski 

• Analizatorski 

Pomensko-informacijskaindikativnost zavesti Slavoja ˇ Ziˇ zka 

Prestiˇzen • 

Hrupen • 

Razvpitosten • 

• Eklekticističen 

Vsakdanjski • • Slavoljuben 

• Čudaˇski 

• Histeričen 

• Maničen 

• Obsesiven 

• ˇZiˇzekizen 

• Zmeden 

• Vzburjen 

• Avtističen 

Psihotična poklicna deformiranost 

c○Anton P. ˇZeleznikar, 1. november 2010 

Slika 108: Žižekizem se v dokajšnji pomenski polnosti pokaže prav 

v polnem informacijskem grafu z nekaterimi njegovimi indikatorskimi 

komponentami (vozlišči). 

lahko pokaže bistvene značilnosti nauka, njegove navadno 

dokaj skrite komponente. 

Slika 108 kaže bogato izbiro pomenskih indikatorjev 

žižekizma, ki odražajo del pomenskega bistva te filozofije. 

Krožnost in medsebojna prepletenost tega nauka se pokaže 

v treh podnaslovih slike, kot so Značilna poklicna pomen-


ska intencionalnost Žižkove informacijske zavesti, Razpoloženjska 

dejanskost in zaigranost ter Psihotična poklicna 

deformiranost. Dvojnost, ki je tu razvidna, je filozofsko 

vsebinska na eni ter avtopsihiatrijska (poklicna deformiranost) 

na drugi strani. Prav to pa nareja Žižkovo filozofijo 

zelo posebno, tudi nesprejemljivo za regularno filozofijo 

kot sholastično disciplino. Ta posebnost bi se še jasneje 

pokazala s postavitvijo slovarja ali tezavra te filozofije, iz 

katerega bi bili razvidni prav posebni psihiatrični termini, 

kot jih je uvedel že Lacan, npr. le petit a ali štirje načini 

diskurza. Seveda lahko imajo lacanovske posebnosti neko 

raziskovalno težo, saj ponujajo možnost dodatnega raziskovanja 

ne le v patologiji zavesti. 

Slika 108 je hkrati napotilo tudi za nadaljnjo pomensko 

členitev nauka, ki bi pokazala še vrsto drugih poti k 

razumevanju obravnavanega fenomena. Prvi odsek slike 

prikazuje indikatorje pod naslovom Značilna poklicna pomenska 

intencionalnost Žižkove informacijske zavesti. Kaj 

so tedaj glavni, prevladujoči indikatorji te filozofske usmerjenosti? 

Vse, kar je Žižekizno, je takole počez tudi Analizatorsko, 

Lacanovsko, Heglovsko, pa Postmodernistično, 

Avantgardistično, Citatomansko, potem pa še Dekonstruktivistično, 

Eklekticistično, Epigonistično, vendar tudi Inovatorsko, 

tradicionalno in osebno zgodovinsko pa še Marksistično, 

Gostobesedno, Antifilozofijsko, v medijsko populacijskem 

smislu pa seveda Komentatorsko. 

V drugem segmentu grafa, naslovljenem Razpoloženjska 

dejanskost in zaigranost, se nahajajo pomenske komponente, 

poimenovane kot: Robat pomeni brezobzirnost v 

govoru, tudi nekakšno posiljenost z uveljavljanjem oseb-


nega prepričanja za vsako ceno; Teatraličen je sam nastop 

in govorna scena v smislu diskurza s stališča gospodarja; 

Nenavaden računa z neobičajnim vtisom z uporabo 

neprepričljive naravnanosti; Priseben se zanaša na iznajdljivost 

in improvizacijo v vsakem položaju neglede na argumentiranost; 

Skrajenosten se načrtno podaja v ekstremne 

interpretacije, da tako vzbuja pozornost in privlačnost 

pri določenem delu svoje publike, ki je polna pričakovanj 

čudežnosti filozofije; Pretiravajoč se zanaša prav 

na privlačnost, ki se v diskurzu potencira in ostaja tako 

neodgovorjena; Razvnet je tako monolog, dialog in sociolog 

diskurza v žižekizmu, da se s tem ohranja napetost 

v diskurzih; Vulgaren spada v kategorijo všečnosti pa tudi 

brezobzirnosti do veljavnosti obstoječih filozofskih izhodišč 

in s tem postavljanju žižekizma v poseben položaj na 

filozofskem trgu; Samotarski je potreba in poslanstvo, ki 

naj bi zagotavljali izvirnost v posebnem smislu; Prestižen 

si pripisuje ugled, veljavo, zlasti glede na moč in uspešnost 

le v določenih družbenih kontekstih; Razvpitosten pomeni 

si upati izreči, povedati zlasti kaj neugodnega in neprijetnega 

in v tem smislu vzpostavljati filozofsko popularnost 

v javnosti; Hrupen je način komuniciranja z glasnim in 

gestkulirajočim nastopanjem in govorjenjem, seveda tudi 

s pretiravanjem; Vsakdanjski se sklicuje na svojo filozofijo 

kot branje za vsakogar, obravnavajoč vsakdanje in celo 

banalne primere, ki naj bi tako vstopili v območje vredne 

filozofske obravnave, pomeni določeno vulgarizacijo filozofije 

na vsakdanjost; Slavoljuben ni le sklic na Slavoja, je 

tudi nagnjenost v slavnost oz. glorijo 54 , ki izhaja iz same 

54 Tudi v smislu Gloria in Excelsis Deo kot oblika novolevičarskega


tradicije lacanizma v Franciji. 

Tretji segment grafa, imenovan Psihotična poklicna deformiranost, 

navaja komponente, in sicer: Čudaški predstavlja 

po nazorih, navadah ločenost od okolja in zaprtost 

vase, tudi svojsko zagrizenost; Histeričen je lahko po naravi 

pristen, lahko pa tudi zaigran, nastopaško deformiran; 

Obsesiven se ravna po tem, kar določeno filozofijo ne le 

miselno temveč tudi čustveno preveč prevzema, jo obvladuje, 

npr. lacanovska terminologija, prepredena s heglovsko 

logiko; Maničen je mišljen vedenjsko in nastopaško 

pretiravajoč, morda pa tudi že zapadajoč v določeno patološko 

stanje; Avtističen je dostikrat metafora za genialen 

v posebnem, čudaškem smislu, kar je umetniško sprejemljivo, 

znanstveno pa nikakor ne; Vzburjevalen z namenom 

povzročanja potrebne pozornosti oz. reakcije na 

to, kar žižekizem presenetljivega in spornega izpoveduje; 

Zmeden v govoru, dokazovanju izgovorjenega, sklicevanju 

na vse mogoče, tudi kontroverzne vire v danem kontekstu, 

improviziranju in sprotnemu izmišljevanju. 

Trije segmenti na Sliki 108 končno sklenejo krog, poimenovan 

Pomensko-informacijska indikativnost zavesti 

Slavoja Žižka in oblikujejo tako značilno medaljo indikatorjev 

v sistemu pridevnikov Žižekizen. 

Filozofija, kot je žižekizem ali katera druga, je naposled 

le produkt individualne zavesti v interakciji z zunanjimi, 

dogajajočimi se in obstoječimi filozofijami, življenjskimi 

vplivi in izkušnjami. Analiza določene filozofije tako 

ne more zanemariti stanja zavesti njenega stvaritelja; to 

stanje pa seveda ni zgolj psihološko, kot bi lahko sklepala 

razsvetljenja.


psihološka doktrina, temveč širše, zajemajoče celovito aktualno 

pomensko območje, ki to stanje tangira. Najširša ali 

najpopolnejša analiza je tako mogoča le v informacijsko 55 

pomenskem smislu, ki je v svojem okviru zavesten. Konceptualne 

podrobnosti tega fenomena so orisane v članku 

[34]. 

23.52 Zizekism 

Zizekism (originally Žižekism) describes the meaning 

medals in the form of complete graphs, in four languages 

(see the corresponding Meditations and Figs. 108, 109, 

110, 111). Only a deep meaning informational research of 

phenomena can show the substantial characteristic of the 

doctrine, its usually rather hidden components. 

Fig. 109 shows a rich choice of meaning indicators belonging 

to Zizekism reflecting a part of the meaning substance 

of this philosophy. Circularity and mutual perplexities 

of this doctrine are shown by three subtitles of the figure, 

being Typical professional meaning intentionality of 

Zizek’s informational consciousness, Mood actuality and 

its putting on airs and Psychotic professional deformation. 

The duality being evident is philosophically contentious 

on one side and autopsychiatric (professionally deformative) 

on the other. Just that makes Zizek’s philosophy very 

special, also unacceptable within the regular philosophy as 

a scholastic discipline. This particularity could be explicitly 

shown by setting down a dictionary or thesaurus of 

55 Informacijsko se namreč še vedno ogleduje naokoli v možno ali 

potencialno pomensko.


Antiphilosophical • 

Specific professional meaning of intentionality within ˇ Ziˇ zek’s informational consciousness 

Columnistic • 

Harsh • 

Theatricalizing • 

Uncommon • 

Indicators of professional meaning-informational consciousness belonging to Slavoj ˇZiˇzek 

Quick-witted • 

Mood actuality and its putting on airs 

Extreme • 

Outrageous • 

Inflamed • 

Vulgarizing • 

Talkative • 

Reclusive • 

Marxist • 

Prestigious • 

Innovational • 

Tumultuous • 

Disreputable • 

• Epigonous 

• Eclecticistic 

Everyday • • Fame-loving 

• Eccentric 

• Deconstructivist 

• Manic-citational 

• Hysterical 

• Avantgarde 

• Postmodernistic 

• Hegelian 

• Manic 

• Obsessive 

• Lacanian 

• Psychoanalytical 

• ˇZiˇzekish 

• Bewildered 

• Exited 

• Autistic 

Psychotic professional deformation 

c○Anton P. ˇZeleznikar, November 2, 2010 

Slika 109: Žižekism shows its meaning completeness just within 

the complete informational graph together with some of its indicator 

components (nodes). 

the philosophy, from which the special psychiatric termini 

could be recognized and understood, as being introduced 

already by Lacan, e.g., le petit a or four kinds of discourse. 

Certainly, the Lacanian particularities can have a research 

weight offering a possibility of additional investigation not 

only in the framework of mind pathology.


Fig. 109 is also a reference for a further semantic breakdown 

of the doctrine, which will show a number of other 

routes to the understanding of the phenomenon. The first 

section of the image shows the indicators under the heading 

Characteristic professional meaning intentionality 

within Žižek’s informational consciousness. Which are 

then the main, predominant indicators of this philosophical 

orientation? All being Žižekish, is like this transversely 

Psychoanalytical, Lacanian, Hegelian, also Postmodernistic, 

Avantgarde, Manic-citational, then also still Deconstructivist, 

Eclecticistic, Epigonous, however also Innovational 

and traditionally, individually historically also Marxist, 

Talkative, Antiphilosophical in a media populist sense being 

certainly Columnistic. 

The second section of the graph, addressed Mood actuality 

and its putting on airs, the meaning components 

appear as: Harsh means the recklessness in speech, also a 

ravishment with bringing forward of individual beliefs in 

all respects; Theatricalizing is the beginning on the speech 

scene in the sense of discourse by the master; Uncommon 

reckons with unusual impression using unconvincing 

adjusting; Quick-witted relies on inventiveness and 

improvisation in any situation irrespective of argumentation; 

Extreme fits deliberately the extreme interpretations, 

awakening the attention and attraction of a certain part of 

the public, being full of expectations resting in miraculousness 

of the philosophy; Outrageous relies on attraction 

being strengthened in the discourse and remaining unanswered 

in this respect; Inflamed represents a monologue, 

dialog and sociologese of the Žižekish discourse, preser-


ving the fictitious or factual tension; Vulgarizing belongs 

to the category of favour and also recklessness to the validity 

of existing philosophical doctrines and, by this, setting 

Žižekism in a particular situation on the philosophical market; 

Reclusive is a need and mission, which should guarantee 

the creativity in a special sense; Prestigious ascribes 

authority, value, especially in power and success merely in 

certain social context; Disreputable means to be able speaking, 

telling especially something inconvenient and disagreeable, 

on this way re-establishing the philosophical popularity 

in public; Tumultuous is a way of communication 

with a noisy and gesticulating performance and speech, of 

course using also exaggeration; Everyday calls the own 

philosophy as a reading for everyone, treating everyday 

and even banal cases with the aim to enter in the area of 

worth philosophical context; it means a certain vulgarisation 

of philosophy projected onto everydayness; Fameloving 

is not only a reference to fame (Slavoj), is also an 

inclination to the love of glory, as a consequence of Lacanian 

tradition in France. 

The third section in Fig. 109, named Psychotic professional 

deformation, lists the following components: Eccentric 

represents separation from the environment and the 

closeness in self by opinions, habits and also characteristic 

fanaticism; Hysterical can be authentic by the nature, 

but can be also loser in playing, deformed in a fashionably 

swindling way; Obsessive is guided by that what touches 

too much not only the thinking but also the emotional 

in a philosophical approach, masters it, e.g. by Lacanian 

terminology, spinning over by Hegelian logic; Manic is


meant to be behaviorally and in a performing way exaggerated, 

maybe also already falling in a certain pathological 

state; Autistic is often a metaphor for being full of genius 

in a particular, eccentric sense, what could be artistically 

acceptable but in no way scientifically; Exited with the aim 

of producing the needed attention or reaction to that what 

Žižekism is saying in a provoking, surprising and disputed 

way; Bewildered in speech, proof of the spoken, in calling 

all possible, also controversial sources in a given context, 

in improvisation and imagination in real-time. 

Three sections in Fig. 109 definitely close the circle 

named Indicators of professional meaning-informational 

consciousness belonging to Slavoj Žižek and form, in this 

way, the indicator medal in the adjective system called Žižekish. 

The philosophy, as Zizekism or any other philosophy, 

is lastly a product of an individual consciousness being 

in interaction with external, just happening and existing 

philosophies, together with life impacts and experiences. 

Thus, the analysis of a given philosophy cannot neglect 

the state of consciousness of its producer; but this state 

isn’t only psychological as a psychological doctrine could 

infer; it’s broader, embracing the wholeness of the actual 

area of meaning concerning the state. The most extensive 

or the most complete analysis is being possible in an informationally 

56 meaningful sense, which in its framework is 

conscious. Conceptual details of this phenomenon are presented 

in [34], entitled The informational, the meaningful, 

56 For, the informational always looks around into the possible or 

potential meaning.


the conscious. 

23.53 Žižekismus 

Zizekismus (originell Žižekismus) beschreibt die Bedeutungsmedaillen 

in der Form von kompletten Graphen, in 

vier Sprachen (siehe die entsprechenden Meditationen mit 

Bilder 108, 109, 110, 111), die zu der weltbekannten Lehre 

von Slavoj Žižek gehören. Erst eine vertiefte informationelle 

Bedeutungsuntersuchung kann die wesentliche 

Charakteristiken der Lehre zeigen, ihre gewöhnlich bedeutend 

verborgene Komponenten. 

Bild 110 zeigt eine reiche Auswahl der Bedeutungsindikatoren 

des Žižekismus, die einen Teil des Bedeutungswesens 

dieser Philosophie reflektieren. Die Kreisförmigkeit 

und gegenseitige Verflechtung der Lehre zeigen sich in 

drei Untertiteln des Bildes, und zwar in Typische berufliche 

Bedeutungsintenzionalität des žižekschen informatiionellen 

Bewusstseins, Tatsächlicher und aufgespielter 

Gemütszustand und Psychotische Berufsdeformation. Die 

Zweiheit, die hier ersichtlich wird, ist philosophisch inhaltlich 

auf einer Seite und autopsychiatrisch (professionell 

deformiert) auf der anderen. Gerade das aber macht 

die žižeksche Philosophie sehr eigentümlich, auch unannehmbar 

für die reguläre Philosophie im Sinne einer scholastischen 

Disziplin. Diese Merkwürdigkeit würde sich 

noch klarer sehen lassen mit der Aufstellung eines Wörterbuches 

oder Thesaurus für diese Philosophie, aus welchen 

die recht eigene psychiatrische Termini zu sehen würden, 

als sie von Lacan eingeführt waren, z. B. le petit a oder die 

vier Arten des Diskursus. Freilich können die lacanschen


Sprechsüchtig • 

Antiphilosophisch • 

Typische berufliche Bedeutungsintenzionalität des ˇ ziˇ zekschen informationellen Bewusstseins 

Kommentierend • 

Schroff • 

Theatralisch • 

Ungewöhnlich • 

Tatsächlicher und aufgespielter Gemütszustand 

Schlagfertig • 

Extremistisch • 

Marxistisch • 

Innovatorisch • 

• Dekonstruktivistisch 

• Zitierungsmanisch 

• Avantgardistisch 

• Postmodern 

• Hegelsch 

• Lacansch 

• Analytisch 

Indikatoren des bedeutungs-informationellen BewusstseinsvonSlavojˇ Ziˇ zek 

Übertreibend • 

Aufgeregt • 

Vulgär • 

Alleinig • 

Prestigeartig • 

Lärmend • 

Verrufen • 

• Epigonal 

• Eklektisch 

Alltäglich • • Ehrgeizig 

• Absonderlich 

• Histerisch 

• Manisch 

• Besessen 

• ˇZiˇzeksch 

• Verwirrt 

• Aufgerregt 

• Autistisch 

Psychotische Berufsdeformation 

c○Anton P. ˇZeleznikar, 5. November 2010 

Slika 110: Žižekismus zeigt seine Bedeutungsvollkommenheit gerade 

mit dem vollkommenen informationellen Graph, zusammen mit 

einigen seinen Indikatorkomponenten (Knoten). 

Eigentümlichkeiten auch einen bestimmten Forschungsgewicht 

haben, denn sie bieten doch die Möglichkeit des Forschungszusatzes 

nicht nur in der Patologie des Bewusstseins 

an. 

Bild 110 ist zugleich eine Wegweisung für weitere Bedeutungsanalyse 

der Lehre, in welcher sich noch verschie-


dene Wege zum Verstehen des behandelten Phänomens 

zeigen. Der erste Abschnitt zeigt Indikatoren unter den 

Titel Typische berufliche Bedeutungsintenzionalität des žižekschen 

informationellen Bewusstseins. Was sind dann 

die wesentlichen, vorherrschenden Indikatoren dieser philosophischen 

Orietierung? Alles, was Žižeksch ist, ist solcheart 

im Durchschnitt auch Analytisch, Lacansch, Hegelsch, 

aber auch Postmodern, Avantgardistisch, Zitierungsmanisch, 

und dann noch Dekonstruktivistisch, Eklektisch, 

Epigonal, dennoch zugleich Innovatorisch, traditionell 

und persönlich historisch auch Marxistisch, 

Sprechsüchtig, Antiphilosophisch, in Medienbearbeitung 

aber populistisch Kommentierend. 

Im zweiten Graphenabschnitt, Tatsächlicher und aufgespielter 

Gemütszustand benannt, befinden sich benannte 

Komponenten, und zwar: Schroff bedeutet Rücksichtlosigkeit 

in der Rede, auch eine Art der Affektiertheit mit 

dem Geltendmachen von persönlicher Überzeugung für jeden 

Preis; Theatralisch ist allein das Auftreten und die Redeszene 

im Sinne von Diskurs, vom Standpunkt des Beherrschers 

(Lacanismus); Ungewöhnlich rechnet mit ungewöhnlichen 

Eindruck, mit der Anwendung von unüberzeugenden 

Stellungsnahme; Schlagfertig vertraut der Findigkeit 

und Improvisation in jeder Situation, unabhängig 

von Argumentation; Extremistisch strebt plannmässig zur 

extremen Interpretationen, mit der Absicht Aufmersamkeit 

und Anziehungskraft beim gewissen Teil des Publikum 

zu erwecken, wenn dieses voll von Erwartungen der 

Wundersamkeit der Philosophie ist; Übertreibend verlässt 

sich gerade auf Anziehungskraft, die im Diskurs potenziert


wird und bleibt damit unbeantwortet; Aufgeregt ist im Žižekismus 

sowohl Monolog, Dialog als Soziolog, erhaltend 

die Spannung in Diskursen; Vulgär gehört in die Kategorie 

des Gefallens aber auch Rücksichtlosigkeit in Beziehung 

zur Gültigkeit der bestehenden philosophischen Prinzipien 

und damit zum Stellen des Žižekismus in besondere Lage 

auf dem Philosophienmarkt; Alleinig ist Bedarf und Mission, 

die Ursprünglichkeit in besonderen Sinn sichern sollten; 

Prestigeartig schreibt sich Ansehen, Geltung zu, besonders 

in Hinsicht auf die Macht und Erfolg nur in festgestzten 

Gesellschaftskontexten; Verrufen bedeutet sich 

trauen etwas Ungünstiges und Unfreundliches zu sagen, 

reden und im diesen Sinn philosophische Popularität öffentlich 

wiedereinsetzen; Lärmend ist die Art des Kommunizirens 

mit lauten und gestkulierenden Auftreten und Rederei, 

freilich auch mit Übertreiben; Alltäglich beruft sich auf 

eigene Philosophie als das Lesen für jedermann, behandelnd 

alltägliche und sogar banale Fälle, die in den Wirkungskreis 

einer würdigen philosphischen Abhandlung einsteigen 

sollten, bedeutet eigentlich bestimmtes Vulgarisieren 

der Philosophie, projektiert auf die Alltäglichkeit; Ehrgeizig 

ist nicht nur ein Aufruf zum Ruhm, eigentlich zur Gloria 

57 (slowenisch slava und dadurch Slavoj, der Zelebrierende), 

ist auch eine Neigung zur Ruhmbegierde, die aus 

der Tradition des Lacanismus als ein Phänomen in Frankreich 

hervorgeht. 

Der dritte Abschnitt des Graphen auf Bild 110, bennant 

mit Psychotische Berufsdeformation, gibt folgende Kom- 

57 Auch im Sinne Gloria in Excelsis Deo als neulinkserische 

Offenbarung.


ponenten an: Absonderlich stellt nach Weltanschaung, Gewohnheiten 

die Abgeschiedenkeit von Umgebung vor, 

auch eigentümliche Verbissenheit; Histerisch kann der Natur 

nach echt sein, kann aber auch aufgespielt, auftretend 

deformiert werden; Besessen richtet sich danach, was die 

bestimmte Philosophie nich nur gedänklich sondern auch 

emotionell zuviel hinreißt, beherrscht, z. B. lacansche Terminologie, 

die mit hegelscher Logik durchspinnt ist; Manisch 

ist gedacht benehmensartig und antretend übertreibend 

zu sein, vielleicht aber auch in den bestimmten pathologischen 

Zustand verfallen zu sein; Autistisch ist oft 

Metapher für genial in besonderen, absonderlichen Sinn, 

was künstlerisch annehbar ist, nichr aber wissenschaftlich; 

Aufgerregt mit der Absicht des Veursachens von nötiger 

Aufmerksamkeit bzw. Reaktion zu dem, was Žižekismus 

Überraschendes und Bestreitbares ausspricht; Verwirrt in 

Sprache, Beweisführung des Ausgesprochenen, Berufen 

auf alles Mögliche, auch auf kontroverse Quellen im gegebenem 

Kontext, im Improvisieren und jedesmaligen Ausdenken. 

Philosophie, die wie Žižekismus oder irgendwelche andere 

ist, ist zuletzt bloss ein Produkt des individuellen Bewusstseins 

in der Interaktion mit äußerlichen, geschehenden 

und exisistierenden Philosophien, Lebenseinflüssen 

und Erfahrungen. Die Analyse einer bestimmten Philosophie 

kann auf diese Weise den Zustand des Bewusstseins 

seinen Schöpfers nicht vernachlässigen; dieser Zustand ist 

aber freilich lediglich psychologisch, wie die psychologische 

Doktrin schließen könnte, sondern breiter, einfassend 

den umfassenden aktuellen Bedeutungsbereich, der diesen


Zustand tangiert. Die breiteste oder vollständigste Analyse 

ist somit lediglich im informationellen 58 bedeutungsvollen 

Sinn möglich, ist in seinem Rahmen bewusst. Konzeptuale 

Einzelheiten des Phänomens sind im Artikel [34] mit 

dem Titel Das Informationelle, das Bedeutungvolle, das 

Bewusste geschildert. 

23.54 Жiжekizm 

Жiжekizm opysivaet semantiqeskie medali v vide 

polnyh grafov na qetyre zykah (sm. predyduwie i 

eto Meditacii ili rdom Ris. 108, 109, 110, 111), 

prinadleжawih mirovo polьwis durno slavo 

doktriny, nazvano po Slavo Жiжeku. 

Tolьko podrobnoe sematiqeskoe informacionnoe isledovanie 

fenomenov moжet vyvitь suwestvennye 

ossobenosti uqeni, ego obyqno dostatoqno skrytnyh 

komponentov. 

Ris. 111 pokazyvaet bolьxoe raznoobrazie semantiqeskih 

pokazatele жiжekizma, kotore otraжat 

qastь semantiqesko suti зtoi filosofii. 

Okruglostь i vzaimnoe perepletenie etogo nauka 

pokazyvaets v trh podzagolovokah risunka, kak 

Tipiqna professionalьna znaqitelьna intencionalьnostь 

informacionnogo soznani Жiжeka, Nastroitelьna 

realnostь i igrivostь i Psihotiqeska 

professionalьna deformirovannostь. Dvostvenostь, 

qto vidno zdesь, estь filisofiqeska i so- 

58 Das Informationelle sichtet nähmich immer noch herum ins möglich 

oder potentiell Bedeutsame.


Nastroitelьna realьnostь 

Mnogoslovny • 

Antifilosofski • 

znaqitelьnaintencionalьnostь informacionnogo soznani Жiжeka 

Kommentatorski • 

Gruby • 

Teatralьny • 

Neobyqny • 

Nahodqivy • 

Зkstremistiqeski 

Preuveliqivawi 

Semantiqeskie informacionnye 

• 

• 

Strastny • 

Vulьgarny • 

Odinoqny • 

i igrivostь 

Marksistski • 

Prestiжny • 

Innovaciony • 

• 

Xumny • 

Populistiqeski 

• Зpigoniqeski 

ny 

Povsednevny • • Slavolbov- 

• Зklektiqeski 

• Dekonstruktivistiqeski 

• Citatomaniakalьny 

• Isteriqeski 

• Зkscentriqny 

• Avantgardistiqeski 

• Postmodernistiqeski 

• Oderжimy 

• Analitiqeski 

• Gegelьski 

• Lakanski 

• Жiжekski 

• Sputanny 

• Vozbuжdnny 

• Autistiqeski 

• Maniakalьny 

Tipiqna professionalьna 

deformirovannostь 

Psihotiqeska professionalьna 

indikatory soznani Slavo Жiжeka 

c○Anton P. Жeleznikar, 16 nobr 2010 g. 

Slika 111: Жiжekizm pokazyvaet svo polnostь znaqeni, 

imenno kak raz polnogo informacionnogo grafa, vmeste s ego 

indikatorskih komponentah (uzlah). 

derжatelьna s odno i avtopsihiatriqeska (professionalьny 

porok) s drugo storony. Зto immeno 

to, yto sdelaet filosofi Жiжeka oqim ossobeno, 

daжe nepriemlemo dl regulrno filosofii 

kak sholastiqesko discipliny. Зta ossobe-


nostь byla by ewe bolee sno prodemonstrirovana 

qerez ustanovko slovar ili tezaurusa, iz katorogo 

byli by pokazany oqimь specialьnye psihoanalitiqeskie 

terminy, kak uжe byli vvedeni Lakanom, 

naprimer le petit a ili qetyre vidy diskursa. 

Koneqno, ossobenosti Lakana legko imet kako-to 

issledovatelьski ves, poskolьku oni obespeqiva- 

t vozmoжnostь dl dopolnitelьnyh issledovani 

ne tolьko v patologii soznani. 

Ris. 111 budet takжe instrukci dl dalьnexego 

analizirovani znaqeni nauka, katorye pokazyvaet 

rd drugih marxrutov k ponimani etogo 

fenomena. V pervom razdele na risunke pokazani 

indikatory pod zagolovkom Tipiqna professionalьna 

znaqitelьna intencionalьnostь informacionnogo 

soznani Жiжeka. Kakie to osnovnye, dominirawye 

pokazateli зto filosofsko orientacii? 

Vse qto Жiжekskoe estь vot tak poperk toжe Lakanskoe, 

Gegelьskoe, Analitiqeskoe no i Postmodernistiqeskoe, 

Avantgardistiqeskoe, Citatomaniakalьnoe, 

potom ew Dekonstruktivistiqeskoe, Зklektiqeskoe, 

Зpigoniqeskoe, odnako toжe Innovacionoe, 

no v tradicionnoi i liqnoi istorii ew 

Marksisckoe, Mnogoslovnoe, Antifilozofskoe, i v 

kommunikativno populistkom smysle Kommentatorskoe. 

V hode vtoro qasti grafa, imenem Nastroitelьna 

realьnostь i igrivostь, semantiqeskie komponenty 

opsyvac kak: Gruby podrazumevaets 

kak besceremonnostь v reqie, toжe iznasipovanie


dl kaжdo ceni; Teatralьny estь pojavlenie i 

boltlivi scena v terminah diskursa i s toqki zreni 

mastera; Neobyqny sqitaet s neobyknovenym 

vpeqatleniem, s upotrebleniem neubeditelьnogo nastroeni; 

Nahodqivy zavisit ot izobretatelьnosti 

i improvizacii v lbo situacii, nezavisimo 

ot argumentacii; Зkstremistiqeski prodolжatьs 

namerenno v kranie interpretacie, qto by probuжdal 

vnimanie i privlekatelьnostь u opredelnno 

qasti svoei publiki, katora polna oжidanie 

otnositelьno qudotvornosti filosofii; Preuveliqivawi 

takжe opiraets na pritжenie, kotoroe 

usilivaec v diskurse i, takim obrazom, ostaets 

bez otveta; Strastny tak monolog, dialog i sociolog 

v diskurse жiжekizma, s tem ctoby podderжivatь 

naprжennostь v diskurse; Vulьgarny prinadleжaet 

kategorii udovolьstvi i toжe bezceremonnosti 

otnositelьno destvitelьnosti suwestvuwih 

filosofskih ishodnyh punktov i tak postavleni 

жihekizma v osoboe poloжenie na bazare filosofii; 

Odinoqny estь potrebnostь i missi, kotorie 

pustь by obespeqivali podlinnostь v osobom 

smsle; Prestiжny prinimaet vo vnimanie reputaci, 

avtoritet, osobenno s toqki zreni sili i 

effektivnosti tolьko v osobennom socialьnom kontekste; 

Populistiqeski znaqit osmelivatьs proiznositь, 

skazatь osobenno qto budet neblagopry- 

tnoe i nepritno i v зto svzi sozdatь filosofsku 

populrnostь v obwestve; Xumny estь 

sposob obweni s gromkim i жestikulirovawim


vystupleniem i govorom, koneqno toжe s preuveliqeniem; 

Povsednevny sazyvats na svoe filosofii 

kak qteniem dl kaжdogo, obsuzdawi povsednevnye 

i banalьnye primery, kotorye takжe dolжny 

vstupitь v oblasti dostonogo filosofskogo rassmotreni, 

podrazumevaet opredelennie filosofii 

kak vulgarizacii na povsednevnostь; Slavolbovny 

ne tolko sozyv na «Slavoja», estь takжe sklonnostь 

k slavi toqnee glorii 59 , proiжodwi tolьko 

iz tradicii lakanizma vo Francii. 

Treti segment grafa, imenem Psihotiqeska 

professionalьna deformirovannostь, privodit komponenty, 

imenno: Зkscentriqny predstavlet rasstavanie 

ot okruжeni otnositelьno toqki zreni, 

pryviqki i zakryti v seb, takжe svojuobraznu 

oжestoqnnostь; Isteriqeski v prirode moжet 

bytь podlinny, no takze moжet bytь vozproizveden, 

vystupawe deformirovany; Oderжimy rukovodstvuets 

tem, qto opredelenu filosofi ne 

tolьko intellektualьno no toжe emocionalьno slixko 

mnogo perenimaet, e ovladeet, naprimer kak 

terminologi Lakana, perepletawa s logiko Gegelь; 

Maniakalьny oznaqaet povedenqeskoe preuveliqenie 

po vnexnem vide, moжet bytь uжe v nekotoroe 

patologiqeskoe sostonie vypastwiь; Autistiqeski 

qasto metafora dl genialьnostь v 

specialьnom, durackom smysle, qto budet hudoжestvenno, 

no net nauqno priemlemym; Vozbuжdnny, 

59 Takжe v smysle Gloria in Excelsis Deo, зto destvuet kak forma 

prosvetleni levxi.


qtoby vyzvatь neobhodimoe vnimanie ili reakcii 

na to, qto жiжekizm udyvitelьnym i spornym ispoveduet; 

Sputanny v reqi, prodemonstrirovan 

vyraжennogo, ssylki na vs vozmoжnie, toжe spornye 

istoqniki v dannom kontekste, v improvizacii 

i tekuwem proizvedeni. 

Tri segmenty na Ris. 111 okonqatelьno zaverxat 

krug, imenem Semantiqeskie informacionnye 

indikatory soznani Slavo Жiжeka i formirut 

tak harakteristiqesku medal indikatorov v sistemi 

prilagatelьyh Жiжekski. 

Filosofi, kak жiжekizm ili lbo druga, nakonec 

tolьko produkt individualьnogo soznani vo 

vzaimodestvi s vnexnimi i sluqatьswimi filozofimi, 

vozdestvi жizni i opytami. Analiz 

opredelnnih filosofii ne moжet ignoririvatь 

soznani e sozdatel; зta situaci, oqevidno, 

ne tolьko psihologiqeska kak doktrina psihologii 

by zaklqala, no bolee xiroko, ohvatyvaet ves aktualny 

znaqitelьny diapazon, kotory kasaets 

зto situacie. Samy xiroki ili samy polny 

analiz budet vozmoжen tolьko v smysle informacionno 

60 znaqitelьnogo, kotoroe v svoe ramki budet 

soznanitelьnoe. Konceptualnye detali зtogo fenomena 

opisani v statie [34] pod zaglaviem Informacionnoe, 

znaqitelьnoe, soznanitelьnoe. 

60 To estь informacionnoe vsegda osmatrivatьs vokrug vo voz- 

moжnoe ili potencialьno znaqitelьnoe.


23.55 Novi informativni program 

Novi informativni program, NIP, se oblikuje kot izziv na 

domala več kot sedemdesetletno neregularnost javne komunikacije, 

sprožil pa ga je prispevek v tedniku Reporter, 

9. 7. 2012, str. 28–34. 

Uvodni razmislek z grafom 

Ob tem se na začetku oblikuje tale okvirna forma: NIP kot 

informativni program nove TV bo kratek, bistven, raznolik 

in udaren. V tej nameri bo inovativen, ustvarjalen, neodvisen 

in brezkompromisen. Bo kritiški in seveda aktualen. 

NIP je sproti nastajajoč, razvijajoč, harmoničen in v tem 

demokratičen. Je hkrati pluralen, človečnosten in prizanesljiv. 

Kot vsebinsko komunikativen je uravnoteženo domač 

in mednaroden, pa duhovit, razvojen in neponeumljajoč. 

Metodološko je raziskovalen, netradicijski, evropski, primerjalen 

in netotalitaren. V tej drugačnosti je izviren, nekulturniški, 

športen, tehnološki, znanostni in okoljski. Kot 

noviteta je v vsem naštetem izrazito izstopajoč, medijsko 

zaznaven, razpoznan. 

Kot učinkovito shemo učenja za NIP nove TV ga je 

mogoče narisati v obliki polnega grafa na Sliki 112. Ta 

graf naj bo pomensko premišljen, neomejen, bogat, izrazno 

učinkovit, hkrati pa še metaforičen, vendar ljudski in 

zavest razvijajoč, nadzavesten, duhoven, vrednoten, zdrav, 

izrazno izpiljen in dovršen. 

Poudarek koncepta NIP je v glavnem izogibanje poneumljanju 

občinstva, saj se je to razpaslo kot domačijski in 

avtentični pristop v slovenskih medijih. Levičarji so to ru-


Nova komunikacijska usmerjenost, ki se uveljavlja z novo avtorsko izvirnostjo 

Nova, komunikacijsko učinkovita vsebinskost, presegajoča 

razvijajoč • 

harmoničen • 

demokratičen • 

pluralen • 

človečnosten • 

prizanesljiv • 

vsebinsko 

komunikativen • 

Značilna poklicna pomensko-informacijska naravnanostindividualnezavestinovih novinarjev inpublicistov 

domač • 

Novi informativni program, NIP, nove televizije v Sloveniji, po izločitvi t. i. male demagogije, MD 

mednaroden • 

duhovit • 

razvojen • 

neponeumljajoč • 

nastajajoč • 

raziskovalen • 

aktualen • 

evropski • 

netradicijski • 

• kritiˇski 

medijsko sedanjost 

primerjalen • • netotalitaren 

• brezkompromisen 

• izviren 

• neodvisen 

• ustvarjalen 

• nekulturniˇski 

• inovativen 

• udaren 

• raznolik 

• bistven 

• kratek 

• tehnoloˇski 

• ˇsporten 

• informativni program 

• izstopajoč 

• okoljski 

• znanosten 

Izvirnostno naravnani prispevkiavtorjev 

Slovenj Gradec – c ○Anton P. ˇ Zeleznikar,13. julija2012 

Slika 112: Polni informacijski graf novega informativnega programa, 

z nepreštevno mnogimi in mogočimi povezavami vozlišč, ki 

predstavlja nastajajoči medijski in avtorski potencial, kateri se bo 

lahko oblikoval in vzpostavil v novi vrsti televizije. 

tino razvili do nerazpoznavnosti, postala je za njih nekaj 

normalnega v manipuliranju z javnostjo. Oblika te lažne 

medijske pojavnosti je t. i. mala demagogija, ki je v tem 

smislu kot čista nedolžnost opisana v naslednjem podpoglavju.


Mala demagogija, 61 MD 

NIP, novi informativni program, bo pozoren prav na malo 

demagogijo, MD, ki se dandanašnji javno razgrinja na široko, 

s številnimi ideološko naravnanimi posnemovalci. Ti 

kar tekmujejo med seboj, kdo bo izrekel večji nesmisel in 

neaktualnost. Tu se uveljavljajo danes kučanistični, vontaični, 

kociperni, möderndorfni, luksični in podobni prispevki, 

kot smeti odslužene ideologije in male demagogije. 

NIP bo tu jedrnato, konkretno in javno obračunal s to 

pojavnostjo in k sebi ne bo prepuščal malih in večjih demagogov. 

Kar se danes objavlja le v minornih, nemnožičnih, 

nedominantnih tednikih Reporteju in Demokraciji, naj bi 

zlagoma vstopilo tudi v NIP, vsebinsko in načinovno, zgoščeno 

in ljudem razumljivo. 

Izvirna vsebina 62 

To, kar karakterizira NIP, še ne razrešuje problema neizvirne, 

poneumljajoče vsebine 63 in njenega smiselnega iz- 

61 Z malo demagogijo ni mišljena le tista iz murgelskega centralnega 

komiteja, saj ta danes le narekuje levičarskim novinarjem, kako 

naj pišejo in poročajo. Gre za široko fronto današnje levičarske dezinformacije, 

ki se je v dominantnih medijih povsem udomačila, postala 

je zakonitost in oportunizem levičarskih publicistov. 

62 Nova, privlačna, bistveno aktualna vsebina, njeno oblikovanje, je 

prvovrsten problem raziskave pomensko-informacijskega pristopa avtorja. 

Tu odpovejo običajni statistčni pristopi, saj je jezikovni, čutni in 

drugi pomen značilna fenomenalistična kategorija zavesti. Zavestne 

raziskave na informacijski podlagi, kot jih postavlja v ospredje t. i. 

teorija informacijske zavesti [34], ki rabi kot osnova za računalniško 

oz. umetno zavest, uvaja vrsto neobičajnih metodoloških pristopov pri 

svoji indikaciji novih pomenskih možnosti. 

63 Pod vsebino razumemo napisano z načinom izražave skupaj z po-


ražanja. V temelju NIP se še vedno nahaja individualna 

in množična mentaliteta, ki ne more kar tako sprejeti in 

doumeti NIP, ko npr. medijsko prevladuje MD. NIP pričakuje 

ustvarjalnega in izvirnega, raziskovalnega novinarja, 

ki bo kos novemu konceptu poročanja. Tega znanja ni 

prinesel s fakultete, kjer se poučuje MD in je potrebno 

šele najti njeno nasprotje, torej antidemagogijo. Vsekakor 

bo tu nujno sprotno prešolavanje in inoviranje publicističnega 

zapisovanja, govora in vizualne podobe. Iz kakorkoli 

oblikovane demagoške komunikacije bo potreben prehod v 

izvirno, objektivistično komunikacijo, z njeno ustvarjalno 

poanto. Novi publicisti za namene NIP bodo šele nastali. 

Problem »kako« vsebine in izraza NIP tako zaenkrat 

ostaja nedognan. Zgledovanje po najboljših tujih informativnih 

televizijskih programih (BBC, CNN, ZDF) pa 

tudi po domačih demokratičnih tednikih (Reporter, Demokracija) 

je konkretno, od primera do primera (po posameznih, 

izstopajočih avtorskih prispevkih), uporabljivo. 

Pomensko-informacijski pristopi in analize avtorja nudijo 

znatno metodološko pomoč, saj pred zapisovanjem in izražanjem 

zahtevajo pomenski načrt, ki je v bistvu konkretni 

polni graf poimenovanj (vozlišč) aktualnega v takšni 

ali drugačni, vendar pomensko izvirni obliki, ter potencialno 

brezštevilnih primernih glagolskih fraz, t. j. tudi dvosmernih 

in večkratnih povezav v grafu na Sliki 112. Gre 

za metodo, ki ustvarjalca motivira in postavlja v posebno, 

pomensko konkretno stanje aktualne pozornosti, mobilizira 

vse razpoložljive, razpoloženjske, izkušenjske in še 

ne izkušene potenciale in podrobnosti individualne in sku- 

menom, ki ga vzpostavljajo.


pinske zavesti. Tega se je mogoče sistematično privaditi 

s problemsko usmerjeno, prefinjeno individualno občutljivostjo 

in pozornostjo. Pomensko-informacijski koncept se 

tako lahko uveljavlja v karseda polnem obsegu, zavestno 

in intencionalno. 

23.56 Fenomen Janković 

Fenomen Janković seveda ni kak fizični Janković, temveč 

fenomenalna oz. miselna tvorba, ki se oblikuje v zavesti 

z značilnimi frazeologemi, ideologemi in predvsem razvidnimi, 

jurišnimi demagogemi. Situacija je predstavljena 

npr. s polnim pomenaskim grafom 64 na Sliki 113. Z Jankovićem 

kot fenomenom se najprej razume zadolževanje, 

hujskaštvo, prevarantstvo, zemljiščenje in izgubarstvo. Ob 

bogataštvu se pokaže lažilevičarstvo pa avtrokratstvo s korupcijo 

in tovarišijskostjo. Primitivna propaganda kaže 

zgolj demagogijo, razpoznano balkanstvo in poneumljeno 

zaostalost. Ta se lahko kosa le še z včerajšnostjo, evropsko 

nesodobnostjo in življensko neprilagodljivostjo. Vse 

to se izteče v pregovorno, fenomenalno Nerodnost. 

Pridevniški indikatorji opredeljujejo Nerodnost kot osrednjo 

kategorijo fenomena Janković. Ta je najprej politična, 

parlamentarna, županska, stričevska in NOB-jevska. 

Ta nerodnost je hkrati osebna, skupinska, strankarska, opozicijska 

in evropska. Je v tem še jezikovna, globalna, družinska 

in prijateljska, spočeta v specifičnem subkulturnem 

64 Polni graf ima vse možne povezave med vsemi vozlišči, vendar 

nikoli ni popoln. K polnemu grafu je vselej mogoče dodajati še nove 

povezave. S tem se oblikuje zgolj infinitezimalnost nekega, na začetku 

poimenovanega vozlišča, ki nikoli ne doseže pomenske popolnosti.


demagogija • 

balkanstvo • 

Medaljon poskusnegavzorcaprepletenihkomponent fenomenaJankovićin 

zaostalost • 

Nekateri pomembnejˇsi indikatorjiustroja duháprifenomenuJanković 

včerajˇsnost • 

nesodobnost • 

neprilagodljivost • 

Nerodnost: • 

politična • 

nerodnosti z značilnimiindikatorjipolitične,poslovne inosebneneumnosti,ˇ zekaropravilnenesposobnosti 

parlamentarna • 

ˇzupanska • 

propaganda • 

tovariˇsijskost • 

• korupcija 

• avtokratstvo 

Razvidni indikatorji neumnostikotnerodnost 

c○ Anton P. ˇ Zeleznikar, 2. aprila 2012 

stričevska • 

NOB-jevska • 

osebna • 

strankarska • 

skupinska • 

opozicijska • • evropska 

• jezikovna 

• laˇzilevičarstvo 

• bogataˇstvo 

• izgubarstvo 

• druˇzinska 

• globalna 

• zemljiˇsčenje 

• prevarantstvo 

• hujskaˇstvo 

• zadolˇzevanje 

• pritajena 

• netransparentna 

• subetična 

• prijateljska 

• Janković 

fenomena Janković 

Slika 113: Polni informacijski graf Fenomena Janković, ki se izrazito 

kaže v Nerodnosti z njenimi indikatorji. 

okolju. Naposled je subetična (jugoslovenarska), netransparentna 

(nacionalno podtalna) in pritajena (tradicionalno 

konspirativna). 

23.57 Medijski konceptualizem 

Medijski konceptualizem. Med oguljenimi fakti, novi-


cami, frazami in komentarji je določen novi konceptalizem 

nezaželen pri urednikih in poklicnih novinarjih predstavlja 

nerodno in neprijetno pozicionirano konkurenco, ki 

spodjeda sam poklicni profesionalizem. Kot je v navadi, 

se tu časopisna doktrina upira preprečljivejšemu, inovativnejšemu. 

Zlasti je moteča tista moč drugačnega, ki presega 

ustaljenost, normalnost, tudi zaplankanost obstoječega načina 

zapisovanja ter vzbuja hkrati presenečenje in zlasti 

zavist pri profesionalnih piscih. Ta pojav presenečenja izpade 

pri profesionalcih kot vdor amaterizma v sicer privilegirano 

domeno medijsko primarnega, kot motnja, ki se 

jo je šele potrebno priučiti, jo požreti. Blokade novega so 

kar pogostne v obnebju levičarskega, kjer so regularne, saj 

rušijo red levičarske inteligence, imuna proti njim pa niso 

občasno niti demokratično usmerjena uredništva. 

Jezik novega konceptualizma v medijih je med drugim 

smiselno metaforičen, odkrivajoč nove pomenske povezave 

in sklice, izvirno delujoč in ne le zgodovinsko naštevajoč 

faktičnosti in se v tem smislu lotevajoč trenutnih 

aktualnosti in nakazujočih se posledičnosti. Medijska aktualnost 

je danes najpogosteje dolgočasna, dolgovezna in 

prav zaradi tega nezanimiva in neaktualna. Predstavlja 

predvem neko okupacijo medijskega prostora, izvirajočo 

iz potreb zasedbe razpoložljivega prostora časnika, nekakšno 

oportunistično obligacijo zaposlenih in zunanjih piscev 

pri časniku. Ta manira se seveda nanaša tudi na televizijske 

predstavitve, ko dominira poprečnost, nesposobnost 

ali kaj podobnega. Tako npr. kritika levičarske inteligence 

sama zapade pod izziv inteligenčnega izražanja pri 

demokratih. Pisci so za tovrstne fenomene neobčutljivi,


ko se izzvani spuščajo prav na raven sporne inteligenčnosti. 

Stari oz. obstoječi medijski jezik se tako podzavestno 

nagiblje v poneumljanje svojega občinstva. Torej, novica 

naj bo res izvirna, metafora primerljivo aktualna, faktičnost 

podporna nekje v ozadju zamišljenega, zapis pa duhovit 

in morda tudi aktualno, metaforično humoren. Novi 

medijski ali sploh dopisni (tudi znanstveni, umetniški, literarni) 

konceptualizem postaja tako napornejši, zahtevajoč 

višjo stopnjo razgledanosti, zbranosti in ustvarjalnosti. 

Možnosti vzpostavitve novega informativnega programa, 

kot je opisan v Meditaciji 283 in prikazan na Sliki 112 

na strani 490, podleže filozofiji novega konceptualizma v 

slovenskih in tudi svetovnih medijih. 

23.58 Pingvinski nesmisel politična parodija 

 

Pingvinski nesmisel65 . Saj je dolgočasno, ko se o tem toliko 

piše, vendar je pingvinska naivnost v polnem teku. 

Vodilni pingvin je pod udarom dolgov svojih podjetij in s 

tem novih afer, njegovi jurišniki in jurišnice pa vztrajno, 

vsem na očeh, malikujejo razvidni nesmisel, poneumljajo 

sebe in svoje. Njihova vrhunska strategija je izropati vse, 

kar je bilo ostalo in to do dna, saj bo vse plačala Evropa, 

odpisala pingvinske in tajkunske dolgove, medtem ko se 

bo slovenski mali človek dokončno potopil v materialno in 

duhovno bedo. Ta morala bo prišla na psa bolj ga tepeš, 

65 Gre za parodijo iz poletja 2012, ko se je opozicija, zlasti Pozitivna 

Slovenija, poimenovana pingvinska, uprla varčevalnim ukrepom 

Janševe vlade [35].


bolj uživa (refren, nasproten nobelovcu Konradu Lorenzu, 

So kam der Mensch auf den Hund) – dokler ne pogine ali 

pa se na koncu vendarle odpove izkoriščevalcem. Murgle 

so prestolnica te pridobitne miselnosti, brezumnega izkoriščanja, 

poveljstvo z glavnim štabom, nov mafijski koncept 

sredi Evrope za obvladovanje javne in človeške scene. 

Kučan uživa svoj dalmatinski dopust, ko mu doma urejajo 

zadeve pingvini in socialisti, konferira na jahtah in v 

letnih rezidencah svojih bogatašev za bogato obloženimi 

mizami, podoben kakšnemu Onasisu. Klanjajo se mu partijski 

vazali kot velikemu zmagovalcu z lovorovim vencem 

grdobij na glavi o ti veliki, slavni, nepremagljivi rdeči 

Nebukadnezar, osvoboditelj, zavojevalec in despot dokončno 

pozitivno oblikovane gubernije. Tam v Rimu oz. današnjemu 

Bruslju se pripravlja tako zaželeni nadzor, ki bo 

finančno razrešil vse težave Kučanove nomenklature, postavil 

pa upravnika gubernije, ki ga bodo usmerjale Murgle. 

Še boljši pa bo izstop gubernije iz Evropske unije, 

ko bodo oblast prevzele stare sile in bo ponovno oživela 

Udba, ki bo uspešno nadzirala ljudi in njihova ravnanja. 

Pesniki bodo spisali ode novemu redu, ovajali so-pesnike 

in državljane, Delo bo postalo najzvestejši časnik tej novi 

usmeritvi. Slovenija se bo najprej spoprijateljila s Severno 

Korejo, izvajali bosta skupne znanstvene, tehnološke in 

vojaške projekte. 

Vprašanje pa je, ali bo novi režim vzdržal, saj bo podvržen 

stanju nezadovoljstva in njegovih razjed celo v samih 

Murglah. Kakšen bo ameriški pogled na to čudno situacijo, 

ki bo degradirala na samo obrobje človeške eksistence? 

Kdo bo postal Kučanov naslednik po vzoru Se-


verne Koreje? Ali bo to kar 손자 slovenskega Nebukadnezarja??? 

Ironično vprašanje je, ali se bo potrebno učiti 

korejščine. 과자, 아들 인 저, 마모 트 so namreč še besede, 

ki v slovenščini pomenijo štrukelj, zet, svizec.

24 Sklepna misel 

Moje lastno merilo znanstvenosti je strogo in nepopustljivo. 

Znanstveniku se kariera lahko kvečjemu zgodi. Kar 

dela in naredi, je izvirni dosežek, vrhunska stvaritev. Kariero 

delajo »znanstveniki« brez pravih dosežkov, šolniki, 

pisci učbenikov, sholastiki, disciplinarci, varuhi izvirnega 

znanja drugih, razvpiti akademiki. Znanstvenik izumlja lastno 

znanje, podarja drugim svoje stvaritve, svojo ustvarjalnost. 

Tako raziskovalec kot takšen ni nujno znanstvenik, 

kar se pokaže npr. v novinarstvu, sociologiji in filozofiji. 

Graf k tej situaciji je prikazan na Sliki 114. 

Življenje me je prikrajšalo predvsem v tem, da nisem 

izumil tega, dosegel to, kar sem si intuitivno zamislil, da 

sem bržkone zanemaril napor za intenzivnejši razvoj svoje 

nadzavesti, njenih višjih oblik organizacije in vzbuditve, 

dostopanja v stanja duha, ki se pojavljajo kot sledi bistvenih 

novitet v sistemu zavesti. 

To misel sem zapisal zaradi boljšega razumevanja mojih 

stremljenj v Meditacijah, mojih študijah in člankih o informacijskem 

in zavestnem. V mojem preteklem pedagoškem 

ciklu sem pri mojih študentih in sodelavcih kmalu 

zaznal pomanjkanje prave znanstvene motivacije, zadovoljitev 

s povprečnimi poklicnimi uspehi in nagnjenost k zahtevnejši 

sholastičnosti, ki naj bi nadomestila izvirno znanstvenost. 

Ti moji nekdanji spremljevalci in spremljevalke 

so dosegli odlične uspehe kot podjetniki, svetovalci, državni 

uradniki in univerzitetni učitelji. Med njimi so bili in je 

celo akademik, ki nima enega samega izvirnega znanstvenega 

dosežka, je pa ugleden šolnik in proizvajalec učbenikov, 

na osnovi katerih se je tudi poakademil. Seveda ni 

499


eksperimentalist • 

metafizikalist • 

razvojnik • 

spoznavalec • 

doktrinarec • 

motiviranec • 

pozorneˇz • 

Nekateri pomembnejˇsi indikatorji ustroja doktrinarne znanstveniˇ ske zavesti 

raziskovalec • 

čustvovalec • 

samotneˇz • 

kritičneˇz • 

c○ Anton P. ˇ Zeleznikar, 19. oktobra 2012 

dokazovalec • 

teoretik • 

• hipotetik 

Nekateri pomembnejˇ siindikatorjiustroja 

ostroumneˇz • 

globalist • 

specialist • 

dosledneˇz • 

natančneˇz • 

moralneˇz • • pravičneˇz 

• humanist 

• transcendentalist 

• intuitionist 

• izvirneˇz 

• ustvarjalec 

• radovedneˇz 

• odmaknjenec 

• čudak 

• asket 

• abstraktneˇz 

• duhoviteˇz 

• svetovljan 

• prijazneˇz 

• poˇzrtvovalneˇz 

raziskovalne zavesti 

• znanstvenik 

Slika 114: Informacijski profil pomenskega kompleksa znanstvenik 

in raziskovalec. Raziskovalec je podkategorija znanstvenika. 

edini poakademljenec te vrste in zaradi tega je moje stališče 

do takih akademijskih karier negativno in ostaja do 

konca odklonilno. 

Izvirnost mojih raziskav je resnemu, matematično in 

tehnološko izobraženemu in sodobno razgledanemu bralcu 

menda lahko razvidna, metodologija razreševanja problemov 

informacijskega in zlasti zavestnega pa tudi neobičajna. 

Strogi domači kritiki seveda šolniki so mi že zgodaj 

očitali znanstveno fantastičnost, lažiznanost in sploh


nevrednost mojega dela. Že področje informacijskega in 

zlasti zavestnega je bilo s stališča priznane sholastike znanstveno 

za njih nesprejemljivo in karierno nedopustno. Informacijsko 

je bilo zamejeno z izhodišči Shannona, zavestno 

s pomenom pa znanstveno nerelevantno. Podobno stališče 

je veljalo do nedavnega za zavestno, ki naj bi bilo zajeto 

v umetno-inteligenčnem, čeprav je danes evidentno, 

da je inteligenca le ena od brezštevilnih, celo kvantitativno 

merljivih lastnosti zavesti. Sistematično so odklanjali 

vsako pojasnjevalno komunikacijo, vztrajajoč na okopih 

trdnega sholasticizma, uspešnega karierizma in avtoritarnega 

položaja. 

Temu specifičnemu sholasticizmu pa se danes čas v 

znanstvenem svetu zagotovo izteka. Informacija s pomenom 

postaja predmet filozofije, zavestno pa kot eksplicitna 

doktrina dobesedno vdira prek okopov nekdanje konceptualne 

in klinične psihologije v teorijo, formalizacijo 

in empirijo zavesti. Vrhunski, doslej psihološki internetni 

znanstveni časopis Psyche (ψυχ´η) postaja vrhunski svetovni 

časopis za teorijo in empirijo zavesti, pod pokroviteljstvom 

ASSC (Association for the Scientific Studies of 

Consciousness) z novim uredništvom. Dvoletne mednarodne 

konference o raziskavah zavesti se nadaljujejo v Tusconu, 

AZ. Evropska unija spodbuja z razpisano okvirno 

temo (Ideas 66 , Framework Programme 7) dolgoročne projekte, 

ki bi EU popeljali v sam vrh svetovne tehnologije in 

uporabe. Projekt Informacijska zavest, kot ga predlagam v 

66 Frontier research is a key driver of wealth and social progress 

because it offers new opportunities for scientific and technological advancement, 

and is instrumental in producing new knowledge leading 

to future applications and markets.


dokumentu World Project for Implementation of Informational 

Consciousness System [33], spada gotovo v okvir te 

pobude.


Literatura 

[1] ARAQUE, A., V. PARPURA, R.P. SANZGIRI & 

P.G. HAYDON. 1999. Tripartite Synapses: Glia, the 

Unacknowledged Partner. Trends in Neuroscience 

22: 208–215. 

[2] COURTOIS, S. ET AL. 1998. Das Schwarzbuch des 

Kommunismus. Piper Verlag. München. 

[3] DALGLEISH, T. & M. POWER, EDS. 2000. Handbook 

of Cognition and Emotion. John Wiley & 

Sons. Chichester, England. 

[4] DORNSEIFF, F. Der deutsche Wortschatz nach Sachgruppen. 

2004. 8. Auflage. Walter de Gruyter. Berlin/New 

York. 

[5] EILETZ, S. 2008. Titova skrivnostna leta v Moskvi 

1935–1940. Mohorjeva družba. Celovec. 

[6] EKMAN, P. 2000. BASIC EMOTIONS. V [3] 45–60. 

[7] GROSSMAN, L. 2011. Singularity. Time 177:7:20– 

27. New York. 

[8] HEIDEGGER, M. 1957. Identität und Differenz. Günter 

Neske. Pfullingen. 

[9] HUDSON, R. 2007. Language Networks. The New 

Word Grammar. Oxford University Press. New York. 

[10] KARDELJ, E. 1939. Razvoj slovenskega narodnega 

vprašanja. Ljubljana.


[11] KURZWEIL, R. 1999. The Age of Spiritual Machines. 

When Computers Exceed Human Intelligence. 

Penguin Books. New York. 

[12] LEWIS, M. & J.M. HAVILAND-JONES, Eds. 2000. 

Handbook of Emotions. Second Edition. The Guilford 

Press. New York, London. 

[13] MASLOW, A. 1970. Motivation and Personality. Second 

Ed. Harper. New York. 

[14] THE MERRIAM-WEBSTER CONCISE SCHOOL AND 

OFFICE THESAURUS. 1991. Merriam-Webster, Inc. 

Springfield, MA. 

[15] MITTERAUER, B. 2009. Architektonische Psychopatologie. 

Grundlagenstudien aus Kybernetik und 

Geisteswissenschaft grkg Humankybernetik 50:2: 

99–106. 

[16] MORAVEC, H. 1999. Robot. Mere Machine to Transcendent 

Mind. Oxford University Press. New York. 

[17] PETROVIĆ, G. 1986. Prolegomena za kritiku Heideggera. 

Odabrana djela 4. Naprijed, Zagreb. Nolit, 

Beograd. 

[18] PINKER, S. 2010. Jezikovni nagon. Kako um ustvarja 

jezik. Zbirka Intermundia. Modrijan, Ljubljana. 

[19] ŠKRUBEJ, J. 2008. Hladna vojna in bitka za informacijsko 

tehnologijo. Zbirka Ventilator. Pasadena, Ljubljana.


[20] TOPORIŠIČ, J. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. 

Cankarjeva založba. Ljubljana. 

[21] TURK, B.M. 2009. Anomalija časopisa Delo. Reporter 

2:17:54–58 (28. 4. 2009). 

[22] VOSS, H. 1997. PSTricks. Grafik mit PostScript für 

TEX und L ATEX. 4. Auflage. Dante. Lehmanns Media. 

Berlin. 

[23] WRIGHT, R. 1995. The Moral Animal. Why We Are, 

the Way We Are. The New Science of Evolutionary 

Psychology. Vintage. 

[24] Zykov, A.A. 1969. Teori koneqnyh grafov. 

Izdatelьstvo Nauka. Sibirskoe otdelenie. 

Novosibirsk. 

[25] ŽELEZNIKAR, A.P. 1967. Overlapping algorithms. 

Mathematical Systems Theory 1:325–345. Springer. 

New York. 

[26] ŽELEZNIKAR, A.P. 1994. Informational Being-in. 

Informatica 18:149–171. 

[27] ŽELEZNIKAR, A.P. 1994. Informational Being-of. 

Informatica 18:277–298. 

[28] ŽELEZNIKAR, A.P. 1997. Informational Consciousness. 

Cybernetica 40:4:261–296.


[29] ŽELEZNIKAR, A.P. 67 2004. General Introduction to 

Artificial Consciousness. The Philosophy of the Informational, 

Formalization, and Implementation. A 

study in progress. 

[30] ŽELEZNIKAR, A.P. 67 2006. Poesie im Informationszeitalter. 

Grundlagenstudien aus Kybernetik und 

Geisteswissenschaft grkg Humankybernetik 47:3: 

136–143. 

[31] ŽELEZNIKAR, A.P. 67 2006. On The Way to Information 

1. The Memorial Edition. Pp. i–xvii+1–436. 

A study in progress. 

[32] ŽELEZNIKAR, A.P. 67 2006. Handbook of Elementary 

Informational Philosophy and Informational 

Formalism. Z-language for the Design of Conscious 

Informational Systems. Pp. 1–80+. A study in progress. 

[33] ŽELEZNIKAR, A.P. 67 2007. World Project for Implementation 

of Informational Consciousness System. 

1–6. 

[34] ŽELEZNIKAR, A.P. 67 2010. Informacijsko, pomensko, 

zavestno. Elektrotehniški vestnik 77:5:245–250. 

[35] ŽELEZNIKAR, A.P. 67 2012. Pingvinska naivnost. 

67 Berljivo v formatu PDF s čitalnikom Adobe Acrobat Reader z 

izbiro na spletni strani in na njeni spletni dvojčici 

. 

67 Glej prejšnjo opombo. 

67 Glej prejšnjo opombo. 

67 Glej prejšnjo opombo.


Demokracija 17:34:72 (23. avgust 2012).

Stvarno kazalo 

Pregled informacijskih, zavestnih in fizikalnih poimenovanj 

konceptov ter avtorjev 

A 

agresivnost 

histerična, 318 

Anand, Bhupinder Singh, xi 

anksioznost 


Araque, A., V. Parpura, R.P. 

Sanzgiri & P.G. 

Haydon A. 

reference 

[1], 502 

asimetrija 

s slojevitostjo zavestnega 

sistema, 59 

avtosugestija 


B 

Bojadžiev, Damjan, xi 

brezčustvenost 

levičarska , 329 

brezobzirnost 

levičarska, 329 

C 

Courtois, S. et al. 

reference 

[2], 502 

čustvenost 


508 

D 

Dalgleish, T. & M. Power 

reference 

[3], 502 

Dey, Suhrit, K., xi 

disociacija 


E 

Eiletz, S. 

reference 

[5], 502 

evolucija 

informacijsko in , 292 

F 

fenomenalizem 

informacijski , 1 

fenomenalizem , 1 

filozofija 

informacije , 1 

filozofsko, 1 

Frank, Helmar, G., xi 

Freyder, John, D., xi 

G 

glagolnik glagola biti , 14 

Grossman, L. 

reference [7], 502 

H 

Hameroff, Stuart, xi


hipoteza 

ki popači fizikalni pogled 

na informacijo brez 

pomena , 1 

histerija , 316 

historično informacijskega 

, 293 

hudodelstvo 

levičarsko , 325 

Hudson, R. 

knjižna referenca 

[9], 502 

knjižna referenca [9], 16 

neupoštevanje krožnosti 

vsakdanjega govora 

, 210 

nove besedne gramatike 

, 210 

I 

informacija 

kot atribut zavesti , 1 

pomenska , 291 

s pomenom , 86 

informacijski/a/o 

evolucija, in , 292 

fenomenalizem , 1 

kot fundamentalno , 1 

kot se kaže zavesti , 1 

krožnost , 30 

nadaljevalnost , 30 

prostor 

njegova nadzavestnost 

, 73 

supervenienca , 2 

transpsihizem , 254 

inteligenca 

umetna, proti informacijski 

zavesti, 157 

izdajalstvo 

levičarsko, 326 

izhajajoč 

iz informacijskega , 2 

izkoriščanje 


K 

Kardelj, E. 

reference 

[10], 502 

katalepsa 


konkretnost 

implemetacije informacijske 

zavesti , 267 

konverzija 


krožnost 

informacijska , 30 

Kurzweil, R. 

reference 

[7], 502 

[11], 503 

kvantna fizika zavesti , 291 

L 

lažnivost 


Lewis, M. J.M. Haviland-Jones 

reference 

[12], 503 

manija 

M



meditacija 

o informacijskem v filozofiji 

informacije, 1 

informacija kot atribut zavesti, 

1 

informacijsko kot fundament 

vsega drugega, kot 

supervenienca, 1 

informacijska zavest, 2 

o objektivnosti zunanjega 

in notranjega sveta, 3 

informacijska meditacija 

v območju intuicije, 5 

filozofska specifičnost informacijskega, 

5 

formalna oblika osnovnega 

metafizikalizma, α |= 

α, 6 

raznolikost metafizikalizma, 

7 

temeljna skrivnost filozofije, 

8 

znanstvene teorije, 9 

negacija informacijskega, 

9 

ontološki pogled na informiranje 

biti, 10 

konstituiranje koncepta 

»bit«, 12 

glagolnik glagola »biti«, 

14 

uničevalec biti, 17 

pomensko neomejena meditacija, 

18 

filozofija, 18 

informacijska zavest kot 

kvantna in tehnološko realizirana 

zavest, 20 

potencialnost informacijskega 

kot kvantno-fizikalnega 

in fizikalno-tehnološkega, 

20 

nezadostnost fizikalne supervenience,matematični 

ekspresionizem, 21 

fizikalnost informacijske 

zavesti, 21 

začetno nastajanje 


s poimenovanjem; 

informon in entropon, 23 

informacijski prostor 

poimenovanega, 23 

informacijski pogled na 

filozofsko, 24 

informacijsko in jezikovno-gramatično, 

24 

implementacija informacijskega, 

26 

problem informacijsko 

krožnega, 26 

raziskava osnovnega metafizikalizma 

α |= α, 30 

primer operatorskega 

uokvirjanja, 32 

nadaljevalna dekompozicija, 

33 

primeri nadaljevalne dekompozicije, 

33 

nadaljevalni metafizikalizem, 

36 

krožna informacijska formula, 

36


posplošitev krožnega informiranja, 

41 

primer pisanja kot informacijska 

krožnost, 43 

dezinformacija kot intenca 

o nečem, 44 

informacijsko danes, 47 

informon, 48 

informacijski simbolizem, 

49 

tehnološko izkustvo abstraktnega, 

55 

informirajoče kot i. eksternalizem, 

55 

informirano kot i. internalizem, 

55 

krožno informacijsko kot 

i. metafizikalizem, 56 

navzven informirajoče, 

navznoter informirano 

in krožno informirajoče 

kot informacijski 

fenomenalizem, 56 

osnovni simboli informacijskega 

izrazja: α, |=, 

, ‘(’, ‘)’ in ‘;’, 56 

formalna izražava informacijskega 

prostora in 

njene bistvene posledice, 

57 

rekurzija informacijskega 

prostora, 58 

asimetrija s slojevitostjo 

zavestnega sistema, 59 

abstrakcija in predstavitev 

zavesti, 60 

rekurzivna izražava entro- 

ponov, 61 

zavest kot informacijskopomenski 

oblak, 64 

model informacijske zavesti, 

66 

geometrijska ponazoritev 

sistema informacijske 

zavesti, 68 

večslojni model sistema 

zavesti, 70 

adekvatna geometrijska slika 

informacijske zavesti, 

72 

pomen informacijskega 

prostora, 73 

informacijski graf, 74 

zavestni graf, 74 

fenomen izraza α⌈β⌉, 77 

zgodnji pogled na informacijsko 

zadevnost, 80 

rekurzivna izražava informona, 

entropona in informacijskega 

prostora, 

82 

ozadje informacijske zadevnosti, 

82 

jezikovno kot raba jezika, 

84 

jezikovni, vidni in slušni 

pomen, 84 

lingvistična teorija, 84 

zavestno nastajanje 

pomena, 85 

nastajanje protipomena, 

85 

beseda »pomen«, 86 

razvoj pomena, 87


najvišji možni pomen, 88 

zakaj têrmin informacijska 

dekompozicija, 89 

vprašanje o nastajanju 

pomena, 89 

splošna informacijska 

dekompozicija, 90 

simbolizem splošne 

dekompozicije, 92 

splošna dekompozicija 

operanda zzavest, 93 

metafizikalistična dekompozicija, 

95 

variante metafizikalistične 


informacijska zadevnost 

dekompozicije 

(oklepajni par ›⌈, ⌉‹), 103 

krožnost, nadaljevalnost 

in zadevnost metafizikalističnega, 

105 

krožno dekompozicijsko 

kot nadaljevalno, 108 

splošni koncept dekompozicije, 

110 

nastajanje dekompozicije 

med njenim izvajanjem, 

110 

kako se usmerja funkcija 


programiranje zavestne 

funkcije, 114 

možgani in nastajanje zavesti, 

izkustva, 116 

razlika med dojemanjem 

možganov in zavesti, 116 

zavedanje zavesti, 117 

potencialnost zavesti brez 

skrivnosti, 118 

temelj nastajanja zavesti, 

118 

zavedanje kot pomensko 

utemeljevanje, 

119 

spoznavno-čustvena 

paradigma, 119 

razumevanje kompleksnega 

in individualnega, 

120 

začetna kompleksnost zavesti, 

121 

osnovne lastnosti nadzavesti, 

123 

svetovnonazorske oblike 

zavesti, 123 

informacijska nadzavest 

sodobnosti, 126 

ni je nad zavestjo, 127 

poimenovano, nosilec 

imena, 128 

primer poimenovanega 

kot verbalno, formalistično 

in grafično, 129 

graf sistema formul, 131 

znanstvene raziskave zavesti, 

134 

usmerjanje dogajanja zavesti, 

135 

prednost trenutno razpoloženjskega, 

136 

nadzavest kot izraziti usmerjevalni 

in raziskovalni 

sloj zavesti, 136 

vrhunska naslada kot fe-


nomen pod- in nadzavesti, 

137 

razumevanje zavesti, 138 

duh kot nastajajoča zavest, 

140 

nezavedno, 141 

nadzavestni koncepti, 141 

spomin, 142 

spomin informacijske zavesti, 

142 

spominjanje, 143 

nadzavest nima monopola, 

143 

intuitivnost o nečem, 143 

zavest je disruptivna, 145 

kultura je stvar zavesti, 

145 

zavedanje jaza, 145 

sistem zavesti se konstituira, 

146 

občasne generične psihoze, 

146 

spoznava, 151 

hudodelska zavest, 155 

zavest se poslovi, 157 

umetna inteligenca proti 

informacijski zavesti, 157 

singularnost umetne inteligence, 

166 

nežnost, 168 

skrb, 169 

izražava, definicija, interpretacija 

in število čustev, 

169 

ustvarjalnost umsko razvite 

zavesti, 171 

ustvarjalnost kot opera- 

cijska lastnost, 171 

operatorji ustvarjalnega 

informiranja, 172 

pot od ideje do idejnega 

objekta, 174 

izostrena vrhunska ustvarjalnost, 

176 

komponente ustvarjalnosti, 

177 

ustvarjajoče (kreativno oblikujoče), 

181 

intencionirajoče (nameravajoče), 

183 

koncentrirajoče (z zbranostjo 

nastajajoče), 184 

intuitivizirajoče (neposredno 

dojemajoče), 185 

transcendirajoče (presegajoče, 

nadiskustveno nastajajoče), 

185 

originalizirajoče (izvirno 

nastajajoče), 186 

koncipirajoče (zasnujoče), 

186 

invencionirajoče (izumevajoče), 

187 

inovirajoče (bistveno izboljšujoče), 

187 

konstituirajoče (strukturno 

določujoče), 188 

ambicionirajoče (za dosežek 

prizadevajoče, stremeče), 

188 

reflektirajoče (premišljajoče, 

razglabljajoče), 189 

hipotetizirajoče (domnevajoče), 

190


teoretizirajoče (logično 

trdeče), 190 

dokazujoče teorije (dokazujoče 

logično trditvenega), 

191 

korigirajoče (popravljajoče), 

192 

meditirajoče (razmišljajoče), 

192 

razumevano (dojemajoče), 

193 

interpretirajoče (pojasnjujoče), 

193 

inspirirajoče (navdihujoče), 

194 

ustvarjalnost in zbranost, 

194 

ustvarjalnost kot informonski 

graf, 195 

ustvarjalno, 198 

transcendentno, 199 

refleksivno, 200 

avtonomna stanja zavesti, 

202 

ustvarjalnost Huga Wolfa, 

202 

informacijski graf kot matematični 

konstrukt, 205 

graf kot akumulativno 

izkustvo, 205 

koncept informacijskega 

grafa, 206 

miselni etnični jezik, 206 

akumulativno oblikovanje 

informacijskega grafa, 

207 

informacijska gramatika, 

207 

operandne in operatorske 

fraze, 209 

jezikovna in zavestna 

mreža, 210 

izkustvena pokrajina sistema 

zavesti, 211 

podzavestni psevdograf, 

211 

formalna opredelitev podzavestnega, 

212 

formalna opredelitev zavestnega, 

215 

formalna opredelitev nadzavestnega, 

216 

sociopsihološki primer razumevanja 

cinizma, 219 

graf kot informacijska metodologija, 

221 

test s pomensko polnim 

grafom, 222 

konstruiranje besedila iz 

grafa, 225 

splošna metodologija pomenske 

raziskave s polnim 

informacijskim grafom, 

227 

polni graf 

verbalno intuitivna definicija, 

231 

razumevanje komunikacijskega, 

232 

komunikacijsko kot 

primer informacijskega, 

232 

informacijska raznovrstnostjezikovne-


ga, 234 

poimenovanje kot zavestna 

odločitev, 234 

razvoj cinizma, 235 

raba etničnega jezika, 236 

pot k cilju, 240 

kultura, 240 

kaj je poimenovano brez 

pomena, 241 

informacijsko razumevanje 

vesolja, 243 

etnični jezik, 245 

gramatika vidnega, 247 

pomen vidnega, 247 

gramatika slušnega, 249 

pomen slušnega, 249 

sistemski model zavesti, 

250 

zavestna entiteta, 250 

opredelitev sistema zavesti, 

250 

zavest kot cilj tehnološkega, 

255 

zadostna kompleksnost 

sistema zavesti, 

255 

tehnologija kot metafizikalizem 

informacijske 

družbe, 255 

informatizacija zavesti, 

256 

znanost kot koncept v 

okviru zavesti, 257 

bogovanje Boga, 259 

Bog kot informacijska 

entiteta, 259 

Bog kot zmota, 260 

formalna analiza zmotne 

zadevnosti Boga, 261 

supervenientno kot temeljno, 

264 

supervenientno v okoljih 

spoznavnega, 264 

raziskave informacijske 

zavesti, 267 

vsebina implementacijskega, 

267 

začetni osnutek sistema 

zavesti, 273 

informacijsko izračunljivo, 

276 

informacijski stroj, 277 

virtualnost informacijskega 

stroja, 277 

zavestna virtualnost bližnje 

prihodnosti, 279 

implementacijski koncept 

sistema informacijske zavesti, 

281 

kaj je na samem vrhu zavesti, 

285 

implementacija informacijske 

ustvarjalnosti, 286 

smisel krožne supervenience, 

290 

ukvarjanje z zavestjo, 290 

problematičnost navzgornjegaraziskovanja 

zavesti, 291 

problematičnost navzdolnjegaraziskovanja 

zavesti, 291 

informacijsko in evolucija, 

292


zgodovina začetkov informacijskega, 

293 

čas kot eksistencial zavesti, 

296 

revolucija v konceptu zavesti, 

298 

globalizacija sveta, 299 

informacijske raziskave 

zavesti s polnimi grafi, 

300 

oblikovanje stavčnih 

shem, 302 

primer diagramske ad hoc 

raziskave zavesti, 304 

idiom levičarske intencionalnosti, 

307 

možnost informacijskih 

raziskav v politiki, 308 


raziskav v menedžmentu, 

310 


raziskav v psihologiji, 

313 

histerija, 316 

levičarska razčlovečenost, 

320 

podrobnosti levičarskega 

razčlovečevanja, 332 


raziskav o medijih, 337 


raziskav v filozofiji, 337 


raziskav v matematiki, 

338 

informacijske raziskave 

sistema zavesti, 339 

levičarska kriza, 339 

superstrategija ZDA, 342 

levičarska razkrojenost, 

344 

levocentrično, 347 

levičarska kriza, 349 

levičarski ultracinizem, 

352 

redefinicija kapitalizma, 

356 

levičarska hierarhija potreb, 

359 

tovarišijska hierarhija potreb, 

364 

hierarhija potreb demokrata, 

366 

sistem hierarhije potreb, 

368 

sprevržena hierarhija 

potreb, 373 

samoaktualizacija 

kot samospoznava, 376 

pomenska in protipomenska 

struktura cinizma, 

377 

organizacijska struktura 

levičarske inteligenčnosti, 

379 

izvirna ustvarjalnost 

proti nagrajevalnosti, 

381 

Levičarska inteligenca, 

383 

formalizacija in uporaba 

polnega informacijskega 

grafa, 386


nasprotja demokratičnega-levičarskega, 

391 

pomenski kompleks ustvarjalnosti, 

394 

pomenski kompleks novinarskosti, 

408 

primer časopisa Delo, 

411 

druga republika kot protikoncept 

Prve republi- 

ke, 413 

novi svetovni red Bilderbergov, 

414 

provincialni red nomenklature, 

420 

razvrednotenje javnega 

in zasebnega pomena, 

422 

biološki modeli sinapse, 

424 

manirističen artizem, 427 

politični karierizem, 430 

nesposobnost vlade, 434 

kako komunizem posnema 

inkvizicijo, 439 

razpad zavesti, 442 

pregledni cekini nesposobnosti 

in psihotičnosti, 

446 

čas ali brezčasovnost, 

449 

kûčanizem in antikûčanizem, 

452 

norost kot individualno 

prepričanje in normalnost 

kot politični koncept, 

460 

žižekizem, 468 

žižekism, 473 

Žižekismus, 478 

жiжekizm, 483 

novi informativni program, 

489 

fenomen Janković, 493 

medijski konceptualizem, 

494 

pingvinski nesmisel 

politična parodija, 496 

meditacija (abecedno) 

naslada 

vrhunska, pod- in nadzavestna, 

137 

Merriam-Webster Concise 

School and Office 

Thesaurus, The 

reference [14], 503 

Mitterauer, B. 

reference 

[15], 503 

Moravec, H. 

reference 

[16], 503 

N 

nadaljevalnost 


nadzavest 


, 73 

oble njenih informacijskih 

prostorov , 68 

naslada 

vrhunska, pod- in nadzavestna 

, 137


naučenost 


navzdolnje raziskovanje zavesti 

, 291 

navzgornje raziskovanje zavesti 

, 291 

nemoralnost 


nepoštenost 


nepravičnost 


nesposobnost 


neustvarjalnost 


O 

oblastništvo 


oholost 


P 

Peruš, Mitja, xi 

Petrović, G. 

reference 

[17], 15, 503 

Pinker, S. 

reference 

[18], 503 

podzavestnost 


pohlepnost 


polni graf 

verbalno intuitivna definicija, 

231 

pomen 

kot osrednja kategorija razumevanja 

in komunikacije 

, 1 

prevarantstvo 


R 

razčlovečenost 



S 

sebičnost 


singularity 

2045: the year man becomes 

immortal, 502 

singularnost 

umetne inteligence, 166 

sintaksa 

za avtomatično zajemanje shematiziranih 

fraz iz etničnega 

jezika, 303 

sistem zavesti 

večslojni , 70 

Souvent, Andrej, xii 

sovražnost 

levičarska, 325 

spiritual 

machine, 503 

stremuštvo 


stroj, informacijski , 277 

supervenienca



supervenientno 

v okolju spoznavnega 

, 264 

Škrubej, J. 

reference 

[19], 503 

Škrubej, Janez, xi 

T 

Toporišič, J. 

reference 

[20], 16 

[20], 504 

transpsihizem, informacijski , 

254 

Turk, B.M. 

reference 

[21], 504 

U 

ustvarjalnost 

kot raba etničnega jezika, 236 

utemeljenost 

informacijska, filozofije, znanosti 

in umetnosti , 2 

V 

verolomnost 


Voß, H. 

reference 

[22], 504 

W 

Winograd, Terry, xi 

Wolf, Hugo, 202 

Wright, R. 

reference 

[23], 504 

Z 

zahrbtnost 


zarotništvo 


zavest 

diferencira in integrira informacijo 

, 290 


informacijska, geometrijska 

ponazoritev , 68 

informacijskost , 1 

kot posledica zapleteno organizirane 

informacije , 

1 

navzdolnje raziskovanje , 

291 

navzdolnje raziskovanje , 

293 

navzgornje raziskovanje 

, 291 

se poslovi, 157 

tehnološko implementirana 

, 267 

ukvarjanja , 290 

zavestni/-a/-o 

informacije , 1 

zlitje, 

grafov, 144, 172, 216, 221, 

251, 322 

zmotnost 


Železnikar, A.P.


reference 

[29], 505 

[31], 505 

[32], 505

Anton P. ?eleznikar Informacijske meditacije - Lea

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?